NAJDBE Z RIMSKE CESTE SLOVENSKA BISTRICA-PRAGERSKO STANKO PAHIČ P o k r a jin s k i m u zej, M aribor Z n o v e jšim p o sk u so m , n a iz b ra n e m o d se k u p o d ro b n e je p re u č iti p o te k r im ­ ske c e ste , je u sp e lo p r iti do n e k a te rih z a n esljiv ih u g o to v ite v o tr a s ir a n ju , iz­ g ra d n ji in iz ra b i c e stišč a .1 T o je p rv i n a ta n č n e jš i v p o g le d v a n tič n o g ra d ite v c e st; m a jh e n k o ra k n a dolgi p o ti d o te m e ljite jš e g a p o z n a v a n ja rim sk e c e stn e m reže n a S lo v en sk em , sa j g re le za k r a te k d el ene iz m e d g la v n ih p ro m e tn ih žil, m e d te m k o so d ru g e in z la sti šte v iln e s tra n s k e c e ste a rh e o lo šk o še p o v se m n e ­ znane.2 V z p o red n o z o d k riv a n ji g ra d b e n e g a u s tr o ja rim s k e ce ste se z a s ta v lja ­ jo v p r a š a n ja še o d ru g a č n e m v re d n o te n ju te v rste a n tič n e g a g ra d ite ljs tv a — o vlogi c e s te za p re b iv a lstv o , k i je n a n je n e m o b m o č ju živelo že p o p re j in za tisto , k i se je , p o g o sto p ra v z a r a d i n o v e p o ti, p rise lilo . Z la sti glavne c e ste p re k n ašeg a o z e m lja so im e le v p rv i v r s ti p re h o d n i p o m e n , sa j so p o n a jk r a jš i p o ti povezovale Ita lijo z m e jn im i p o s to ja n k a m i, k i so b ile p re te ž n o v o ja šk e n a ra v e . V zdolž n jih so se zn a šla ali še le n a s ta la o žja o b m o č ja z la stn im i g o sp o d a rsk im i ali p ro m e tn im i p o se b n o stm i, n p r . v sre d iš č ih sta ro d a v n e n aselitv e, n a k riž išč ih poti, o b ležiščih p o m e m b n e jš ih su ro v in in p o d o b n o . V n a s le d n je m p re g le d u naj se p o k až e, če p r in a š a ta k o v re d n o te n je rim s k e c e ste in p r o s to r a o b n je j kaj n o v eg a tu d i n a slo v e n je b is triš k e m o b m o č ju . N iž in sk i okoliš S lo v en sk e B istric e , k i g a rim s k a c e s ta p re č k a v sm e ri o d ju g o z a h o d a p r o ti se v ero v zh o d u , je b il vse o d a n tik e p a do d a n a š n jih d n i p o ­ m e m b e n p re d v se m k o t p r e h o d n o o b m o č je. V rim s k i d o b i je o p isa n a s m e r pov ezo v ala Ita lijo s P a n o n ijo , v p o z n e m s re d n je m v e k u in še d an e s p a se je to d izo b lik o v alo ra z te g n je n o k riž išč e z d v em a sm e re m a o d se v e ra (D u n a j) in v zh o ­ da (M a d ž a rs k a ) in d v em a s m e re m a p r o ti ju g o z a h o d u (C elje, L ju b lja n a ) in ju g u (P o s o te lje ). D ru g i p r ik lju č k i n a ta sre d iš č n i p r o s to r so le k ra je v n o p o ­ m e m b n i in p re d v se m p o v e z u je jo o k o lic o s s e d a n jim m e s tn im n a se lje m . G o sp o ­ d a rsk o p o g o je n e so p r i te m le p o v ezav e s P o h o rje m k o t su ro v in sk im z a le d je m za k r a je v n o p red e la v o lesa, m e d te m ko je b ilo v a n tik i tu p o m e m b n o p r e d ­ vsem p rid o b iv a n je m a rm o rja za k le s a n je sp o m e n ik o v in g ra d b e n ih člen o v v p o ­ g la v itn e m p o tro š n iš k e m s re d iš č u P o eto v io n i te r se v e d a v vsej p o d p o h o rs k i okolici.3 T ako o c e n je n b i n a s slo v e n je b istrišk i p r o s to r m o ra l z a n im a ti n a jp re j v pred - rim sk e m o b d o b ju , v e n d a r im a m o za t a čas n a v oljo le m a lo p o d atk o v . Zdi se, a n ič več k o t to , d a je p ro m e tn a s m e r iz P a n o n ije p ro ti I ta liji vo d ila to d že v p raz g o d o v in sk ih o b d o b jih , z la sti če u p o šte v a m o d o se d a n je d o m n ev e o selitv e­ n ih sm e re h v o b d o b ju k u ltu re ž a rn ih g ro b išč in p o g o ste, a n ik o li n ep o sre d n o d o k az an e p o d m e n e o » ja n ta rsk i p o ti« .4 T a k ih p o ti a rh e o lo šk o n i m ogoče p o v so d d o k azo v ati, z la sti n e ta m , k je r se p o n u ja jo v zp o re d n e sm e ri, za to te g a tu d i za slo v e n je b istrišk i p r o s to r n e m o rem o o c e n je v a ti d ru g ač e k o t m ožnost. Zelo v e rje tn o je , d a je k a te r a izm ed p ra z g o d o v in sk ih trg o v sk ih p o ti v o d ila tu d i m im o d a n a šn je S lo v en sk e B istrice , č e p rav n a jb rž n e rav n o v sm e ri do slej u g o to v ljen e tra s e rim sk e ce ste . N jen p o te k od S lo v en sk ih K o n jic do S lovenske B istrice p re k S p o d n jeg a G ru šo v ja, č e p rav v e rje tn o šele k o t p o z n e jša različica p o ti, p re č k a n avidez n e o b lju d e n p red e l, a tu d i ob e tr a s i p re k D rav sk eg a p o lja — v zh o d n a p r o ti P o eto v io n i in se v e rn a p r o ti Flavii Solvi, — s ta s svojo p re m o ­ č rtn o u s m e rje n o s tjo p re k su šn e g a p re d e la n a tr d ih p ro d n ih tle h o čitno n a s ta li šele v a n tik i. V eč m o ž n o sti se zdi za s m e r n e p o sre d n o ob P o h o rju , ta k o p ro ti za h o d u p re k O p lo tn išk e doline, k je r n a j b i b ila z g ra je n a p r v o tn a tra s a rim sk e ceste, k o t p ro ti se v e ru do M a rib o ra , k o d e r je več p raz g o d o v in sk ih n a jd išč in k je r štev iln i p o to k i niso b ili to lik a o v ira za to v o rje n je k o t za a n tičn o vozno ce sto .5 D oslej zn an e p raz g o d o v in sk e n a jd b e n e p rin a ša jo ja s n e jš ih p o d atk o v . V S lo v en sk i B istric i sam i, a tu d i v n je n i n a jb liž ji okolici še n e p o zn am o n a jd b , k i b i d o kazovale p o m e m b n e jšo ali sp lo h sta ln e jšo n aselitev k a te re g a k o li izm ed p raz g o d o v in sk ih lju d s te v (sl. 1). R e d k e ra z tre se n e n a jd b e k a m n ite g a o ro d ja b i za n a js ta re jš e o b d o b je sic er la h k o o p o z a rja le , k je naj b i ta k e sledove iskali, ob se d a n je m s ta n ju p a sam e p o seb i že časovno n iso dovolj zan esljiv k až ip o t k p o zn a v an ju n a js ta re jš e n aselitv e, a jih tu d i n ik je r n i v to lik šn e m številu, d a b i o p o z a rja le n a m o re b itn o n ase lb in o .6 Z a o d k ritja so sic e r še vedno o d p rte m o žn o sti, b o d isi n a ra v n m i b lizu te k o č ih voda, k je r jih v e rje tn o p re k riv a jo d eb e le jše n a p la v in s k e p la sti, b o d isi n a so se d n jih g reb e n ih in p o h o rsk ih o b ro n ­ k ih k o t jih p o z n a m o n p r. v so se d n ji D ra v in jsk i d o lin i ali S lo v en sk ih g o ricah .7 P ogosto k a m n ito o ro d je iz s e rp e n tin a b i m o rd a dokazovalo, d a so že p razg o ­ d o v in sk i lju d je o d k rili ležišče te k a m n in e p ri V isolah n a d S lo v en sk o B istrico , v e n d a r te g a še n ih č e n i p re isk a l, n a jd b e ta k ih izdelkov p a so to d celo re d k e jše k o t n p r. v v zh o d n ih S lo v en sk ih g o rica h .8 T u d i n a jd b e iz p o zn e jših o b d o b ij n e iz p o v ed u je jo n ič e sa r zanesljivega. Z god­ n ja b ro n a s ta s e k ira je v glavnem b re z v sa k ih p o d atk o v , p a tu d i n ajd išč e b ro ­ n a s tih p re d m e to v iz ža rn o g ro b išč n e g a o b d o b ja , k i jih h r a n i P riro d o slo v n i m uzej n a D u n aju , n i zn an o in m o re b iti sp lo h n e iz v irajo iz o žjega slo v en je­ b istriš k e g a o k o liša, sa j jih je m uzej o č itn o p rid o b il p r e k p re p ro d a ja lc a .9 P ra v n ič n e p risp e v a jo k p o z n a v a n ju te h o b d o b ij v esti o »prazgodovinskih m e čih in sulicah«, o k a te rih se n e ve n iti za n a jd išč e n iti za p ra v o sta ro s t, p re d ­ m eto v sa m ih p a tu d i ni m ogoče več n a jti.1 0 T ako p re o sta n e za slo v e n je b istrišk o prazg o d o v in o sa m o še »zlatnik A le k sa n d ra I II . M aked o n sk eg a« , ki b i ga n aj b ili p o P a u lse n u n a š li v okolici S lo v en sk e B istrice .1 1 O te m n o v cu se ve sam o, d a n i m ogel p r iti v zem ljo p re d sre d in o 2. sto le tja in d a je n a jv e rje tn e je odsev k e ltsk e g a p ro d ira n ja , m e d te m ko n a m n a ta n č n i k ra j n a jd b e n i znan. To je O prazgodovinsko gradišče — ^ prazgodovinska gom ila — urgeschichtlicher G rabhügel ° prazgodovinska zb irn a n ajd b a — urgeschichtlicher Sam m elfund ■ rim sk a seliščna n ajd b a (lončenina, stavba) — röm ischer Sied* lungsfund (K eram ik, G ebaudereste) ä rim ske (ali neopredeljene) gom ile — röm ische (o d er unbestim m ­ b are) G rabhügel w rim ski plani grob — röm isch er Flachgrab (g) rim sk i kam ni — R öm ersteine A zaloga rim sk ih novcev — V erw ahrungsfund d er R öm erm ünzen _ _ _ doslej raziskan potek še ohran jen e ali že uničene rim sk e ceste ----- — b ish er e rfo rsch ter V erlauf d er noch erhaltenen o d er schon zerstö rten R öm erstrasse ▲ u trd b a iz zgodnejšega srednjega veka — befestigter W ohnsitz aus dem frü h eren M ittelalter 1 Prazgodovinska in antična arheološka najdišča v okolišu Slovenske B istrice — Ur g esch ich tlich e u n d rö m erzeitlic h e F u n d ste lle n im R a u m v o n S lo v e n sk a B istrica u rgeschichtlicher Ringw all seveda šk o d a, k e r b i sic er m o re b iti la h k o n ašli k ak o sled za p reb iv alci tega o k o liša k a r n a jb o lj n e p o sre d n o p re d p rih o d o m R im ljan o v .1 2 To b le d o slik o slo v e n je b istrišk e p razg o d o v in e n ek o lik o d o p o ln ju je jo n a jd b e iz b liž n je okolice, k i p a so n e k a j sto le tij s ta re jš e o d rim sk e d o b e in zato n e o d ­ sevajo o b lju d e n o sti te h k ra je v n e p o s re d n o p re d p rič e tk o m rim sk e g a o sv a jan ja. Ž eleznodobno g ra d išč e (»K o tn ik o v o g rad išč e« ) p ri T u rišk i v asi leži p ri sv o jih 660— 670 m n a d m o rs k e višine že ta k o v iso k o n a P o h o rju , d a n e p re d sta v lja več n e p o sre d n o slo v e n je b istrišk e p razg o d o v in e.1 3 D a je b il v te m času o b lju d e n tu d i n iž ji svet, d o k az u je gom ila n a v zh o d n em g reb e n u V elen ik a, s k a te ro so m o re b iti v zvezi re d k e č re p in je lo n čen in e, ki so se n ašle v n e k a te rih v elen išk ih p ro filn ih ja rk ih n e p o sre d n o o b rim s k i ce sti.1 4 Te n a jd b e p a se po se d an je m videzu n e vežejo n a S lovensko B istric o o ziro m a sp lo h B istrišk o dolino, tem v eč so d ijo p re j v sk lo p isto d o b n ih n a jd b ob ju ž n e m ro b u D ra v sk eg a po lja, k je r so raz en n iz k ih g ra d išč m o ra la b iti tu d i n iž in sk a n a se lja poleg g o m il n a ra v n in a h .1 5 M ed te o re tič n o m ožne p raz g o d o v in sk e n a jd b e n a j p riš te je m o še o sa m lje n o gom ilo n a d Z g o rn jo B istrico te r p o d o b n o gom ilo v L eskovcu, ki sta še n e d o ­ ta k n je n i. Z a ra d i o b lik e (širše g a o b se g a) in o sa m lje n e lege m o re b iti lah k o d o ­ m n evam o, d a s o d ita še v p raz g o d o v in sk o dobo.1 6 Še bo lj n eg o to v a je o p re d e ­ litev gom ile s k ap e lic o n a Jožefovem h r ib u n a d S lovensko B istrico , za k a te ro ni ja sn o , če je sp lo h gom ila.1 7 Z a g o tovo p a n e sodi v p razg o d o v in sk o o b d o b je »gradišče P resek« p r i Č rešnjevcu, ki je sre d n je v e šk a u trd b a , p o d o b n o k o t slični ok o p »Trnič« v b liž n je m Ž ab ljek u .1 8 V rs ta d ru g ih še n e ra z isk a n ih gom il n a o b m o č ju V elen ik a je v e rje tn e je p re j iz rim sk e k o t p raz g o d o v in sk e dobe, zato jih tu n e kaže je m a ti v p o šte v .1 9 D osedaj p o z n a n e p raz g o d o v in sk e n a jd b e iz S lovenske B istric e in n je n e n e ­ p o sre d n e okolice k až ejo to re j le, d a je b ilo o b m o č je v raz lič n ih d o b ah različn o o b lju d e n o , ne d a b i b ilo k d aj n a s e lje n o p o se b ej g osto in v za k lju č e n e m okolišu. Č asovna p ra z n in a m e d te m i n a jd b a m i in rim sk o do b o je to lik šn a , d a si la h k o p re d sta v lja m o , k a k o so R im lja n i to d g ra d ili cesto p o p re c e j p ra z n e m in v er­ je tn o v celoti p o g o zd en em sv etu . M o re b itn o p re d rim sk o tra d ic ijo b i sm eli m o rd a isk a ti še ob o b eh g o m iln ih g ro b iščih , a b rez z n a n ih p rip a d a jo č ih n a se l­ b in n a so se d n je m Č rešn jev cu te r v k e lts k ih im e n ih n a n a g ro b n i plo šči ( C IL I I I 11711 = A I ] 89) iz Ju riš n e vasi p r i T in ju , k a r p a n e p o v e veliko, k e r se je Č rešn jev ec razv il šele v a n tik i, v išji p o h o rsk i sv et o k ro g T in ja p a z dolino ni b il ozko povezan. P recej več p o d a tk o v o o b lju d e n o sti slo v e n je b istrišk e g a o k o liša n u d ijo a n ­ tič n e n a jd b e. T e v ečin o m a p rič a jo o n aselitv i, ki ji je b ila v z ro k rim sk a cesta. Od do slej u g o to v lje n ih o sm ih rim s k ih sta v b o ziro m a b iv a lišč leže vse, razen m o re b iti tis te v G lad o m esu n e p o s re d n o ob cesti in so o č itn o n a sta le za rad i n je .2 0 G robovi so z dvem a iz je m a m a (G lad o m es, S p o d n ja N ova v as) gom ile, od k a te rih leže tis te p r i Č rešn jev cu , v S ta re m logu in n e k a te re v V eleniku dovolj d aleč o d rim sk e ceste, d a p rip a d a jo stra n s k im zaselk o m .2 1 D ruge p a sp e t — v V elen ik u in p r i S p o d n ji N ovi v asi — s svojo lego tik ob cesti n a ra v n o st o p o z a rja jo , d a p rip a d a jo sta v b a m o z iro m a p reb iv a lce m n e p o sre d n o ob n je j.2 2 O dnos m a rm o rn ih sp o m e n ik o v do c e ste je teže o p re d e liti, k e r so sk o ro vse n a šli v d ru g o tn i legi v c e rk v a h s o s e d n jih k raje v . N i v id e ti, d a bi to d tik ob c e sti sta lo k a k šn o sv etišče k o t n p r. J u p itro v o v K riževcu, če p ra v b i o b c e stn a lega sta v b v S lo v en sk i B istric i (v se v tlo ris ih še n iso p o z n a n e ) govorila za to. d a je tu d i p o sv e tiln i k a m e n C IL I I I 5307 n a jv e rje tn e je s te g a m e sta . Od o sta n k o v m a rm o rn ih n a g ro b n ik o v b o C IL I I I 5308 iz S lo v en sk e B istric e s k u p ­ n o z d ru g im i fra g m e n ti v e rje tn o so d il k is te m u n a jd išč u , m e d te m ko b i tu d i o s ta n k i n a g ro b n ik o v v ce rk v i n a S p o d n ji P o lsk av i la h k o iz v ira li iz v elen išk ih gom il.2 3 O sta n e k n a g ro b n ik a v Z g o rn ji L ožnici so d i m o re b iti k sta v b i v so se d ­ n je m G lad o m esu , k i je s ta la b liz u (p rv o tn e ) rim s k e c e ste , m e d te m k o je za n a g ro b n ik e n a Č rešn jev c u k o t tu d i za ta m o š n je p o sv e tiln e in g ra d b e n e k a m n e p o v se m gotovo, d a iz v ira jo iz g o m il te r ru še v in še n e o d k ritih sta v b p r i k r a ju sa m e m .24 P o m e m b n e jša a n tič n a n a jd b a v b liž in i r im s k e ce ste je še lo n e c n ovcev iz L eskovca, k i p a po sv o je m z n a č a ju — s k r it d e n a r — n e izpo­ v e d u je n ič e sa r.2 5 P o ta k i o c e n i b i b ilo se d a j z a n im iv o v ed eti, k a k o d o p o ln ju je jo p o d o b o a n tič n e n a se litv e n o v e n a jd b e z rim s k e c e ste (sl. 2). T u m o ra m o lo č iti d v o je v rs t n a jd b , k i s ta v sa k a po sv o je p o m e m b n i za zgodovino te g a o b d o b ja . P rv e n ­ stv e n i p o m e n im a jo sev ed a n a s e lb in e in g ro b n e n a jd b e , k e r p risp e v a jo k p o z n a ­ v a n ju u s tr o ja c e stn e g a p ro m e ta in v p liv a n o v e p ro m e tn e p o ti n a d o se lje v an je v te k ra je . D ru g a v r s ta n a jd b so p re d m e ti n e p o s re d n o iz c e s tiš č a ali ob n je m , p r i č e m e r g re v e č in o m a za sled o v e v o z a rstv a (p o d k v e , ž e b lji ip d ). Ti le re d k o p o d ro b n e je č a so v n o o p re d e lju je jo , a so v č a sih v ažn i že z a to , k e r p re g a n ja jo d v o m e o o b s to ju c e stišč a n a d o lo č e n ih o d se k ih . T ak e d v o m e p o v zro č a tu in ta m že zn a ča j o sta n k o v c e stišč a , tj. iz k lju č n o p ro d in p e s e k ob u stre z n o p re ­ o b lik o v a n ih n e k d a n jih tle h , k i se k o m u la h k o zdi le p ro iz v o d n a ra v n e g a d elo ­ v a n ja , č e p ra v g a p ovezava š te v iln e jš ih so n d o ziro m a p ro filo v — poleg m o re ­ b itn ih a rh e o lo š k ih n a jd b — n e d v o u m n o o p re d e lju je .2 6 Z ato so v p ro u č e v a n ju c e stišč a rim s k ih c e s t la h k o p o m e m b n e tu d i n a jn e z n a tn e jš e n a jd b e , n p r. p o sa ­ m ezn e č re p in je p o so d , k o sc i a n tič n e o p e k e ali celò že k a m e n in e raz lo čn o tu je g a p o re k la , o č e m e r n u d ijo p re d v se m p ro fili v V elen ik u n e k a j n a z o rn ih p rim e ro v . N ASELBINSKE NAJDBE N a o b ra v n a v a n e m o d se k u rim s k e c e ste je b ilo d o slej u g o to v lje n ih p e t m e st z o s ta n k i n a s e lb in sk e g a z n a č a ja . To so : n a jd b e lo n č en in e n a d ru g o tn e m m e stu v p ro filu št. 1 v s tru g i d o se d a n je g a p o to k a L ožnice, ru še v in e te m e lje v sta v b e z n a jd b a m i p r i p ro filu št. 26 n a p a re . 884 (s ta v b a A ), ru še v in e te m e lje v sta v b e z n a jd b a m i p r i p ro filu št. 30 n a p a re . 1056 (s ta v b a B ) — v se n a o b m o č ju Slo­ v e n sk e B is tric e ; sledovi ru še v in u n ič e n e sta v b e p r i p ro filu št. 20 n a p are . 127/1, k. o. S p o d n ja N o v a vas te r o s ta n k i le se n ih sta v b z n a jd b a m i lo n č en in e p r i p ro ­ filu š t. 25 n a p a re . 1336/107, k. o. S p o d n ja P o lsk av a, v V eleniku. N o b en o o d te h n a jd iš č n i b ilo n a č r tn o o ziro m a v ce lo ti ra z isk a n o . V S loven­ sk i B istric i sm o v p rv e m p r im e ru s p ro fili le u g o to v ili s ta n je v stru g i p o to k a , k je r je d eb e la v r h n ja p la s t n a p la v in s k olovozom p re p re č ila g lo b in sk o š irje n je iz k o p a, p o z n e je p a je b ila s tru g a z a su ta . P ri o d k riv a n ju te m e lje v o b e h sta v b je šlo za z a v a ro v a ln a k o p a n ja , k i n a j b i o d k rila , k aj je sp lo h še o h ra n je n e g a za m o re b itn a p o z n e jš a d o k o n č n a ra z isk o v a n ja , k e r n a s e litv e n i p r o s to r ob g ra d ­ n ja h ce st n i b il p o v se m u n ič e n . P ri te m so se d o s e d a n ja d e la o m e jila le n a u g o ta v lja n je tlo ris a , k a r je d alo le s k ro m n o šte v ilo n a jd b , te p a so v obeh p r im e rih n e k o lik o d o p o ln ila o d k r itja z n a jb liž jih so se d n jih iz k o p a n ih m est. O sta n k i sta v b e v D evinski d o lin i p ri S p o d n ji N ovi v asi so b ili do slej u g o to v ljen i le k o t ru šev in e. Z asled o v an je se lišč n ih p ro sto ro v v V elen ik u o težk o ča gozdno d rev je, za to so se d o se d a n ja k o p a n ja o m e jila le n a n a jb liž jo okolico rim sk e ceste. D oslej z b ra n o grad iv o so to re j le b o lj ali m a n j n a k lju č n e n ajd b e, saj se v v seh p rim e rih v elik del g rad iv a še sk riv a v zem lji. Z ato o b ra v n a v a n je te h p re d m e to v n e m o re p o m e n iti p rav e g a v re d n o te n ja , tem v eč je le p rv o obvestilo o n ek i o m e jen i sk u p in i n a jd b in s te m začasn i p risp ev e k k p o zn a v an ju an tič n e lo n č en in e (in d ru g ih p re d m e to v ) v te m d elu S lovenije. D an es je težko reči, če bo te m u v b liž n ji p rih o d n o sti sledilo še k a j več, k e r je to o d v isn o od d o p o ln iln ih o ziro m a n a č rtn ih raz isk o v an j, za k a te r a ob obilici d ru g ih n alo g in težav ah s sre d stv i ta k o s stro k o v n e s tra n i k o t p r i m e ro d a jn ih d o m a č ih d ejav n ik ih ni z a n im a n ja o ziro m a m ožnosti. 1. Slovenska Bistrica, dosedanji potok Ložnica, doslej pare. 301/2, sedaj 2469 k. o. Cigonca ( profil št. 1 ) T u so bili v p o d a ljš k u tr a s e rim sk e ceste, ki v rav n i č r ti p rih a ja z znožja g reb e n a V rh o l m im o z a d n jih d o m ačij C igonce k zn o žju g re b e n a Z afošta, v o či­ ščen em d esn em b re g u p o to k a L ožnice u g o to v ljen i o sta n k i gram ozne p la sti z n a jd b a m i ( sl. 3 ).2 7 V globini 2,2 m p o d se d a n jo p o v ršin o je b ila 8 m širo k a in 20 cm d eb ela p la s t v ečin o m a d ro b n e jše g a g ram o za, k i je ležal n ek o lik o p o g lo b lje n n a ru m e n ­ k a sto rja v i glini, k a k rš n a se p o ja v lja d ru g o d izven o b m o č ja d elo v an ja v oda v p rv o tn ih tle h že 50 cm p o d se d a n jo po v ršin o . 2 e p ri v rh u te p la sti, to re j v n e k d a n jih tle h p a vse do p a s u sv e tlo sivega p ro d c a in p e s k a 40 cm niže so ležale č re p in je a n tič n ih p o so d , ki so p o sa m ič segale še g lo b lje v ilovico, d o k le r n i ta v g lo b in i 60 cm p o d g ram o zo m o z iro m a 3 m p o d se d a n jo p o v ršin o te m n o (m o d rik a s to ) siv a in ste riln a . Č re p in je so ležale n ek o lik o re d k e je tu d i v g ra­ m ozu, k je r je b ilo tu d i p re c e j k o scev s tre š n e o p ek e (te g u le , im b re k si) te r v 10—25 cm d e b e li te m n o sivi n a p la v lje n i glini in gram o zu . T a glina p rih a ja od ZSZ p o h o rsk e s tra n i, k je r je izven c e stišč a do 60 cm d e b e la in p o m e šan a še s č re p in ja m i in opeko, n a dru g i, V JV s tra n i p a že p o d o b re m m e tru izven ce stišča izklini. V celo ti je b ila v te m p ro filu k u ltu rn a p la s t vsaj 80 cm d eb ela te r n a jm a n j 15 m širo k a, s tra tig ra fs k o p a ra z d e lje n a n a tla p o d cestiščem , ce stišče z o kolico te r n a n o so m n a o p u šč en o cestišče. P lasti n a d gram o zo m so se p rv ih 70 cm m e n ja v a le : te m n o siv a glina z n a jd b a m i, sv etlo siv p eščen p ro d ec , te m n o siv a glina, sv e tla rja v o siva glina, p ro g a sv e tlo sivega p ro d ca . N a d a ljn jih 1,7 m do d a n a šn je p o v ršin e je en o v ita p la s t sv etlo rja v e gline z r ja ­ vim i lisam i k o n k re m e n to v , ki je b ila p r i v rh u te m n e jša , h u m o z n o o b a rv a n a .2 8 č r e p in je v ta ln i glini p o d ce stišče m govore za k u ltu rn a tla n aselb in e že p re d n a s ta n k o m c e ste , to re j je m o ra la ta p o p re j p o te k a ti d ru g o d . N aselb in a ali vsaj sa m o tn a d o m a čija je m o ra la s ta ti tik ob zn o žju g re b e n a , k je r sed aj p o te k a cesta. M o re b iti je tu d i p rv o tn a c e s ta te k la n e k je tik zrav en , če p o m isli­ m o n a d o m n e v an o tra so p r e k O p lo tn išk e doline, k i bi v o d ila do teg a m e sta ob z n o ž ju g re b e n a n ek a k o skozi so se d n jo vas S p o d n jo L ožnico, k o t je to u g o ­ ta v lja l že R. K n a b l.2 9 V te m p rim e ru so se g ra d ite lji c e ste p re k S p o d n jeg a G ru šo v ja n a te m m e s tu po n a jk ra jš e m p re č k a n ju d n a d o lin e L ožnice p rib ližali p rv o tn i tra s i in sta v b i ob n je j, m e d te m k o je b il n a d a ljn ji p o te k ce ste v e rje tn o sk u p e n .3 0 Č re p in je in o p ek e b i b ili la h k o p o d o b n e g a p o re k la k o t tis te v ce stišču p ro fila št. 26 n a B istrišk e m p o lju — sè m so p riš li k o t o d p a d n o gradivo. N a jd b e v glini n a d g ra m o z o m kažejo , d a je p rih a ja lo g rad iv o n a to m e sto še p o te m , k o so ce sto o p u s tili, k a r je b ilo m ogoče le z n a p la v lja n je m ali ero zijo , k o t se je to d o g a ja lo p a č že p o p re j. S ta v b a je to re j m o ra la s ta ti n ek o lik o v išje od ce ste , d a so že p rv o tn a tla s p re je m a la p rv e č re p in je in se je to p o n av ljalo , ta k o d a so n a n o s i p re k rili tu d i o p u šč e n o cesto . T em n o siv a g lin a n a g ram o zu je h u m o z n a p la s t p o a n tič n ih ta l, ki so v d o lžin i p ro fila n a g n je n e 30 cm o ziro m a s p a d c e m 3 % o d SSV o ziro m a g re b e n a p r o ti JJZ o z iro m a d o lin i. O d d o lin sk e s tra n i se je n a to p la s t o ziro m a ta m , k je r je z m a n jk a , n a ilovico p rič e la u se d a ti n o v a sv etlo r ja v a glina, d o k le r n iso te k o č e vode n a n e sle p rv o p la s t p ro d c a . T u d i te g a je p r e k r ila n o v a h u m o z n a g lin a k o t za č a sn a p o v ršin a , n a to p a se je začela d o lin a n a te m m e stu p o sto p o m a , a sta ln o p o ln iti z n a n o so m čiste, u se d a jo č e se glin e, d o k le r n i d o seg la d a n a š n je višine. K er se je d o lin a o d a n tik e d a lje d v ig n ila za d o b ra 2 m , so o b tič a le a n tič n e n a jd b e ta k o globoko, d a jih je iz v rta l n a d a n le p o to k L ožnica, ko se je v z a d n je m č a su p o m a k n il n a se v ern i ro b d o lin e k z n o ž ju g re b e n a in p ri te m n a č e l del a n tič n ih p la s ti. Te so se od d esn eg a b re g a stru g e p o to k a n a d a lje v a le h g re b e n u , v e n d a r n a levem b re g u z a ra d i sta v b e ob n je m o g led n i b il m ogoč, c e sta p a s o n d ira n je v te j sm e ri o n em ogoča. N a n a s p ro tn i s tra n i, p r o ti ju g u o ziro m a d o lin i je b ilo a n tič n ih ta l n a jb rž k m a lu k o n ec , za k aj že v 14 m o d d a lje n i n o v i s tru g i L ožnice, iz k o p an i p r e d g ra d n jo h itr e ceste, k i je to delo n a re k o v a la , n i bilo v eč sle d u o g ram o z u in n a jd b a h , te m v e č so n a p la v in sk e p la s ti, k i so n a s ta le p o u n ič e n ju p rv o tn ih ta l s p re m ik o m s ta re L ožnice, segale 4 m glo b o k o .3 1 V o d k o p a n e m d e lu ste n e s tru g e p o to k a je bilo p o b ra n ih p rib liž n o 250 č re ­ p in j, o d te g a dv e tr e tjin i p o d c e stišč e m ali o b n je m . R e d k e jše č re p in je v ce stišču in n a d n jim b i p o trje v a le m n e n je , d a je b ila n o v a c e sta tu s p e lja n a p rec ej p o zn e je , v 3. s to le tju , k o t b i p rič e v a le d o se d a n je n a jd b e iz o b c e stn e p o sto ja n k e v S p o d n je m G ru šo v ju .3 2 č e p r a v n u d ijo p ro fili u s tij p o so d , vseg a 30 kosov, le n ep o p o ln o in p re c e j n a k lju č n o p o d o b o tu n a jd e n e lo n č en in e , se m o ra m o p ri ča so v n e m o p re d e lje v a n ju p a č z a d o v o ljiti z n jim i. V g la v n em n u d i lo n č en in a te g a m e sta d v o jn o p o d o b o : š te v iln e jše g ro b e sv etlo rja v e ali sive lonce in tr i­ n o žn ik e iz p o ro z n e gline k o t d o m a č iz d e le k te r re d k e jš e — in m a n jš e — p o so d e iz iz v rstn o o b d e la n e in p e č e n e gline k o t uvoženo p o so d je iz v e č jih lo n č a rsk ih delavnic. N a p o v ršin i d o m ačeg a p o s o d ja so p o g o sto le v o d o ra v n e žleb ič aste č r te v ta n jš i (g la v n ič a s ti) in širši ( m e tlič a s ti) izvedbi. V ečin a te h p o so d je iz p o ro z n e gline, e n k ra t, n a fra g m e n tu T. 1: 20, p a se je n a še l tu d i žig izdelovalca N IN N IA , k a r v e rje tn o o p o z a rja n a p o e to v io n sk e lo n č a rje .3 3 V si lonci so b ili izd elan i n a lo n č a rsk e m v re te n u in im a jo k o m a j k d a j n a n o tr a n ji s tra n i sledove n av p ič n ih p o te z s p rs ti. D na so ra v n a , v č a sih tu d i v b o k la, e n k r a t p a se p o ja v lja iz ra z it s to p n ič a s t ro b (T. 1: 37), k a r je b ilo že o ce n je n o k o t »sled p rim itiv n e g a lo n č a rsk e g a v re te n a « .3 4 P ri lo n c ih g re n a jp o g o ste je za ja jč a s te p o so d e s š iro k im u stje m , k je r b i la h k o ob tis tih z o d p rtin a m i p r. o k ro g 30 cm ( n p r. T. 1 : 1 ) m islili tu d i n a glo b o k e sk le d e. R obovi u s tij so ra z lič n o o b lik o v a n i : so v o d o ra v n o iz v ih an i in o d e b e lje n i (T . 1: 1— 3), ob lo iz v ih an i in p re p ro s to p ro filira n i (T. 1: 4—7, 9) ali p a je rob o g la to o b lik o v a n (T. 1:8). V se te o b lik e p ro filo v se p o ja v lja jo tu d i n a so se d n jih n a jd iš č ih od S p o d n je g a G ru šo v ja do P rag ersk eg a, v en d a r p a tu ni n e k a te rih d ru g ih bolj ra z č le n je n ih p ro filo v , ki so za ta n a jd iš č a značilni. P oleg loncev so m ed d o m ačim p o so d je m še trin o ž n e sk o d ele z oblim na- re b re n im tru p o m , k i se zg o raj k o n č u je v večinom a n a ob e s tra n i raz širje n e m ro b u . T a im a v rh n jo p o v ršin o n av a d n o p ro filira n o : v boklo (T. 1: 24) ali ozko n až le b lje n o (T. 1: 23, 25). M ed fra g m e n ti nog je tu d i ta k a v e č jih izm er (T. 1 : 36), k i govori za sk led o in se p o ja v lja še p o n ek o d d ru g o d . Po e n k ra t sta z a sto p a n i še dve re d k e jši z v rs ti: d o m a č p o sn e te k p litv eg a k ro ž n ik a T. 1 : 19 in p o so d a n ez n an e ob lik e z nizk o izvihano nogo (T. 1: 43 ).3 5 P ri p o so d a h iz p reč išče n e gline g re za tre tjin o in v e n ta riz ira n ih n a jd b , ki so sicer tip o lo šk o p e s tre jše , a o h ra n je n e le v b o rn ih fra g m e n tih . N jihove zv rsti in s tra tig ra fs k a lega so p rik a z a n e n a ta b e li 1. N ajšte v iln e jši so o sta n k i rd e č ih vrčev, raz lič n ih sk o d el in lončkov, re d k e p a so p o so d ice s ta n k im i ste n am i (T. 1: 17, 41), p o k ro v i in k ro žn ik i. V m es sta dva d ro b c a sig illatn ih p o so d (T. 1: 16 in k o šč e k ta n k e ste n e inv. št. A 5469), n i p a o sta n k o v stek len in e in k o v in sk ih p re d m e to v , č r e p in je im a jo le n ez n a tn o izlizane ro b o v e, k a r pom eni, d a n a to m e sto n iso p rišle od daleč. M ed uv o žen im p o so d je m so d ijo n e k a te re o b lik e še v zg o d n jo an tik o , n p r. sigillatela sk o d e la D rag. 37 T. 1: 16, sv e tlo sivi skodeli T. 1: 26, 28, črn i skodeli s strm o ste n o T. 1: 15, 29 te r r e ts k i lo n č ek z v rezan im o k ra so m T. 1: 12.3 6 T udi rd e č i sk o d e li z bolj ali m a n j v o d o ra v n o ra z širje n im o d e b e lje n im ro b o m T. 1: 13— 14 b i p o n e k a te rih p rim e rja v a h sodili v to o b d o b je .3 7 Če v elja tu d i p ri n as, d a se » k an e lu ra n a dn u , ki n a k a z u je p rs ta n a s to nogo, n a k o n cu 2. sto ­ le tja izgubi«, b i tu d i dno p o so d e (v rč a ?) T. 1 : 32 sm eli u v r s titi še v zgodnejši čas.3 8 M ed tem ko je p lo sk i k ro žn ik T. 1: 21 časovno n ezan esljiv , je o do m ačih izv ed b ah ta k ih p o so d (T. 1: 19) znano, d a se n p r. v E m o n i in d ru g o d p o ja v lja jo zlasti o d sre d in e 3. s to le tja d alje.3 9 T u d i trin o ž n e sk o d ele so v id e ti m la jše že p o tem , d a je n jih o v v o d o rav n o ra z š irje n i in se d lasto o b lik o v a n i ro b u s tja v zg o d n ji do b i p ra k tič n o nezn an , v S p o d n je m G ru šo v ju in S lovenski B istrici (sta v b a A) p a se p o ja v lja m e d n a jd b a m i iz 3. in 4. s to le tja .4 0 P a č p a n e n u d ijo ča so v n ih o p o r lonci, ki so p o v rh v seg a o h ra n je n i še v sk ro m n ih koscih. M ed n jih o v im i p ro fili so n e k a te ri (T. 1: 1— 5), ki so v zgo d n ji a n tik i m alo zn an i in b i že z a to la h k o k azali n a p o z n e jši č a s.4 1 P oleg ro b o v u stij b i to p o trje v a le tu d i n e k a te re zn a č iln o sti dnov, z a ra d i k a te r ih je b ila d o m a ča lo n č e n in a te g a m e sta že d a tira n a v 3. s to le tje .4 2 P ri p re g le d u n a jd b po s tra tig ra fs k i legi je zanim ivo, d a iz h a ja iz n ajg lo b lje p la sti poleg d ru g ih s ta re jš ih koso v tu d i dom ač p lo sk i k ro ž n ik T. 1 : 19. č e sta v rč T. 1 : 32 in sk o d e la T. 1 : 14 res s ta re jš a , p o te m m e d v sem i tre m i p o so d am i n e m o re b iti iz ra z itih ča so v n ih raz lik , z a ra d i č e sa r bi la h k o sk le p ali vsaj n a zg o d n je 3. sto le tje . N e p o sred n o p o d g ram o z o m n i bilo trin o ž n ik o v , p ač p a so b ili v d ru g ih p la ste h , ki so n a s ta ja le p o sto p o m a . P ri lo n cih je zanim ivo, d a se p o d o b n a p ro fila T. 1 : 1, 3 m la jše o b lik e p o ja v lja ta p o d g ram o z o m in v p la sti n a d n jim . Po v sem te m b i m o ra li u g o to v iti, d a g ram o z n a p la st n i p riš la n a to m esto p re d sred in o 3. s to le tja . To b i p o m e n ilo , d a je bivališče s te m i n a jd b a m i n a ­ sta lo v 2. s to le tju in d a je g ra m o z n a p la s t p riš la n a to m e sto sk o ro sto let k asn eje . N a jd b e v g ram o zu in n a d n jim n iso iz ra zito n a jm la jše , to p a b i sp e t pod gram ozom zahodno od gram oza vzhodno od gram oza v gram ozu nad gram ozom vse Terra sigillata : skodelica Drag. 31 1: 16 2 Posode iz čiste gline : vrči 1: 32 1: 30 10 1: 34 1: 35 skodele 1: 14? 1: 15 1: 26 1: 13? 8 1: 28 1: 29 skodelici 1: 41 1: 17 2 ploski krožnik 1: 21 1 lonci 1: 27 1: 31 3 lončki 1: 10 1: 11 4 1: 12 pokrova 1: 18 1: 44 2 skupno 10 11 10 1 32 Posode iz peskane gline J skodeli 1: 43 2 trinožne skodele 1: 22 1: 24 1: 25 9 1: 23 1: 36 1: 42 ploski krožnik 1: 19 1 lonci 1: 3—4 1: 2 1: 20 1: 8 1: 1 36 1: 6—7 1: 5 1: 40 1: 38 1: 9 1: 39 1: 33 lončka 1: 37 2 pokrovi 1: 45 3 skupno 15 10 7 11 10 53 Vsa inventarizirana lončevina 25 21 17 11 11 85 Tab. 1. Slovenska B istrica: najd b e iz sta re struge potoka Ložnice — profil št. 442a — S lo v e n sk a B istrica : F unde aus d em a lte n B a c h b e tt v o n L o žn ica — P rofil N r. 4 g o v o rilo za to , d a ta p la st, — c e stišč e ali tla k ?, — m o re b iti n iti n i o sta la n a p o v ršin i ta l d o k o n c a a n tik e . D o k ler n e b o d o ra z isk a n a o k o liš k a tla ob z n o ž ju p o b o č ja , n e b o m ogoče ra z ja s n iti, ali j e b ilo n ez n an o b iv a lišč e v n e p o s re d n i zvezi s c e sto . S ta v b a sa m a n a m je p o p o ln o m a n ez n an a , sa j v p ro filn i ste n i — n a d ru g o tn e m m e stu — ni b ilo k am n o v , k i b i g o v o rili v sa j za k a m n ite te m e lje , k a r p a se v ed a še n e pove n ič e sa r. Po o s ta n k ih o p ek e m o re m o le so d iti, d a je im e la o p e č n o k ritin o , p o ­ d o b n o k o t d ru g e d o slej z n a n e sta v b e v S p o d n je m G ru šo v ju in S lo v en sk i B istrici. B iv ališčn i p r o s to r je p o vsej v e r je tn o s ti zavzem al zn o žje g re b e n a Z a fo šta in n i zn an o , k o lik o g a je u n ič il p o to k L ožnica, k i je ra z d e ja l tla d o lin e v š irin i 170 m , k a k o r n a m k a ž e ta p ro fila r im s k e c e ste z o b e h s tra n i. K e r je za d n ja , n e d a v n a s tr u g a p o to k a n e sa m o d o se g la s k r a jn i se v ern i ro b s ta rih ta l, tem v eč jih je tu d i p re b ila , saj je b il p ro fil n a n je n e m ju g o z a h o d n e m b re g u , je sa m o šk o d a , d a ra z isk o v a n j že sp o č e tk a n i b ilo m ogoče š iriti p r o ti p o b o č ju . N a d ru g i s tra n i p o to k a je n a m re č sta la s ta n o v a n jsk a h iša, k a te re o k o lje je p re k rilo p rv o tn i b reg, tik ob stavbi, ki so jo m e d te m že p o d rli, p a te č e c e sta S lovenska B istric a — Celje. S te m je d o sto p do s ta re k u ltu rn e p la sti n a o b m o č ju p ro fila št. 4 onem ogočen, p o se b ej še, k e r leži 6 m p o d d a n a šn jo ce sto . T a glo b in a in kolovoz o n e m o g o č a ta n a d a ljn je ra z isk o v a n je tu d i n a d ru g i s tr a n i bivše stru g e, k je r b i m o re b iti b ilo še m ogoče u g o to v iti, ali gre p r i te m g ram o z u v resn ic i za ce stišče glavne ce ste in n e m o rd a za k a k tla k o v an i p risto p k sta v b i ozirom a za dvorišče. P o b o č je Z afo šta im a p o d se d a n jo cesto ta k o n e ja s n e sledove s ta re p o ti, d a si z n jim i tu d i p o sre d n o n e m o re m o nič p o m a g ati. V p ra ša n je d veh c e st m e d S tra n ic a m i in S lovensko B istric o s sk u p n im n a d a lje v a n je m od teg a m e sta te r m o ž n o st n ek e o b ce stn e p o s to ja n k e ob n je m , p o d o b n e tis ti v Sloven­ sk i B istrici, za to tu n a jb rž n ik o li n e b o m oglo b iti ra z ja sn je n o . 2. Slovenska Bistrica, stavba A na dosedanjih parcelah 884 in 894, sedaj 1583, 1585, k. o. Slovenska Bistrica S ledovi a n tič n e sta v b e z zid an im i te m e lji in opečno k ritin o so b ili u g o to v ­ lje n i p rv ič ob d re n a ž n ih iz k o p ih za p rip ra v o sedaj že o p u šč en e g a h m e ljišča v le tu 1957.4 3 K o sm o le ta 1971 raz isk o v ali o sta n k e rim sk e c e ste n a te m o b m o čju , so p rišli n a d a n šte v iln i d ro b c i o p e k e tu d i v p ro filn em ja r k u št. 26/2, k a r je p o n o v n o o p o zo rilo n a stavbo, saj je b ilo vm es le 13 m ra z d a lje . K o sm o p re ­ v e rja li povezavo m e d obem a, sm o le ta 1974 p o n o v n o zad eli n a te m e lje zidov te r jim sledili v to lik i m e ri, d a je u sp e lo u g o to v iti vsaj tlo ris celo tn eg a p o ­ slo p ja.4 4 S ta v b a sic e r še n i v celo ti ra z isk a n a , n je n i te m e lji in ta ln e p o v ršin e p a so p o d n a sa d o m sad n eg a d re v ja s e d a j n ed o sto p n i, v e n d a r se d a že iz se d an jih od k o p o v iz lu šč iti p o d o b a, k i je tu d i m o re b itn e d o k o n čn e ra z isk a v e n a jb rž n e b o d o b istv en o sp rem e n ile . P re d v se m je ja sn o , d a je bilo p o slo p je zg ra jen o tik ob c e sti n a u g o d n ih su h ih tle h in o č itn o z a ra d i ceste. S p o sk u sn im i ko p i in ob g lo b o k em o r a n ju o k o lice se je p o k az alo , d a v bližini ni d ru g ih stav b , a tu d i n e p o m e m b n e jših k u ltu rn ih p la s ti o z iro m a n a jd b . D o sed an ji izk o p i so res zajeli le d o b ro tr e tjin o ta ln ih p o v ršin v sta v b i in o k ro g n je, v e n d a r n a raz ličn ih s tra n e h in v v se h p ro s to rih , z a to im a jo u g o to v itv e v e rje tn o že p re c e j d o k o n čn o veljavo. O n a m e m b n o s ti sta v b e g o v o rita že n je n a o b c e stn a leg a in ra z p o re d p ro ­ sto ro v . S k o ro n e m o rem o dvom iti, d a n e gre za k ak o p ris ta v o (villa r u s tic a ), tem v eč d a je p o slo p je v zvezi s cesto. U g o to v ljen i tlo ris b i b ilo m ogoče raz lag a ti ta k o , d a je b il 4 X 20 m velik p r o s to r (č e ni im el v m e sn ih le se n ih ste n ?) hlev za v p režn o živino (p rib liž n o 15 glav ?), d ru g i p ro s to ri o n k ra j 8,5 X 24,5 m ve­ likega o d p rte g a d v o rišč a p a so b ili m o re b iti sk la d išč n i in b iv a ln i p ro sto ri. Tal n i bilo m ogoče p o d ro b n e je o p azo v ati, k e r so b ila od o r a n ja v p o lp re te k le m č a su že u n ič en a , a tu d i število o d k o p n ih k v a d ra n to v n i b ilo z a d o stn o . Ob ta k e m s ta n ju z b u ja p o z o rn o st p re d v se m iz re d n o sk ro m n o število lo n č en ih in d ru g ih n a jd b , ki sm o jih v glavnem n ašli v se v e rn i in vzhodni po lo v ici p o slo p ja (sl. 4). Z unaj stav b e, b o d is i tik ob n je j, b o d isi (n a o d k o p a n ih m e s tih ) v n je n i n ep o ­ sred n i bližini, a tu d i n ik je r d ru g o d , n i b ilo o sta n k o v lo n čen in e, k a r p o n a z a rja b istv en o raz lik o z n a se lb in sk im p re d e lo m niže p ro ti vzhodu ob p o to k u B istrici. D a je b ila s ta r a k u ltu r n a p la s t u n ič en a , k až ejo tu d i m ed a n tič n im i o sta lin a m i p o m e šan e n a jd b e re c e n tn e lo n čen in e, železa in ste k la , z a ra d i č e sa r je zlasti p ri železu bilo v ča sih težk o ra z m e jiti o b e d o b i. V erje tn o po v sem re c e n tn e so n a jd b e 4 Slovenska B istrica: tloris stavbe A z vrisano lego najdb. — G ru n d riss des G ebäudes A m it ein g eze ich n e te n K le in fim d e n iz k v a d ra n to v 1 in 2 v ju g o v z h o d n e m te r iz k v a d ra n to v 11 in 12 v se v ero za h o d ­ nem d elu d v o rišč a . P o v sem a n tič n e so b rž k o n e n a jd b e iz k v a d r a n ta 5, v p re te ž n i m e ri p a iz k v a d r a n ta 3, k i z a je m a ta p r o s to r a A in B v s e v e rn e m d elu stav b e. M ešane so n a jd b e iz k v a d ra n ta 6 ob z a h o d n e m p ro č e lju sta v b e . P la sti z recen t- nim i n a jd b a m i so b ile v eč in o m a do 30 c m g loboke, a n tič n e p a so ležale p o n ek o d do 50 c m p o d p o v ršin o ali le iz je m o m a g lo b lje. Ob iz k o p a v a n jih je raz isk o v alk a opazila, d a so b ila tla p r o s to r a A p o m e š a n a z d ro b c i žg an in e in ilo v n a te g a lepa, p ro s to r B p a n a j b i b il tla k o v a n z o b lic a m i, o d k a te r ih so se še o h ra n ile o ziro m a našle m a n jš e k rp e . S odeč p o o s ta n k ih p o so d p o d k a m n i te m e lje v p reč n eg a zidu m e d p r o s to r o m a B in C je b il m o re b iti tu d i ta p r o s to r p rv o tn o e n o te n .4 5 Z o b licam i s ta b ila b rž k o n e tla k o v a n a tu d i p r o s to r a H in G (to re j h lev ?), m e d te m ko j e b ilo v p r o s to r u F o p a z iti le žg an in o n a s p h a n ih ilo v n a tih tle h (lesen p o d ?). M a lo šte v iln e č re p in je so d a le v seg a o se m p ro filo v u s tij. S k o ro vse p rip a d a jo do m ačem u p o s o d ju , v g lav n em lo n c em (T . 2 : 1— 3, 5 ), e n k ra t še trin o ž n i sk o d eli ( T. 2: 4 ) in d ru g im p o so d a m iz č r n e o z iro m a rd e č e g lin e ( T. 2: 6, 7 ). Ti fra g m en ti so p re c e j p o d o b n i so ro d n im o sta n k o m n a b is triš k e m o b m o č ju , zato se la h k o p ri č a so v n e m o p re d e lje v a n ju sta v b e o p re m o p re d v se m n a d v o je stv a ri : n a en o sa m o fazo g ra d n je in n a d v a n o v c a iz 4. s to le tja (T. 23 : 1— 2).4 6 M ed n a jd b a m i je b ilo tu d i p re c e j re c e n tn ih p re d m e to v , poleg č re p in j g lin a stih p o so d tu d i ste k lo in železni kosci, k i so n a to m e s to p rišli z g n o je m v času, ko so to d bile še njiv e. P o v sem a n tič n ih je o d te g a le n e k a j o sa m lje n ih n a jd b v ju g o ­ vzhodnem d elu stav b e, ta k o kos ze le n k a ste šipe ob te m e ljih p ro č e lja (T. 15 : 21) te r železni p re d m e ti T. 14: 1—5 n e p o sre d n o ob te m e ljih n a ra z n ih m e stih stavbe te r podkve T. 14: 6—8 n a p ro s to ru m e d ju ž n im vogalom in rim sk o cesto. T am s ta se p o d o b n i p o d k v i T. 14: 11— 12 n a š li tu d i v cestišču. Če n am to re j o b a novca o p re d e lju je ta stav b o v 4. sto le tje , p o te m zlasti p o d k v e o p o z a rja jo n a v p režno živino in s te m n a hlev, ki je o b seg al del poslopja. M a rsik aj p a o s ta ja p ri te m n e p o ja sn je n e g a . T ako n p r. 32 X 19 X 14 cm velik k o s izk lesan eg a p e š č e n ja k a p ri ju ž n e m vogalu stavbe le iz jem o m a d aje vpo­ gled v g ra d b e n e člen e stavbe, o d k a te r ih so se o h ran ili sk ro m n i o sta n k i sten , ni p a pragov, m o re b itn ih p re k la d in p o d o b n eg a. Izp o v ed n a v re d n o st d ro b n ih n a jd b iz sta v b e A in n je n e o k o lice je to re j k om aj zadovoljiva. 3. Slovenska Bistrica, stavba B na dosedanji parceli 1056, sedaj 1645/3, k. o. Slovenska Bistrica Da je bil n a s e lje n tu d i n aj n ižji p re d e l B istrišk eg a p o lja p o d te ra so in blizu d o se d a n je stru g e p o to k a B istrice, so d ale slu titi že ra z tre se n e n a jd b e an tičn e o p ek e in k a m e n ja n a n e k a te rih m e s tih trav n ik o v . P ovsem ja sn o p a se je to p o k azalo le ta 1973 v p ro filn e m ja r k u št. 30, v so n d a žn ih iz k o p ih ob g ra d n ji h itr e ceste in n a to p ri z a če tn ih ra z isk a v a h n a te m o b m o č ju .4 7 T ako je ob tej p rilik i u sp elo o d k riti celo ten tlo ris z id a n ih te m eljev en e g a izm ed tu sto ječ ih a n tič n ih p o slo p ij, p o videzu p rv eg a o d zah o d n e s tra n i — sta v b e B.4 8 T u d i ta sta v b a , sic er p o v elik o sti m a n jš a (19,8 X 19,8 m ), a p o d o b n o raz­ č le n je n a n a n o tr a n je d v o rišče in e n a js t o b ro b n ih p ro sto ro v , je sta la le 6,5 m p ro č o d rim sk e ceste. K lju b te m u p a n i b ilo m ogoče u g o to v iti, ali je b il s ceste (v p litv em u s e k u ?) n ep o sre d e n p ris to p k sev ero zah o d n em u p ro č e lju p o slo p ja, saj n e tu n e d ru g o d v te m e ljih n i b ilo o p aziti sledov v h o d a o ziro m a p rag a. N asp ro tn o , so d e č p o p ro filih ta l je sta v b a p re j kazala c e sti h r b e t in je im ela p ro č e lje z v h o d o m n a jb rž n a n a s p ro tn i stra n i, k je r so b ila tla ob n je j delom a tla k o v a n a z o b lic am i. T udi sic er p ra z n a k u ltu rn a p la st n e k d a n jih ta l je bila tu d eb elejša, ob v zh o d n em vogalu p a so se n a šli sledovi le sen ih prizidkov. Š tevilni večji in m a n jš i p ro s to ri o k ro g p ra v ta k o m a n jše g a d v o rišča govore p re j za sta n o v a n jsk o p o slo p je k o t za k aj drugega. T u d i tu so se d o se d an ji izkopi o m e jili le n a o d k riv a n je tlo risa in s ta ta k o vsaj dve tr e tjin i sta v b n e p o v ršin e še neznani. O d k o p a n a m e sta so se z v rstila n a vseh s tra n e h in za to p rec ej p re ­ p rič ljiv o ra z la g a jo tu d i še n e ra z isk a n a tla . P rv o tn ih ta ln ih p o v ršin s tla k o m ali čem p o d o b n im n i bilo več n a jti, o d zidov so o sta li sk ro m n i sledovi le v sred in i ju g o v zh o d n e p re č n e stene. T u d i v sta v b i B in tik ob n je j n i b ilo m nogo o sta n k o v lo n č en in e te r d ru g ih p red m e to v , k i b i k aj p o v ed ali o n a m e n u k a te re g a izm ed p ro sto ro v . Še n ajveč n a jd b je bilo o b a k ra j te m e lje v ju g o z a h o d n e ste n e blizu z a h o d n eg a vogala, kjer je v n ek a k i g ro b lji ležalo več k a m e n ja . N ek aj več o sta n k o v lo n čen in e je bilo tu d i ob vzh o d n i ste n i stav b e, k je r se d o m n e v ajo »5 m širo k i leseni p ro sto ri« .4 9 S ice r so bile v o d k o p a n ih k v a d ra n tih ju g o v zh o d n e polovice sta v b e o d k rite le p o sam ezn e č re p in je , p o d o b n o p a v e lja tu d i za sev ero zah o d n o p ro če lje, ki je p rav ta k o bilo v c e lo ti o d k o p an o ( sl. 5 ). P recej več ra z n o v rstn ih lo n č en ih o sta n k o v se je n ašlo v ja r k u m ed stavbo in rim sk o ce sto . T ega sm o p re se k a li n a tr e h m e stih (so n d e 30 a b c ) in n ašli p ri te m zlasti v o b e h sev ero v zh o d n ih s o n d a h p la st p re m e ta n ih ru šev in — k a m e n ja in o p ek e , a tu d i o s ta n k e lo n č e n in e (p rib liž n o 90 č re p in ) in d ru g e p re d m e te . N a jd b e so p r iš le n a to m e sto ta k o , d a so z ru še v in a m i sta v b e z a su li ja re k , to p a kaže, d a je b ilo n e k o č p o p re j n a p r o s to r u sta v b e ta k ih p re d m e to v v en d a rle več. M esta, k je r so b ili n a jd e n i p o sa m e z n i p re d m e ti, so p rik a z a n a n a tabeli 2. Po šte v ilu in r a z m e r ju o b e h v r s t p o s o d ja so si n a jd b e o b e h sk u p in zelo b lizu, s te m , d a se j e n a š lo v ja r k u v eč u v o že n eg a , v sta v b i in o k ro g n je p a več do­ m ačeg a p o s o d ja (lo n c e v ). V o s re d n je m d e lu sta v b e v d o s e d a n jih iz k o p ih razen č re p in j v rč a in lo n c a v p r o s to r u F in železn eg a ž e b lja v p r o s to r u H (v se v ju ž ­ n em d e lu ) n i b ilo n a jd b . P oleg p o s a m ič n ih p re d m e to v ob p ro č e ln ih te m e ljih (ra z e n ju ž n ih , k je r k lju b o b se ž n e jše m u iz k o p u n a jd b sk o ro n i b ilo ) je b ilo n e­ k aj več p re d m e to v le p r i se v e ro z a h o d n e m vo g alu v p r o s to r u J in izven n je g a (s k u p n o o s ta n k i š e s tn a js tih p o so d o b e h v r s t in železen o b ro č e k ) te r ob vzhod­ n em p ro č e lju z la s ti izven p r o s to r a C ( o s ta n k i tr e h u v o že n ih p o so d in več k o t tr in a js t d o m a č ih loncev, z d ro b c i s te k la in železnim ž e b lje m ). V p rv e m p rim e ru je b ila ob te m e ljih p ro č e lja v p r o s to r u J g ro b lja d e b e le jše g a k a m e n ja , m e d k a te rim so le ža le č re p in je (in p o d n jim i ra z b it lo n č ek T. 2: 28), ki so ležale tu d i tik z ra v e n n a z u n a n ji s tr a n i te m e lje v . T u d i n a v zh o d n i s tr a n i je b ila tik ob te m e ljih g r o b lja k a m e n ja , d a lje izv en sta v b e p a k u ltu r n a p la st, k i je b ila v k v a d ra n tu 14 le n a č e ta .5 0 N a jd b je p re m a lo , d a b i m ogli z n jim i p o ja s n iti po­ m e n p r o s to r a C n a d ru g i s tr a n i stav b e. N a jd b e iz ja r k a m e d sta v b o B in c e sto z a je m a jo p re d v se m p r o s to r v dolžini p rib liž n o 15 m , sa j so v so n d i 30 a p riš le n a d a n le p o sa m e z n e č re p in je , m e d te m ko v n a d a lje v a n ju o b c e stn e g a ja r k a p r o ti v zh o d u — v ju ž n e m d elu p ro filn eg a ja r k a št. 30/1, k i je o d d a lje n o d so n d e 30 c le p e t m e tro v , n i b ilo več č re p in j, te m v eč sam o še o p ek a . N ajv eč n a jd b je b ilo v so n d a h 30 b c, k a r p o m en i, d a so n a to m e sto o d v rg li n a jv e č ru še v in s k e g a g rad iv a z lo n č en in o . N i d vom a, da je lo n č e n in a p r iš la se m k a j z o b m o č ja sta v b e , č e p ra v v n je n e m se v ern em d elu sed aj n i bilo š te v iln e jš ih n a jd b . V ečina č re p in j iz so n d e 30 b p r ip a d a p o s o d ju iz č iste glin e, m e d te m k o je s ta n je v so n d i 30 c sk o ro n a s p ro tn o . Če n e u p o šte v a m o d o m a č ih loncev, k i n a v seh m e stih o d lo č n o p re v la d u je jo ( tu k a j 33 % > in v sta v b i B 38 % in v e n tariz ira- n ih k o so v ), je tu d i tu n ajv e č n a m iz n e g a p o so d ja , in sic er čez polovico, v sta v b i B p a tr e tjin a . V so n d i 30 c je bilo še tr o je č re p in j sig illa tn ih p o so d , v o beh so n d a h p a še o s ta n k i ste k le n ih sk o d e lic in čaš. Po g o sto ti n a jd b ob p r o s to r u C ( k v a d r a n t 14) b i v te m d e lu sta v b e la h k o še n a jp re j is k a li k u h in js k i okoliš. M ed d o se d a n jim i n a jd b a m i p o g re ša m o za celovito g o sp o d in jstv o p re d v se m p o s o d e za s h ra n je v a n je živil — a m fo re in sh ra m b e n e lo n c e. O sta n k i tu b u lo v o b p ro č e ln i ste n i p ro s to ro v I in C, to re j n a raz lič n ih s tr a n e h sta v b e, so b ili v e n d a rle p re sk ro m n i, d a b i la h k o k aj več iz­ vedeli o o g re v a n ju . N aj p o u d a rim o še to , d a se n a jd b e izven sta v b e širijo p re d ­ vsem v v zh o d n i sm e ri, n a jb liž ja tla o b p ro č e ljih d ru g ih tr e h s tr a n i p a so m n ogo bo lj p ra z n a . D o se d a n je so n d e v o k o lic i k až ejo , d a ru še v in s k e o sta lin e s k am n i in o p ek o p o p e tn a js tih m e tr ih p r o ti z a h o d u p o v se m p r e n e h a jo . To je v id n o tu d i n a p r o s to r u ju ž n o o d sta v b e, k je r so p r i iz k o p u o d v o d n e g a ja r k a o d k rite p la sti p o k az ale p r o ti za h o d u s te riln a tla , m e d te m k o so se p r o ti v zh o d u širile k o ta n je s k a m n i in opeko, n a to p a še tla k i iz oblic in d ru g i o s ta n k i (sl. 5). K er gre o č itn o za p o sle d n jo sta v b o n a z a h o d n i s tr a n i za se lk a, je p ovezava v dru- sonde V pri skupina skupina 30 a b c stavbi B stavbi B C Č vse Terra sigillata : 7: 14 skodele Drag. 37 3: 16,18 2: 27 7: 14 4 posodica (čaša?) 3: 17 1 Posode iz čiste gline : 6: 88 2 am fori 6: 19 vrči 4: 11 2: 45 8 vrčki? 4: 21 2: 37—39 6: 6—7 7: 9—10 7: 22 9 sklede melnice 4: 12 4 sklede 3: 19 2: 29 6: 21 7: 21 8 3: 21 skodele 3: 6—8 2: 10 2: 12 4: 29 7: 19 27 4: 7 2: 15 2: 16 5: 21 7: 20 4: 16—17 2: 17 5: 28—29 7: 24 2: 44 6: 23 skodelice 3: 12 2: 30 5: 30 6 3: 20 6: 24 krožniki 3: 13 2: 14 2: 25—26 4 ploski krožniki 4: 4—6 2: 13 4: 23—26 7: 11 7: 25 12 posoda z ročajem (a ?) 2: 40 1 lonci 4: 13 5: 27 7: 12 8 lončki 3: 27 2: 42 4: 32 16 4: 3 6: 13—14 4: 15 4: 18 4: 22 6: 16 pokrovi 2: 32 2: 41 3 pečatna oljenka 3: 22 1 skupno: 37 19 14 33 11 114 Posode iz peskane gline : vrči 3: 28 6: 9 4 sklede 4: 30 7: 6 7 5: 22—25 7: 18 skodele 3: 26 2: 24 4: 31 3 sonde V pri skupina skupina 30 a b c stav b i B stavbi B C C vse trinožne skodele 3: 23—25 2: 20 2: 18—19 4: 27—28 7: 23 16 2: 43 6: 22 lonci 3: 1—5 2: 9 2: 11 4: 33 7: 1—5 119 3: 10—11 2: 21—23 5: 1—20 7: 8 3: 14— 15 2: 31 5: 26 7: 13 3: 29 6: 10—11 7: 15—17 4: 1 6: 15 7: 26 4: 19—20 6: 17— 18 6: 20 6: 25 lončki 3: 9 4: 14 2: 28 6: 12 7: 7 5 pokrovi 4: 2 2: 33—34 2: 35 6: 1—5 14 4: 8—10 2: 36 skupno: 41 22 27 59 19 168 Vsa inventizirana lončenina 78 41 41 92 30 282 Steklene posode: 15: 1,3 15: 18 15: 6 15: 4 15: 2 14 15: 5,10 15: 17,20 15: 22 15: 19 15: 12 15: 5 Železni izdelki: 14: 20 14: 13— 14 14: 17 14: 25—26 14 14: 22—24 14: 15—16 14: 19 14: 18 14: 29 Novci: 23: 4 23: 3 2 Tab. 2. Slovenska B istrica: n ajdbe iz sond n a obm očju naselbine s stavbo B in so­ sednjim i. — S lo v e n sk a B istrica: F unde a u s d en G rabstellen im B e re ic h d er S ied lu n g (H a u s B u n d U m gebung) gim i sta v b a m i n a v zh o d n i s tr a n i p o v se m ra z u m ljiv a . N e k je ta m je m o ra l b iti p ris to p k c e sti, če si sm e m o v te m sm islu ra z la g a ti v p ro filn e m ja r k u š t. 31 u g o to v ljen e tla k e . T re tja s k u p in a n a jd b je p riš la v v e č je m šte v ilu n a d a n v 30 m o d d a lje n ih k v a d ra n tih 5— 7, k je r se je o b z a v a ro v a ln ih iz k o p a v a n jih k o p a lo »v lesen em d elu n a ju ž n i s tr a n i n a s le d n je hiše«.5 1 V ja m i, k i so jo ta m z ra v en izk o p ali g ra d ite lji h itr e c e ste , je b ila k u ltu r n a p la s t sic er u n ič e n a , v e n d a r je bilo m o ­ goče v saj z b liž n je g a k u p a p o b ra ti n e k a j o sta n k o v lo n č en in e . T o sk u p in o n a jd b za se d aj o z n a č u je m o z o k o lišem sta v b e C. T od je b ilo z b ra n ih p rib liž n o 230 čre­ p in j, o d k a te r ih jih dve tr e tjin i p rip a d a d o m a č e m u p o so d ju , in sic e r v n aj večji m e ri lo n c e m in sk le d am . M ed p o so d a m i iz č iste gline p re v la d u je jo skodele, k ro ž n ik i in lo n č k i. N ašlo se je tu d i n e k a j železn ih žebljev in tr a k a s t ro ča j o g la te stek len ice. N a jd lje p r o ti vzhodu, p rib liž n o 60 m o d d aljen o od sta v b e B, so g ra d ite lji h itre ce ste ob izliv u se d a n jih o d v o d n ih ja rk o v v ce stn i p r e p u s t p ra v ta k o son­ d irali tla in p r i te m u n ič ili del k u ltu r n e p la sti, o d k a te re so čre p in je ležale ra z tre se n e n a b liž n je m k u p u . M ed p o b ra n im i kosi je b ila d o b ra polovica d o m a­ čih p osod, in sic e r p red v se m lonci in sklede, dru g o p a z la sti sk led e in skodele, v rči te r fra g m e n t sig illatn e skodele. N a jd b e o čitn o p rip a d a jo stavbi, k a te re te m e lji so se p o k a z a li ta k o v o d v o d n em ja rk u k o t p ri iz k o p u ja rk a za p re p u st k ra je v n e c e ste in k i jo tu o z n a ču jem o s stav b o č . O n je n e m obsegu in tlo risu še n e vem o n ič e sa r, sedaj p a v eč in o m a leži p o d n asip o m n o v e k raje v n e ceste, ta k o d a n a d a ljn je ra z isk o v an je ni več m ožno.5 2 V se te n a jd b e se sta v lja jo sa m o sto jn o sk u p in o , iz k a te re b i lah k o izvzeli le o sta n k e lo n č en in e v stav b i A. Če v zam em o za podlago in v e n ta riz ira n e o stan k e, p o te m je tu d elež b o ljšeg a p o so d ja z 40 % n a d ru g em m e s tu v seh n ajd išč , to je za S p o d n jo N ovo v asjo (54 °/o) in p re d n ajd išč e m ob L ožnici (p ro fil št. 4: 38 %>) in v V e le n ik u (8 °/o). T ip o lo šk i iz b o r p o so d ja je p e s te r in sega od sk ro m ­ n ih sledov a m fo r p re k s re d n jih v e lik o sti lo n čen in e — loncev, vrčev, skodel, k ro žn ik o v — d o m a lih p o so d , ki p a so sp e t izjem n o red k e . T a se stav o s ta ja na n ek i p o p re č n i rav n i, ki n im a b o g a te jš ih izdelkov, n e k a te rih v rs t p o so d ja p a sp lo h n e p o zn a. T o se o d ra ž a tu d i v s k ro m n ih n a jd b a h sig illa tn ih posod, v rev­ n o sti ste k le n ih izdelkov p a seveda še v o d so tn o sti d ru g ih p o ja v o v sta n o v an jsk e k u ltu re . T ako n i b ilo doslej n o b en ih o sta n k o v ste n sk e s lik a rije , n o b en ih sledov o k ak šn em m o z aik u , p ri g ra d n ji ali o p re m i p a n a jb rž tu d i n iso u p o ra b lja li m a r­ m o rja ? O čitno to re j n e g re za b iv a lišč e bo g ateg a n a se lje n c a — k o lo n ista, tem več p re j za zaselek , k i je n a s ta l z a rad i c e s te in z n jo tu d i delil sv o jo usodo. N ajd b e lo n č e n in e v sta v b i A so d o n e k e m e re časovno o p re d e lje n e z obem a n o v cem a — K o n sta n tin o v im in V alen so v im — iz 4. s to le tja . Č asovni razp o n o b eh novcev z a o b je m a sred in o in d ru g o polovico teg a s to le tja , k a r p a za o sta n k e p o so d n a n o b e n o s tr a n n e p o m e n i tr d n e m eje. O d te h im a n p r. p ro fil ro b a u s tja p ri lo n c u T. 2: 3 o b rise, ki se n e k a jk r a t p o ja v lja jo p re d v se m n a B rinjevi gori.5 3 T rin o ž n ik T. 2: 4 im a o b o je stra n sk o ra z širje n i v o d o ra v n i rob, k ak rše n se v tr e tjin i p rim e ro v p o ja v lja n a B rin je v i gori, p o sam ič p a še v S p o d n jem Gru- šovju, v p ro filu št. 4 ob L ožnici in b liz u sta v b e B v S lo v en sk i B istrici te r v Ve­ le n ik u .5 4 Za p ro fil lonca T. 2: 1, a z la sti za p o so d o T .2: 2 z rav n im , vodoravno ra z širje n im ro b o m ni n a jti k ro n o lo šk o p re v e rje n ih p rim e rja v , za to se m o ram o zad o v o ljiti z u g o to v itv ijo , d a je »v o d o rav n a zateg n jen o st« e n a izm ed značilnosti p o zn ejšeg a ča sa .5 5 P ri te m seveda o s ta ja n ejasn o , k a te re iz m ed te h oblik so se, sodeč p o d ru g ih sk u p in a h , tu d i tu p o ja v ile že v 3. sto le tju . P ri sta v b i B je v id eti stv a r n ek o lik o d ru g ačn a. Tako im a m o v te m p ro sto ru tu d i dv a n o v c a : n ed o lo čljiv eg a v la d a r ja iz 1. s to le tja v o b c e stn e m ja r k u p ri sta v b i te r n e sp o zn a v en novec iz »1.— 3. stol.« v sa m ih te m e ljih p o slo p ja. K te m u la h k o p riš te je m o še n ed a le č s tr a n v p ro filn e m ja rk u št. 31 n a jd e n T rajan o v novec, k a r vse n a s u s m e rja k p rv i polovici 2. sto letja. T a čas b i se zato m o ral o d ra ž a ti tu d i v n a jd b a h lo n čen in e n a p ro s to ru sta v b e B in v ja r k u ob n je j.5 6 F ra g m e n t sig illa tn e skodele D rag. 37 (T. 3: 16) je iz zg o d n jeg a 2. sto letja, d ru g fra g m e n t e n a k e reliefn e sk o d e le (T. 3: 18) sodi v p o zn i a n to n in sk i čas, izvira iz W e ste rn d o fa ali k a te re iz m ed p an o n sk ih delavnic, m e d te m ko je frag ­ m e n t p o so d ic e T. 3: 17 v e rje tn o p rip a d a l k ak i čaši z b a rb o tin s k im o k raso m , profi Ina jorko št. 30^1: 1 južni rob stare struga i p ro fitn i jarek št. 31 travnik, pare. 1056, k. o. Slov. Bistrica S p X južni rob rimske ceste B ~ K 3 ? * r V . . " f t „...69A8., M i j ............. - ..........-69A.0- jorek z nojdbami 6 375 ^ m, tla k ? ® - / V -'\ B tcnwij?# S « 7334 m [recentne naprave] arheološke oznake i........ ] meje izkopov -•10 H\ t m \ \ Ì20. T i l i i f n i . . . . . . .» i D I i ; .... : O ( f l T 1 E .... 4 ' ! č re p i t ! 1 1 Ì tlak? • [ > '% ■ ; Tl' _ — — " _ — 'Vv > j r _ — i — — _ _ — — «Tu .... — rr v i ; . — 77 a . — i\ _~K— r.T T v r j i T Ü K i X :oi .... - T T _ _ i A - — § & c - T i r 4 l \ ’ 1 - . 'rrjjL -JjL " 3 3 Ì 3 - tt3 X X- - ' n . r ^ -. ^ -n — n ■ T __ _ « « m i » u p ! w , - t Yt ''xr.*«ts« ® ß S & ,är\' & — * * * ■ - r T C - 1 " ' » !1 1 - — ■ — 7 1 U _ _ — M \ \ - i f * » , . , i - * '“ tla k ’ I A - - ^ , I ^ - n r " T \ 3 ' ' - " _ _ - - v r - " F W - - - " " _______ _ r - ! ! ^ r 3 ^ - T 3 f ' r ' u' ' t \ \ . , | | 1 „ C « 5 ' °i « v O o 71----- 1 '' " i f T - — - _ severni kup: ^ „v 6 S 2 S I \ \V 6900 , \ 3 — t r 3 - v i - " U T T - 3 j J 3 ^ --— jr "ir 3 - — "'" _- - n - " \ \ -H- - i » 7 T C W h ^ S .jL^ iL _ U .T -U---Ji ■ 1 ’ _ - Y V " T T 3 - 3 '” ': - - 3 3 T 3 - ^ " r .....t r i..^ - V T l\ L 1 --V - 1 ^JssnžL— - — u i l ,laR _ ii- .— — 1 6 2 2 3 s C mo \ , i južni k u p . J L - - - " ,? « * '- \,i___ » — “ ■ — \6 *5 s m 7 A ' ' r ': C i - ü- JL- . . l \ .... t \l I \ 5 Slovenska B istrica: tlo ris stavbe B in okolice z vrisano lego n ajd b G ru n d riss d es G ebäudes B u n d U m geb u n g m it ein g ezeich n eten K lein fu n d en izd elan i v R h e in z a b e rn u v a n to n in s k e m o b d o b ju .3 7 Iz p o z n e g a 2. sto le tja je n a jb rž tu d i p o v z o ru D rag. 33 iz d e la n a sk o d e lic a T. 3 : 20, k a k r š n e se n a p o ­ d ra v sk e m p o d e ž e lju tu in ta m p o ja v lja jo .5 8 Po p rib liž n ih p r im e rja v a h b i črn i sk led i T. 3: 19, 21 la h k o sodili že v m la jš e o b d o b je , v e n d a r p a je tip o lo šk i izvor te h p o so d zg o d n e jši.5 9 S k o d eli T. 3: 6—7 iz rd e č e g lin e in z v o d o rav n im o g la tim ro b o m s ta p o d o b n i p ro v in c ia ln im o b lik a m g lo b o k ih sk o d e l z v a lja stim g o rn jim in k o n ič n im s p o d n jim d elo m , k i so p o g o ste v In te rc is i in jih v ečin o m a p r is o ja jo 2. s to le tju .6 0 R deča sk o d e lic a T. 3: 12 je p o v ze ta p o o b lik i D rag. 38 — sk o d e lic i z o v ra tn iš k im ro b o m — in im a tu k o m a j n a k a z a n e z n a č iln o sti Gose- jev eg a 2. g lav n eg a tip a iz 2. s to le tja .6 1 T ip o lo šk o in časo v n o ji je so ro d n a rd eč a sk o d e la o ziro m a k ro ž n ik T. 3: 13, k i se v ra z n ih v e lik o stih d o b i v 2. s to le tju n a n e k a te rih n a j d išč ih .6 1 a F ra g m e n t re ts k e g a lo n c a T. 4: 22 p r ip a d a p o so d am , k i so zn a čiln e z a 1. in 2. s to le tje , le d a je b rž k o n e n ek o lik o p o z n e jši.6 2 š ir o k a sk o d e la T. 3 : 8 z n a v z n o te r u slo č e n im p o še v n im ro b o m je o k ra š e n a s pasovi n a v p ič n ih č rtic , tip o lo šk o p a ji je k o m a j n a jti u stre z n ih p rim e rja v . Iz d e lan a je iz ru m e n k a s to rja v e gline z rd e č o p re v le k o , k a k rš n a se to d p o ja v lja le še v re d k ih p rim e rih . G loboki sk o d e li T. 4: 7 m a n jk a ro b in jo te ž k o ja s n e je o p re ­ d elim o o s tri k le k n a p re h o d u h k o n ič n e m u sp o d n je m u d elu je m e d n a šim g ra ­ d ivom d o k aj r e d e k ; p o so d a s p o m in ja n a sig illa m i vzo r D rag . 20.62a L onček T. 4: 3 iz d o b ro p eč en e , še se d aj zv en eče gline, je b il p o o b o d u p ra v ta k o o k ra ­ šen s p aso v i n a v p ič n ih zarez te r im a te m n o sivo o ziro m a rja v o p o v ršin o n a rd eč i p o d lag i, k i je v id n a n a n a r e b re n i n o tr a n ji s tr a n i f ra g m e n tira n e poso d e. T udi d ru g e n a jd b e iz te sk u p in e , n p r. p lo s k i k ro žn ik T. 4: 4— 6, fra g m e n t m eine sk led e T. 4: 12 t e r k o šč ek p e č a tn e o lje n k e T. 3: 22 so k ro n o lo šk o p re m a lo do­ lo čn i o ziro m a p re v e č fra g m e n tira n i, d a b i p risp e v a li kaj b istv e n e g a k časovni o p re d e litv i te sk u p in e n a jd b . T o v e lja tu d i za o sta n k e ste k le n in e — zlasti o sta n ­ k e sk o d e lic s s v itk a s tim n a v p ič n im ro b o m , k a k rš n e so z n a č iln e za 2. in 3. sto ­ le tje (T. 15: 1, 3, 5).6 3 S ta k o d a ta c ijo b i se v te j sk u p in i n a jd b m o ra le u je m a ti tu d i d o m ače k u ­ h in js k e p o so d e . T u im a m o n e k a j p ro filo v ja jč a s tih loncev, k i so v d ru g ih sk u p in a h iz je m n i, n p r. sivo rja v a lo n c a T. 3: 1, 15, ki ed in a s p o m in ja ta n a p ro ­ file tip o v A 2— 3 in B 3 b v ra z č le n itv i z g o d n je a n tič n ih lo n c ev — ž a r n a so se d ­ n je m p a n o n s k e m p ro s to ru .6 4 M e tlič a st o k ra s n a p rv e m k a ž e v g o rn je m d elu k o m b in a c ijo 1,5 cm širo k e g a p a s u p o še v n ih č r t in 2,5 m m širo k e g a p a s u vodo­ ra v n ih ž le b ič a stih č rt, k i jim a (p o v se m tr u p u ? ) sled e p o še v n e m e tlič a ste p o ­ teze, k a r je le e n a izm ed šte v iln ih ra z lič ic ta k e g a o k ra s ja .643 N ek a j o d e b e lje n ih o k ro g lih ali d e ln o o d re z a n ih iz v ih an ih ro b o v p o d o b n ih loncev T. 3: 2— 3, 10, 14, 4: l v te m ra z p o re d u n im a p ra v e g a m e sta . Z ač en ja jo č i se v o d o rav n i ro b loncev T .3: 5, 29 se d elo m a n a s la n ja n a ta m o š n ji tip A 4, ki d ru g o d ni p o g o st, sega p a še v 3. s to le tje .6 5 S te m b i b il m o g o če p o d a n p re h o d k p ro filu sv e tlo rja v e g a lo n ca T. 3: 4, k i im a v rh n jo stra n ic o m o č n o izvihanega ro b a v o d o ra v n o p o u d a rje n o , n a n o tr a n ji s tra n i p a že žleb, k a k rš e n je p o te m zn a čilen za m n o g e d ru g e raz ličice te v r s te p rofilov. T u se p rv ič p o ja v lja tu d i ov aln i lo n č e k T. 3: 9 z v o d o ra v n im i žlebiči o ziro ­ m a re b ri p o d v o d o ra v n o ra z š irje n im ro b o m , ki se v p o d o b n i o b lik i n a jd e še n a d ru g ih m e s tih te g a o b m o č ja .653 M ed p ro fili trin o ž n ik o v im a T. 3: 23 obel rob n a d n a re b re n im le č a stim tru p o m , k a r je e n a izm ed z g o d n jih o b lik ta k ih p o so d , m e d te m ko im a ta p osodi T. 3 : 24—25 ro b v o d o rav n o r a z š irje n in so d ita ta k o v sk u p in o trin o ž n ik o v , ki so zn ačiln i za to p o d p o h o rsk o o b m o č je.6 6 F ra g m en t T. 3 : 28 p rip a d a ru m e n i p o so d i d o m a č e izdelave ( s p o ro zn o p o v ršin o ), ki s 17 cm širo k im u s tje m in n ek o lik o p re se g a jo č im tra k a s tim ro č a je m očitn o p re d ­ sta v lja lo k aln o obliko, saj ta k ih p o so d n i v tip o lo šk ih se sta v ih g robne k e ra ­ m ike, m e d te m k o za seliščno lo n č en in o zlasti iz v eč jih n aselij n i n a voljo dovolj u stre z n o p re d sta v lje n e g a gradiva. Iz te g a p re g le d a sledi, d a g re v ja r k u ob stav b i B d elo m a tu d i za zgodnejše p re d m e te , ki se p rec ej u je m a jo s tis tim i iz ru še v in stav b e, m a n j p a z onim i iz o b eh v z h o d n ih n a jd išč n ih sk u p in te g a n aselja. P ra v g otovo je b ila sta v b a B z g ra je n a vsaj v p rv i polovici 2. s to le tja , h k ra ti p a k ažejo m la jš i p red m e ti, da je b ila o b lju d e n a še v p o m a rk o m a n sk e m o b d o b ju , saj je s ta la tik p ro m e tn e ceste. E d in i novec n a jd e n m e d ru še v in a m i te stav b e n e d a je zadovoljive časovne razlage. F ra g m e n t sig illatn e sk o d ele D rag. 37 (T. 2: 27) je rh e in z a b e m šk i iz­ delek iz C om itianovega k ro g a (v e rje tn o V I) iz p o z n o a n to n in sk e g a časa, k a ­ k rš n i so bili p o g o sto n a jd e n i v P tu ju in so to re j zn ačiln i za 2. sto letje.6 7 M ed b o ljšim p o so d je m so sp lo šn o ra z š irje n e konične sk o d elice p o vzo ru D rag. 33 (T. 2: 30) te r m la jše rd eče sk o d ele z v a lja stim (T. 2: 16— 17) ali ko n ičn im (T. 2: 12) z g o rn jim delom .6 8 F ra g m e n t rd e č e sk led e s sv itk a s to o d eb eljen im ro b o m T. 2: 10 je p o d o b en tis tim , ki so n a D o len jsk em o c e n je n e k o t v 2. sto ­ le tju novo v zn ik la o b lik a p o D rag. 37 te r d a tira n e ta m v d ru g o polovico 2. te r p rv o polovico 3. sto le tja .6 9 Le s sk ro m n im i fra g m e n ti s ta tu z a sto p a n a rd e č a sk o d ela T. 2: 26 in siva sk le d a T. 2: 29 s širo k im v o d o rav n im navzdol zap o g n je­ n im ro b o m , o d k a te rih sodi p rv a k sp lo šn o ra z širje n im po D rag. 36 p o sn e m an im o b lik a m iz b ra n eg a p o so d ja iz 1. in 2. s to le tja .7 0 V fra g m e n tih p ro filira n ih in g la d k ih tr a k a s tih ro ča jev (T. 2: 38—39) sm em o n a jb rž v id e ti o sta n k e m a n jših vrčkov, ki so n a m p o p ro filih o sta li n ez n an i, p o d o b n o k o t v e č ja p o so d a T. 2: 40 z 20 cm širo k im u s tje m te r en im ali d v em a širo k im a ro č a je m a .703 P ri sk o ro vseh te h sed aj sv etlo rd e č ih ali ru m e n ih p o so d a h ni več p rv o tn e te m n e jše rd eče b a r ­ ve, ki se je o h ra n ila le n a re d k ih fra g m e n tih , še n ajb o lj n a k o su skodele T. 2: 10, o k ra še n e s p aso v i po šev n ih zarez. D o b ro o h ra n je n o č rn o b a rv n o p rev lek o p a im a fra g m e n t sk o d ele T. 29: 1, k i je b ila o k ra še n a vsaj z dv em a paso v o m a trik o tn ih ja m ic . S k o d eli n ez n an e o b lik e p rip a d a tu d i fra g m e n t T. 2: 15, k a k ršn e je le re d k o n a jti.7 1 M ed p o so d a m i iz p esk an e gline so p re d v se m lonci ra z lič n ih profilov, od k a­ te rih dva č rn a s šib k o izv ih an im ro b o m in n a re b re n im v ra to m T. 2: 21—22 sp o m in ja ta n a la te n o id n e o b lik e p o d o b n ih p osod, ki so p o g o ste n p r. v Š em ­ p e tru .713 D ru g a različica so lonci T. 2: 9, 11, 23, 31, ki so — so d eč po č re p in ja h sten v d ru g ih p rim e rih — n a jv e č k ra t o k ra še n i z v o d o rav n im i žleb ičastim i č rta m i te r so d ijo v eč in o m a v 2. sto le tje . S k le d a z zoženim v ra to m in pošev izvihanim ro b o m T. 2: 24 b i p o n e k a te rih p rim e rja v a h so d ila v isti ča s.7 2 Č rn lonček z o stro h rap a v o p o v ršin o T. 2: 28 im e n u je m o n a v a d n o »pivska čaša« ali »cvetlični lo n ­ ček«. P osode te v rste so p o g o ste v P tu ju in okolici in zn a čiln e za L, a tu d i za 2. sto le tje .7 3 T rin o žn ik i z le č a stim tr u p o m im a jo tr i ra z lič ic e : pošev u v ih a n ro b (T. 2: 18) iz zg o d n e jše dobe, obel ro k (T. 2: 20) is isteg a č a sa te r v odoraven n av z n o te r ra z š irje n ro b (T. 2: 19), k i se n a so se d n jih n a jd išč ih do B rin jev e gore po g o sto p o ja v lja m ed m la jšo lo n č en in o .7 4 V sta v b i B g re to re j tu d i s ta re jš e n a jd b e iz 2. sto le tja . V 3. s to le tju p a seg ajo n e k a te re o b lik e p o so d , b o d isi k o t dolg o živ e po p o re k lu s ta r e jš e oblike, b o d isi k o t n o v e p rv in e , u g o to v lje n e n a d ru g ih n a jd išč ih . V sk u p in i n a jd b iz k v a d ra n to v 5— 7 ( s ta v b a C) je p re v la d o v a lo d o m a če k u ­ h in js k o p o so d je , z a to m e d fra g m e n ti b o ljš ih p o so d n i iz ra z itih ča so v n ih razlik . V g lav n em s ta tip o lo šk o zan im iv i le d v e v rs ti p o so d , in sic e r sk o d e li z v o d o rav ­ n im ro b o m T. 5 : 28— 29, o k a te rih je b ilo že govora.7 5 S o ro d e n fra g m e n t T. 5 : 21 sodi sk u p n o z n e k a te rim i d ru g im i k o b lim sk o d e lam , k i so v id e ti še re d k e jš e in m o re b iti iz h a ja jo iz sig illa tn e o b lik e .7 6 P o g o stn e jši so še p lo s k i k ro ž n ik i T. 4: 23— 26, k i so b ili v ra b i d alj ča sa .7 7 M ed šte v ilč n o m o č n e jšo in tip o lo šk o iz ra z ite jšo k u h in js k o k e ra m ik o so d ijo ja jč a s ti sivi in rja v i lonci, ki jih p o p ro filih ro b o v u s tij la h k o d elim o v dve glavni sk u p in i. P rv a, m a n j štev iln a, je b ila p r is o tn a že v ja r k u o b sta v b i, tu k a j p a jo p re d s ta v lja jo T. 5 : 9— 11. S ed aj še n i m o g o če reči, če g re za z g o d n e jšo ali m o ­ re b iti le v z p o re d n o o b lik o p ro filo v , k e r ti še n iso z a d o stn o p r e v e rje n i n iti v n a j­ b liž ji okolici. N a jv e č loncev im a n av z v en z a p o g n je n o d e b e lje n ro b z oblo z u n a ­ n jo s tra n jo te r v o d o ra v n o in n a jč e š č e v b o k lo v rh n jo s tra n ic o , m e d te m k o je p re h o d v v ra t n a n o tr a n ji s tr a n i iz ra z ito ž leb a st. Ti p ro fili — T. 5 : 3— 8, 12— 16, 19 — so v o d iln a o b lik a k u h in js k ih lo n c ev v te m delu s lo v e n je b istrišk e n aselb in e. V šte v iln ih d r o b n ih tip o lo šk ih ra z lič ic a h so v n aj v e č ji m n o ž in i p rišli n a d a n n a B rin je v i g o ri in p o g o sti so v S p o d n je m G ru šo v ju , m e d te m k o jih v sm e ri p ro ti C elei n i z a sle d iti, p a č p a p ro ti P o e to v io n i.7 8 D oslej ed in o p o d la g o za časov­ no d o lo čitev im a m o v S p o d n je m G ru šo v ju , k e r so b ili ta m p o d o b n i p ro fili po zn a č iln o stih d ru g e lo n č en in e te r po p o z n o a n tič n ih k o z a rc ih in n o v cih d a tira n i v 3. in p rv o p o lo v ic o 4. s to le tja .7 9 T rin o ž n ik a T. 4: 27—28 im a ta za 3. in 4. s to le tje zn a čilen o b o je s tra n s k o ra z š irje n v o d o ra v n i ro b .8 0 N a jv z h o d n e jša sk u p in a n a jd b (s ta v b a č ) je s k ro m n e jš a in tu d i n ep o p o ln a, saj n e g re z a iz k o p a n o g rad iv o k o t v p r e jš n jih p rim e rih , te m v e č za č re p in je p o b ra n e z v r h a k u p a že p o p re j o d k o p a n e zem lje. M ed b o ljš o lo n čen in o s ta tu poleg že z n a n ih sk o d e l z v o d o ra v n im ( T. 7 : 19— 20 ) te r d ru g e s sv itk a stim ro ­ b o m (T .7 : 24), še dva rd e č a lo n c a s ta n k im i ste n a m i in p ro filira n im navzven p re m a k n je n im n a v p ič n im ro b o m T. 7 : 9— 10, k i sta sic e r r e d k i o b lik i.8 1 N ek o li­ ko p o m ag a k d a tir a n ju te h n a jd b fra g m e n t sig illa tn e sk o d e le D rag. 37 T. 7 : 14, ki je k o t r h e in z a b e rn s k i izd elek iz k ro g a C eria lis I I ali I I I b ila tu v u p o ra b i v a n to n in sk e m č a su .8 2 M o čn ejše iz v ed b e s ta č rn i sk led i T. 7 : 18 in 21, od k a te rih im a p rv a o d e b e lje n izvihan ro b in n a re b re n o ra m e , d ru g a — p o sn e m a n a po D rag. 36 — p a š irš i navzdol z a p o g n je n v o d o rav n i ro b in so d i v p o ln o 2. sto le t­ je .8 3 F ra g m e n t r o b a p lo sk e g a k ro ž n ik a T. 7 : 25 k aže so ro d n o s ti s p ro filo m , k a k rš e n n aj b i b il p o G o seju z n a čilen z a p o zn o 3. s to le tje .833 D om ači lo n c i se v glavnem u je m a jo z n a jd b a m i iz p o p r e jš n je sk u p in e , ta k o d a kaže ta d e l n a s e lja n a videz n e k e v r s te sa m o sto jn o sk u p in o . N a jš te v iln e jš a je že p o p re j o c e n je n a sk u p in a v o d iln ih o b lik v k v a d ra n tih 5— 7 (s ta v b a C ), za­ s to p a n a s fra g m e n ti sivih in rja v ih lo n c e v T. 7 : 1— 6, 8. D ru g a sk u p in a loncev T. 7 : 12, 15— 17 im a sp e t n ek o lik o s v o js tv e n zn ačaj. G re za lo n c e z o d e b e lje n im ro b o m , ki n a v rh u n i vselej v o d o ra v n o z g laje n in k i n a n o tr a n ji s tra n i n im a jo ž leb a steg a p r e h o d a v v ra t. Te v rste p ro filo v v S p o d n je m G ru š o v ju sk o ro n i in tu d i n a B rin je v i g o ri so red k i. To b i k az alo n a tip o lo šk o različico , ki p a n a jb rž n i sv o jstv en a, sa j se p o d o b n i p ro fili p o ja v lja jo m e d selišč n o k era m ik o tu d i d ru g o d .8 4 4. Spodnja Nova vas, ruševinski ostanki na pare. 127/1, k. o. Spodnja Nova vas P rve n a jd b e seliščn e lo n č en in e so p rišle n a d a n že ob iz k o p u p ro filn eg a ja r k a št. 20 n a r o b u gozda p a re . 127/2 tik ob m e ji tra v n išk e p arc ele . T u so se n a sev ern i s tr a n i rim sk e ceste, 3 m o d ozkega o b cestn eg a ja rk a , v dru g em 2,5 m širo k em in n e k o č 1 m glo b o k em ja rk u , ki je b il z a p o ln je n s te m n e jšo sivo in rjav o ilovico te r sivo rja v im p esk o m , n a š le poleg ra z m e ta n ih lo m ljen ih in p ro d ­ n ih k am n o v tu d i č re p in je in k o sci o p ek e . Te n a jd b e so b ile m ig lja j, d a m o ra b iti v b ližin i k a k šn o a n tič n o b iv ališče in re s sm o le ta 1973 p r i p rv e m so n d ira n ju n a so se d n je m tra v n ik u n a le te li n a n jeg o v e sledove. M ed raz isk o v a n je m le ta 1977 se je p o k az alo , d a n a te m tra v n ik u ni te m eljev sta n o v a n jsk e g a p o slo p ja, tem več o b zid an g ro b (glej s tr. 163) in p re m e ta n o ru še v in sk o gradivo. S tav b a je to re j m o ra la s ta ti n e k je v gozdu se v e rn o o d c e ste in b i jo b ilo tre b a šele p o ­ isk a ti. D oslej je b ilo le n a tra v n ik u p a re . 127/1 iz k o p an ih tr o je sond, ki so n e ­ k oliko p o ja sn ile s ta n je rim sk e ceste, g ro b a ob n je j in ru še v in v n e k d a n je m ja rk u (sl. 6). 6 S podnja N ova vas: tloris najdišč ob rim ski cesti p ri profilu št. 20. — G rundriss d e r F u n d stellen an der R ö m erstra sse b eim P rofil N r. 20 V so n d n e m ja r k u 20/1 ob ro b u g o zd a je b il p o n o v n o p re s e k a n že iz p ro fila št. 20 zn a n ja r e k z n a jd b a m i, ki je b il tu p ovsem z a p o ln je n p red v se m s trd o sp rije tim rja v im p esk o m . V n je m je b ilo o d v rh a do d n a p o ln o ra z tre se n ih č re p in j ra z lič n ih p o so d , ki jih p o d a ja tabela 3. M ed n jim i so p rev lad o v ali o sta n ­ k i vrčev, sk o d e l in lončkov iz p re č išč e n e gline, p o l m a n j p a je b ilo d o m a čih po­ sod, zvečine lo n c ev in p okrovov. N e k a j čre p in j je ležalo tu d i v 70 cm širo k em p a s u n alo že n ih p ro d n ik o v ob rim s k i c e s ti v globini 50— 70 cm , m e d n jim i o sta n ­ ki rd e č ih in č r n ih sk led , sk o d e l in k ro ž n ik o v T. 9: 7, 10—11, d o m ačeg a lo n ca T. 9: 6 in sivega trin o ž n ik a T. 9: 8, a tu d i k o šč ek v o lu tn e o lje n k e T. 9: 13. M e d tem k o ja r k a z a ra d i v iso k e ta ln e v ode n ism o m ogli p o d a ljš a ti v sm e ri p ro ti rim s k i c e sti, so se n a se v e rn i s tr a n i v p o d a ljša n e m ja r k u p o k az ala s te ­ riln a tla že 25 c m p o d ru šo . T u so b ile n a n e k d a n jih tle h le še re d k e č re p in je , n p r. k o s k a d iln e sk o d e le T. 8 : 3 in p o k ro v a z valo v n ico T. 8 : 7, n a k o n cu ja r k a se je p o k a z a la še ja m a za sto jk o . S p e s k o m z a p o ln je n o b c e stn i ja r e k se je n a d a lje v a l p r o ti v z h o d u b rž k o n e do k o n c a d a n e s še o h ra n je n ih a n tič n ih ta l, k i jih je d o b rš e n d el o d p lav il p o to k D evina in je z a to ce stišč e rim s k e c e s te v se do so se d n je g a g re b e n a V elen ik a u n ič en o . O b se v e rn e m ro b u te g a ja r k a in v n je g o v ih g o rn jih p la s te h se je v so n d i 2 p o k a z a lo šte v iln o k a m e n je , k i je p o n e k o d segalo tik p o d ru šo . Ti lo m ­ lje n i in p ro d n i k a m n i so b ili le n a e n e m m e s tu v id e ti n alo že n i, v eč in o m a p a so ležali ra z m e ta n i v g ro b lji sk u p n o s k o s i zid n e in stre š n e o p e k e , k i je p ra v ta k o p rišla n a to m e s to o d d ru g o d . Z la sti o b se v ern em r o b u te g ro b lje je b ilo n a p o l­ d ra g m e te r d o lg e m p ro s to ru (s o n d a 2 a ) p re c e j o sta n k o v r a z b itih p o so d v p re ­ cej s tr n je n e m k u p u . Č rep in je so le ža le tu d i m e d k a m e n je m in p o d n jim , p o ­ sa m ez n i k o sc i tu u g o to v lje n ih p o so d p a so se n a šli tu d i n a d ra g ih m e s tih te so n d e. N a jš te v iln e jš e č re p in je so p rip a d a le a m fo ri in v rč u T. 11: 1—2 te r n e k a ­ te rim te m n o siv im in rja v im d o m a č im lo n c em T. 10: 12, 14, 17, 19. P o d o b n e n a jd b e so b ile tu d i v o sre d n je m (2b) in v zh o d n em d elu s o n d e (2 c), m e d n jim i k o s rd e č e m e ln ic e T. 9: 14. J a rk a ju ž n o o b so n d i 1 z a ra d i ta ln e v ode n i bilo m ogoče do k o n c a iz k o p ati, za to je o d ta m le m alo n a jd b . O d d ru g ih n a jd b s te g a o b m o č ja j e o m e n iti še o s ta n k e s te k le n ih p o so d , ki so se n a š le v e č in o m a v za h o d n e m d e lu so n d e 2(a): tr o je o sta n k o v o g la tih s te ­ k le n ic T. 15: 8, 15— 16, sk o d elice T. 15: 7 in čaše g u b a n k e T. 15: 9, k a k rš n a je p riš la n a d a n tu d i v ja rk u o b so n d i 1 (T. 15: 13). O d železn ih p re d m e to v se je n a še l le en že b e lj T. 14: 27. P oleg k o so v te g u l so b ili tu d i k o si do 8 cm d eb ele o p ek e za zid a li tla k , o d k a te r ih je e d e n im e l v d o lb e n e p ra v o k o tn o se k riž a jo č e p aso v e žlebičev, e n a k e tis tim iz V ele n ik a (g lej str. 177, sl. 18). N a m e n n a s ip a v a n ja g ra d b e n ih ru š e v in n a d že z a p o ln je n im ja rk o m n i ja se n . M o reb itn o tla k o v a n je (k a k š n e p o ti? ) n e p rid e v p o šte v , k e r je b ilo k a m e n je ra z ­ m e ta n o in n i b ilo ra v n e p o v ršin e . S ic e r p a je izkop p r e m a jh e n (1,5 X 8 m ) , da b i m o g li k a j sk le p a ti. Z an im iv o je , d a so im ele n e k a te re p o so d e , k i so ležale z v ečin o č re p in j n a s tr n je n e m k u p u , n e k a j k oscev ra z m e ta n ih po v se m p ro ­ s to ra . C e lo tn a p la s t z ru še v in a m i leži n a ra z m e ro m a su h ih , n ek o lik o v išjih tle h te r je 6 m o d d a lje n a o d ro b a rim s k e ceste. P re o sta li d e l d o 6 m širo k e vzpe­ tin e j e v id e ti p o v se m p ra z e n , č e p ra v je b ilo tu o d k ritih tr o je ja m za sto jk e , o b lo žen ih s k a m n i in k o sc i o p ek e ( e n a o d n jih že p o p re j o m e n je n a v ja r k u 20/1 ). N a v z h o d n i s tr a n i je le 4 m o d d a lje n te m e lj g ro b n e a r h ite k tu r e . N a jd b e n a s e lb in sk e lo n č en in e te g a m e s ta se n e ra z lik u je jo b istv e n o o d tis tih n a z a h o d n i s tr a n i g reb e n a v S lo v e n sk i B istrici. Že ta m je b ilo ra z m e rje m e d p o so d je m iz p re č išč e n e in tis tim iz p e s k a n e gline p re c e j iz en a če n o , sk o ro en a k o r a z m e rje je tu d i tu , le d a v n a s p ro tn e m sm islu — u v o žen eg a p o so d ja je bilo tu k a j čez p o lo v ic o ali 54«/». M ed p o sa m e z n im i z v rstm i z o p e t p re v la d u je jo do­ m a či lonci, v e n d a r v n a jm a n jš i m e ri o d v se h o b ra v n a v a n ih n a jd išč . M ed d o ­ m a čo lo n č e n in o so šte v iln e jši le še trin o ž n ik i in p o k ro v i, iz je m n o re d k o je n a ­ m izn o p o s o d je — p o en a sk o d e la in lo n č ek . profilili sondni sonda sonda jarek pri sondi 1 ja re k 20 ja re k 20/1 2 a 2 b c vse Posode iz čiste gline: am fori 11: 1 12: 10 2 vrči 8: 14—15 11: 2 11: 7—8 25 8: 21 11: 4 11: 10 9: 9 11: 9,11 11: 6 12: 4—5 sklede melnice 8: 1 9: 14 4 sklede 9: 7 10: 6—7 5 skodele 8: 8—10 10: 2 - 4 9: 20 12: 11 17 8: 20 10: 8 8: 23—26 11: 5 9: 11 11: 15 kadilna skodela 8: 3 1 skodelica 11: 12 1 krožniki 8: 17—18 12: 3 3 ploski krožniki 8: 4 9: 10 12: 2 3 lonci 8: 5—6 10: 11 9: 19 12: 13—14 12: 16 14 lončki 8: 11—13 8: 16 8: 27—28 11: 3 12: 6,9 11 lonček-čep 8: 22 1 lonček-čaša 12: 7 1 pokrovi 8: 2 9: 12 12: 15 3 držaj posode 8: 19 1 oljenka, volutna 9: 13 1 skupno: 5 43 19 17 9 93 Posode iz peskane gline : skodeli 9: 21 12: 12 2 trinožne skodele 9: 8 10: 1 10: 10 10: 18 9: 22—23 9 shram beni lonec 9: 16 1 lonci 9: 1—6 10: 9 9: 15 56 10: 12, 14 9: 17—18 10: 17, 19 12: 1 11: 14 12: 8 lončka 10: 5 11: 13 2 pokrovi 8: 7 10: 15— 16 10 9: 29—32 skupno: 2 24 26 23 5 80 profilni ja re k 20 sondni ja re k 20/1 sonda 2 a sonda 2 b c ja re k pri sondi 1 vse Vsa inventarizirana 7 lončenina : 67 45 40 14 173 Steklene posode: 15: 7 - 15: 11 15: 1 3 - -9 8 -16 Železni izdelki: 14: 27 4 Tab. 3. S podnja N ova vas: najdbe iz so n d n a travniku pare. 127/1 S podnja Nova vas. — S p o d n ja N o v a vas: F u n d e a u s d en T rü m m e r r e s te n a u f d er W iese Parz. 127/1 P o sa m e z n e z v rs ti p o so d so v p r ib liž n o is tih ra z m e rjih k o t v S lo v en sk i B i­ stric i — n e k a j v eč je v rčev in lo n cev , a m a n j sk o d e l in p lo sk ih k ro žnikov. Sigil- la tn ih o s ta n k o v d o sle j tu n i b ilo . Z a časo v n o d o lo č ite v n a jd b je m e d z b ra n o lo n č en in o m o g o č e d o b iti le n e ­ k aj n a p o tk o v , k e r p a m a n jk a u s tr e z n e jš ih n a jd b , n e m o re m o p re k o o h la p n ih cen itev . T ak o so d i n p r. sk o d e la T. 8: 8 a iz ru m e n k a s to rd e č e gline s te m n o rd e č im p re m a z o m , o k ra š e n a z v tis n je n im i trik o tn im i ja m ic a m i in č rta m i m ed v o d o ra v n im i žleb ič i, p o p rib liž n ih p r im e rja v a h z D o le n jsk e k tip o m glo b o ­ k ih sk o d e l n a p r s ta n a s ti nogi ( k o t jo im a tu sk o d ela T. 8: 8 b ), d a tira n ih v p rv o po lo v ico 2. s to le tja .8 5 P o d o b n o b o m o re b iti v eljav o tu d i za sive sk o d e le in sk le d e T. 8: 20 in T. 10 : 6—8, h k a te r im p r ip a d a m o g o če k a k o d n o n a p r s ta n a s ti n o g i T. 8 : 24—25 te r T. 9: 20—21.8 6 Z a vse je zn a č ile n z ž le b ič e m o d d e lje n ro b u s tja , p o d o b n i žlebiči p a v p a rih o b r o b lja jo n e k o lik o n iže p o te k a jo č p a s n a v p ič n o in p o ševno v rez a­ n ih č rtic . Če b i v e lja la o ce n a B ó n iso v e o p o z n e jši r a b i »sive, k rh k e gline« tu d i za te p o so d e , p o te m so m o re b iti n e k o lik o m la jše o d p o p r e jš n jih .8 7 U p o ra b n e p rim e rja v e z a te sk o d e le n u d i n p r. lo n č e n in a iz Z g o rn je g a B re g a v P tu ju , k je r so b ile p o d o b n e p o so d e , » im ita c ije p o sig illatn ih s k o d e la h iz ru m e n e , sive in č rn e k e ra m ik e , o k ra š e n e z v rez i in ž ig o sa n im i o rn a m e n ti« , u g o to v lje n e v p la s ti » ru šev in sk e ilo v ice n a d n a j s ta re jš im i ilo v n a tim i p la s tm i in p o d tla k i p o zn ih g ra d b e n ih faz iz 4. sto le tja « .8 8 V te m širo k e m ča so v n e m ra z p o n u ta m o š n je sk o ­ dele n iso p o se b e j d a tira n e , z a to se j e m o g o če n ek o lik o o p r e ti tu d i n a n a jd b e iz A dony, k je r so n a d n u sk o d e l p o d o b n i v tis n je n i lis ti k o t n a sk o d eli T. 8: 25 (T. 30: 1), iz v ira jo p a iz d elav n ic v A k v in k u iz o b d o b ja d o sre d in e 2. sto let- ja 88a F ra g m e n ta k ro ž n ik o v T. 8: 17— 18 s ta tu ed in a p re d s ta v n ik a sic er šte v iln ih po D rag. 35— 36 p o s n e tih p o so d , k i se p o ja v lja jo ta k o v n a s e lb in a h k o t g ro b o ­ vih še vse 2. s to le tje .8 9 F ra g m e n ta T. 8 : 9 in T. 10: 2 s ta raz lič ic i rd e č ih sk o d e lic b rez o k ra sa , k i so re d k e jše m e d n a s e lb in s k im in g ro b n im g rad iv o m .9 0 T em n o siva sk o d e la T. 9: 11 je o k ra š e n a s p o še v v re z a n im i č rtic a m i in im a o d e b e lje n ro b te r b i se d a la u v rs titi sk u p n o s fra g m e n to m sk o d e le T. 12: 11, ki im a žleba- sto zožen v r a t, v tip o lo šk o ra z v o jn o z a p o re d je k o t g a n a k a z u je E. G ose.9 1 Č rna sk le d a T. 9 : 7 s sv itk a sto o d e b e lje n im ro b o m in S p ro filo m s te n e je p r i n a s re d ­ k o st.92 č r n a sk o d e la T. 8: 23 je im e la r a z š irje n v ra t, z ž leb ič em p o u d a rje n ro b , ob s p o d n je m r o b u v tis n je n o k ra s in n iž je n a o s te n ju p a so v e pošev v re z a n ih č rtic. T u d i fra g m e n t T. 8: 26 p r ip a d a p o d o b n i č rn i sk o d e li s p o šev n av zv en n ag ­ n je n im o ste n je m in sv itk a stim ro b o m , za k a te ro je p ra v ta k o te žk o n a jti u s tre z ­ n ih p rim e rja v .9 3 D el ste n e in ro b a u s tja k a d iln e sk o d ele T. 8: 3 je poleg p o d o b ­ n ih n a jd b v b liž n ji gom ili p ri p ro filu 19 tr e tji p re d sta v n ik p o so d te v rste n a te m o b m o čju , sic e r p a n a p o d ež elju iz re d n o re d k a n a jd b a .9 4 Š tevilni so o s ta n k i vrčev, o d k a te rih so se o h ra n ili deli v ra to v z u s tji (T . 8: 14, 15, T. 11: 4, T. 12: 5, ro č a ji (T. 9: 9, T. 12: 4) o ziro m a deli ro č a je v (T. 8: 21, T. 11: 6—9), m o re b iti n e k a te ra d n a ( n p r. T .9: 19, T.12: 14, 16?) te r seveda n eo p re d eljiv i o s ta n k i sten. K e r ni c e lo tn ih ali zn ačiln ih delov profilov, o te h p o so d a h ni m ogoče reč i d ru g eg a k o t d a so d ijo v čas tr a ja n ja te zvrsti lo n če­ nine, p rv e n stv e n o p a v 2. in 3. sto le tje . O b lik a p ro fila se n ek o lik o kaže p ri k o sih vrčev T. 9 : 9 in T. 12: 4, zlasti p a p ri p o so d i T. 11: 2 s širšo o d p rtin o in m o čn im iz u s tja iz h a ja jo č im ro ča jem , zn a č iln im za d aljše o b d o b je .9 5 U spelo je o b n o v iti večji del a m fo re T. 11: 1, ki im a n a m e sto k o n ič asteg a z a k lju č k a rav n o dno, k a r je re d k e jše .9 8 D el a m fo re so v e rje tn o tu d i o sta n k i ro b a u s tja T. 12: 10. F ra g m en t T. 11: 5 z re b ro m p o d rav n o o d re z a n im sed lasto izv ih an im ro b o m p rib liž n o 25 cm širo k eg a u s tja , k je r je v id n o o p rije m a lišč e ro č a ja , n a jb rž sodi k lo n cem ali sk o d elam s širo k o o d p rtin o .9 7 č e so d i sem ali k b re z ro č a jn im loncem fra g ­ m e n t T. 8 : 16, se n e d a p o ja sn iti.9 8 F ra g m en ti m e ln ih sk led iz rd e č e g lin e p rip a d a jo p o so d a m a, ki se ra z lik u ­ je ta po d eb elin i s te n in p ro filu v o d o rav n e g a ro b a. F ra g m e n t T .9 : 14 p rip a d a sk led i s ta n jšim i ste n a m i in k le k a s tim p re h o d o m v rob, k i im a n a n o tra n ji s tra n i dva v z p o re d n a žlebiča in iz ra zito navzdol zap o g n je n k ra je c . F ra g m e n ta T. 8: 1 sta del se d a j o b n o v lje n e sk le d e z d eb e le jšim o ste n je m in oblim p re h o ­ d o m v ro b , ki im a n a n o tra n ji s tra n i le e n šibko v d o lb e n žlebič. Če bi tu u p o ­ ra b ili G osejevo raz v o jn o shem o, bi o b e skledi so d ili k z g o d n e jšim oblikam , k je r n o tra n je g a r e b r a n i ali p a je le n a k a z a n z žlebičem .9 9 R d eča p o so d ic a T. 8: 22 p o svoji o b lik i, a tu d i n e s k rb n o o b lik o v a n ih ste n a h v p rim e rja v i s p o ­ d o b n im i n a jd b a m i v P tu ju so d i k č e p k o m za am fo re .1 0 0 P ač p a p ri fra g m e n tu T .8: 19 n i ja sn o , ali gre za za č e te k d eb e le g a ro č a ja ali za fra g m e n tira n d rž a j, k a k ršn i v a n tik i n iso bili v n av ad i. N a en i s tra n i je b il k ste n i n ez n an e p o so d e le p rile p lje n , za to je o d sto p il, n a d ru g e m k o n cu p a je videti, d a se zožuje k o t d a g re za o d b it obel z a k lju č e k . M ed p o so d a m i iz p re č išč e n e gline so še : obla lo n č k a T. 8: 28 in T. 11: 3, sk o ­ dela T. 10: 3 z v a lja s tim g o rn jim delo m in T. 10: 4 s p o ševno s te n o te r p o so d ice s ta n k im i ste n a m i T. 8: 11—13 in T. 12: 7, o k a te rih la h k o reč em o , d a so d ijo v n ed o lo čljiv a o b d o b ja 2. in 3. s to le tja 1 0 1 V o lu tn a o lje n k a T .9 : 13 p o v ršn e iz­ delave iz p rv e po lo v ice 2. s to le tja z a k lju č u je v rsto b o ljš e lo n čen in e. M ed o k ra s ­ n im i m o tiv i je p o le g že o m e n je n ih v zo rcev n a ste n i rd eč eg a lo n c a T. 8: 6 n a d p aso m v o d o rav n ih žlebičev tu d i e n o jn a valo v n ica.1 0 2 Sivi in rja v i lo n c i raz ličn e izdelave so m ed d o m ačo k u h in js k o lon čen in o n a jšte v iln ejši. Z n ačiln o za to n a jd iš č e je , d a n o b ed e n iz m ed n jih n im a ta k o p ro filira n ih ro b o v u s tij k o t so se p o k a z a li n a so se d n jih n a jd iš č ih od B rin je v e gore do P ra g ersk eg a , š ir o k i ro b o v i so n a m re č v ečin o m a o b lo zap o g n jen i n a ­ vzven, p r i čem er so tu d i k ra jc i o b li (T .9 : 1, 6, 15), p re h o d iz v r a tu v ra m e p a gladek ali v časih o zn ačen s p rid v ig n je n im ro b o m (T. 12: 1) o ziro m a ozkim re ­ b ro m (T. 9: 2).1 0 3 D ru g a sk u p in a im a o b lo izvihan ro b že p o d o lg o v a to izteg n jen in k ra jc e oglato ob lik o v an e, n o tr a n ja s te n a p a je ra h lo u p o g n je n a (T. 10: 12, 14, 17 ).1 0 4 Ti p rim e ri so p re c e j so ro d n i p re lo m lje n o iz v ih an e m u rav n e m u ro b u p o so d e k o t g a im a fra g m e n t T. 12: 8 in k i je e n a tip ič n ih o b lik lo n cev do sre d in e 2. s to le tja .1 0 5 L onci so b ili o k ra š e n i z n a v p ič n im i ž le b ič a stim i č rta m i (T . 10: 12, 17), ki so včasih te k le p o še v n o (m e tlič a s t o k r a s ) (T . 10: 12, T. 12: 1), v č a sih p a so b ile d ro b n e in u p o g n je n e (T.9: 1) a li v o d o ra v n e (T.9: 2). G re za ta k o im en o v an o m e tlič a sto in g la v n ič a sto o k ra š e v a n je (g o s to ris ), k i ga v m n o g ih različicah d o b im o p r i te m p o s o d ju vso a n tik o .1 0 6 V n a š ih p rim e rih n e m o re m o p re so d iti, če je k d a j segel p r a v do d n a p o so d .1 0 7 N av p ič n e č rte se o p ira jo še n a p red rim - sko tra d ic ijo in so p o izv o ru s ta re jš e o d z a p o g n je n ih p a so v in v o d o ra v n ih p o tez, tak o d a n e k a te rim p o so d a m s te g a m e s ta la h k o p riso d im o v e č jo s ta ro s t.1 0 8 N e k a te ri lo n c i (n p r. T. 9 : 15; T. 10: 12, 14, 17) p o sv o ji v elik o sti in g ro b i izdelavi k až ejo n a to , d a so b ili n a m e n je n i p re j za s h ra n je v a n je živil k o t za kuho. T ip ičen lo n e c te v rste je T . 9: 16, k i ga d ru g o d n a p o d p o h o rs k ih n a jd išč ih ni n ik je r, č e p ra v g re za v rs to p o so d e , k i je b ila v sp lo šn i r a b i v saj do sre d in e 2. s to le tja .1 0 9 P ra v ta k o je v n a š ih k r a jih zelo ra z š irje n a o b lik a lo n c a T. 9 : 5 z n a ž le b lje n im v ra to m in ra z lič n o o k ra š e n im tru p o m , k i im a tu vsaj p o ra ­ m e n u v o d o ra v n e č r te .1 1 0 F ra g m e n t p o s o d e T . 9 : 3 že m o č n o s p o m in ja n a g lo b o ­ ko sk le d o , ki se p o p ro filu r o b a u s tj a u je m a z lo n ci, p o r a m e n u in tr u p u pa im a v o d o ra v n e č r te .1 1 1 O d trin o ž n ik o v im a č rn a sk o d e la T . 10: 1 v a lja s t tr u p z o g la to o b lik o v an im v o d o rav n im ro b o m , k i je p o d P o h o rje m še n ism o n ašli, č e p ra v je sic er p o g o sta in o b ič a jn o z g o d n e jša o b lik a trin o ž n ih p o so d .1 1 2 F ra g m e n t T.9: 8 p rip a d a raz­ ličici trin o ž n ik o v z n a re b re n im le č a s tim tru p o m , fra g m e n t T. 10: 10 p a tis ti z g la d k im v r h n jim o b ro b je m ; ob e s ta b ili sp lo šn o ra z š irje n i.1 1 3 T ro je n o g tr i­ n o žn ih p o so d T . 9 : 23 in A 7270-1 so d i v e rje tn o k sk le d am , k i so d o k aj re d k e .1 1 4 M ed tu k a jš n jim i trin o ž n ik i n i sk o d e l s ra z š irje n im i ra v n im i ro b o v i, k o t jih p o zn a jo v sa s o s e d n ja n a jd išč a . M ed m a n jš im i p o so d a m i iz p e s k a n e g lin e je lo n č e k T. 10: 5 sp e t »pivska čaša« in z g o d n e jša o b lik a n a m iz n e lo n č e n in e .1 1 5 Iz 2. s to le tja so n a jb rž tu d i siv ovalni lo n č ek T . 12: 6 z v o d o ra v n im i žlebiči, rd e č lo n č ek z o g la tim p o šev n im ro b o m T. 12: 9, rd e č k a s t lo n č ek z o z k im d n o m T. 11: 13 te r č rn o rja v a sk o d e la z o g lato p ro filira n im tru p o m T. 12: 12, k i je dokaj re d k a o b lik a .1 1 6 K te j z v rsti p o so d ja p r ip a d a ta tu d i p o so d ici, ki s ta im eli tr u p o k ra še n s tra p e c a s tim i ja m i­ cam i ( T. 28: 28 ).1 1 7 O k ra sn i m o tiv i n a d o m ači lo n č e n in i n iso p o se b n o p e s tri. N a fra g m e n tu lonca T. 9 : 17 so v rez an e v o d o ra v n e č rte , p o d n jim i n a v p ič n e p litv e č r te in p re k n jih g lo b o k o v g reb e n e p o še v n e č r te .1 1 8 V alo v n ica je n a rja v e m d o m a če m loncu T . 10: 9 m e d v o d o ra v n im i žleb ič i te r n a č rn ik a ste m p o k ro v u T. 8 : 7 vsaj v d veh p a so v ih p ra v ta k o m e d v o d o ra v n im i žlebiči.1 1 9 S ice r so p o k ro v i d o m a če izdelave v e č in o m a g la d k i ali le p o v ršn o ž le b lje n i ( n p r. T. 8 : 32). P o seb n i o b lik i m ed n jim i s ta fra g m e n t T. 8 : 29 s širo k im g u m b o m g ro b e iz d ela v e te r fra g m e n t T. 10: 16 m a n jš e o b lik e, ki im a n a n o tr a n ji s tra n i v m e sn o r e b r o za p rile g a n je k p o so d i.1 2 0 D na v e č jih in m a n jš ih lo n cev so z en o iz jem o (v b o k lo d n o lo n c a T. 11: 14) ravna. P rs ta n a s to d n o p o v z o ru sk le d in sk o d e l iz č iste g lin e im a le fra g m e n t sklede T. 9 : 21. P o v ršin a loncev in d ru g ih p o so d je n a d o tik ra z lič n a : od u sn je n o m eh k e p re k g la d k e do p ešč e n o h ra p a v e in o stre , k a k r š n a je zn a č iln a n p r. za »pivske čaše«, tu p a jo im a jo tu d i n e k a te ri p o k ro v i (T. 8: 7). V se k a k o r je ta k ih p rim e ro v p re m a lo , d a b i po n jih z a n esljiv o sk lep ali o p o zn e m o b d o b ju teg a n a jd išč a .120a S tek le n i izd elk i so del v ra tu svetlo zelen e (T. 15: 8) in s te n e m o d rik a sto ze­ le n e (T. 15: 15) o g la te stek len ice, d el n a sv itk a n e g a ro b a m o d rik a sto zelene sk o d elice (T. 15: 7 ), del ste n e in del d n a ru m e n k a s tih čaš g u b a n k (T. 15: 9 , 13), p rs ta n a s to dno m o d rik a s to zelene (T. 15: 11 ) in č re p in je d v eh d ru g ih n ezn an ih p o so d ic (T. 15: 14, 16).120b Z an im iv a je p red v se m n jih o v a p ris o tn o s t, m e d tem k o jih časovno o p re d e lju je m o la h k o sa m o n a pod lag i u g o to v itev p r i lončenini. N a jd b e to re j g o v o re za n ase litv e n o to č k o s še n ez n an im biv ališčem , ki je n a sta lo , če se o p ira m o n a o b a s o se d n ja grobova, b rž k o n e že o b k o n cu 1. s to ­ le tja , n i p a doživelo 4. sto le tja . S am o za ta čas zn a čiln ih n a jd b n a m re č tu ni, m a n jk a jo p a tu d i tis te p ro filn e o b lik e d o m a č ih loncev in trin o ž n ik o v , k i jih n a so se d n jih n a jd iš č ih p re d v se m z a ra d i p o m a n jk a n ja p rim e rja v z lo n čen in o zgod­ n je a n tik e , ta m p rip isu je m o 3. in 4. s to le tju . K er to re j ja s n e zg o rn je m e je ni, d ru g ih p o d a tk o v p a n i n a voljo, ne m o re m o u g an iti, k d aj in za k aj je b ilo to o b ce stn o b iv a lišč e o p u ščen o , n iti n e vem o , k a k šn o je bilo. 7 M arm orni kam en (arhitrav) ob rim ski cesti (profil št. 24) v Veleniku. — M ar­ m o rste in (A rchitrav) a n der R ö m e r­ stra sse (P rofil N r. 24) im V elenik-W aid 5. »Velenik«, sledovi bivališča na pare. 1336/107, k. o. Spodnja Polskava N a m o re b itn e se lišč n e o sta n k e n a m e stu , k je r rim sk a c e s ta p re č k a vzhodni g re b e n gozd n eg a p re d e la »Velenik« je o p o z a rja lo več s tv a ri: p rim e rn e te ra se o b a k ra j ceste, b liž in a gom il, m a rm o rn i n a g ro b n i sp o m e n ik i v cerk v i b liž n je S p o d n je P o lsk av e, za k a te re so d o m n e v ali, d a iz v irajo o d to d te r n av sez ad n je tu d i lega ob c e sti, p rim e rn a za k a k šn o o b c e stn o p o sto ja n k o .1 2 1 B olj določno so p o k azale n a to p rv e n a jd b e v p ro filn e m ja r k u št. 24 n a v rh u g reb e n a, in sic er fra g m e n t ž rm lje n e g a k a m n a v g ra m o z n e m ce stišču te r d v o je p o lo b d e la n ih m a r­ m o rn ih k a m n o v tik n a d ce sto .122 N a v se z a d n je p a so se v o b c e stn e m ja rk u n a ­ sle d n je g a dne p ro fila št. 25 že n a v zh o d n i s tr a n i g reb e n a n a š le p rv e č re p in je d o ­ m ače lo n č en in e , k i so se še p o m n o žile, k o je b il p ro fil p o d a ljš a n v ju ž n o p o ­ b o č je u se k a in n a o b ro b n i p re d e l n a d n jim . K er z a rad i d re v ja n a p rv i m a h ni bilo m ogoče p o lju b n o š iriti iz k o p n ih p o v ršin , sm o se o m e jili n a p o sk u sn e kope, in n a ra z d a lji 10 m ra z k rili še d ru g o seliščn o sled (sl. 8). O b p rv ih n a jd b a h je bilo v id e ti, d a g re za o sta n k e le se n ih b iv ališč tik ob u s e k u rim sk e ceste, d a n i z id a n ih te m e lje v in d a tu d i po n a jb liž jih te ra s a h n a d in p o d cesto, so d eč po p o sk u sn ih k o p ih in v rta n jih , ni s trn je n e g a n ase lje n e g a p re d e la , tem več m o ­ re b iti le r a z tre s e n a p o sa m ič n a b iv a lišč a. P re d e n b i b ilo m o g o če o te m reči kaj d o k o n čn eg a, b i b ilo p o tre b n o s p o s k u s n im i k o p i p re v e riti v es o k o liš te g a g re ­ b en a , še z lasti, k e r je po o d k r itju z id a n e g ro b n ic e v gom ili št. 1 (g lej s p o d a j) u p ra v ič e n o p rič a k o v a ti tu d i sled o v e sta v b v sa j z zid a n im i te m e lji. D oslej o d k r iti o sta n k i se lišč a o b d a ja jo tr a s o rim sk e c e s te n a vzh o d n i s tra n i v rh a g re b e n a z ju ž n e s tra n i, p r i č e m e r g re v so n d i 1 za n e p ra v iln o k o ta n jo tik ob ro b u u se k a o z iro m a 5 m od ro b a c e stišč a . V so n d i 2 so p r v o tn a tla b o lj ra v n a in leže n a jd b e 40— 50 cm p o d se d a n jo po v ršin o , c e stn i u se k p a je tu m a n j izrazit, m e d te m ko o sta n k o v g ram o z a (z a ra d i po d o lžn e s trm in e ) n i bilo. P o­ d aljša n i p ro filn i ja re k sonde 1 (5 X 1 m ) je za je l le vzh o d n o polovico p o glob­ ljen eg a m e sta , k i sega do 1 m p o d s e d a n ja tla, im a o b lik o ja r k a te r n a ra v n a tla z o s ta n k i zgorelega le sa (b ru n ? ) in o p eč en o ta ln o ilovico. K o si žganine so ležali tu d i v k u ltu rn i p la sti, p o m e ša n i s č re p in ja m i g ro b ih p o so d , k a k ršn e so se n ašle tu d i n a v n a n je m p o b o č ju o b ce stn e g a ja r k a v u se k u tik zraven. O pečena tla in žg an in a govore za p ožgano lesen o stav b o , k i je im ela m o re ­ b iti b r u n a p o lo ž en a k a r n a ta ln o ilovico, saj ni b ilo sled o v k a m n ite podlage. O bseg vsega p r o s to r a ni znan, k e r r a s to n a te m p re d e lu h ra s ti. S tav b a je sta la n a ro b u te ra s a s te rav n ice tik n a d c e stn im u sek o m , v e n d a r p a je b ila o p eč en a ta ln a ilovica tu d i v p o b o č ju u se k a. T u je b ila o d k rita d ru g a k o ta n ja , za 35 cm n iž ja o d p r e jš n je in u s m e rje n a p rib liž n o p ra v o k o tn o n a u se k ceste. O blo zrav ­ n an o d n o je im e lo sledove op ečen e ilo v ice p re d v se m po o b ro b jih , a tu d i p o dn u , p ri č e m e r so se tu d i tu m e n jav a le sle d i žganine v v rh n ji z a sip n i p la sti. P ri d n u in ste n a h ov aln e k o ta n je so ležali r e d k i p ro d n ik i debeli do 8 cm , opečeni del ilovice je b il d e b e l 3— 5 cm . K o ta n ja je m e rila 1,7 X 1,3 m in se je p ro ti u se k u zožila n a 1,1 m . V p o d o lžn em p ro filu je im ela n a g o rn ji s tr a n i 35 cm visoko po­ ševno sten o , p o d o b n o p a je b ilo tu d i n a o b eh stra n e h . D no je bilo n a p rv em m e tru o d zg o ra j p re c e j ra v n o , n a to p a se je sto p n ič a sto sp u stilo v ja re k še v dolžini 1,6 m . V k u ltu rn i p la s ti o b eh k o ta n j in v o b c e stn e m ja rk u je b ilo p o b ra n ih 90 č re ­ p in j, k i p r ip a d a jo v ečin o m a p o so d a m d o m ače izdelave. T o so v n ajv eč ji m e ri raz ličn i lonci iz p re te ž n o č rn o p eč en e s p esk o m m e ša n e g lin e s svetlo rjav o , a tu d i rja v o in sivo p o v ršin o , dvoje sk le d in trin o ž n ik i p o d o b n e izdelave. Uvo­ žene so le a m fo re , od k a te rih se je o h ra n ila sa m o n ek aj č re p in j in tr ije frag- m e n tira n i ro č a ji ( ta b e la 4). V so n d i 2 je b ila p ra v ta k o o d k r ita p litv a ov aln a k o ta n ja , ki je ležala po­ ševno n a s m e r ce stn e g a u se k a. K u ltu rn a p la st je b ila d o 15 cm d ebela, sten e k o ta n je p o šev n e, tla p a n a n ek a j m e s tih rd e č e opečena. K o ta n ja je sp o m in jala n a tis to v so n d i 1, le d a je b ila m a n jš a (1,0 X 0,6 m ), p litk e jš a (d o 0,5 m ), b rez s trn je n ih k o so v žg an in e in z m a n j o p eč en o ilo v n ato p o dlago. 20 cm globoko pod n e k d a n jim i tle m i je bilo v id e ti le n e k a j o sta n k o v zg o releg a lesa, k i je ležal po d o lžn o n a n eo p e če n i ilovici, m e d te m ko so b ila o b ro b ja k o ta n je do 5 cm de­ belo rd e č e o p e č e n a , če p rav n e p o v se m en ak o m e rn o . K o ta n ja je b ila za p o ln je­ n a z m e šan o ilovico, v k a te ri je b ilo le m alo č re p in j, p a č p a p r i v rh u lo m ljen k a m e n velik 25 X 8 X 7 cm . N ajv ečji d el n a jd b je ležal n a d n u k o ta n je . Ob n o tr a n ji ste n i žganine je bil tu d i ovalni p ro d n ik velik 25 X 20 X 6 cm . N a tle h in n e p o s re d n o n a d n jim i je b ilo z b ra n ih p rib liž n o 300 č re p in j, k i so ležale ra z tre se n e v k o ta n ji in so se po­ sam ič n ašle izven n je n av zg o r do ru še . T u d i tu so m ed d o m a čim p o so d je m iz g ro b e gline p rev la d o v ali p o d o b n i lo n c i (T . 12: 16— 19; T. 13: 1— 2, 4— 6, 9 ) ; bilo je tu d i več sk o d e l te r n ek a j trin o ž n ik o v , lončkov in p o k ro v o v . M anj č re p in j je b ilo iz p re č išč e n e g lin e: lončkov, sk o d el, d v o je k ro žn ik o v in pok ro v . V kul­ tu rn i p la sti je b ilo le m a lo k o šč k o v o p ek e in lepa. K e r z a ra d i d re v ja n i b ilo m o g o če p o d a ljš a ti iz k o p a p r o ti jugo v zh o d u , ni znano, ali g re za o sa m lje n o n a jd b o ali za več seliščn ih m e s t v sm e ri p ro ti son­ di 1. V rh n ja p la s t č rn ik a ste ilovice je b ila širo k a 2 m in je b ila u s m e rje n a od v profilnem ja rk u št. 25 v sondi 1 v sondi 2 vse Posode iz čiste gline : skodeli 13: 22—23 2 krožnik 13: 21 1 ploski krožnik 13: 25 1 lončki 12: 20—21 3 pokrov 13: 32 1 skupno 8 8 Posode iz peskane gline : am fore 13: 28 3 sklede 12: 18 13: 15 13: 14 3 skodele 13: 10 13: 13 13: 20 5 trinožne skodele 13: 16 13: 17 13: 18 13: 19 5 lonci 12: 16 13: 3 13: 7—8 13: 33—35 12: 17 12: 19 12: 22 13: 1—2 13: 4—6 13: 9 13: 24 13: 27 66 lončki 13: 11—12 3 pokrovi 13: 31 13: 26 13: 29—30 4 neopredeljeno 12: 23 1 skupno 10 33 47 90 Vsa inventarizirana lončenina : 10 33 55 98 Tab. 4. Velenik: najd b e iz sond p ri rim sk i cesti (profil št. 25). — V elen ikw a ld : F unde aus d e m S ie d lu n g sp la tz an d er R ö m e rstra sse (b ei d e m P ro fil N r. 25) sev ero zah o d a p r o ti ju g o v z h o d u , to re j n e k o lik o p o še v n a tr a s o ceste. N a se v ero ­ zahodni s tr a n i je b ilo m o g o če u g o to v iti z a k lju č e k k u ltu r n e p la s ti s p re c e j za- oblenim ro b o m . N a ju ž n i s tr a n i je iz te g a p a s u š trle l o g la t p o d a ljš e k 50 X 50 cm z n a jg lo b ljim d e lo m k o ta n je . M očno o p eč en e s te n e k o ta n je g ovore za m oč- n e jš i vpliv o g n ja, n e o p e č e n a tla p a k až ejo , d a p r i te m n i šlo za k u rišč e , tem več p re j za p o žar. O sta n k i lo n č e n in e s te g a p re d e la rim s k e c e ste im a jo n e k a te re sk u p n e ob lik e s p o so d a m i v S lo v en sk i B istric i in S p o d n je m G ru šo v ju , n ek o lik o p a se od n jih tu d i ra z lik u je jo . T o v e lja v p rv i v r s ti za g lin o , k i je to d sv e tle jša , a tu d i bolj ra z je d e n a p o p o v ršin i. N ovcev in sig ila tn ih č re p in j n i b ilo , a tu d i sic e r je m e a p o so d je m iz p re č išč e n e g lin e m a lo o b lik , p o k a te r ih b i la h k o n a jd iš č e časovno o p re d e lili. T ak o p r ip a d a fra g m e n t rd e č e sk o d e le T. 13: 23 m o re b iti sp e t po so ­ d a m z b o lj a li m a n j v a lja s tim o z iro m a k o n ič n im g o rn jim d elo m tr u p a , ki jih p o zn a m o že iz S lo v en sk e B istric e .1 2 3 F ra g m e n t T. 13: 21 je del se d a j rd e č e skle­ d e o ziro m a k ro ž n ik a s širo k im p o še v n im ro b o m , k a k rš n i iz h a ja jo iz zn a n ih z v rsti p o d o b n ih p o so d iz p o z n e jše g a č a sa .1 2 4 S k o d e la T. 13: 22 je b ila svetlo rja v o lo ščen a, k a r je p o se b n o st te g a n a jd iš č a .1 2 5 F ra g m e n t T. 13: 20 je glo b o k a sk o d e la s se d aj m o č n o ra z je d e n o p o v ršin o , k a r je to d za d o lo č en del č re p in j zn ačiln o , k o m a j p a ji je n a jti p o d o b n ih .1 2 « N i p o v se m ja s n o , če je o k ro g li ro čaj sive a m fo re T. 13: 28, k a k rš n i so sic e r o b ič a jn i v zg o d n ji a n tik i re s tu d i s ta ­ re jš i.1 2 7 M ed p o so d je m iz g ro b e gline so d ijo lo n c i s p ro fili ro b o v u s tij, k a k rš n i so n a T. 13: 1—8, v sk u p in o , k i je b ila k o t n a jš te v iln e jš a o b ra v n a v a n a že p r i slo v en je­ b is triš k e m g ra d iv u in je z n a n a tu d i iz S p o d n je g a G ru šo v ja. Z di se, d a g re za tip o lo šk o različico , sa j so ro b o v i sic e r ra z lič n o o d e b e lje n i, v e n d a r p a v ečinom a b o lj s trm i, z ra z lič n im i n ak lo n i, a n a v r h u v selej ra v n i. P oleg p o d o b n ih o b lik n a o b e h so se d n jih n a jd iš č ih im a n a B rin je v i g o ri ta k e p ro file p rib liž n o tr e tjin a lo n cev .1 2 8 K e r so e d in o ta m p rim e rja v e za m o č n o p o še v en ro b p o so d e T. 13: 3, se zdi, d a g re za tip o lo š k i razv o j z n e ja s n im z a p o re d je m in povezavo. V sek a k o r m o ra m o ob is k a n ju tip o lo šk ih p rim e rja v v te m p r im e ru u p o šte v a ti še raz ličn o fa k tu ro , sa j so v e le n išk e p o so d e v e č in o m a v se sv etlo rja v e , m o č n o p o ro zn e in im a jo n a d o tik b o lj (m e h k o ) g la d k o p o v ršin o . E d in o tu se p o ja v lja ta še dve tip o lo šk i o b lik i: o k ro g la sta sk le d a z žleb asto u g re z n je n im p re h o d o m v (n e o h ra n je n ) ro b u s tja T. 12: 18 te r p o s o d a s p o šev ­ n im trik o tn o o d e b e lje n im ro b o v T. 13: 9.1 2 9 D oslej sk o ra j n e z n a n a z v rst sta tu d i č rn i sk o d e li T. 13: 10,13, m e d te m k o je za lo n č k a T. 13: 11, 12 n a jti p rim e r­ ja v e ta k o v S lo v en sk i B istric i k o t v S p o d n je m G ru šo v ju , k a r to v rs to p o so d ja u v rš č a v m la jši č a s.1 3 0 F ra g m e n ti trin o ž n ik o v o z iro m a sk le d im a jo raz lič n e p ro ­ f ile : od p re p ro s te g a v o d o rav n o o d re z a n e g a ro b a (T. 13: 16) p r e k ta k eg a , ki je n a v z n o te r ra z š irje n (T. 13: 19) d o o b o je s tra n s k o ra z š irje n e g a (T. 13: 18), ki je v ča sih n a v rh u ž le b a sto v b o k e l (T. 13: 17). P rv i je b re z n e p o s re d n ih p r i­ m e rja v , p o sle d n ji p a se p o ja v lja v S lo v en sk i B istric i, S p o d n je m G ru šo v ju in n a B rin je v i g o ri k o t n a v idez p o z n e jša ra z v o jn a s to p n ja , za k a r g o v o ri tu tu d i d r u ­ g a č n a g lin a.1 3 1 P ra v ta k o iz je m n a s ta fra g m e n ta k o n ič n ih , zu n aj n a r e b re n ih sk o ­ d el T. 13: 14, 15, k a k r š n ih v te m o k o lišu n i, a so z n a n e v Š e m p e tru v g ro b o v ih iz k o n c a 1. s to le tja .1 3 2 N a n e k a j lo n c ih je o h ra n je n a ž le b ič a sta e n o jn a v alo v n ica v o b lik i, ki je n a p o so d a h z g o d n je d o b e ra z la g a jo k o t p o sn e m a n je p o z n o la te n sk e d ed iščin e (T. 13: 33— 35.1 3 3 P o d o b n o valo v n ico n a p o so d i iz d ru g a č n e g lin e s p re m lja d ru g o k ra s (T. 12: 17).1 3 4 D no te h v e le n išk ih p o so d je v e č in o m a ra v n o , v č a sih im a o b s tr a n e h šib e k ro b , n a n o tr a n ji s tr a n i p a p o g o sto ž le b a ste k ro g e o d v rte n ja . V b o k lo d n o s ta im e la d v a lo n č k a (T . 12: 21), e n k r a t p a im a šib k o o b ro b lje n o d n o v s re d in i r e b r a s t k ro g (T. 30: 4), k a r tu d i k aže n a p o z n e jši čas. Od p o k ro v o v je b il le e d e n iz d e la n iz p re č iš č e n e g lin e (T. 13: 32), d ru g i so b o lj s tr m i in v k lju č n o z g u m b o m T. 13: 26 o b ič a jn ih o b lik . F ra g m e n t T. 12: 23 b i b il la h k o tu d i n o g a k a k e p o so d ic e .1 3 5 L o n če n e o s ta lin e s te g a n a jd iš č a so to r e j časo v n o ra z n o te re , v sle d č e sa r je o b c e stn o b iv a lišč e n a te m m e s tu še n e ja s n e jš e . T u d i ra z m e š č e n o s t n a jd b v o b e h so n d a h n e p o ja s n ju je n ič e sa r, sa j n a n o b e n e m m e s tu n iso o ž je časo v n o z a k lju ­ čene. T a k o s ta n p r . fra g m e n ta sk le d T. 13: 14— 15 b ila v o b e h so n d a h , isto p a v e lja za m la jš e tr in o ž n ik e T. 13: 17—19. V so n d i 2 so re s d a b ili s k o ro vsi lo n ci, k i jih o c e n ju je m o k o t m la jše , a to n e k o lik o n a re k u je že z n a č a j te p o se lje n e to č k e , m e d te m k o im a m o v so n d i 1 n e ja s n o tv o rb o . D a je m la jš e o c e n je n ih p r e d ­ m e to v n a p r o s to r u , k i je b il d a lje č a sa n a s e lje n , več, je tu d i ra z u m ljiv o . O beh » še m p etrsk ih « sk le d že z a ra d i n a jd iš č a tik ob glav n i c e s ti n e m o re m o p re p ro s to p r e s o ja ti k o t n e k o zap o zn elo o b lik o , v e n d a r p a n i n ik je r d o k a z a n o , d a n is ta m ogli k o t u p o ra b n o d o m a č e p o s o d je v e n a k i o b lik i p re ž iv e ti sv o je zg o d n je o b ­ d o b je .1 3 6 D o k le r n e b o m o im e li k a k e z a n e s ljiv e ča so v n e o p o re , n a m to re j n e kaže d ru g e g a k o t u p o š te v a ti v e č in sk e z n a č iln o sti d o sle j o d k rite lo n č en in e . T e g o vore z a p o zn o 2. in 3. sto le tje , m e d te m k o so m e d d ru g im i fra g m e n ti m o re ­ b iti p re d v se m trin o ž n ik i tip ič n i z a p o zn o a n tik o . S ta re jš e n a jd b e to ocen o d o ­ p o ln ju je jo , saj je ž iv lje n je n a c e sti in o b n je j te k lo že o d r a n e g a 1. s to le tja d a lje . V eč k o t č r e p in je n a m o z g o d n je m č a su g o vore b liž n ji g o m iln i g robovi, č e p ra v n a m p r i te m n a o b e h s tr a n e h še n e k a j m a n jk a : p r i g ro b o v ih k a k š n e z g o d n je in m o re b iti tu d i zid a n e sta v b e , p r i seliščn i lo n č e n in i p a g ro b o v i iz p o z n e jše g a časa. GROBNE NAJDBE D o se d a n ja iz k o p a v a n ja g ro b o v n a o b ra v n a v a n e m o b m o č ju so se o m e jila le n a p o sk u sn e k o p e v g o m ilah n e p o s re d n o o b rim s k i ce sti, n is m o p a n a č rtn o isk a li g ro b išč k že u g o to v lje n im n a s e litv e n im m e sto m . V S lo v e n sk i B istric i za to tu d i n i p ra v ih m o ž n o sti, k e r gom il o b tr a s i rim sk e ce ste n i o z iro m a n i o n jih n iti p o s re d n ih p o d a tk o v — iz ro č il ipd., m o re b itn i še o h ra n je n i p la n i g ro b o v i p a b i m o g li p riti n a d a n le p o sre č n e m n a k lju č ju . Z a n u je n o b sto j g ro b o v v o k o lici sta v b e p r i p o to k u B is tric a g o v o re tu d i v ž u p n i ce rk v i in n a d ru g ih k r a jih m e sta v d ru g o tn i legi o d k r iti deli m a rm o rn ih n a g ro b n ih sp o m e n ik o v , k i p a k o m a j k a j iz d a ja jo o im e n ih in s ta n u p o k o jn ik o v .1 3 7 N a s p ro tn o p a n a s p r i S p o d n ji N ovi v a si in v V ele n ik u g o m iln i g ro b o v i o p o ­ z a r ja jo n a b liž n ja n a s e lje n a m e sta , k a te r ih p rv i sled o v i so se v re sn ic i že p o k a ­ zali. K a m so d ijo še n e ra z isk a n e g o m ile v z a h o d n e m d elu V ele n ik a , n i ja sn o , k e r n a se v e rn i s tr a n i p o to k a D evine n i sled o v a n tič n ih b iv a lišč , b o d isi d a še n iso o d k rila b o d is i d a so v d o lin i z a ra d i r a z d ira ln ih p o p la v že u n ič e n a . T ako b i sm e li p rič a k o v a ti a n tič n o sta v b o m e d go m ilo in p la n im g ro b o m p r i S p o d n ji N ovi v asi, k e r z a n jo g o v o rijo ru še v in e in lo n č e n in a n a jd e n a n a d ru g o tn e m m e­ stu . O čitn a je tu d i p o v ezav a g o m il v v z h o d n e m d elu V ele n ik a z o sta n k i selišč tik ob rim s k i c e sti, k je r p a o b o jn e n a jd b e d o slej n iti p o k a k o v o s ti n iti p o č a su n iso v p o p o ln e m so ra z m e rju . D o sed an je n a jd b e iz gom il so le d e ln i izsledki, k e r z a ra d i d re v ja gom il n i b ilo m ogoče ra z is k a ti p o n a č rtu o z iro m a v celoti. P ri v se h d o se d a n jih iz­ kopih, ki so v b is tv u le so n d e v gom ilo, so zato o sta la n e ra z ja s n je n a v p ra ša n ja , n a k a te ra bo m o g o če o d g o v o riti le z m o re b itn im i d o p o ln iln im i k o p an ji, š e n a j­ bo lj p o p o ln o je b il o d k o p a n p la n i g ro b p r i S p o d n ji N ovi vasi, k i je ležal n a tra v ­ n ik u , za n jim p a g ro b v ta m k a jš n ji gom ili, č e p rav tu d i ta m m ogoče niso b ile o d k rite vse n a jd b e p o o b ro b jih gom ile. P o d o b n o je n a jb rž tu d i z gom ilo št. 1 v V eleniku, k je r so b ili o g ro b n ici z b ra n i sk o ro vsi p o g la v itn i p o d atk i, m ožni p a so še k a k šn i n a k n a d n i p o k o p i n a n e o d k o p a n ih stra n e h . Če n i bilo p o zn e jših n a jd b , je v p re te ž n i m e ri ra z ja s n je n tu d i g ro b v gom ili št. 4. N e ja sn e so p o d ­ ro b n o sti v u n ič e n e m g ro b u v gom ili št. 2, k je r b i bilo p o le g d o se d a n jih m o ­ goče p rič a k o v a ti še k a k e n a jd b e n a d ru g ih o b ro b jih gom ile. N ezn an i sta o sta li gom ili št. 3 in 5, k e r si z n ep o p o ln o o d k ritim i tla k i b rez p ra v ih g ro b n ih n a jd b , n e d a b i do k r a ja ra z k rili gom ili za se d a j n e vem o k a j p rid a p o m a g ati, š e b o lj sk riv n o stn a je d o m n e v n a g o m ila št. 6 in n e d o sti m a n j go m ili št. 7— 8 v išje n a g reb en u , k je r so o s re d ja n a s u te z e m lje in n jih o v a p re k o p a n a o k o lica povsem b re z sledov p o k o p o v . 1. Gomila pri profilu št. 19 na pare. 153, k. o. Spodnja N ova vas N ep o šk o d o v a n a, p re m e r 8,5, v išin a 0,6 m . M ed d re v je m sm o izkopali v o si p ro fila 1,5 m š iro k ja re k m alo d lje k o t do sred in e gom ile, k je r sm o son d o ra z ­ širili. V sre d in i je b il o d k rit g ro b — 60 X 70 cm velika in 10 cm v n e k d a n ja tla p o g lo b ljen a p ra v o k o tn a ja m a (sl. 9 ). V n je j je b ilo do v rh a in čez n a su te g a 0-------- --------- 6 9 S podnja Nova vas: grob v gomili ob rim ski cesti p ri profilu št. 19. — H ügelgrab an der R ö m e rstra sse b eim P rofil N r. 19 p e p e la z o s ta n k i se žg a n ih k o sti. V p e p e lu je ležalo o b se v e rn e m ro b u ja m e , 30 cm v sa k seb i, d v o je v o lu tn ih o lje n k , p r i tis ti b o lj v s re d in i p a še p re v e z n je n a k a d iln a sk o d e la. V ja m i je b il tu d i b r o n a s t n o v ec in k o šč ek železn eg a že b lja , p ra v ta k o p a še n e k a j p o sa m ič n ih č r e p in j. N ek a j n a jd b je b ilo tu d i izven sre d in s k e g a g ro b a. N a se v e rn i s tr a n i je b liz u ja m e ležal še e n b r o n a s t novec, n a se v e ro z a h o d n i s tr a n i s k u p in a železnih že b ­ lje v ra z lič n e o b lik e , n a ju g o v z h o d n i s tr a n i p a o sta n k i ra z b ite g a trin o ž n ik a in d ru g ih p o so d . N a ju ž n i s tr a n i g ro b a je b il n ek o lik o v išje, že v z a sip n i p la sti, 50 cm š iro k o k ro g e l k u p č e k p e p e la in k o s ti z n ek a j č re p in ja m i ( k o t n a k n a d n i p o k o p ? ) R jav a tla , n e k a j č rn ih lis te r že le zn i ž e b lji n e n u d ijo d ovolj p o d a tk o v za p re s o jo , ali je b il v g ro b p o lo žen tu d i k a k le sen p re d m e t, a li p a g re za sle­ dove in o s ta n k e g rm a d e . G o m ila je le 12 m o d d a lje n a o d rim s k e c e ste te r 150 m od ru še v in sta v b e n a r o b u gozda. V n je j sm o n a ra z n ih m e s tih n a š li n a s le d n je p re d m e te ( ta b e la 5 ) : v g ro b n i ja m i n a tle h gom ile g ro b v z a s ip u ? v se Posode iz čiste gline : kadilni skodeli 16: 1 A 7024 c 2 ploski krožnik 16: 8 1 lonci 16: 5 16: 6 16: 7 3 neopredeljene posode 16: 11 A 7024 a 2 volutni oljenki 16: 2 16: 3 2 Posode iz peskane gline : trinožna skodela 16: 4 1 neopredeljeni posodi 16: 10 A 7024 b 2 novca 23: 6 23: 7 2 žeblji (16: 9) 16: 9 X Tab. 5. S p o d n ja Nova vas: najdbe v gom ili ob rim ski cesti (p ro fil št. 19). — S p o d n ja N ova vas: F unde im H ügelgrab a n d er R ö m e rstra sse (bei d e m P rofil N r. 19) Č re p in je v d o m n e v n e m g ro b u v z a s ip u so : d el s te n e rd e č e p o so d e iz p re č išč e ­ n e te m n o sivo p e č e n e gline z žleb iči o d v r te n ja n a n o tr a n ji s tr a n i (v e lik o st k o sa 5 X 3,3 cm , d e b e lin a ste n e 4 m m ), del s te n e sivo rja v e p o so d e iz rja v o p eč en e p e s k a n e gline s h ra p a v o p o v ršin o (v e lik o s t k o sa 5 X 6,5 cm , d e b e lin a ste n e 4 m m ) in d ru g e (A 7024). Za g o m iln i g ro b p r i S p o d n ji N ovi v a si je p re d v se m z n a č iln a p litv a g ro b n a ja m a , k a k rš n e se ob p re v la d u jo č ih p o k o p ih n a ra v n i p o v ršin i b re z n ek eg a ali še n e u g o to v lje n e g a p ra v ila p o ja v lja jo tu in ta m . T ak e p ra v iln e p ra v o k o tn e ob li­ ke in p rib liž n o is te v elik o sti je b ila ja m a v gom ili št. 2 p r i G om ilcih, a tu d i tis ta z o p e č e n im i s te n a m i v go m ili š t. 4 v D o b ro v n ik u , k je r p a a n tič n a s ta ro s t n i d o k azan a.1 3 8 P o d o b n i, to k r a t g ro b n i ja m i je im elo tu d i d v o je gom il p ri K ap- fen b e rg u , p o d o b n e, a re d k e p rim e re p a b i s p o d ro b n e jšim p re v e rja n je m p o ro č il m o re b iti n ašli še n a d ru g ih g o m iln ih g ro b išč ih n o rišk o -p a n o n sk e sk u p in e .1 3 9 D ru g a p o se b n o st je žg a n in a s k o šč ic a m i in č re p in ja m i v za sip n i p la sti, ob k a te ri p a ni ja s n o , ali p re d s ta v lja d o d a tn i o ziro m a n a k n a d n i g ro b ali p a je le o sta n e k n ek eg a p o g reb n e g a o b red a . M ožnosti, d a g re za g ro b , n i izk lju čev ati, k e r se p o d o b n i g ro b o v i p o ja v lja jo tu d i v n e k a te rih d ru g ih g o m ilah .1 4 0 Po d o se d a n je m p o z n a v a n ju v se b in e g o m iln ih gro b o v so p o se b n o st m ed p r i­ d a tk i k a d iln a sk o d e la in v o lu tn i o lje n k i, k i v n o rišk o -p an o n sk i sk u p in i gom il še n iso znane. N a sp ro tn o p a n i izjem n o v eč je število železnih žebljev (T. 16: 9), ki jih v g o m iln ih g ro b o v ih p o n av a d i n i to lik o , a p rih a ja jo n a d a n p red v se m n a v e č jih p la n ih g ro b iščih k o t n p r. v Š e m p e tru in E m o n i — za d ru g a n i ta k o iz č rp n ih p o d a tk o v — in so v ečin o m a z n a k sk rb n e jš e p rip ra v e g rm a d .1 4 1 P ri časo v n em o p re d e lje v a n ju g ro b a v gom ili n a m novca (T. 23: 6—7) p o se b ­ no n e p o m a g a ta , sa j sta ta k o slabo ra z p o zn av n a , d a je m ogoče u g o to v iti le d e ­ n a r 1. in 2. s to le tja . N ič p o se b n o b o lje n i z d ru g im i p re d m e ti, če p ra v se v celo ti zdi g rad iv o p re j iz 1. k o t 2. sto le tja . V o lu tn e o lje n k e, k a k rš n i s ta T. 16: 2—3, so p ri n a s zn an e p re d v se m v m e stn ih g ro b o v ih , a tu d i n a d o le n jsk e m p o d eželju , m e d te m ko za d ru g e p o k ra jin e ni z a d o stn ih p o d a tk o v .1 4 - O be s ta slabo o h ra ­ n je n i in p o v id ezu tu d i sla b še izvedbe, p o p o d ro b n e jši tip o lo šk i razčlen itv i p a so d ita k različici L o esch k e I C o ziro m a Iv an y i 3 s p ro filo m ra m e n a IV b, k i je n a jp o g o ste jša .1 4 3 R eliefn i u p o d o b itv i s ta k o m a j vidni, v e n d a r se d a p re so d iti, da p re d s ta v lja tis ta n a o lje n k i T. 16: 2 d v o ro č a jn o p o so d o (s k ifo s ), d ru g a n a T. 16 : 3 p a v d esn o b ež eč o žival, b rž k o n e p sa , m o žn i p a b i b ili še s r n a in zajec.1 4 4 K er sega časovni ra z p o n o lje n k te g a tip a p o n o v ejših u g o to v itv ah celò do za če tk a 3. s to le tja , la h k o p a č le v sk la d u s c e lo tn o v seb in o g ro b a u g o ta v lja m o , d a g re n a jb rž za zg o d n e jše n a jd b e , n a jk a s n e je iz ra n e g a 2. sto le tja , in s te m tu d i n a jb rž za d o m a čo (p o e to v io n sk o ? ) izdelavo.1 4 5 P o d o b n o č a so v n o n e d o lo čn a je k a d iln a sk o d e la T. 16: l .1 4 6 S p rič o p e s tro o k ra še n ih ro b o v in re b e r la h k o le p rite g n e m o p re so ji, d a v alo v n iča st o k ra s s 3. sto le tje m b rž k o n e p re n e h a in d a p o te k a razvoj v sm e ri v ed n o bolj s trm ih ste n k p o sto p n o v itk e jšim o b lik a m , k a k r š n a ta p o so d a p ra v z a p ra v še n i.1 4 7 M ed m nožico o k ra s n ih različic b i m o re b iti s sk rb n im isk a n je m v zalo g ah m u zejev tr e h n a jv e č jih slo v e n sk ih rim sk ih m e s t le o d k rili k a k o e n a k o o b lik o in s te m p o ja sn ili izvor te sk o d ele, k a r p a ni n u jn o p o tre b n o . M ed d ru g im i n a jd b a m i je sv o jstv e n še fra g m e n tira n i trin o ž n ik T. 16: 4, ki se p re c e j ra z lik u je o d d ru g ih trin o ž n ih sk o d e l v n a s e lb in a h te g a o b m o čja. G re za p o so d o z z a o b le n im tru p o m in p o še v izv ih an im ro b o m , k i je sic er p o d o b n a trin o ž n ik o m z v a lja s tim tru p o m in v o d o ra v n im ro b o m , iz h a ja p a v e rje tn o iz d ru g ih tip o lo šk ih zasn o v .1 4 8 O b o b lik o v n e m p re p le ta n ju p ro filo v trin o ž n ik o v tu d i to še ne p o m e n i n ek e p o se b n e o p o re za d o lo čn ejšo časo v n o o p red e lite v , tem v eč m o re b iti le lo k a ln o p o se b n o st, k i je za n im iv a p re d v se m zato, k e r je m e d n a se lb in sk im g rad iv o m n i bilo za sle d iti. M ed d ru g im i č re p in ja m i so še o s ta n k i rd eč eg a lo n c a T. 16: 5, ki je v e rje tn o im el tr u p ovalne o b lik e, n a v rh u p a im a n a ž le b lje n v o d o rav n i ro b . B ržk o n e g re za različico p o d o b n ih so d č a stih p o so d ra z n e v elik o sti, z n a čiln ih za 2. s to le tje in v e č k ra t o k ra še n ih s p aso v i pošev v re z a n ih č rtic , k i tu m a n jk a jo .1 4 9 V isti čas ali še v 1. sto le tje b o n a jb rž so d il tu d i rd e č k a s to rja v lonec T. 16: 7, ki s svojim v iso k im p o še v n im n a re b re n im v ra to m m o č n o sp o m in ja n a la te n o id n e o b lik e loncev v Š e m p e tru in d ru g o d .1 5 0 T u g re m o re b iti za lo k a ln o raz ličico , p o d o b n o k o t so ro d e n fra g m e n t T. 16: 6, k i im a v r a t u p o g n je n n ek o lik o b o lj navzven. S fra g m e n ti rd e č e g a p lo sk e g a k ro ž n ik a T. 16: 8 si p r i is k a n ju č a so v n ih o p o r n e m o re m o kaj p r id a p o m a g ati. Z an im iv o je tu d i, d a so se v g ro b u n a š le »odvisne« č re p in je en a k e sv e tlo sive k a d iln e sk o d e le, k i p a za n esljiv o p r ip a d a jo d ru g i ta k i p o so d i, ra z m e ta n i m o re b iti p o n e o d k o p a n e m d elu gom ile. N e k a j č re p in j p r i­ p a d a sv e tli r ja v k a s to sivi p o so d i iz d o b ro p re č išč e n e gline, k i je im e la p o u d a r­ je n o d n o s p r s ta n a s to o zn a če n im ro b o m ( T. 16: 10 ). N e ja sn a p a se zd i n a jd b a d ru g e g a n o v c a v z a sip u gom ile, k a m o r je p riše l b o d isi z d ru g im i o s ta n k i p rid a tk o v ( k o t p r e d m e t za d ru g eg a p o k o jn ik a ? ), b o ­ d isi k o t iz g u b lje n a n a jd b a iz o k o lišk ih ta l.150a Po p r id a tk ih je te ž k o o p re d e liti sp o l p o k o p a n e g a , v e n d a r b i se kazalo, k e r n i o č itn ih ž e n sk ih p re d m e to v , p re j o d lo č iti za m o šk eg a. B ližin a že o p isa n ih se lišč n ih n a jd b tik o b rim sk i c e s ti g o v o ri za n e k o p o v ez an o st, k č e m u r m o ra m o p r ik lju č iti še s p o d a j o b ra v n a v a n i p la n i g ro b . D voje g ro b o v in v m e sn a sta v b a b i k az ali n a n a m e m b n o o b c e stn o b iv a lišč e (z a n a d z o r p ro m e ta ? ). D voje gro b o v je za d a ljšo d o b o s ic e r m alo , v e n d a r p a n i n u jn o , d a so p re b iv a lc i o sta ja li tu do s m rti. P rid a tk i v o b e h g ro b o v ih , a tu d i n a j s ta re jš i v ru še v in a h , govore p r i­ b ližno za isti č a s — p o zn o 1. in z g o d n je 2. s to le tje — a ne d o v o lj n a ta n č n o , d a b i m o g li vsa tr i n a jd iš č a časo v n o p o v se m e n a k o o p re d e liti. 2. Plani grob pri profilu št. 20 na pare. 127/1, k. o. Spodnja Nova vas N a se v ern i s tr a n i rim sk e ce ste , 8 m o d n je n e g a ro b a in 24 m vzh o d n o od p ro filn e g a ja r k a št. 20 o ziro m a 20 m v zh o d n o o d r o b a g o zd a p a re . 127/2, leže n a tra v n ik u , 30— 65 cm p o d se d a n jo p o v ršin o , te m e lji žganega g ro b a. S e sta v lja jih 1,2 X 1,45 m v e lik a k a m n ita o b lo g a v o b lik i p re te ž n o 30 c m v iso k eg a zid ca iz zlo žen ih lo m lje n ih in p r o d n a tih k a m n o v v e lik o sti 5— 25 cm . M ed n jim i n i b ilo v id e ti m a lte , z a to je v p ra šljiv o , če g re za zid a n e te m e lje g ro b n e celice, sa j d a je d e lo m a n e u re je n o ležeče k a m e n je p r e j v tis, d a je to g ro b n a o b lo g a sk o ro k v a d ra tn e o b lik e s 40 cm širo k im i s te n a m i (sl. 10). Te so sa m o tr i, k e r n a ju ž n i s tr a n i ta k e s te n e n i, te m v eč se s tr a n s k i ste n i, zn iža n i in s ta n jš a n i n a 30 cm , n a d a lju je ta še 65 cm do ste n e z u n a n je obloge. T a je zložena iz e n a k ih k am n o v v o b lik i 30— 50 širo k e g a zid c a sk o ro k v a d ra tn e o b lik e v e lik o sti 3,2 X 3,4 m (sl. 11). T u d i ta o b lo g a je v iso k a 25 d o 30 cm , se sta v lje n a iz 3— 4 leg p o d o b n ih k am n o v , od k a te r ih so v n iž jih legah v e č in o m a m a n jši, m e d te m k o večji p lo šč a ti k a m n i leže p re te ž n o n a v rh u . O b lik a z u n a n je o b lo g e ni p o v se m p ra v o k o tn a , te m v e č leži z a h o d n a s te n a n ek o lik o p o še v . P o d o b e n o d k lo n k aže n o tr a n ja obloga, zato je š ir in a v m e sn eg a p r o s to r a ra z lič n a in n ih a o d 30 cm p r i se v ern em vo g alu do 65 c m p r i se v ero za h o d n i ste n i. K a m e n je sega d o 15 cm v ste riln o ilovico, m e d te m k o je v rh n ja p la s t siv o rja v e ilovice d o k aj e n o tn a in n i bilo m o g o če ra z lo č iti za n esljiv e m e je m e d n e k d a n jo h u m o z n o v rh n jic o in p o zn e je n a s ta lo v rh n jo p la s tjo . M ed k a m n i leže tu in ta m tu d i k o sc i teg u l, in sic e r ne k o t p o zn e jše ru še v in s k o g rad iv o , te m v e č že ob g ra d n ji u p o ra b lje n i o d p a d n i o sta n k i. Os g ro b n e a r h ite k tu r e p o te k a v sm e ri SZ— JV (330°). O b z u n a n jih s te n a h z u n a n je g ro b n e o b lo g e n i b ilo d o d a tn ih zidcev ali opor. N ek aj ra z m e ta n ih k a m n o v je sic e r le ža lo v s re d in i se v ero za h o d n e in severo- 10 S podnja N ova vas: obzidje grobne celice v grobu ob rim ski cesti pri profilu št. 20. — G ru n d m a u er der G rabzelle im G rab an d er R ö m erstra sse b eim P rofil N r. 20 vzhodne ste n e , v e n d a r le n a n e k d a n je m p o v ršju , zato jim n e m o rem o p rip i­ so v ati k a k e g a p o se b n eg a p o m e n a. P ač p a je b ilo ob ju g o v z h o d n i ste n i precej k a m e n ja v p re c e j s trn je n e m 60— 80 c m širo k e m p asu , k i d a je dan es videz n e­ k ak e g a tla k a , č e p ra v n a jb rž to n i b il, saj n im a dovolj z ra v n a n e pov ršin e. V p ra š­ ljivo je tu d i če je v zvezi z ru še v in sk im p a so m v so se d n ji so n d i št. 2 (glej sl. 6 ! ), k e r m a n jk a v m e sn e povezave in k e r je značaj o b o jn ih n a jd b različen — to d ni več šte v iln ih č r e p in j. T u d i m e d o b e m a o b lo g am a je n a d veh m e stih d v o je sk u p in k am n o v , ki p a p ra v ta k o n iso dovolj zloženi, d a b i m ogli b iti d el ali o p o ra tem eljev , čeprav h k r a ti ne d a je jo v tisa, d a so p riš li n a to m e sto p o v sem p o n a k lju č ju ozirom a so že ru še v in a v d ru g o tn i legi. V rh n ja p o v ršin a o beh o b lo g — n o tra n je k o t g ro b n e celice in z u n a n je k o t g ro b n e o g ra je — sic e r n i ra v n a , tem več k aže raz­ like do 10 cm , tj. d a leže p o sa m e z n i k a m n i v išje od d ru g ih . K o lik o r je se d a n ji v rh le tre n u tn o s ta n je n e k d a j p o šk o d o v a n e obloge, se n e d a zanesljivo p re so ­ d iti. V ideti je p a č , d a v ečjeg a ru š e n ja tu ni bilo, k e r je o k o lic a večine s te n dokaj čista, p ri č e m e r m o ra m o p u s titi n e ja s n o s ti k a m e n ja o b ju g o v z h o d n i ste n i ob s tra n i. D elom a iz h a ja n e e n o tn a v išin a obloge tu d i od te re n a , ki p ro ti severu p ad a , zato je se v ern i vogal n ek o lik o n iž ji od d ru g ih . V ce lo tn i g ro b n i a rh ite k tu ri j e b ilo o d k ritih d v o je g ro b o v : o sre d n ji (A) v g ro b n i celici in s tra n s k i (B ) ju g o z a h o d n o o d n je m e d o b e m a k a m n itim a ste­ n a m a . V o s r e d n je m g ro b u A so n a ilo v n a ta tla n a s u li 15— 20 cm debelo p la s t žg an in e z o s ta n k i k o sti, č re p in ja m i p o s o d in d ru g im i p re d m e ti. T a p la s t je p o ­ k riv a la se v e rn o p olovico g ro b n e c e lic e v o b se g u 50 X 60 cm , ta k o d a je ju ž n i del 11 S podnja N ova vas: obzidan grob z ograjo ob rim ski cesti p ri profilu št. 20. — U m m a u e rte s G rab m it E in fr ie d u n g a n d er R ö m e rstra sse b eim P rofil N r. 20 v ce lo ti 60 X 80 cm v elik eg a p r o s to r a o sta l p razen . T u d i v »hodniku« m ed sta n jša n im a ste n a m a p ro ti ju ž n i z u n a n ji k a m n iti oblogi n i b ilo n o b en ih n ajd b . K a te ri p re d m e ti so b ili v g ro b o v ih in k je so ležali, k až e tabela 6. č re p in je n e k a te rih p o so d ali deli d ru g ih p re d m e to v so ležali n a več m estih , in sicer o sta n k i v rča T. 17: 5 v sk o ra j e n a k ih k o lič in a h n a tr e h k ra jih , od d ru g ih p re d m e to v p a so bili še n a d ru g e m m e s tu le m a n jši deli ali p o sam ezn i ko ščk i (n a ta b eli o zn a če n o z o k le p a ji). V žg an in i g ro b a A je b ilo še n e k a j ra z tre se n ih čre p in j tr e h m a n jš ih p o so d (inv. št. A 7187) te r dvoje k o sc ev ilo v n ateg a lepa. G rob leži tik ob rim sk i cesti, n e d a le č od zg o raj o m e n je n e še n eo p re d elje n e stavbe, in je p o o b lik i n a a n tič n e m p o d ež elju sev ero v zh o d n e S lovenije edin- Grob A ----------------------------------------G rob B nad n jim zgoraj pri dnu Izven grobov Vse Posode iz čiste gline : vrč 17: 5 17: 5 17: 5 1 sk o d elica (p o D rag . 36) 17: 2 (17: 2) 1 k ro ž n ik a (p o D rag. 17) (17: 16) 17: 6 17: 16 2 lonec 17: 1 1 lo n čk a 17: 3 2 (17: 4) 17: 4 (17: 4) č a š a (s ti lo n č ek ) 17: 7 (17: 7) 1 Posode iz peskane gline : 17: 21 2 lonca 17: 23 p o k ro v 17: 12,22 2 Drugi predmeti : v o lu tn a o lje n k a 17: 19 1 g lin a sto v re te n c e 17: 9 1 o g lata ste k le n ic a 17: 8 1 ste k le n a čaša ( ?) 17: 11 1 ste k le n a sk o d e lic a ( ? ) 17: 13 1 ra z ta lje n o ste k lo košček 3 koščki b ro n a s ti fib u li 17: 15 17: 17 2 k o šč en a igla 17: 20 (17: 20) 1 železni žeblji 17: 10 17: 14 17: 18 X Tab. 6. S podnja Nova vas: najdbe v obzidanem grobu na travniku pare. 127/1. — S p o d n ja N o v a vas: F unde in d em u m m a u e rte n G rab a u f d e r W iese Parz. 121 j i stv e n . To n e v e lja za p ra v o k o tn o g ro b n o celico, k a k rš n e so sa m e ali s h o d n ik i (d ro m o s i) s ic e r z n a n e n a o b m o č ju n o rišk o -p a n o n sk ih g o m il te r tu d i v p la n ih g ro b o v ih ,1 5 1 te m v e č za zid a n e o g ra je o k ro g ta k ih g ro b o v , k i so d o sle j b ile o d k rite le n a p o m e m b n e jših g ro b išč ih k o t s ta p r i n a s Š e m p e te r in S ta ri trg .1 5 2 O čitn o g re tu d i tu za sic e r d o k aj s k ro m n o p ro v in c ia ln o p o sn e m a n je ita lsk e o b lik e g ro b o v , le d a o o b lik i n a d g ra d n je n e m o re m o re č i n ič e sa r. Za k a m n ite zidove so tu o d k r iti te m e lji (v su h i z id av i ?) p re sk ro m n i, le se n e n a p ra v e v ta k ih p rim e rih b rž k o n e n iso b ile v n a v a d i in p ra v ta k o nič n e kaže, d a b i b il g ro b n e k o č n a z u n a j o zn ačen z gom ilo. Z u n a n ji videz o s ta ja ta k o tu k o t n a š te ­ v iln ih d ru g ih p la n ih g ro b išč ih n e ja s e n . S ev ed a se zdi n e v e rje tn o , d a b i b ili n a m e stili g ro b tik ob c e sti zato, d a b i g a s k rili p o d p o v ršin o ta l, v e n d a r n im a m o z a d o s tn e p o d la g e za s k le p a n je o k a k ršn ik o li n a d g ra d n ji a li v saj o m o re b itn e m m a rm o rn e m s p o m e n ik u .1 5 3 Z an im iv je tu d i d v o jn i p o k o p , in sic e r isto č a se n in s p o m e ša n im i p rid a tk i. P ra v to p o s le d n je o te žk o č a p re s o jo , a li g re za d v o je g ro b o v ali p a le za n a m e ­ s tite v p e p e la n a d v eh m e stih , — v p ra š a n je , k i se v p o d o b n i o b lik i z a sta v lja tu d i p ri g o m ili št. 1 v b liž n je m V ele n ik u . Zelo v e rje tn o je , d a iz h a ja p e p e l o d en eg a sežiga, sa j so b ili v o b e h g ro b o v ih o sta n k i iste g a v rč a T. 17: 5, k i je b il m e d sežig o m v o g n ju in se je z a to d e fo rm ira l. T o bi p o m e n ilo , k o t p o tr ju je jo še o sta lin e lo n č k a T. 17: 7, d a p rid a tk o v , k i so o sta li p o sežigu, n iso p o se b e j ali v saj n e d o sle d n o ra z d elje v ali. O b te m se m o ra m o ta k o j v p ra ša ti, k ak o je b ilo z o s ta n k i k o sti, k i jih z o s ta n k a g rm ad e , če so n a n je j h k r a ti sežgali d v o je p o k o jn ik o v , tu d i n i b ilo m o g o če d eliti. T ak o je ob te j te m e ljn i n e ja s n o s ti m o čn o o te ž k o č e n o u g ib a n je , v k a k š n e m ra z m e rju b i m o g la b iti o b a d o m n e v n a p o k o jn ik a (n p r. oče o z iro m a m a ti in o tro k , ip d .).1 5 4 O sta n k i ste k le n ic e in lo n č k a n a d g ro b o m so o č itn o p o z n e jši p r id a te k , k o t se to v e č k ra t o p aža.154a V te m s m is lu n iso p o se b n o z g o v o rn e n iti g ro b n e n a jd b e , sa j p o n jih , če si p o m e š a n o s t č re p in j o d m islim o , n e m o re m o z a n e sljiv o ra z lo č iti o b e h p o k o ­ p o v po sp o lih ali p o s o ro d stv e n e m o z iro m a so c ia ln e m p o lo ž a ju p o k o jn ik o v . V p rim e ru , d a s ta ob e fib u li, č e p ra v n a jd e n i v sa k a n a d ru g e m m e stu , p rip a d a li eni osebi, b i sm e li d o m n e v a ti, d a je b ila v g ro b n i celici p o k o p a n a že n sk a , v n a ­ s p ro tn e m p r im e ru p a izg u b i ta d o m n e v a p o m e m b n o o p o ro .1 5 5 Za že n sk i g ro b poleg te g a g o v o ri še p e s tre jš i iz b o r b o ljš e lo n č en in e t e r se v ed a tu d i g lin a sto v re te n c e .1 5 6 O sta n k i k o sti to p o tr ju je jo že p o sv o jih s k ro m n e jš ih m e ra h , d ro b n e koščice m e d n jim i p a n a k a z u je jo m o ž n o p ris o tn o s t o tro k a .1 5 7 T ako se vsaj zdi, d a sta b ila tu p o k o p a n a m a ti in o tro k , č e je te m u ta k o , p a b i b ilo seveda zanim ivo v e d e ti, k d o je n a ta k o iz p o sta v lje n e m m e s tu p o k o p a l o b a ra n jk a . č e p ra v la h k o sa m o u g ib a m o , n a s o sta lin e b liž n je sta v b e m o re b iti p ra v iln o u s m e rja jo k d o m n ev i, d a je b il to m o re b iti p o k o jn ič in m o ž, k i je b il tu v n e k i ce stn i slu ž b i, in je p o z n a l ita ls k i n a č in p o k o p a o z iro m a se je h o te l z n jim p o sta v iti? M ed o s ta n k i lo n č en in e so ta k o fra g m e n ti g ro b ih d o m a č ih p o so d k o t d eli p o so d ja iz p re č išč e n e glin e. R a z m e jite v m e d o b e m a v r s ta m a d a je le n av id ez ra z m e rje 6 : 7, k a jti d o m a č e p o s o d je z a sto p a jo le n e p o m e m b n i fra g m e n ti, m e d ­ te m k o g re p r i b o ljš ih p o so d a h z a n e sljiv o za ta k e , k i so b ile u p o ra b lje n e p r i p o g re b u in jih je tu d i m o g o če v e č in o m a v sa j d eln o o b n o v iti, č e to re j č re p in je g ro b eg a p o s o d ja ta k o o v re d n o tim o , so za p rim e rja v e v s e k a k o r n ičn e, k a r kaže, d a so bile za g ro b n e p rid a tk e u p o ra b lje n e iz k lju č n o b o ljš e p o so d e in drugi od trgovcev k u p lje n i p re d m e ti. S e sta v te h p rid a tk o v n im a n ič e sa r izrednega: za sto p a n e so p o v se m o b ič a jn e v rs te p o so d — v rč, dva lo n ca, dva lo n čk a, sko­ delica, dva k ro ž n ik a , o lje n k a , — k a k rš n e so v raz lič n ih se sta v ih tu d i drugod. T ip o lo šk o iz sto p a ta p o svoji p o d ež elsk i re d k o sti o b a p o D rag. 17 p o sn e ta k ro ž n ik a T. 17: 6 in 16, o d k a te rih im a le z a d n ji iz g ro b a B več ostan k o v . Ta v rs ta p o so d je n a p o d ež elsk ih g ro b išč ih d o k aj re d k a , sa j jih do slej v P o d ra v ju p o zn am o le s F o rm in a .1 5 8 P ogosti so b ili ti k ro ž n ik i p re d v se m v m e stih , o čem er im a m o n a jv e č p o d a tk o v iz E m o n e, k je r se p o ja v lja jo v izvirni sig ilatn i iz­ v ed b i.1 5 8 T a v r s ta p ad sk e g a p o so d ja je b ila p ri n a s v r a b i celo 1. sto le tje , prav ta k o p a tu d i n je g o v e im ita c ije , k a k r š n i sta o b rav n a v an i p o so d i, zato n a m sam i p o se b i ne o m o g o č a ta n a ta n č n e jš e ča so v n e o p re d e litv e g ro b a v gom ili.1 6 0 Odveč je tre n u tn o tu d i u g ib a ti, iz k a te rih d elav n ic s ta p risp e li, k e r o te h n i n o b en ih za n esljiv ih p o d a tk o v .1 6 1 V rč T. 17: 5 je » italsk a o b lik a v rč e v z en im ro ča jem « , k a r sic er še n e po­ m e n i n u jn o , d a je p riše l iz Ita lije , sa j se u g o ta v lja n a c e ljsk o -p tu jsk e m p o d ­ ro č ju tu d i » m o čn a d o m ača, lo k a ln a p ro d u k c ija « ta k ih p o so d .1 6 2 N jegov tru p je o čitn o b o lj o k ro g la st k o t so n e k a te ri tru p i vrčev iz Š e m p e tra , ki so zgoraj b o lj sp lo ščen i, za to se tu d i zdi b liž ji ra n im v rče m s F o rm in a in d o le n jsk ih g ro b išč, k je r p re n e h a jo šele v p rv i p o lo v ici 2. sto le tja .1 6 3 F ra g m e n ti lo n c a T. 17: 1 po v id e zu p rip a d a jo p o d o b n i v rs ti p o so d z re b ri n a k o n ič n em v ra tu , k o t so o b ič a jn e v 1. sto le tju n a D o len jsk em ; ed en so ro d n ih je v S ta re m tr g u d a tira n z n o v cem H a d rija n a .1 6 4 P osode z n izk im v ra to m k o t T. 17: 3—4, ja jč a s te o b lik e in s širš o o d p rtin o , so n a s p ro tn o zn a čiln ejše za z g o d n je 2. s to le tje .1 6 5 š ir š i časo v n i ra z p o n im a jo sk o d elice po tip u D rag. 36, k i jim je p o so d ic a T. 17: 2 po g ro b i izdelavi le p o d o b n a, za to la h k o rečem o o n je j le, d a tu d i so d i v čas o d d ru g e po lo v ice 1. s to le tja d a lje .1 6 6 T ako b i la h k o o p re d e lili tu d i fra g m e n t v o lu tn e o ljen k e, p ri k a te re m ni tip o lo šk ih n a ­ d ro b n o sti.1 6 7 Za m o d rik a s to zeleno ste k le n ic o T. 17: 8 je zn ačiln o , d a raz en v ra tu in ro č a ja ni b ilo n o b en ih d ru g ih o sta n k o v , m e d te m ko se je o d dveh d ru g ih p o so d n ašlo le d n o T. 17: 11, 13. P rv o z n itk o v o b lik i s p ira le je del čaše gu- b a n k e , dru g o n a jb rž p rip a d a v a lja s ti ste k le n ic i.1 6 73 O ba fra g m e n ta fib u l T. 17: 15 in 17 p r ip a d a ta isti z v rsti — n o rišk o -p an o n sk i fib u li z en im ali dv em a vozlom a, v e n d a r p a p r i o b eh zn ačiln i deli lo k a in nogi m a n jk a jo , za to ju n e m o rem o p o v se m n eo p o re čn o u v r s titi n p r. v različico A lm g ren 69 k o t se to zdi m ogoče p o p o d o b n i n a jd b i iz M etlik e.1 6 8 Ob m nogo šte v iln e jših fib u la h , k je r se lok e n a k o m e rn o k o n ičn o zo ž u je vse o d p ereso v in e n a p re j, je ta ro m b ič n a o b lik a d o k a j re d k a , v e n d a r b rž k o n e so č asn a te r slej k o p r e j p ra v ta k o del d o m a če ž e n sk e n o še .1 6 9 Č asovno u v ršč a jo te n a jd b e v 1. in 2. sto le tje , p ri č e m e r m o ra m o o s ta ti tu d i tu , sa j n e po zn am o noge, po k a te ri b i m o re b iti m ogli u g o ta v lja ti k a k šn o tip o lo šk o ra z v o jn o sto p n jo .1 7 0 K o ščen a p a lič ic a T. 17: 20 je d e l n a več koso v ra z lo m lje n e in fra g m e n tira n e igle lasnice, k i je p rv o tn o im e la še g la v ič a st za k lju č ek , sa j je ta k ih bilo p rec ej n a jd e n ih v e m o n sk ih g ro b o v ih .1703 S ic e r so k o ščen i p rid e v k i v p o d eželsk ih g ro b išč ih iz je m n i ; ta v rs ta igel je n p r. v P tu ju k o m a j z n a n a .170b 3. »Velenik«, skupina gom il v gozdu pare. 1336/108, k. o. Spodnja Polskava S k u p in a š te je p e t gom il, ki leže n a p lo sk e m p o b o č ju 80 m ju ž n o o d u se k a rim sk e c e ste . P rv a in n a jv e č ja leži s a m a zase n e k o lik o n iž e n a že b o lj z ra v n a ­ n ih tleh , d ru g e š tiri v išje n a p o b o č ju p a im a jo n a o b eh s tr a n e h z a ra sle žlebove s ta rih k o lovozov ali e ro z ijsk ih ja rk o v . O d te h je o s re d n ja n a jv e č ja , t r i o k ro g n je p a m a n jš e (sl. 12), k a r d a je v idez n e k e so c ialn e n e iz e n a č e n o sti, k i p a je d o s e d a n je n a jd b e niso p o trd ile . L e e n a izm ed n jih je d o sle j b ila ž rte v d iv jih k o p ačev , n je n o sre d išč e je b ilo ra z k o p a n o in g ro b u n ič e n , ta k o d a n a k n a d n i iz k o p ni p o k a z a l n iti o sta n k o v . N a jd b e so p o d a n e n a tabeli 7. 12 Velenik: tlo ris gom ilnega grobišča ob rim ski cesti pri pro filu št. 26. — G ru n d riss d es H ü g elg rä b erfeld es a n d er R ö m e rstra sse b e im P ro fil N r. 26 G o m ila š t. 1 (sl. 13— 14). N e p o šk o d o v a n a , sp lo ščen e g a videza, p. 14,5, v. 0,7 m . N ao k o li p o ra s la z o d ra s lim d re v je m , le n a s re d i p ro s ta , k a r je o m ogo­ čilo izk o p ja m e v v e lik o sti 2 X 4 m . P ri te m se je p o k a z a lo , d a je n a s ip in a gom ile d o 1,2 m v iso k a in leži n a p o še v n ih ilo v n a tih tle h z 20 cm d eb e lo te m n o 14 Velenik: tlo ris in p rofila gomile št. 1. — G rundriss un d P rofile d es G rabhügels Nr. 1 sivo (h u m o z n o ) v rh n jo p la s tjo . K e r p a so n ek o lik o d v ig n je n a tu d i d a n a š n ja tla o k ro g g o m ile, je n je n a se d a n ja v išin a n ek o lik o m a n jša . T očno v s re d in i gom ile je b ila o d k r ita iz p o h o rsk ih lo m lje n c e v in d e b e le j­ ših p ro d n ik o v se z id a n a g ro b n ic a s k o r a j k v a d ra tn e o b lik e v e lik a 2,5 X 2,3 m (sl. 15). N je n i te m e lji so b ili ob g r a d n ji do 0,9 m p o g lo b lje n i v n e k d a n ja tla, ta k o d a je v r h n ji del 1,4 m v iso k e z g ra d b e o ziro m a 0,6 m d e b e lih ste n p re d z a s u tje m s ta l n a p ro ste m . O s g ro b n ic e p o te k a v sm e ri SZ— JV (307°), 0,6 m širo k v h o d je n a se v ero za h o d n i, to re j z g o rn ji p o b o č n i s tra n i. S te n e so z g ra jen e d o k a j rav n o , z la s ti n a n o tr a n ji s tr a n i te r im a jo p ra v iln o izo b lik o v an e vogale. K a m e n je je b ilo vezano z m a lto , ki je se d a j p o v se m p re p e re la in se je o h ra n ila (v ilo v n a tih tle h ) k o t te m n o rja v , sip e k (n ev e zan ) p esek , p r id o b lje n n a jb rž iz b liž n je g a p o to k a P o lsk av a. T la g ro b n ic e so b ila d eln o o b lo ž e n a s p ro d n ik i, p ra v ta k o v e z a n im i z m a lto , ob o b e h p o d o lž n ih ste n a h p a s ta b ili p o lo žen i dve ozki p o d o lg o v a ti m a rm o rn i p lo šč i, k i s ta b ili se d a j n a g n je n i n e k o lik o pošev. P ri z a d n ji s te n i 1,1 X 1,2 m velike in 1,3 m v iso k e g ro b n e ce lic e je sta la p rislo ­ n je n a g ro b o o b d e la n a m a rm o rn a p lo š č a v e lik o sti 75 X 72 X 5— 8 cm . P o v ršin a je b ila n a o b e h s tra n e h d o k a j g ro b o ž le b a sto n a b ra z d a n a , o d s tra n ic je b ila le e n a d o k aj ra v n a , zlasti dv e n a s ta n jš a n e m d e lu p lo šč e p a m o č n e je o k ru še n i. G ro b n ic a je b ila v c e lo ti z a p o ln je n a s sv etlo rja v o d ro b n o p e šč e n o glino, k i je b ila p o v se m e n o tn e g a se stav a , v e n d a r n i v e rje tn o , d a je p r iš la v a n jo s p ro n i­ c a n je m . N a p o v ršin i g om ile n i b ilo n o b e n ih sled o v p o s e d a n ja , v rh g ro b n ice je le 0,5 m p o d ru šo , d el g ro b n ic e p a je b il že o d z d a v n a j o d k rit. G ro b n ica je b ila n a m re č p o k r ita s p lo šč a m i iz p o h o rsk e g a sk rila v ca , o d k a te rih je d an es n a jv e č ja o b z a d n je m d e lu 1,7 X 1,1— 0,8 X 0,2 m velika. T a p o k riv a sla b o po lo ­ vico g ro b n ic e in seg a n a o b e h s tr a n e h 0,3 m n a d ste n e. E n a n je n ih s tra n ic n a n o tr a n ji s tr a n i g ro b n ic e je ra v n a , a p o te k a p o še v p re k g ro b n e celice. N a za h o d ­ n e m vo g alu g ro b n ic e je le ža la d ru g a m a n jš a (1,0 X 0,75— 0,45 X 0,15 m ) p lo šč a iz e n a k e k a m e n in e , k i p a je p o k riv a la le vogal celice in d el v h o d a. P rib ližn o tr e tjin a g ro b n e celice je b ila ta k o o d k r ita , d a je b ilo m o č k o p a ti v a n jo zvrha. M o reb iti je b ila d el p rv o tn e g a p r e k r itja tu d i p lo šč a iz e n a k e k a m e n in e (1,1 X 0,65— 0,45 X 0,15 m ), k i je s ta la se d a j p r i v h o d u n a n o tr a n ji s tr a n i tik ob d ru g i m a rm o rn i plošči. T a p o s le d n ja je b ila o č itn o u p o r a b lje n a k o t z a p o ra g ro b n ice , m e d te m ko je b ila s k rila s ta p lo šč a p o s ta v lje n a k n je j b o d isi že ob p o k o p u , b o d is i p o z n e je o b v d o ru v rh n je g a p r e k r itja . T o p o sle d n je p a se zd i m a n j v e rje tn o , k e r kaže le g a s k r ila s te p lo šč e p re j, d a so jo tja n a m e rn o p o sta v ili k o t p a d a b i b ila p re v r n je n a z v rh a n av zd o l. M a rm o rn a p lo šč a ob v h o d u je 1,2 X 0,6 X 0,1 m v e lik a in je le d elo m a o b d e la n a (in v . št. A 7332). T ako im a n a z g o rn je m d elu s p r e d n je p o v ršin e, k i je b il v g ro b n ic i o b rn je n navzven, v id n i dve s tr a n i p ro filira n e g a o b ro b ja n a p is­ n e g a p o lja , to p a je p ra z n o . V zdolžni s tra n ic i s ta le d e lo m a rav n i, v rh n ja p a je n ek o lik o z a o b le n a. S p o d n ji del k a m n a n i d o k o n čn o o b d e la n , p a č p a b ra z ­ d a s to n a ž le b lje n (sl. 16). O čitno so za če li iz m a n jv re d n e g a m a rm o rn e g a k o sa izd elo v ati n a g ro b n ik , k i p a so ga z a ra d i sla b eg a k a m n a o p u s tili in p lo šč o m o re ­ b iti že v k a m n o se šk e m o b m o č ju (v Š m a rtn e m n a P o h o rju ?) p ro d a li k o t g ra d ­ b e n i k am en . N je n a leg a p r i v h o d u v g ro b n ico kaže, d a so se n je n i g ra d ite lji o ziro m a p o g re b c i še za v ed a li n je n e g a p rv o tn e g a p o m e n a, č e p ra v so jo u p o ra b ili 16 M arm orna plošča kot zapora grobnice v gomili št. 1 v Veleniku. — M a rm orplatte als G ra b ka m m ersp erre im H ügelgrab N r. 1 im V elenik-W ald le k o t zap o ro . S k a k šn im n a m e n o m p a so p o sta v ili k z g lav ju celice d ru g o še sla b še o b d elan o p lo ščo , n e znam o p o ja s n iti. T la g ro b n ice z g ro b o m n iso b ila e n a k o m e rn o o b lik o v an a, z ob em a s tra n ­ sk im a p lo šč a m a p a celò n ek o lik o ra z č le n je n a . N ad s te riln o ilovico je bila 5— 10 cm d e b e la p la s t rja v e g a p e s k a z d ro b n im i lo m lje n im i in o blim i k am n i (vm es tu d i k o šč e k o p ek e ), k a r b i n a jb rž b il z m a lto u tr je n p o d (e s trih ). To p la s t je p o k riv a la d elo m a zem lja, d elo m a v severni p o lo v ici p a žganina. V zah o d n i p o lo v ic i celice so n a v m e sn i p la s ti zem lje, 10 cm n a d tlak o m , ležale d o 15 X 30 c m v elik e p lo šč e iz lo m lje n e g a k a m n a in p lo š č a tih oblic, in sicer tu strn je n o , v v zh o d n i polovici p a le p o sam ič. K e r je b il z b o lj g ru d a stim i k a m n i tla k o v a n v h o d še za 10— 15 c m v išji, so b ili ta k o v g ro b n ic i tr ije različn i niv o ji: v h o d n i p ra g , 45 cm širo k a s to p n ic a iz p lo šč in n e p o k rit p re o sta li del tal. P re tež n i d e l g ro b n ih o sta n k o v je b il v se v ern i polovici grobnice, delom a za vzdolžno p lo šč o , d elo m a v o s re d n je m d elu ta l. S ev ern a p lo šč a iz sk rilav ca je slo n ela p o še v o b ste n i g ro b n ice, in sic e r n a za h o d u tik o b n je j, n a vzhodu p a o d m a k n je n a p r i v rh u za 4 cm . V elik a je b ila 0,95 X 0,50 X 0,5— 0,7 cm . Obe p lo sk v i sta b ili zra v n an i, z g o rn ji ro b p re c e j, sp o d n ji p a m a n j raven, m e d tem ko s ta bila o b a k ra jn ik a k lin a sto o b lik o v a n a. T a p lo šč a je ležala n a d tla k o m n a p la s ti ze m lje , p o m e ša n a z žg a n in o , n a jd b e o sta n k o v k o sti in čre p in j p rid e v n ih p o so d p a so b ile n a o b eh s tra n e h . Ju ž n a p lo šča v e lik o sti 1,02 X 0,52 X X 0,7 m je b ila p ra v ta k o po šev n a, v e n d a r je b il v rh n ji ro b o d d a lje n o d sten e g ro b n ice 10 cm , k e r je m e d o b em a s ta la še 0,45 X 0,30 X 0,12 cm velika oglata p lo šč a iz e n a k e k am en in e . T u d i ju ž n a p lo šč a je b ila p re c e j zra v n an a, v en d a r je b il rav e n le z g o rn ji ro b , sp o d n ji p a ne, m e d te m ko s ta tu d i tu o b a k ra jn ik a b ila o b o je s tra n s k o po šev p rise k a n a . L ežala je n a tla k u tal, a vm es je bila že zem lja. M ed p lo šč o in ste n o g ro b n ic e n i bilo n o b en ih n a jd b , v sre d in i p ro ­ s to ra b liz u p lo šč e p a le re d k e čre p in je . V 25 cm širo k e m p a s u m e d se v e rn o ste n o g ro b n ice in k n je j p rislo n je n o p lo šč o je b ila n a sp o d n je m tla k u d o 10 cm d eb e la p la s t žg an in e s koščicam i in č re p in ja m i. N a j iz ra z ite jš a je b ila v k o tu o b v h o d u , p o d p lo šč o p a je segala še v o s re d n ji d e l g ro b n ice . N a to je b ilo v z e m lji n a d tla k o m v v zh o d n e m k o n c u g ro b n ice , in sic e r n ek o lik o v išje k o t v sre d in i p re c e j d e b e le jš ih koscev k o sti (tu d i delov lo b a n je ) in o b ilo č re p in j ra z n ih p o so d . N a tla ob se v ern i ste n i n a s u t p ep e l s k o šč ic a m i in o s ta n k i lo n č e n in e je b il to r e j o s re d n ji g ro b (A) v gom ili. O b o je je b ilo n a s u to tu d i v d ru g e m d e lu se v ern e p o lo v ice g ro b n ice , p ri te m p a p o m e ša n o z zem ljo . V zd o lž n a p lo šč a je p riš la n a to m e sto b o d isi m e d p o k o p o m ali p o zn e je , v e n d a r je d elo v ala k o t p re d e ln a ste n a le b o lj sim b o lič n o te r je b ila m o re b iti že o d p r ič e tk a p r is lo n je n a k ste n i. P o d o b n o je b ilo n a jb rž tu d i z ju ž n o p lo ščo , k i n i ra z m e je v a la n ič e s a r ra z e n sa m eg a p ro s to r a v g ro b n ic i. O b se v e rn i s te n i g ro b n ice sm o n a š li n a s le d n je : v eč je šte v ilo d ro b n ih č re p in j rja v o sive a m fo re (T. 18: 15), v e č in o m a d ro b n e č re p in je sv e tlo rd e č e g a v rča (T. 18: 3), n e k a j č re p in j sig illarn e sk o d e lic e D rag. 36 (T. 18: 1), n e k a j k oscev sv e tlo sive sk o d e lic e , p o sn e te po D rag . 35 (T. 18: 2), n e k a j č re p in j p o d o b n e sv e tlo rja v e sk o d e lic e (A 7090), g u m b sv etlo sivega d o m a če g a p o k ro v a (T. 18: 6), in č re p in je rja v e g a p o k ro v a (T. 18: 14), o sta n k e rja v e g a d o m ačeg a lo n c a (T. 18: 4) te r d el d n a v e rje tn o v a lja s te ste k le n ic e (T. 18: 13). V o s re d n je m d e lu g ro b n ic e so b ile č re p in je o k ra š e n e g a rja v e g a lo n c a (T. 18: 5), o sta n k i sv etlo rja v e g a lo n c a (T. 18: 7), sv etlo rd e č e g a lo n č k a (T. 18 : 9) te r d n a rd e č e g a d o m ačeg a lo n c a (T. 18: 8), a tu d i p re c e jš e n d el č re p in j v rč a s te ste k le n ic e ( T .18: 10) in n e k a j z a rja v e lih k o sc e v železa, n a jb rž o s ta n k o v že b lje v (T. 18:11). P o v e d a ti je tre b a , d a n i p riše l v g ro b n o b e n n e p o šk o d o v a n p re d m e t, te m v eč le o s ta n k i ra z b ite g a p o so d ja . E d in o č re p in je sk o d e lic e T . 18: 2 te r v rč a s te ste k le n ic e T. 18: 10 so ležale b o lj s tr n je n o , d ru g e p a so b ile p re c e j ra z m e ta n e . V se p o so d e so to re j že p r e d p o k o p o m ra z b ili, n e k a te re , n p r. a m fo ra T. 18: 15 in o sta n k i p o k ro v a T. 18: 6, p a so b ile celò v o g n ju n a g rm a d i k o t k až ejo p rež g an e č re p in je . Iz re d n o m alo šte v ilo fra g m e n to v n e k a te rih p o so d kaže, d a p e p e la p o se žig u in o b re d u n iso p o s p ra v ili d o k ra ja . D ru g a z n a č iln o s t te n a jd b e je , d a je e n o te n p o k o p v g ro b n ic i le n av id ez lo č e n z v zd o lžn o p lo ščo , č e p ra v so le ža li fra g m e n ti n e k a te rih p o so d le o b ste n i. T ak o sm o n a š li č re p in je a m fo re in v rč a tu d i v sre d in i g ro b n ic e , p ra v ta k o p a tu d i o s ta n k e lo n c a T. 18: 4 in p o k ro v a . P o d ru g i s tra n i p a je b ilo za p lo šč o tu d i n e k a j o s ta n k o v tis tih p o so d , k i sm o jih sic e r v eč in o m a n a š li v sre d in i g ro b n ice : č re p in je lo n c a T. 18: 5, v rč a s te ste k le n ic e in lo n c a T. 18: 8 (o b o je tik za v h o d o m ). Z a p lo šč o je le ža la tu d i e n a iz m ed č re p in j v e lik eg a lo n ca iz g ro b a C v z a sip u g o m ile, k a r je b istv e n d o k a z za so č a se n p o k o p n a v se h tr e h m e stih . To p o tr ju je tu d i n a jd b a č re p in j tr in o ž n ik a T. 19: 6, k a te re g a v eč ji d el se je n a še l v g ro b u B p r e d v h o d o m v g ro b n ico . T a d ru g i g ro b B je se s ta v lja la d o 10 cm d eb e la p la s t žg an in e z re d k im i k o šč ic a m i in č re p in ja m i, k i je v o b se g u p rib liž n o 60 X 100 c m p re k riv a la tla p r e d g ro b n ic o in p olovico tla k a v h o d n e o d p rtin e . D voje n a v p ik p o sta v lje n ih k a m n o v v te m tla k u je kazalo, k je je m a rm o rn a p lo šč a z a p ira la v h o d v g ro b n o celico. V ž g a n in i te g a g ro b a sm o n a š li: n e k a j č re p in j sv e tlo rja v e g a o k ra še n e g a lo n c a (T. 19: 1), o sta n k e sv etlo rja v e g a trin o ž n ik a (T. 19: 6), te m n o siv p o k ro v G om ila 1 Gom ila Gomila Vse pokop A pokop B pokop C 2 4 Terra sigillata: skodeli Drag. 36 18: 1 1 Posode iz čiste gline: am fora 18: 15 1 vrči 18: 3 19: 10 20: 1 3 skodele 18: 2 18: 9 A 7104 20: 2 21: 10 21: 16 A 7134 6 skodelica 19: 11 1 ploska krožnika 20: 4 21: 7 2 lonci 18: 7 19: 1, 12 A 7105 19: 4 A 7110 21: 13 21: 15 A 7132 9 lončki 18: 12 21: 9, 14 3 Posode iz peskane gline: trinožne skodele (19: 6) 19: 6 19: 7 20: 3 21: 6 21: 8 16: 14 6 lonci 18: 4 18: 5 18: 8 (21: 1) 21: 1 21: 11 21: 12 A 7133 16: 15 16: 16 9 lončka 19: 3 A 7113 2 pokrovi 18: 6 18: 14 19: 2 3 Steklene posode: 18: 10 18: 13 19: 5 3 Kovinski predmeti: zlat obesek 16: 13 1 b ro n asta fibula 16: 12 1 b ro n ast novec 23: 8 1 železni žeblji 18: 11 19: 8—9 X Drugo: koščen gum b A 7117 1 opeka (z žlebiči) sl. 18 X Tab. 7. Velenik: pred m eti v gom ilnih grobovih. — V elen ikw a ld : F unde aus den H ü g elg rä b ern N r. 1, 2 u n d 4 (T. 19: 2) t e r p o d v o je č re p in j sive s k o d e lic e (A 7104) z d v e m a v zp o re d n o v rez a­ n im a č r ta m a in sv e tlo rja v e g a lo n c a (A 7105) s p o šev iz v ih a n im ro b o m . T u d i v ta g ro b so p rišle le ra z b ite p o so d e , v e n d a r p a n o b e n a v celo ti. L onec T. 19: 1 so o č itn o ra z b ili že p r e d p o k o p o m , p ra v ta k o trin o ž n ik T. 19: 6, č ig ar g lin a je b ila p r h k a in p u h la (o d o g n ja ), k o t sm o to o p azili tu d i p r i n e k a te rih lo n c ih m e d se lišč n im i o s ta n k i p r i p r o filu št. 25 v išje n a p o b o č ju . P o k ro v T. 19: 2 je o s ta l cel (o z iro m a se je le n a lo m il) n a jb rž z a to , k e r je b il dovolj m a jh e n in č v rs t. P o so d e, h k a te ri b i so d il (a m fo ra ali v r č ? ) , n i b ilo v te m g ro b u , k a r p o m e n i, d a p r id a tk o v p r i p o k o p u n a v sa t r i m e s ta n iso dovolj s k rb n o z b ira li. P o sa m ič n e č re p in je d r u g ih d v eh p o so d so se zn a šle v žg an in i te g a g ro b a z a to n a jb rž p o n a k lju č ju . T re tji g ro b C je b il že v z a sip u o b z a h o d n e m v o g alu o z iro m a ju ž n i ste n i g ro b n ice . D o 1,2 m širo k a p la s t ž g a n in e p rib liž n o o k ro g le g a o b se g a je le ža la d o 30 c m n a d n e k d a n jim i tle m i in je s sv o jim v rh o m d o se g la v r h ste n g ro b n ice . B ila je do 25 c m d eb e la , v n je j p a so b ile re d k e k o šč ice in p rid e v n i p re d m e ti. N a jv išje n a jd b e so ležale le 60 cm p o d se d a n jo p o v ršin o g o m ile. M ed n jim i je b ilo več p o so d , o d k a te r ih p a je b ila n a jb rž le e n a p o lo ž e n a v g ro b c e la in p o z n e je s tla č e n a . T o je b il d v o ro č a jn i v rč T. 20: 1, v k a te r e m sm o p r i d n u o p a z ili še k o š č k e tr d n e sm o ln a te sn o v i. D ru g a v e č ja p o s o d a v te m g ro b u , d o m a č lo n e c T. 2 1 : 1 je b il r a z b it že o b p o k o p u , sa j so n je g o v e č re p in je ležale ra z m e ta n e p o v se m g ro b u , z la sti v n je g o v e m se v e ro z a h o d n e m d elu , en o p a sm o n a šli celo m e d p rid e v k i g ro b a A v g ro b n i celici. P ra v ta k o je b il ra z lo m lje n in fra g m e n tira n v rč T. 19: 10, o d k a te r e g a je o sta lo le še d el o s te n ja v r a tu in ra m e n a . O d lo n č e n ih p o so d so bili v ž g a n in i še d ru g i k o sc i sig illa rn e sk o d e lic e D rag. 36 (T . 18: 1), del s te n e sv e tlo rja v e g a lo n c a (T . 19: 4 ), č re p in je p o d o b ­ n eg a lo n ca s ta n jš im i s te n a m i (A 7110), o d p o s o d ja iz p e s k a n e gline p a o s ta n k i sivega, z n o tra j rd e č e g a lo n č k a (T . 19: 3), k o t tu d i rja v e g a trin o ž n ik a (T . 19: 7 ). P ra v ta k o r a z b ita in fra g m e n tira n a je b ila o g la ta ste k le n ic a (T . 19: 5), n a š li p a sm o tu d i ra z p a d a jo č o , g u m b u p o d o b n o k o šč en o p lo šč ic o ( A 7117) te r n e sp o z n a v e n b r o n a s t n o v e c (T . 23: 8 ). V ž g a n in i in ob n je j je ležalo tu d i v e č o sta n k o v m o č n o r ja s t ih in ra z p a d a jo č ih železnih že b lje v (T . 19: 8— 9 ). E d e n (a li v e č ? ) je b il iz v en g ro b a, k je r je b ilo v tle h p r o ti se v ero ­ z a h o d u o p a z iti te m n o č rto , k i se je p ra v o k o tn o n a d a lje v a la še o b gro b u . G o m ila š t. 2 (sl. 17). V sre d in o 8 m širo k e in d a n e s d o 0,6 m v iso k e gom ile je b ila že o d p o p re j iz k o p a n a 1 X 2 m v e lik a ja m a v s m e ri o d v z h o d a p ro ti zah o d u , k i j e s e d a j že z a ra s la in d o 0,6 m g lo b o k a. K o sm o o č istili s te n e ja m e in p o g lo b ili tla , se je p o k az alo , d a je p r v o tn a p o v ršin a o z iro m a s te riln a ilovica s e d a j 0,75 m p o d v rh o m gom ile, p r e k r ita p a z 10— 15 c m d e b e lo te m n e jšo sivo p la s tjo n e k d a n jih ta l. V te j p la s ti so n a o b m o č ju ja m e t u in ta m ležali k o šč k i a n tič n e o p e k e , d ru g i, m e d n jim i tu d i k o si teg u l, p a so b ili v z a sip n i p la s ti gom ile. T o p o m e n i, d a o p e k a n i b ila d e l u n ič e n e g a g ro b a , te m v eč o d p a d n o g rad iv o z n e k e g a d ru g e g a m e sta . V ja m i n i b ilo v eč sle d o v g ro b a p a č p a sm o p r i o d k o p u o b ro b n ih delov g o m ile n a le te li n a zloženo k a m e n je g ro b n e g a venca. T a n i b il o h r a n je n v c e lo ti in je p rv o tn o v p rib liž n e m k ro g u o b d a ja l g ro b n i p r o s to r s p r e m e ro m p rib liž n o 1,5 m . P la s t te h k am n o v je b ila do 35 cm š iro k a in s e s ta v lje n a iz ra z lič n ih k o so v lo m lje n c a iz p o h o rs k ih k a m e n in . N a jv e č ji m e d 17 Velenik: tloris in profil gom ile št. 2. — G rundriss u n d P rofil d es G rabhügels N r. 2 n jim i je m e ril 30 X 35 X 8 cm , d ru g i so b ili p re c e j m a n jši. K am n i so ležali 60— 65 cm p o d s e d a n jim v rh o m gom ile. V sev ero zah o d n em d e lu je bilo v id eti k o t d a g re za o g la t vogal, ki n a j b i b il p o m en il m o re b iti tu d i oglato o bliko g ro b n e obloge, v e n d a r o p az o v an ja n a d ru g ih d elih gom ile te g a niso ja sn o p o trd ila . V p r o s to r u ja m e je b ila p la s t kam n o v že ra z d e ja n a . K am n i so ležali n a v rh n ji sivi ilovici, z n o tra j p a je b il m e d n jim i tu d i pesek. M ed tem ko v sre d in i gom ile ni b ilo več o h ra n je n ih g ro b n ih o sta n k o v , tem v eč le č re p in je sk o d e l in do m ačih loncev (A 7133— 7134) iz zasip a, se je p la st p ep e la s č re p in ja m i ra z lič n ih p o so d (T . 20: 2, 4, 2 1 : 6, 9— 13, 15— 16) n a n e k d a n jih tle h p o k az ala n a n o v o o d k o p an e m p r o s to r u severnega d ela g om ile tik ob k a m n ih g ro b n e obloge. P e p e ln a p la s t je b ila d elo m a d eb e la do 8 c m in je v so n d i sev ern eg a d ela g om ile seg ala 1,6 m d aleč p ro ti o b ro b ju , n a to p a je pošev navzdol p re n e h a la , ta k o d a n a ro b u g o m ile ni bilo n iti sive ilovice več. M ed tem ko n a d a lje v a n je p ep e ln e p la s ti p ro ti za h o d u ni znano, p a se je p ro ti vzhodu še n ad a lje v a la z o b lim z u n a n jim ro b o m in je p re d v zh o d n im k o n cem ja m e p re n e h a la . T am se je sp e t p o k a z a la s trn je n a p la s t zlo žen ih kam nov, m e d k a te rim i so k o t d e l g ro b n e o b lo g e le ž a li tu d i tr ije v e č ji k o si im b re k so v . Le 50 cm s tr a n so n a n e k d a n jih tle h , tu d i n a r o b u v rh n je sive ilovice, ležali k o si trin o ž n ik a in č r e p in je d n a d v eh d o m a č ih lo n cev (T . 20: 3, 21: 12). N a ju ž n i s tr a n i ja m e sm o v 1,2 X 1,6 m veliki so n d i n a le te li v se v ero ­ z a h o d n e m d e lu n a 4— 5 cm d eb e lo p la s t rja v e g a sip k e g a p e s k a , ležečega n a n e ra v n ih ilo v n a tih tle h . V m es je le ža lo tu d i n e k a j n e s trn je n ih p lo šč a tih k am n o v , m e d te m ko k a m n o m g ro b n e o b lo g e v s te n a h s o n d e z a ra d i d re v ja n i b ilo m ogoče sle d iti. T a o b lo g a se je v e r je tn o n av ezo v ala n a o s ta n k e v d ru g ih d elih gom ile, b ila p a je p o d o b n a p rib liž n o 1 m š iro k e m u h o d n ik u , k i b i ta k o p r ih a ja l h g ro b u o d ju ž n e s tra n i. P e se k je v s tr n je n i celo ti, širo k 60— 70 cm , segal ob z a h o d n i ste n i so n d e, n a v zh o d n i s tr a n i p a je p re p ro s to p re n e h a l. Ob z a h o d n i ste n i se je n a šlo n e k a j č re p in j ra z lič n ih p o so d (T . 21: 7— 8, 14), n a v zh o d n i s tr a n i n e k a j k osov o p e k z ž leb ič i (sl. 18), p o d p e s k o m p a je b ilo n e k a j d ro b n ih k o ščic. 18 N abrazdana opeka iz gom ile št. 2 v Veleniku. — G e riffe lte Z ieg elp la tte a u s d e m H ügelgrab N r. 2 im V elenik-W ald G o m ila š t. 3 (sl. 19). N e p o šk o d o v a n a, v e n d a r z n ek o lik o sp lo ščen im in p o še v n im v rh o m — p re m e r 10, v išin a 0,8 m . V sre d in i gom ile, k o lik o r je d o p u šč a lo d re v je , sm o iz k o p ali n a jp re j 1,2 X 2 m velik o p ra v o k o tn o jam o . V n je j je b ila do g lo b in e 1,2 m sv e tlo rja v a p e šč e n a glin a, p re c e j e n o tn eg a se stav a , b rez v s a k ih n a jd b . P o p re jš n ja tla iz tr d e ru m e n k a s to rja v e lisa ste ilovice z 2 cm d e b e lo v rh n jo te m n e jš o sivo (h u m o z n o ) p la s tjo je po vsej širin i ja m e p re k riv a l tla k iz p ro d n ik o v . B il je d e b e l 10— 15 cm , n a d n jim p a je b ila 5— 8 c m d eb e la p la s t te m n o rja v e g a p e s k a , č e p r a v je b il ta p e s e k p o v sem sipek, je m o č n o s p o m in ja l n a e n a k p e se k v s te n a h g ro b n ic e v g o m ili št. 1 in b i ta k o tu d i m ogel b iti o d vlage p re p e re la m a lta (?). S so n d a m i sm o n a tre h o b ro b jih g om ile u sp e li u g o to v iti, d a ta tla k p r e n e h a b re z p o se b n e g a o b ro b ja , d a je n a jb rž p ra v o k o tn e o b lik e in d a m e ri v s m e ri o d se v e ro z a h o d a p r o ti ju g o v zh o d u 2,8 m . N a se v e ro z a h o d n i s tr a n i se je te m n e jš a siv a ilo v ica n a d a lje v a la k o t n e k d a n ja p o v rš in a p r o ti ro b u gom ile, v e n d a r je izven n a s u te z e m lje n i b ilo več, k a r je p r ip is a ti s p ir a n ju p o še v n ih ta l. N a ju g o v z h o d n em o b r o b ju tla k a , ki je bil tu zložen iz tr e h leg p ro d n ik o v , že izv en n je g a, s ta ležala d v a v e č ja lo m ljen a k a m n a . Ob n jij u je b ila 50 c m širo k a in 5— 7 cm d e b e la p la s t p e p e la z n ek a j k o ščicam i. V sivi ilovici n e k d a n jih ta l se je p r o ti ju g o v z h o d u n ad a lje v a la še d ru g a p o d o b n a p la s t p ep e la . O be s ta b ili b re z n a jd b in s ta ležali v išje od 19 Velenik: tloris in profil gomile št. 3. — G rutidriss und P ro fil des G rabhügels N r. 3 tla k a v o s re d ju gom ile. T u d i v ju g o z a h o d n e m d elu gom ile je b il izven tla k a v isti globini v e č ji lo m lje n kam en. Č eprav sm o vse so n d e v gom ili št. 3 raz širili, n ism o n a le te li n iti n a grob n iti n a s trn je n o sk u p in o m o re b itn ih g ro b n ih n a jd b . Č re p in je so se našle v z a sip u in ta k o m o re b iti sp lo h ne p rip a d a jo še n ez n an e m u g ro b u v te j gom ili. To so o sta n k i rja v e g a do m ačeg a lo n c a (T. 21: 3), svetlo rja v e g a trin o ž n ik a (T. 21: 2 ), ro č a j in deli ste n svetlo sivega v rč a (T. 21: 4) te r č re p in je š tirih d o m a čih loncev (A 7137, 7140— 7141) in ro b ste k le n e čaše (T . 21: 5). G o m ila št. 4 (sl. 20). N ep o šk o d o v a n a, obloga p ro fila, p re m e r 8, v išin a sedaj 0,6 m . P re k sre d in e gom ile sm o m e d d re v je m izkopali 1— 1,3 X4,3m velik ja re k , k i je ra z k ril o sre d n ji d el žganega g ro b a s k a m n ito oblogo. N e k d a n ja tla iz ru m e n k a sto rja v e tr d e ilovice so b ila v globini 0,8 m p o k r ita s 5 cm debelo p la s tjo rja v o sive gline, v k a te ri so b ili re d k i d ro b c i o g lja in koščic. T a p la st je b ila v p ro filu k o m a j zaznavna, v r h n ji n a sip sv etlo rja v e p ešče n e gline p a se je o d n je d al o d lu šč iti. N a o b eh s tr a n e h ja rk a je b ila o b d a n a z lo m ljen im i k a m n i in p ro d n ik i, k i so se sta v lja li n e p ra v iln o zao k ro žen v en e c in so se o čitn o n a d a lje v a li tu d i n a o b e h n e o d k o p a n ih s tra n e h . P o d o b n ih k a m n o v je n ek a j bilo tu d i v za sip u d o 0,3 m p o d v rh o m g o m ile, ed e n v eč jih p a je ležal celò tik p o d ru šo . N ajv e čji k a m n i obloge so m e rili 30 X 20 X 8 cm , p re c e j p a je bilo m a n jših . Ni b ilo v id e ti, d a b i v rh n ji k a m n i b ili d el n e k d a n je g a p r e k r itja g ro b a, k e r so b ili p re re d k i, za sip n a p la s t p a p o v sem v id ezu n i b ila p re k o p a n a . V g ro b u je b ilo n e k a j čre p in j r a z b itih lo n č en ih p o so d in d v o je k o v in sk ih p re d m e to v — b r o n a s ta fib u la (T. 16: 12) in z la t o b esek (T . 16: 13). č re p in je lo n c a T. 16: 16 so ležale v ra z m e ta n i legi m e d k a m n i in izven obloge v sev ern em d elu g roba, m e d te m ko jih z n o tra j s k o ro n i bilo. M ed k a m n i v v zh o d n em delu g ro b a je ležala le n o g a trin o ž n ik a T. 16: 14. N a jd b e iz te g a g ro b a gotovo niso 20 Velenik: tlo ris in profil gom ile št. 4. — G ru n d riss u n d P rofil d es G rabhügels N r. 4 p o p o ln e , z la sti k e r so č re p in je — m e d n jim i tu d i d n o lo n c a T. 16: 15, — ležale n a d v e h s tr a n e h g ro b a m e d k a m n i o b lo g e in izven n je, p o d o b n o p a b i bilo m o g o če tu d i n a n e o d k o p a n ih p re d e lih . K lju b te m u z b ra n i p re d m e ti zadovoljivo p o ja s n ju je jo s ta r o s t g ro b a in v e rje tn o tu d i njeg o v o v seb in o , z la t o b esek v sic er n e u g le d n e m g ro b u p a n a videz celò p re se n e č a . G o m ila š t. 5 (sl. 21). N ep o šk o d o v a n a , n a p o b o č ju , n e k o lik o z a b risa n e g a v ideza, p re m e r 10, v išin a 0,4 m . V s re d in i sm o m e d d re v je m iz k o p ali d v o je ja rk o v v e lik o sti 2 X 0,5 m . V ja r k u 1 p o d n a s u to sv e tlo rja v o p ešče n o glino ni bilo iz ra z ite lo č n ic e s s te riln o ilovico ta l, k e r ta n i b ila ta k o su h a in tr d a k o t d ru g o d , te m v e č n ek o lik o m e h k e jš a in b o lj vlažna. V g lo b in i m e d 1 in 1,2 m, to re j že v p r v o tn ih tle h , je ležalo ra z tre s e n o n e k a j č re p in j g ro b ih p o so d p raz g o ­ d o v in sk e g a iz v o ra , k i so p rip a d a le rd e č k a s to rja v im lo n c e m s 6— 10 m m d eb e lim i s te n a m i (inv. št. A 7148). R a z e n te g a je b ilo tu še n ek o lik o d ro b ce v 21 Velenik: tloris in profili gomil št. 5—8. — G rundrisse u n d P rofile der G rab­ h ü g el N r. 5— 8 o g lja in kos ra z lo m lje n e g a k re siln ik a , n a k a k rš n e sm o n a le te li tu d i v z a sip u in tle h gom ile št. 3. V ja r k u 2 je b ila v g lo b in i 0,7 m p o d z a sip o m n a jp re j 20 cm d e b e la te m n e jš a siva p la s t ilovice k o t n e k d a n ja p o v ršin a n a d ru m e n k a s to r ja v o ste riln o ilo v n a to p o d lag o . N a te h n e k d a n jih tle h so le ža li p ro d n ik i d o v elik o sti 25 X 10 X 8 cm , m e d k a te rim i — in n a d n jim i — je b ila p la s t sip k e g a rja v e g a p e s k a (p re p e re le m a lte ?). K o lik o r je izk o p o m ogočal, se je d a lo u g o to v iti tu d i d eln i tlo ris teg a tla k a : dva p o l m e tr a širo k a k ra k a , o d k a te r ih je b il e d e n do lg 0,7 m , d ru g i p a je segal p re k o n je g a , ta k o d a je b ilo v id e ti, k o t d a g re za o b lik o č rk e T (?). P esek je ob s tra n e h se g al še n ek o lik o čez p ro d n ik e . N ad tla k o m je le ža l k o šč ek o peke, d ru g ih n a jd b p a v iz k o p a n e m d e lu g o m ile n i bilo. Z o b e m a ja r k o m a v te j go m ili n i u sp e lo o d k riti p o k o p a. T la k je po n a č in u izd elav e p o v se m p o d o b e n tis te m u v g o m ili št. 3, ra z lič n a p a s ta p o tlo ris ih in n e z n a n n a m je n ju n p o m e n . V te h d v eh g o m ila h o č itn o v o s r e d ju n i b ilo grobov, za to jih je p r ič a k o v a ti k o d n a n e p re k o p a n ih o b ro b jih . G o m ila š t. 6 (sl. 21). D ozdevna o b lik a gom ile, n a s u ta do 0,6 m visoko, z a ra d i u se k o v s ta rih kolovozov n a d v eh s tr a n e h se d a j o v aln e o b lik e (6,5 X 8 m ), sic er n ep o šk o d o v a n a . P o iz k o p u p re č n e g a ja r k a se je p o k az alo , d a leže p rv o tn a tla 0,8 m glo b o k o , v z a s ip u p a n i b ilo n o b e n ih n a jd b . V sre d in i je n a p rv o tn ih tle h ležala s k rila s ta p lo š č a 30 X 25 X 5 cm , n e k a j m a n jš ih k a m n o v p a je b ilo še d ru g o d . O m o re b itn e m g ro b u v o s r e d ju te gom ile n i bilo n o b e n e g a sled u . N a m e ji m e d z a sip o m in ta ln o ilovico, k i p a n i b ila p o se b n o ja s n a , sm o n a š li le d v o je č re p in j g ro b ih p ra z g o d o v in sk ih p o so d in č rn o p eč en e s p e sk o m m e ša n e gline, od k a te r ih je en a (4x5 c m ) im e la p rile p lje n o 2 c m širo k o in 1 cm v iso k o n a z o b č a n o re b ro , d ru g a (3,5 X 5 c m ) p a e n ro b p re lo m lje n v o b lik i č rk e V, k a r k a ž e , d a se je o d lo m ila n a m e stu , k je r je b ila n e k d a j z le p lje n a iz d v eh p o se b e j iz d e la n ih delov. P o v ršin a č re p in j je rja v e in te m n o sive b a rv e te r n ek o lik o h ra p a v a . D eb elin a ste n 11 m m . Inv. št. A 7149. D voje g o m il leži v išje n a p o b o č ju o z iro m a g re b e n a n a d rim s k o ce sto m ed p ro fili št. 23 in 25. G o m ila š t. 7 (sl. 21). N e p o šk o d o v a n a, tik v zh o d n o o d k o lo v o za — gozdne c e ste n a p a re . 1336/101, k. o. S p o d n ja P o lsk av a . P re m e r 13, v išin a 0,9.m. G om ilo sm o ra z k o p a li v o s re d n je m d e lu n a p r o s to r u 7 X 4 m . V g lo b in i 0,9 m se je p o d n a s u to sv e tlo rja v o p e šče n o glino p o k a z a la n e k d a n ja p o v rš in a iz te m n e jše sive, z d ro b c i o g lja m e ša n e ilovice, k i je p re k riv a la s te riln o p o d la g o — ru m e n k a s to rja v o p ešče n o ilovico s p ro d n ik i. N a o d k o p a n e m p r o s to r u n i bilo n o b e n ih sle d o v g ro b a , v z a sip u n a v z h o d n e m o b ro b ju p a se je n a š la le e n a č re p in ja g ro b e p raz g o d o v in sk e p o s o d e iz rd e č e -te m n o sivo-rdeče p eč en e s p e s k o m m e š a n e gline s h ra p a v o rja v o p o v ršin o . V e lik o st k o sa 3 x 4 cm , d e b e lin a s te n e 9 m m . Inv. št. A 7150. G o m ila š t. 8 (sl. 21). N e p o šk o d o v a n a, 20 m za h o d n o o d p r e jš n je tik zah o d n o ob k o lo v o zu — g o zd n i c e sti n a p a re . 1336/102, k. o. S p o d n ja P olskava. P re m e r 13, v išin a 0,7 m . V sre d in i gom ile sm o iz k o p ali 6 X 1,5 m v e lik ja re k , n ek o lik o ra z š irje n p r o ti ju g u . T u n i b ilo o p a z iti n e k d a n jih ta l, te m v e č je n a s u ta svetlo r ja v a p e šč e n a g lin a ležala n e p o s re d n o n a d elo m a p ro d n a ti ru m e n k a s to rja v i s te riln i p ešče n i ilovici. V ju g o z a h o d n e m k o tu sonde je b ila v sic er ra v n ih n e k d a n jih tle h 0,5 m g lo b o k a k o ta n ja , k i se je p r o ti ju g u n a d a lje v a la še izven o d k o p an eg a d e la gom ile, a v n je j ra z e n d ro b cev o g lja n i b ilo d ru g ih p re d ­ m etov. V v se m izk o p an em delu g o m ile n i b ilo n o b e n ih sledov g ro b a n iti k a k ršn ih k o li n a jd b , zato se m o re b iti še sk riv ajo v sev ern i polovici gom ile ali d ru g o d p o v sem n a o b ro b ju . D o sed a n ja k o p a n ja v g o m ilah n a te m p o d ro č ju so d a la sk ro m e n d o p rin o s k p o z n a v a n ju te v rs te g ro b o v in n u d ijo n e k a j p o d a tk o v p o sre d n o tu d i za zgodovino r im s k e ceste, o b k a te ri leže.1 7 1 T ako p o zn a m o nov tip zid an e g ro b n ice , to k r a t p ra v o k o tn e g a tlo risa , p o k rite s p lo šč a m i te r z vhodom , k i je v k lju č e n v lu p in o g ro b n e celice.1 7 2 O b e p o d o lžn i plo šči s ta ra z d e lili n o tra n jo s t celice v tro je p o d o lž n ih p ro sto ro v , v e n d a r le n a videz, še le p o p o k o p u in n ad g ro b n im i p r id a tk i, ki so ležali n a jv e č v sev ern i polovici g ro b n ice .1 7 3 P om en o b e h s tra n s k ih p lo šč, k a k o r tu d i p o k o n č n e v zg lav ju g ro b n ice , n i ja sen , če p rav so jih ta k o n a m e s tili v e rje tn o s p o v se m d o lo č en im n a m en o m . V tlo risu g ro b n ice m o ra m o p ra v z a p ra v lo čiti d v o je p ro s to ro v : v išjeg a tla k o v a n e g a in n iž jeg a za n jim , p r i č e m e r je tla k v g ro b n ici sk u p n o s tis tim v v h o d n i ste n i, ki je b il še višji, p re d s ta v lja l m o re b iti le sto p n ic e . T alno zasnovo je n ek o lik o za b risal n a s u t pepel, k i je d elo m a p re k riv a l tu d i tla k , že p r e j p a se je to n a jb rž zgodilo z ilo v n a to p la s tjo , ki v d o b ršn i d e b e lin i p re k riv a n a jn iž ja tla g ro b n e celice (e s trih ?) v ce lo ti. Ob razlag i n o tr a n jo s ti g ro b n e celice ta k o tič im o p re d v rsto n e ja sn o sti, o b k a te r ih m o ra m o v p ra š a ti, če n i p rišlo do k a k ih posegov v g ro b ­ nico že v a n tič n e m času, sa j je m o ra la b iti p rv o tn o o č itn o v celoti p o k rita . Za n ač in p o k o p a je zanim ivo d e jstv o , d a so bili, — k o t k až ejo p o m e šan e č re p in je , — v si tr ije p o k o p i iz v rše n i so časn o , v e n d a r p o z a p o re d ju , k i ga d o k a z u je že le g a tr e h p e p e ln ih p la s ti. P o n a s u tju p e p e la v g ro b n ico , h k ra ti s p rid a tk i, o d k a te r ih so b ili n e k a te ri m o re b iti ra z b iti šele o b te j p rilik i, so g ro b n o celico z a p rli in p re d n je n v h o d n a s u li d ru g o p la s t p e p e la in p rid atk o v . V te m se kaže s a m po sebi n e k d o lo č en n a m en , ki ga p a s p r id a tk i ne m o rem o ra z ja sn iti. N a to so p riče li g ro b n ic o z a sip a v a ti in m e d te m d elo m , ko je b ila , — v saj n a eni s tra n i, — že sk o ra j z a k rita , so o b n jo n asu li še tr e tjo p la s t p ep e la z n a jv e č jim i p o so d a m i. L onec T. 2 1 : 1 je b il že p re d te m ra z b it, saj je ena n je g o v ih č re p in j p riš la že v p ep e l v g ro b n i celici, to re j b i b il la h k o tu d i sežig o p ra v lje n za v s a tr i p o k o p n a m e sta isto č a sn o . V ečje šte v ilo k o stn ih o sta n k o v v g ro b n i celici k aže, d a so jih p o se b e j z b ra li, m e d te m k o so n e z n a tn e o sta lin e v o b e h p e p e ln ih k u p ih o č itn o le del žg an in e. V p ra ša n je , a li sm e m o ob p ep e lu in p rid a tk ih v z a sip u v id e ti p o k o p d ru g e o seb e ali p a sa m o n e k o k u ltn o d e ja n je m e d p o k o p a v a n je m in za sip a v a n je m g ro b n ic e , o s ta ja o d p rto .1 7 4 K o t k ažejo k o s tn i o sta n k i, je b il v g ro b n i celici p o k o p a n o d ra se l m o šk i.1 7 5 N jegov d ru ž b e n i p o lo žaj n ek o lik o p o ja s n ju je g ro b n a a r h ite k tu r a , k i je re d k a p a tu d i lega g ro b a tik ob rim s k i c e sti, k je r so ga p rip ra v ili za nekoga, ki je tu živel o čitn o d lje časa. V okolici te g a g o m iln eg a g ro b išč a n i doslej n o b en ih d o k azo v o k a k š n i p rista v i, p a č p a b liž in a rim sk e c e ste p o n o v n o , — k o t že v S p o d n ji N ovi v asi, — v s ilju je d o m n e v o , d a g re za o seb o , k i je b ila v zvezi z n jo . P ri te m je v id e ti p ro tislo v n o , d a d o sle j v d ru g ih g o m ila h teg a o k o liša ni u sp e lo o d k riti sle d o v p o d o b n e a r h ite k tu r e .1 7 6 M a rm o rn i n a p u š č in d ru g i p o lo b d e la n k a m e n z v rh a p re v a la p r i p ro filu št. 24 n a m re č še n ič e sa r n e d o k a­ z u je ta , k e r n i d ru g ih sledov in g re m o re b iti le za k ak o d v rž e n i to v o r, raz en te g a p a sta k o t g ra d b e n i k a m e n p o d p o p re č n e k ak o v o sti (s l. 7 ). S ledovi b iv ališč p ri p ro filu št. 25 k až ejo le p re p ro s te v k o p e v zem ljo , d e lo m a n a m e stu , k i za b iv a lišč e n iti n e p rid e v p o štev . D a b i se te stv a ri ra z ja sn ile , b i bilo tr e b a p o zo rn o p r e is k a ti n a videz zelo u g o d n e p o lic e n a o b eh s tr a n e h rim sk e ceste, k je r p a so tla p o d o se d a n jih p rilo ž n o s tn ih so n d a h v id e ti b re z u p n o ste riln a . T ako d o se d a n ji selišč n i o sta n k i in g ro b o v i n e d o v o lju je jo d o k o n č n e g a odgovora, ali je n a te m m e s tu re s b ila o b c e stn a p o s to ja n k a .1 7 7 O b re d k ih z id a n ih in d ru g a č n ih g ro b n ic a h so gom ile s p re p ro s to k a m n ito oblogo šte v iln e jše in jih je v p o d o b n i in p o p o ln e jši o b lik i n a jti tu d i n a o b ro b n e m o b m o č ju n o rišk o -p a n o n sk e sk u p in e gom il o b a k ra j D rave.1 7 8 T lakov b re z d ru g ih g ra d b e n ih delov o ziro m a celò b re z gro b o v p r i n a s do slej n ism o po zn ali, iz je m n i p a so tu d i d ru g o d .1 7 9 K lju b te m u , d a v n e k a te rih g o m ilah n ism o n ič e sa r n a š li (št. 5— 8), še n e sm e m o g o v o riti o k e n o ta fih , sa j so gro b o v i p ra z n i le n a videz, k e r gom ile n iso b ile v ce lo ti o d p rte . M ed n a jd b a m i iz d o m a č ih g o m iln ih g ro b išč d o sle j ni b ilo d v o ro č a jn ih vrčev, k a d iln ih sk o d e l in zlatih p re d m e to v . Ti p o sle d n ji so tu d i v m e stn ih g ro b o v ih zelo re d k i, z a to n a jd b a v go zd n em o b m o č ju V elenika k lju b o b c e stn i legi p re ­ se n eč a.1 8 0 S e sta v g ro b n ih p rid a tk o v d ru g a č e n i p re s e n e tljiv in sk u p n o z veli­ k o stjo , o p re m o in lego gom il le n e k o lik o p risp e v a k p o s k u s o m so cialn e ra z ­ člen itv e to d p o k o p a n ih . O d sk u p in e n ek o lik o o d m a k n je n i gom ili št. 1 g re ob v sem d ru g e m p o se b en p o m e n , v e n d a r p a n je n a o d m a k n je n a lega n a k a z u je tu d i n ek o o d tu je n o s t o d so s e d n jih grobov. Če im a m o tu o čitn o o p ra v k a z m o šk im g ro b o m , b i tis te g a v g o m ili št. 4 gotovo sm eli o c e n iti k o t ženskega. V te j s k u p in i gom il b i m o re b iti g ro b v o s re d n ji in n a jv e č ji gom ili m ogel h r a n iti d ru ž in sk e g a p o g la v a rja , se v e d a če g re re s za d ru ž in sk o g ro b išče, k a r p a n i n u jn o in tu d i n e z n a jd b a m i p o d p r to .1 8 1 O d p re d m e to v v g ro b n i celici g o m ile št. 1 so d ijo fra g m e n ti lo n c a T. 18: 5 k tis te m u tip u la te n o id n ih p o so d , k i so, — z b o g atim o k ra so m , — zn a n e iz Š e m p e tra .182 O k ra s te n e k o lik a n j sla b š e izd elan e p o so d e p a v Š e m p e tru n im a p rim e rja v , sa j je z izb o k lin a m i n e k a k o svo jsk i, m e d te m k o p aso v i u p o g n je n o v re z a n ih č r t sp o m in ja jo n a o k ra s n e p rv in e , n a s ta le v z g o d n ji a n tik i.1 8 3 F ra g ­ m e n ti d o m a č e g a lo n ca T. 18: 4 b i s sv o jim o k ra so m to p o trje v a li, m e d te m k o im a v p r o filu o h ra n je n p ra v ta k o zn a čilen p o u d a rje n p re h o d o d v r a tu v ra m e .1 8 4 M ed b o ljš im p o so d je m je o p a z e n sig illa tn i k ro ž n ik T. 18: 1 D rag. 36 z b arb o - tin s k im o k ra s o m , k a k ršn e g a n a jd e m o tu d i v Š em p e tru , k i p a je v p o d o b n i (in d ru g ih ) o b lik a h ra z m e ro m a re d e k n p r . v E m o n i.1 8 5 D ru g a siv a sk o d elica T. 18: 2 je p o g o ste jši p r id a te k v g ro b o v ih , č e p ra v p re v la d u je jo tis te iz rd e č e p eč en e g lin e.1 8 6 R a z m e ro m a re d k i so tu d i v rč i s širo k o o d p rtin o , k o t jo kaže T. 18: 3, v e n d a r jih v ra z lič n ih o b lik a h n a jd e m o tu d i m e d z g o d n jim g rad iv o m .1 8 7 K o t v E m o n i so se n a šli tu d i v te m g ro b u o sta n k i ra z b ite a m fo re ali d v o ro č a jn e g a v rč a (T. 18: 15 ).1 8 8 M ed sic e r re d k e p rid e v k e so d ijo v rč a s te ste k le n ice o ziro m a o sta n k i v r č a T. 18: 10, ki je tu d i m e d m nožico e m o n sk ih gro b o v iz je m e n .1 8 9 M ed p r id a tk i v žganini p re d v h o d o m v g ro b n ico so b ili fra g m e n ti sivega lo n c a T. 19: 1, k i so d ijo m e d d o k a j p o g o sto p o so d je so d č a s te oblike, z n a čiln o za pozno 1. in zg o d n je 2. s to le tje .1 9 0 Za to p o so d o je z n a čilen te že k p ro filira n ro b u s tja , tip ičn o o k ra s je iz žlebičev in č r tic te r še d o b ro o h ra n je n a rd e č a b arv a, k i im a n a n e k a j m e stih č rn e lise.1 9 1 D o b ro o h ra n je n je tu d i iz ra zito p ro filira n p o k ro v T. 19: 2 za p o so d ic e s p re m e ro m u s tja do 6 cm , k i so v ta k ih v elikostih b o lj re d k i.1 9 2 T rin o ž n ik e z o b lim n a re b re n im p ro filo m T. 19: 6 po zn am o že iz so se d n jih n a jd išč , p ra v ta k o iz Š e m p e tra , in so d ijo v isto o b d o b je .1 9 3 V žganim o b g ro b n ici je p o g la v itn a n a jd b a d v o ro č a jn i v rč T. 20: 1, k a k ršn i n p r. m e d d o le n jsk im g ro b n im g ra d iv o m so d ijo v prvo p olovico 1. s to le tja .1 9 4 Z anim ivo je, d a jih m e d g ro b n im i p r id a tk i v E m o n i sk o ra j n i, izjem ni p a so tu d i n a d ru g ih g ro b iščih .1 9 5 V v ele n išk i gom ili te g a v rč a n i m ogoče d a tira ti ta k o zgodaj, v s e k a k o r p a je p o m e m b n o opozorilo, d a je b ila g ro b n ica z g ra jen a m o re b iti še v 1. s to le tju .1 9 6 T em n o siv lo n e c T. 21: 1 je p r e p r o s t izdelek s sledovi ro č n e dodelave. P ri­ m e rja v e po p ro filu v ra tu te r o k ra s u m u je za to isk a ti m e d dom ačo zgodnje- a n tič n o lo n čen in o , k je r so tre b u š a s to ovalni lo n ci sic e r sp lo še n po jav , ta k i s se d la stim p re h o d o m v v r a t in k o n k a v n o izo b lik o v an im ro b o m n a d n jim p a re d k i. O k ras iz g o sto risn ih v o d o ra v n ih č r t v zg o rn je m t e r n av p ičn ih v sp o d ­ n je m d elu p o so d e do 5 cm p re d d n o m p o k riv a to re j p o so d o sk o ro v ce lo ti in d elu je s ta rin sk o , k a r b i govorilo v p r id zg o d n ejšeg a d a tir a n ja .1 9 7 N avzlic te m u p a ti lonci sa m i p o seb i n iso z a n esljiv o časovno m erilo , sa j so d ijo sk u p n o z d ru ­ gim i raz ličica m i ta k o v 1. k o t v 2. s to le tje .1 9 8 M ed d ru g im i lo n čen im i o sta n k i s te g a m e sta so z n a č iln e jši še v rč ita lsk e o b lik e T. 19: 9, k i n a k a z u je okrogel tr u p , (trin o ž n a ) sk o d e la T. 19: 7 s p o d o b n im p ro filo m k o t p r e jš n ja , č re p in je p o d o b n e g a k ro žn ik a k o t T. 18: 1, le d a je o h ra n je n sa m o sp o d n ji del, č re p in ja p o d o b n e g a lo n ca k o t T. 19: 1, le d a z bolj p ik č a stim o k ra s o m te r č re p in je e n e g a (a li d v eh ) p o d o b n ih m a n jših loncev, tu d i s p asovi v re z a n ih č rtic .1 9 9 R a z b ita o g la ta ste k le n ica T. 19: 5 je p ra v tak o o b ič aje n , č e ra v n o n e p re p o g o st p r id a te k v g robovih, k i k časo v n i o p red e litv i n e p risp e v a n ič e s a r.2 0 0 ž a l je b il n o v ec zelo slab o o h ra n je n in si v te m p o g led u tu d i z n jim n e m o re m o n ič p o m a g ati. O d n a jd b v g ro b u gom ile št. 2 so d ijo m e d fin e jše p o s o d je fra g m e n ti nizke rd e č e oble sk o d e le T. 20: 2, k i sp o m in ja n a sigillatelo o b lik o D rag. 31, n asp lo h p a je zelo re d k a , d a lje kos p o D rag. 33 p o sn e te rd eč e sk o d e le T. 21: 10, k i je p o g o ste jša te r še fra g m e n ti p lo sk e g a k ro ž n ik a T. 20: 4.2 0 1 T u d i tu so se n ašli o sta n k i p o d o b n e g a lonca k o t T. 19: 1 in p o d o b n ih dveh p o so d b rez o k ra s ja (T . 21: 15). T ro je fra g m e n tira n ih trin o ž n ik o v T. 20: 3 in 21: 5, 7 im a že znan o b el n a re b re n p ro fil, le d a je tu ro b u s tj a b o lj iz ra v n an in u v ih a n n a v z n o te r.2 0 2 č r e p in ja T. 2 1 :7 k aže n a k ro žn ik sp o m in ja jo č o p osodo, le n en a v ad n e m a n jše izm ere, m e d te m k o iz d a ja fra g m e n t T. 21: 8 d o m ač lo n č e k o b ič ajn e oblike. M ed č re p in ja m i je b il tu d i ro b u s tja do m ačeg a lo n ca T. 21: 11 te r fra g m en ti dnov raz ličn ih p o so d T. 21: 12— 14. P o se b n o st te g a g ro b a je o p e k a sl. 18, k i je p risp e la sem z n e k ih ru še v in in so jo d ali v g ro b b o d isi n am en o m a , b o d isi z d ru g im i k o si o p e k , ki so d elo m a ce lo n ad o m ešč ale k a m n e v g ro b n i oblogi. P ovsem e n a k a o p e k a v se lišč n ih o s ta lin a h v S p o d n ji N ovi v asi kaže n a isti izvor.2 0 3 Izv o r č re p in j v za sip u gom ile št. 3 n i p o v sem ja sen . P o v se m videzu gre za o sta n k e se lišč n e lo n čen in e in n e za o sta n k e g ro b n ih p rid a tk o v , k e r n a n e k ­ d a n jih tle h p r i d n u gom ile n i b ilo n o b e n ih n a jd b . O d k o d č re p in je v zem lji za n a s ip a v a n je g o m ile p a tu d i n i la h k o razlo žiti, k e r v z a s ip n ih p la ste h so se d ­ n jih gom il ta k ih n a jd b n i bilo. M ed n a jd b a m i p rip a d a fra g m e n t T. 21: 3 d o m a č e m u lo n c u s p o d o b n im ro b o m u s tja k o t jih v n ek o lik o b o lj ra z v iti o b lik i k až ejo n e k a te ri ro b o v i iz b liž n je se lišč n e sk u p in e p a tu d i iz S lo v en sk e B istric e .2 0 4 Č re p in je v rč a z o s ta n ­ k o m ro č a ja T. 21: 4 p o v sem u s tre z a jo p o so d i k o t jo p o zn a m o iz p la n eg a g ro b a v S p o d n ji N ovi vasi, k a r k aže n a z g o d n e jšo d o b o .2 0 5 Del s te n e d o m ačeg a lo n ca T. 29: 7 p r ip a d a o k ro g la sti p o so d i k o t je n p r. lo n ec T. 21: 1 iz gom ile št. 1 in č e p ra v n a m je o b lik a n jeg o v eg a r o b a u s tja n ez n an a , je zn a č ile n n jegov o k ras. V o d o rav n e p ro g e n a m re č , k i so seg ale d o b ližin e d n a, p o n a č in u izdelave niso n a v a d e n m e tlič a s t o k ras, tem v eč d o k a j sk rb n o — in m o re b iti s p o m o č jo n a ­ zo b čan eg a k o s a le sa — v g lo b ljen i p litv i 2 m m širo k i žlebiči. M ed n jim i so o sta li v eč in o m a 1 m m širo k i r e b r a s ti ro b o v i, k i iz sto p a jo k o t p la s tič n e p ro g e, ta k e v rste o k ra s a p a m e d č re p in ja m i d ru g ih loncev n a te m o b m o č ju n i.2 0 6 D ro b ci s te k la p r ip a d a jo en i ali več s te k le n im sk o d e lic am , od k a te r ih je en a im ela v o d o ra v n o iz v ih an n a s v itk a n ro b 12 cm širo k e g a u s tja .2 0 7 S k u p e k te h o sta lin d a je vtis, d a so p riš le v zasip gom ile v e rje tn o v p rv i p o lo v ici 2. sto le tja . O d n a jd b v g o m ili št. 4 d o lo ča s p o d n jo časovno m e jo g ro b a fib u la T. 16: 12, ki so d i v s k u p in o k o le n č a stih fib u l, k a k rš n e se p o ja v lja jo že o d d ru g e polovice 1. s to le tja , a so d o k a j re d k e in jim z a to n a p o d ež elsk ih n a jd iš č ih ni n a jti m nogo p rim e rja v .2 0 8 F ra g m e n ti lo n c a T. 16: 16 sp a d a jo k p o so d i, k a k ršn e v p o d o b ­ n ih o b lik a h to d že p o z n a m o ta k o iz g o m ile št. 1 k o t iz n a jd iš č v S p o d n ji N ovi v asi in S lo v e n sk i B istric i.2 0 9 T u d i tu g re za p r e p r o s te jš o — n e o k ra še n o — o b lik o š e m p e trs k ih la te n o id n ih lo n cev , k i n a m d o p u šč a o c e n iti s ta ro s t teg a g ro b a v b liž in o 1. s to le tja .2 1 0 N a s p ro tn o p a o b esek T. 16: 13 časo v n o ni zanim iv, a je re d k o s t ta k o p o k ovini k o t po o b lik i, sa j ga la h k o le p rib liž n o v z p o re ja m o s p o lm e se č n im i o b esk i z d ru g ih n a jd iš č .2 1 1 T ak o to r e j b rž k o n e vse gom ile iz v ira jo iz p rib liž n o is te g a časa, tj. o b d o b ja p o zn eg a 1. in p rv e polovice 2. s to le tja , ko je b ila rim s k a c e sta že z d a v n aj z g ra je n a . P ri se d a n je m s ta n ju im a m o to re j n a s p ro tje : z g o d n je a n tič n i go m iln i g ro b o v i n a e n i in sledovi n a s e lb in e z n a jd b a m i p re te ž n o iz p o zn e jše g a č a sa n a d ru g i s tra n i. N e k a te re so č a sn e z g o d n je seliščn e n a jd b e p a to n a s p ro tje ven ­ d a rle o m ilju je jo in b i ta k o m ogli re č i tu d i d ru g ač e: o b z g o d n jih g ro b o v ih je b il t a o b c e stn i p re d e l V elen ik a n a s e lje n še p o zn eje, n e d a b i za vse o b d o b je im e li n a v o ljo tu d i časovno u s tre z n e grobove. K u g ib a n je m , ali so b ili n a g ro b n i m a rm o rn i k a m n i p re n e š e n i v ce rk ev n a so se d n ji S p o d n ji P olskavi s te g a g ro b išč a , n iso d o s e d a n ja k o p a n ja d a la n o b e­ n e g a d o k az a.2 1 2 V ečin o m a g re ta m za u g le d n e jše sp o m e n ik e o ziro m a d ele g ro b n e a r h ite k tu r e in V elen ik je tr e n u tn o re s n a jb liž je z n a n o gro b išče, v e n d a r k až e lega k a m n o v v c e rk v e n ih zid o v ih n a to , d a so tja k a j p risp e li z d ru g im g ra d b e n im k a m e n je m . D a b i b ili v sa j del g ra d b e n e g a k a m e n ja p rid o b ili iz ru še v in k a k š n e a n tič n e sta v b e o b rim s k i c e sti je se v e d a te o re tič n o m ožno, v e n d a r p a v V e le n ik u za to d o slej še n im a m o s tv a rn ih p o tr d ite v — sled o v o d ­ k o p a n ih te m e lje v in p o d o b n eg a . P o h o rs k i g ra d b e n i k a m e n je tu sic er že d o ­ k a z a n v g ro b n ic i gom ile št. 1, n i g a p a izven gom il, k je r b i d o kazoval sta v b n e sledove.2 1 3 T u d i š tir je d o sle j o d k riti m a rm o rn i k a m n i n e n u d ijo d o b rih p o ­ vezav s tis tim i n a S p o d n ji P o lsk av i, sa j g re za m a n jv re d n o blag o in ta k o rek o č p o lizd elk e, k i so b ili n p r. v g o m ili št. 1 u p o ra b lje n i b o lj k o t g rad b e n i členi. D oslej tu d i še n ism o o d k rili m e sta , ki b i b ilo p rišlo v p o šte v za z u n a n jo g ro b n ico , k a k o r jo n a k a z u je jo n e k a te ri m a rm o rn i kam ni. T ak o b i lah k o frag- m e n tira n a rh itra v sl. 7 p rim e rja li s p o d o b n im v Š em p e tru , re lie f S ilena (g e n ija je sen i) in fra g m e n t reliefn o o k ra še n e p re k la d e v cerkvi n a S p o d n ji P olskavi p a s p o d o b n im i k a m n i n a š e m p e trsk e m g ro b išču , s čim er se n a m ob pogledu n p r. n a ta m o šn je g ro b n ice že v z b u ja jo p re d sta v e o k ak i p o d o b n i (sk ro m n e jši ?) a rh ite k tu ri tu d i v te m o k o lišu .2 1 4 M ožno je tu d i, d a je im e la k a te ra izm ed v elen išk ih g o m il tu d i z u n a n ji sp o m e n ik , od k a k ršn ih so o h ra n je n i fra g m en ti n a S p o d n ji P o lsk av i, v e n d a r tu d i te g a n i m ogoče d o k az ati n p r. z o d k ritje m p rim e rn ih p o d sta v k o v ali č e sa p o d o b n e g a .2 1 5 Č eprav bi to r e j izvirali spodnje- p o lsk a v sk i k a m n i iz o b m o č ja rim s k e ceste, po k a te ri so jih p rev ažali s Po­ h o rja , m o ra m o v e n d a r m isliti še n a k a k šn o d ru g o m o žn o st, če p rav je m a n j v e rje tn a . T u je m iš lje n a le d in a »G om ile« jugov zh o d n o o d vasi, k je r p a n i sled u n iti o g o m ilah n iti o k a k š n ih o s ta n k ih m o re b itn ih bivališč.2 1 6 POSAMIČNE NAJDBE V PROFILNIH JARKIH P rofil št. 15 n a pare. 646/12, k. o. S loven ska B istrica; raziskovalni odsek Slo­ venska B istrica K os o p ek e (te g u le v e lik o st 12 X 8 cm ) n a d n u stra n s k e g ram o zn e p la sti v p e sk u n a d esn i, ju ž n i s tra n i c e stišč a v globini 0,8 m je n a k lju č n a n a jd b a , saj v n e p o sre d n i b liž in i n i n o b e n e a n tič n e sta v b e (p o d o b n o v p ro filu št. 11 v Vele- n ik u !). K os o p e k e n i ležal n a c e stišč u , n iti n e p o sre d n o ob n je m , tem v eč n a m e ji m e d sivo p ešče n o ilovico, k i se je u se d a la ob ce sti, te r 20 cm debelo p la stjo g ram o za, k i je b il s p e t p o k rit s p ešče n im n an o so m s cestišča. P rofil št. 26/2 n a pare. 894, k. o S loven sk a B istrica 1. O sre d n ji d el železne p o d k v e (T . 14: 11). 2. K os železn eg a ž e b lja (d o lžin a o b n a jd b i 4 cm , p o zn e je ra z p a d e l). 3. Š tevilni d ro b c i a n tič n e opeke, zvečine tegul, v g ram o z u ce stišča n a levi, sev ern i s tra n i c e ste b lizu sta v b e A. R a z tre se n i so b ili po v sej d eb elin i gram o za do sre d in e c e stišč a , n a jv e č ji del p a v p ešče n i glini n a d n jim še p re k o ce ste na n je n o desn o , ju ž n o stra n . P odkev je le ža la n a p o v ršin i p e š č e n e p la sti n a ju žn i s tr a n i ce ste v globini 0,5 m , to re j je p r iš la n a to m e sto d o k a j pozno. N a sp ro tn o p a je ležal žebelj 1,1 m globoko n a d n u g ra m o z a v s re d in i ce stišča in je to re j b il d o sti s ta re jš a n a jd b a . K osi o p e k e v sp o d n je m d e lu g ram o z a n a se v ern i s tr a n i c e stišč a bi govorili za to , d a so ce sto širili n a v z g o r p o p o b o č ju p ro ti levi šele v času , ko je o d p rv o tn e s tr e h e sta v b e A p ro p a d lo n ek a j opeke. N a sp ro tn o p a p om eni o peka, k i je le ž a la v p la s ti n a d c e stišč e m , to re j že po p ro p a d u ceste, n a jb rž sam o p re n e se n e ra z b itin e p o ru še n e sta v b e v p o an tičn e m o b d o b ju . Z arad i po­ ševnega p o b o č ja n e k d a n jih ta l je p r i te m m is liti tu d i n a d elo v an je vode, m e d te m ko so o p ek o in k a m e n je v v išje lege sp rav ili n a jb rž šele ob o ra n ju v re c e n tn i dobi. N ek a j a n tič n ih č re p in j n a d n u o b c e stn e g a ja rk a se v ern o ob ce stišču v glo­ b in i 0,6 m , m e d n jim i fra g m e n t rja v e g a lo n c a (T. 22: 9) in te m n o sivega lo n ca iz č rn o p e č e n e p e s k a n e gline z m o č n o p o ro zn o p o v ršin o , k i im a n a z u n a n ji s tr a n i p o so d e v o d o rav n e žle b ič a ste č r te (inv. št. A 6846). P rofil št. 30/2 n a pare. 1056, k. o. S loven sk a B istrica N ek a j a n tič n ih č re p in j n a d esn i, ju ž n i s tr a n i ce ste v sv e tli rja v k a s to sivi glini: 1. Del s te n e sp o d n je g a d ela sv e tlo rd e č e p o so d e (lo n c a ?) iz p re č išč e n e sv etlo rd e č e p e č e n e gline. S ledovi p rv o tn e rd e č e b a rv e so še vidni. V elik o st 5,8 X 5,8 cm . In v . št. A 7339. 2. D el s te n e te m n o sive sk o d e le iz p re č išč e n e sivo p e č e n e gline z g lad k o p o v ršin o . N a z u n a n ji s tra n i n e k a j d ro b n o v re z a n ih v o d o ra v n ih č r t (o d v rte ­ n ja ? ). V elik o st 4,4 X 8,4 cm . Inv. št. A 7340. 3. D el d n a rd e č e rja v e p o so d e (lo n c a ?) iz č rn o p eč en e p e s k a n e gline. D no ra v n o in e n k r a t ta n jš e od ste n . P re m e r p rib liž n o 17 cm , v e lik o st 3,8 X 6,2 cm . Inv. št. A 7341. 4. D el n o g e sv e tlo sivega trin o ž n ik a iz č rn o p eč en e p e s k a n e gline s p o ro zn o p o v ršin o . V e lik o st 6,2 X 4,5 cm . Inv. št. A 7342. 5. Del s te n e in ro b a sivo rja v e g a p o k ro v a iz sivo p e č e n e p e s k a n e g lin e s p o ro z n o p o v ršin o . P re m e r p rib liž n o 16, v elik o st k o sa 4,7 X 5,7 cm . In v . št. A 7343. T e n a jd b e , k i jim je tr e b a p r iš te ti še k o sce o p ek e (te g u l) so o b ro b n i del se lišč n ih n a jd b iz ja rk a m e d c e sto in sta v b o B, in sic er v vzh o d n i sm e ri o d so n d 30 ab c . V te m ja rk u sm o n a šli tu d i ja m o za sto jk o in te m e lj n ek e g a zidu, ki je n ak a z o v a l 2 m širo k , o d p r t p r o s to r v sm e ri p r o ti sta v b i B ( ?). P rofil št. 31 n a pare. 1056, k. o. S loven sk a B istrica N a n e k d a n jih tle h sm o n a tla k ih in ob n jih n a š li železen k lju č (T. 14: 21), dv a k o sc a r o b a ste k le n e sk o d elice T. 15: 5), b ro n a s t n o v ec — se ste rc ij c e s a rja T ra ja n a (T . 23: 5) te r n e k a j a n tič n ih č re p in j, m e d n jim i d el ste n e in ro b a lo n č k a ( A 7337) in del s te n e te m n o sive p o so d e (s k o d e le ? ) iz te m n o sivo p e č e n e p e s k a n e gline s p o ro z n o p o v ršin o (p re m e r o b o d a p rib liž n o 20 cm , veli­ k o s t k o sa 5,4 X 5 c m ; inv. št. A 7338). T la k ( k o t o s ta n k i te m e lje v ?) so d i b rž k o n e k ru še v in a m sta v b e č , o d k a ­ te re sm o o s ta n k e te m e lje v in p o d o b n ih tla k o v z a sle d ili v o d v o d n em ja rk u p o d h itro c e sto te r v ja r k u za p r e p u s t p o d k ra je v n o c e sto in h k a te ri so d ijo n a jd b e n a T. 7. P rofil št. 2 n a pare. 250, k . o. S p o d n ja N ova vas; razisk ovaln i od sek Spod nja N ova vas D el d n a rja v e g a d o m ačeg a lo n ca (T . 22: 10). Č re p in ja je ležala v č rn ik a s ti p e š č e n i ilovici, — en i iz m e d p la sti, k i jih je p re m e ša l p laz, — p o d g ram o z o m c e stišč a . N ek aj n e iz ra z itih č re p in j je bilo v p o d o b n i, a g lo b ji p la s ti n a p o b o č ju n iž je p o d ce stišče m . G re z a n a jd b e v tle h , p re d e n so to d z g ra d ili c e sto . V eč in o m a so d ijo k p ra z g o d o v in sk i k e ra m ik i — sled o v o m p o se lje n o s ti te g a g re b e n a še p re d p rih o d o m R im lja n o v .2 1 7 N ižje n a p o b o č ju , n a g ram o zu sp o d n je , obvozne ceste, sm o m e d g ra d n jo h itre ce ste p o z n e je n a šli še p olovico železne podkve, ki je n ek o č obležala ta m k o t zav ržen p r e d m e t (T. 22: 1). P rofil št. 4 n a pare. 248/2, k. o. S pod n ja N ova vas, sedaj nasip hitre ceste V g ram o z u c e stišč a g o rn je ce ste in v p la sti ilovice n a d n jim je ležalo n ek a j n eiz ra z itih č re p in j g ro b ih a n tič n ih p o so d te r d v o je k o ščkov za rja v e lih železnih žebljev, ki se n is o o h ran ili. P rofil št. 5 na pare. 248/2, k. o. S pod n ja N ova vas, sedaj nasip hitre ceste V se v ern i p o lo v ici c e stišč a g o rn je c e ste te r v ilovici tik n a d g ram o zo m je bilo n e k a j d ro b c e v rd e č ih a n tič n ih p o so d iz d o b ro p re č išč e n e gline te r kosci opeke. V g ra m o z u sp o d n je , obvozne c e ste so poleg d ro b ce v o p e k e ležali tu d i kosci železn ih že b lje v ra z n ih oblik. N a jd a ljš i m e d n jim i je d o lg 4,5 cm (T. 22: 12). G lede n a to , d a so n a jd b e č re p in j, a tu d i že b lje v in o p e k e v g ram o zu ceste re d k e jše , b i jih tu n a s trm e m p o b o č ju in n a k la n c u s p o d o lž n im n ak lo n o m 8,5 % la h k o ra z lo ž ili ta k o , d a so p r iš li n a to m e sto (p rim . še p o d o b n e n a jd b e v p ro filu št. 4) z v išjih leg. O kolica o b c e sti se n ek o lik o z ra v n a šele p ri n a sle d ­ n je m p ro filu št. 6, k je r je bilo n e k a j p o d o b n ih n a jd b , v e n d a r n ism o n ašli sledov k a k š n e sta v b e . Z an jo g o v o rijo o sta n k i o p ek e p a tu d i č re p in je in žeblji. N a d a ljn je is k a n je v te m o k o lišu n i v eč m ogoče, k e r je d el te re n a p re k rila tr a s a h itr e c e ste , d el p a ce stišče p o z n e je z g ra jen e k ra je v n e vozne poti. P rofil št. 6 n a pare. 248/2, k. o. S pod n ja N ova vas V ja r k u o b c e s ti te r v ilovici n a d g ram o z n im c e stišč e m je bilo n e k a j neiz­ ra z itih č re p in j a n tič n ih p o so d iz p re č išč e n e rd e č e in p e s k a n e č rn o p ečen e gline, m e d n jim i p ro filira n ro ča j v rč a (T. 22: 11). V g ra m o z u desne, ju žn e po lo v ice c e stišč a sm o n a šli še 4 cm do lg z a rja v e l k o s železnega že b lja (T. 22: 13). P rofil št. 10 n a pare. 177, k . o. S p od n ja N ova vas N ad cesto je 30 cm g lo b o k o v p o b o č ju ležal železen ok o v (T . 22: 7). O čitno g re za a n tič e n p re d m e t, u p o ra b lje n p r i o p re m i v p rež n ih živali ali vozov (glej p o d o b n o n a jd b o v p ro filu št. 10 v V e le n ik u !), ki je m o ra l b iti, — k e r je ležal v išje o d ceste, — n e k o č odvržen. P rofil št. 13 n a pare. 164/5, k. o. S p od n ja N ova vas Ob ja r k u n a se v ern i s tr a n i c e ste je v g lo b in i 50 cm ležal k o šč ek železnega tr a k u n e z n a n e g a p re d m e ta (T . 22: 14). P rofil št. 3 n a pare. 352/1, k. o. P okoše; raziskovalni od sek V elenik F ra g m e n t r o b a u s tja rja v e g a lo n c a (T . 22: 16). Č re p in ja je le ža la 0,8 m g loboko v p ešče n i ilovici 1,2 m o d severnega ro b a g ram o z n eg a c e stišč a . G re za ro b c e ste , o d k o p a n v p o b o č je te ra se k a m o r je č re p in ja s p r v o tn ih a n tič n ih ta l p o n ik n ila 20 cm globoko. P ro fil p o so d e je iz p o zn e jše g a č a sa , sa j se p o v sem u je m a s šte v iln im i p ro fili loncev v V eleniku, S lo v en sk i B is tric i in S p o d n je m G ru šo v ju , to re j iz p o zn eg a 2. ali 3. s to le tja .2 1 8 V o b e h so s e d n jih p ro filih n i bilo n o b e n ih n a jd b , a tu d i p o še v n o p o b o čje nad ro b o m te ra se , p o d k a te rim p o te k a r im s k a cesta, n im a a rh e o lo šk ih o sta lin .2 1 9 F ra g m e n t n e z n a n e p o so d e iz te m n o rd e č e p e č e n e s p e s k o m m e šan e gline. S e d aj h ra p a v a p o v rš in a je sivo rd e č k a s te b arv e. V elik o st fra g m e n ta 5 X 3 cm , d e b e lin a s te n e 8 m m . Inv. št. A 5402. T a in n e k a j p o d o b n ih p ra z g o d o v in sk ih č re p in j je ležalo v tle h p o d g o rn jo , se v ern o p o lo v ic o c e stišč a in n a n e k o lik o v išji p o lic i n e k d a n jih ta l ob n je m . K e r je rim s k a c e s ta tu p o g lo b lje n a v p o še v n o p o b o čje, so g ra d ite lji p r i te m n a jb rž n ač eli p ra z g o d o v in sk o k u ltu rn o p la s t s p o sa m e z n im i č re p in ja m i, k i so p riš le n a to m e sto z v išjih m e s t p lo sk e g a p o b o č ja . P ro fil p o b o č ja je tu v p r i ­ m e ri s p o p re jš n jim i (št. 1— 4) in p o z n e jšim i (št. 8 itd .) m a n j ra z č le n je n oziro­ m a p o vsej š irin i b o lj e n a k o m e rn o p o še v en . To p r ih a ja o d teg a, k e r je p rv o tn o p o b o č je m o č n e je p re k rito z n a n e se n im i g lin a stim i p la s tm i z v išjih leg. Ob č re p in ja h v te m in n a s le d n je m p ro filu la h k o d o m n e v am o , d a je b ilo v išje n a p o b o č ju p ra z g o d o v in sk o selišče a li v sa j iz k rč e n p re d e l, k i je b il z a to b o lj iz p o sta v lje n p o b o č n e m u s p ira n ju . K e r g re za n eiz ra z ite k o sc e g ro b e lo n čen in e, jim n i m o g o če za n esljiv o d o lo č iti s ta ro s ti, a b rž k o n e g re, če se sp o m n im o že le zn o d o b n e g o m ile n a so se d n je m g re b e n u , za o b d o b je o d s ta re jš e d obe n a z a j.2 2 0 Profil št. 6 na pare. 352/1, k. o. Pokoše N ek a j d ro b c e v p o d o b n ih č re p in j k o t v p ro filu št. 5 je ležalo v v rh n ji po- a n tič n i p la s ti se v e rn o n a d c e sto 30 c m globoko, k a r p o m e n i, d a so p riš le n a to m e sto z is te g a p ro s to r a v išje n a p o b o č ju . G ram o z c e stišč a leži v te m p ro filu sk o ro v c e lo ti n a m eh k i, sivo rja v i z o g lje m p o m e ša n i g lin i n e k d a n jih ta l, k i v d eb e lin i 0,9 m p re k riv a ste riln o p o d la g o in je v e rje tn o p ra v ta k o v zvezi s p ra z g o d o v in sk im i tle m i n a te m o b m o č ju . Profil št. 7 na pare. 352/1, k. o. Pokoše Ž elezen k lin k o n ič n e o b lik e (T . 2 2 : 3), k i je ležal v g ra m o z u v se v e rn i polo­ v ici c e stišč a b liz u ro b a c e ste 0,7 m glo b o k o . G re za n a k lju č n o n a jd b o — izgub­ lje n p re d m e t v zvezi z v o zarstv o m . Profil št. 10 na pare. 352/1, k. o. Pokoše Ž elezen k lin k o n ič n e o b lik e (T . 2 2 : 3 ), k i je ležal v g ra m o z u v se v ern i polo- (T. 22: 6). T u d i tu g re o čitn o za u p o ra b n i p r e d m e t p r i v p rež n i živ in i ali vozovih, ki je p riš e l n a to m e s to iz g u b lje n ali o d v rže n . K e r je ležal v š iro k e m ja rk u p o d cesto p r i d n u p e s k a , b i p re j p riš la v p o šte v d ru g a m o ž n o st, sa j se je po p lo sk e m p o ­ b o č ju s p ira l p re d v se m c e s tn i p r a h in p e se k te r m o rd a le ob h u d ih n aliv ih tu d i n e k a j g ram o z a, k i leži se d a j n a p r ic e s tn i s tr a n i n a d n u ja r k a .2 2 1 Profil št. 11 na pare. 351/4, k. o. Pokoše K o šče k zliza n e a n tič n e opeke, m o re b iti del teg u le, v e lik o sti 4,8 X 3,7 X 23 cm (in v . št. A 7160). L ežal je v v r h n ji p la s ti g ram o z a n a ju ž n e m r o b u c e sti­ šč a 65 cm p o d se d a n jo p o v ršin o . G re za n a k lju č n o n a jd b o , k i je n a jb rž p rišla n a to m e sto že z g ram o z o m in k a te r e p o m e n je p re d v se m v te m , d a p o tr ju je a n tič n o s ta ro s t tu k a jš n jih g ra m o z n ih p la sti, o k a te ri p riro d o slo v c i dvom ijo. P od n a s u tim g ram o z o m je tu k a j s p e t (k o t v p ro filu št. 6) n a d ste riln o podlago p la st sive m e h k e jš e ilovice z o g ljem .2 2 2 Profil št. 18 na pare. 1336/84—85, k. o. Spodnja Polskava N a v rh u p e šč e n e p la sti, ki se je n a ju žn i, sp o d n ji s tr a n i ce ste sp a ja la s sp o d n jo p la s tjo ce stn e g a g ram o za, 1,1 m p o d se d a n jo p o v ršin o , je ležalo n ek a j n e izraz itih č re p in j a n tič n e p o so d e (lo n č k a ali v rč a ) iz rd e č e p ečen e d o b ro p re ­ čiščene gline (in v . št. A 7161 ). Dva m e tr a d alje se je v is ti legi in globini n ašel k o šč ek n e z n an e g a b ro n a ste g a p re d m e ta , ki je z a ra d i m o č n e p a tin e povsem raz p ad el. V se te n a jd b e so bile n a m e ji m e d svetlo siv im o ziro m a rja v im p e sk o m n a d n u a n tič n ih p la s ti in r u m e n k a s to rja v im više ležečim p esk o m , k i je segal 40 cm p o d se d a n jo p o v ršin o . G re za iz g u b lje n e p re d m e te , k i so p riš li n a to m e sto p o n a k lju č ju , n a jb rž o d p la v lje n i s c e stn e p o v ršin e ali o d v rž e n i v ja re k . S icer v te m p re d e lu cestn e tra s e v s o se d n jih p ro filih d o v rh a v zh o d n e g a g re b e n a n i b ilo n o b en ih n a jd b . Profil št. 23 na pare. 1336/109, k. o. Spodnja Polskava F ra g m e n t s te n e lo n ca iz rjav o -tem n o -siv o -rjav o p eč en e s p esk o m m e šan e gline. P o v ršin a je sivo rja v e b a rv e in im a n a o b eh s tra n e h g o ste žlebiče o d v rte ­ n ja . V elik o st fra g m e n ta 5 X 4,5 cm , d e b e lin a ste n e 9 m m . In v . št. A 7162. č r e p in ja in k o šč e k a n tič n e o p ek e s ta ležala v p e s k u o b c e stn e g a ja rk a 70 cm p o d se d a n jo p o v ršin o . N a v rh u g ra m o z n e p la s ti v sre d in i c e stn e tra s e se je n ašel še 16 X 14 X 3 cm v elik k a m e n iz p o h o rsk e g a sk rila v ca . V se tr i n a jd b e k ažejo n a b liž in o b iv a lišč a n a v rh u g re b e n a , o d k rite g a m e d n a s le d n jim a p ro ­ filo m a št. 24 in 25 . 2 2 3 Profil št. 24 na pare. 1336/104,109, k. o. Spodnja Polskava 1. F ra g m e n t o b o d n eg a d e la ž rm e ljn e g a k a m n a (T . 22: 8 ). 2. F ra g m e n tira n kos m a rm o rn e p re k la d e n ep o p o ln o o b d e la n in z n e e n a ­ k o m e rn im i s tra n ic a m i, k i k ažejo n a o d lo m lje n ko s, le z a siln o p rire je n za u p o ­ rab o . R avno o k le sa n a je le sp o d n ja p o v ršin a , k i im a s p r e d n ji ro b p ro filira n z en im ž le b a stim in dv em a sto p n ič a s tim a o b ro b k o m a , m e d te m ko p o d a ljše k te stra n ic e n i p o se b e j o b d elan . N a g o rn ji s tra n i je p ri z a d n ji o žji s tra n ic i do 7 cm g lo b o k a in 6 X 12 cm v elik a iz k le s a n a m o zn ica. O d d ru g ih s tra n ic je bolj ra v n a le še e n a , d esn a, d ru g e so ja m ič a s to valovite. P re k la d a je iz d ela n a iz d e b e lo z rn a te g a m a rm o rja , k i im a n a d veh s tra n e h 1,5 c m širo k in večinom a 1 cm g lo b o k e žleb o v e o d izlužene n e o d p o rn e k am en in e . V id n e so s širo k im a stra n ic a m a v z p o re d n e p la sti, m ed k a te rim i je — o b ro b o v ih — pesek. D olžina 65, š irin a 25— 42, d e b e lin a 22 cm . In v . št. A 7333. Sl. 7. 3. N e o b d e la n k o s e n a k eg a m a rm o rja velik 78 X 44 X 37 cm . F ra g m e n t ž rm e ljn e g a k a m n a je ležal v sev ern i polovici c e stišč a v g ram o zu 1 m p o d p o v ršin o ( sl. 8 ). S k u p n o z d ro b c i opeke, k i so b ili ra z tre se n i n a dru g i s tra n i g ra m o z n e p la s ti v is ti globini, o p o z a rja n a b liž n je bivališče. P o dobni k am n i so v P o d ra v ju n a p o d e ž e lju z n a n i iz m a rib o rsk e o k o lic e — B e tn a v e in P oštele te r v D ra v in jsk i d o lin i z B rin je v e g ore.2 2 4 K ak o s ta p r iš la m a rm o rn a k a m n a n a to m e sto tik n a d rim sk o ce sto , n i m ogoče p o ja s n iti. Z di se, d a je b ila p r e k la d a n a m e n je n a za k u ltn o ali p o m e m b ­ n e jšo p ro fa n o sta v b o , o k a k rš n i to d o k o li n i sledu. P o lo v ičn a o b d elav a kamna k aže p re j n a p o d ež elsk o k o t m e stn o ra b o . T u d i n a v p ra š a n je , ali s ta ta dva g ra d b e n a k a m n a v zvezi s šte v iln im i a n tič n im i sp o lija m i n a b liž n je m Č reš­ n je v cu , n i m o g o če o d g o v o riti.2 2 5 Profil št. 25, vzdolžni, na pare. 1336/105, k. o. Spodnja Polskava Ž elezen že b e lj (T. 22: 4). G re za iz g u b lje n p re d m e t n a tr a s i c e ste (v g lo b in i 50 c m ), k a k rš n i se n a jd e jo tu d i d ru g o d . N i v id e ti, d a b i žeb elj iz v iral iz b liž n je g a b iv a lišč a, k a r b i b ilo n a jb o lj ra z u m ljiv o , sa j ta m n i b ilo d o slej n o b e n ih k o v in sk ih p re d m e to v . C estišče je v zh o d n o o d p ro fila št. 25 že sk o ra j p o v se m o d p la v lje n o n av zd o l po p o b o č ju in v p o d a ljš k u p r o ti v z h o d u v se d a n je m u se k u (p ro fila št. 26 in 27) sp lo h m a n jk a . Profil št. 28 na pare. 1336/107, k. o. Spodnja Polskava Ž elezen že b e lj (T . 22: 5). Z a to n a jd b o v e lja p o d o b n o k o t p r i p o p re jš n je m u p ro filu . V so se d n jih p ro filih n a o b e s tr a n i n i b ilo n o b e n ih p o d o b n ih n a jd b .2 2 8 Profil št. 30 na pare. 1338, k. o. Spodnja Polskava K os 4 cm d eb e le g a k o la iz h ra sto v e g a lesa, k i je b il n a e n i s tra n i v dolžini 6,4 c m z v se h s tr a n i o šiljen . D olžina 33 cm . Inv. št. A 7331 (T. 28: 1). O sta n e k k o la je ležal n a se v ern i s tr a n i ce ste v p e s k u n a d n a j n iž jim g ram o ­ zo m 1,4 m g lo b o k o p o d se d a n jo (in p rib liž n o tu d i p o s le d n jo a n tič n o ) p o v ršin o . O čitn o g re za p rip o m o č e k p ri g r a d n ji c e ste o ziro m a p r ip ra v lja n ju lesen e p o d lag e n a te m m e stu , ali p a je p r iš e l v p e šč e n a tla o b p o z n e jših p o p ra v ilih ce stišča . K e r g re za en a k o lego in g lo b in o k o t p r i lesen i p o d la g i iz h ra sto v ih d eb el, b rž k o n e tu d i zan j v e lja s ta ro s t, u g o to v lje n a p o C-14 m e to d i za vzorec p o d lag e.2 2 7 Profil št. 2 na pare. 979/1, k. o. Spodnja Polskava, raziskovalni odsek Pra­ gersko B ro n a s t n o v ec — s e ste rc v la d a rja K o m o d a (T. 23: 9). N ovec je ležal sre d i c e stišč a v v r h n ji p la s ti g ram o za, k i je b il n a s u t n a 10 cm d eb e lo p la s t v m e sn eg a p e sk a , ta p a je b il o č itn o z d ro b lje n g ram o z p rv o tn e g a c e stišč a iz s p o d n je g ra m o z n e p la sti. T o b i p o m en ilo , d a so ce stišče p o p ra v ili o ziro m a p o n o v n o n a su li v ča so v n e m o b d o b ju o k ro g te g a v la d a rja , m o re b iti k m a lu p o m a rk o m a n s k ih v p ad ih . V p e s k u sp o d n je g ra m o z n e p la s ti je ležal tu d i k o šč ek železa.2 2 8 Profil št. 5 na pare. 792/17, k. o. Spodnja Polskava 1. F ra g m e n t b ro n a s te fib u le (T. 22: 15). F ib u la je ležala p r i v rh u g ra m o z n e p la s ti n a ju ž n i p o lo v ic i cestišča. O sta n ek lo k a o te ž k o č a n je n o določitev, v e n d a r se po e n a k o m e rn i širin i, š a rn ir ju in v elik o sti zd i, d a g re za različico k o le n č a ste fib u le iz n e o p re d e ljiv e g a ča sa .2 2 9 2. F ra g m e n ta ro b a u s tja p raz g o d o v in sk e p o so d e (T. 22: 19) in ste n e p o d o b ­ n e p o so d e z n a z o b č a n im re b ro m ( T. 22: 20 ). Ti dve in še n e k a j n e izraz itih č re p in j en a k e izdelave je ležalo v n e k d a n jih tle h p o d g ra m o z n im cestiščem . T o p o m en i, d a je c e s ta te k la to d p re k o k u ltu rn ih ta l n e k d a n je , v e rje tn o s ta re jš e železnodobne n aselitv e. N a p ro s tra n i rav n ici, ki se o d V elenika širi p r o ti vzh o d u , je n a k ra ju , k je r je b il izkopan p ro filn i ja re k št. 5, n izek g reb en . N a ta k ih b o lj su h ih tle h so m o žn a sta ra b iv ališča, v e n d a r k lju b štev iln im g ra d n ja m n o v ih h iš o k a k š n ih s ta rih n a jd b a h n i bilo glasu. Profil št. 6 na pare. 745/2, k. o. Spodnja Polskava N a tra v n iš k ih tle h tik z a h o d n o o b železniški p ro g i P ra g e rsk o — M aribor, n a s p ro ti se v ern eg a o d c e p a p ro ti P tu ju te r tik ob tra s i rim s k e ce ste zahodno o d p ro fila št. 6 v o d v o d n em ja rk u železn išk e p ro g e sm o p o b ra li n ek a j a n tič n ih č re p in j. Ob k o p a n ju o d v o d n ih ja rk o v so p riš li n a tra v n ik k u p i zem lje z a rh e o lo šk im i p re d m e ti, k i jo je n a to rin ež n a širo k o iz ra v n al. G re o č itn o za n a se lb in sk e o s ta n k e še nezn an e o b lik e te r obsega, č e p ra v v dveh n a jb liž jih ja rk ih ni b ilo , — raz en c e stišč a z o k o lišk im i p ešče n im i n an o si, — n o b en ih sledov k u ltu rn e p la sti, n iti ra z tre s e n ih d ro b ce v opeke. D o sed a n je n a jd b e o b se g ajo k o šč e k trin o ž n e sk o d ele (T. 22: 17), del ro b a sivega d o m a če g a lonca, k o s svetlo rd e č e g a n a re b re n e g a r o č a ja z loščem , del ste n e te m n o sive p o so d e, del d n a sv e tlo rd e č e sk le d e te r fra g m e n t te m n o sivega p lo sk e g a k ro ž n ik a (T. 22: 21—24). T u d i m ed te m i sk ro m n im i n a jd b a m i s ta si p o so d je iz č iste in p esk a n e gline p o l n a pol. T rin o ž n ik T. 22: 17 je e n a k tis tim od V elenika do B rin je v e g ore, k ar b i h k r a ti p o m e n ilo tu d i njegov m la jš i izvor.2 3 0 š ir o k o v ra tn išk i ro b lonca T. 22: 21 z o s trim n o tra n jim k le k o m sp o m in ja n a p o d o b n e lonce iz P tu ja in o d d ru g o d .2 3 1 K os lo ščen eg a n a re b re n e g a tra k a s te g a r o č a ja T. 22: 22 o p o z a rja n a lo ščen e v rč e ru m e n o zelene b a rv e iz P tu ja , L ju b lja n e in še o d kod. T u gre v e rje tn o za p o so d o iz po zn eg a o b d o b ja , ko je bilo lo šč en je n a jb o lj v veljav i.2 3 2 P ra g e rsk e n a jd b e n as to re j o p o z a rja jo n a novo o b c e stn o b iv ališče iz p o zn e g a časa, k i b i ga bilo p ra v ta k o tr e b a šele p o isk a ti. ZAKLJUČEK T u o b ra v n a v a n a n a jd iš č a se sta v lja jo novo sk u p in o v ra z isk o v a n ju an tičn e g a p o d ež elja, k a k r š n e n a S lo v en sk em d o slej še n ism o im eli. N e g re n a m re č za p o d eželsk e p ris ta v e n a u g o d n ih p o lje d e lsk ih p o v ršin a h , v č a sih tu d i s tr a n od p ro m e tn ih p o ti, k i jih v sev ern i S lo v e n iji p o zn a m o že n e k a j, n iti za n aselb in e d o m ačeg a p re b iv a lstv a , za k a te re p o le g n e k a te rih v eč in o m a še n e ra z isk a n ih m e st govore še n a jb o lj gro b išča. Z iz k o p a v a n ji ra z n ih v r s t je bilo m e d O plot­ n išk o dolino in p rič e tk o m D rav sk eg a p o lja p ri P ra g e rsk e m n a ra z d a lji 14 km o d k rito z a p o re d je n a se lij, k i so n a s ta la v zvezi z rim sk o d rža v n o ce stn o službo n e p o sre d n o o b e n i g lav n ih rim sk ih p ro m e tn ih p o ti p r o ti P an o n iji. M ed seboj se ra z lik u je jo n e le p o č a su n a s ta n k a in tr a ja n ja , a m p a k p re d v se m p o tem , v k o lik šn i m e ri so stre g le n am en u , č e s a r se d aj še n e m o re m o dovolj argum en- tira n o d o lo č iti. Z di se p ač n a jv e rje tn e je , d a je sk u p in a sta v b o b a k ra j ceste v S p o d n je m G ru šo v ju b ila — k a r m o rd a sm em o povzeti p o a n tič n ih v irih — m a n s io R u g a n d o .233 S eliščn e o ziro m a sta v b n e o sta lin e n a tr e h m e stih p ri Slov. B istric i so n a jv e r je tn e je b ile časo v n o z a p o re d n e m u ta tio n e s n ez n an e g a im e n a ali p a ob n jih o b sto je č i a g ra rn i o b r a ti v L ožniški in B istrišk i dolini. P o m en a sta v b e (z o b e m a g ro b o m a v b liž in i) p r i S p o d n ji N ovi v asi se d a j še n e znam o o cen iti, v e n d a r n je n a lega ob ( n e k d a n je m ? ) p o to k u D evini in v en a k i ra z d a lji m e d S lo v en sk o B istric o in n a s e lb in sk im i n a jd b a m i v V elen ik u , m o re b iti ni p o v sem n a k lju č n a . V eleniške n a jd b e in n jih o v o fu n k c io n a ln o povezavo s cesto sm o z a ra d i g o m il in s re d in s k e ra z d a lje m e d S lovensko B istric o in S tra žg o jn co d o m n ev ali že p o p re j, v e n d a r p a tu d i z d a j n im a m o dovolj p o d a tk o v za n ep o ­ sre d n o razlag o . Še b o lj n eiz ra z ite so n a jd b e p ri železniški p ro g i n a d P ra g ersk im , k je r že ra z d a lja s p o d b u ja k p rim e rja v a m in p re u č e v a n ju p o d o b n ih z n a n ih in d o m n e v an ih n a jd iš č o d S tra n ic sèm , k a r b o m o re b iti k d aj p o k azalo , d a je b ila m re ž a o b c e stn ih p o s to ja n k tu d i p ri n a s b o lj go sta, k o t v em o d o sle j.2 3 4 S eveda so se d a n je u g o to v itv e le re z u lta ti p rv ih ra z isk o v a n j, saj n o b e n o o d tu o b ra v ­ n a v a n ih n a jd iš č n i raz isk a n o v celo ti, p o v ečin i p a jim tu d i m a n jk a jo u stre z n a g ro b išča. N a k a ta s trs k i n a č r t v ris a n a tr a s a rim sk e c e ste m e d S lo v en sk im i K o n jic am i in S lo v en sk o B istric o t e r n je n p o te k in se sta v m e d S lovensko B istric o in P ra g e rsk im , ki sm o ga p re v e rili in p re u č ili s p rib liž n o sto p re č n im i p ro fili, k o t tu d i se d a n ji tlo risi n e k a te rih stav b v S p o d n je m G ru šo v ju in S lovenski B is tric i so dovolj zgo v o rn o p rv o p o ro čilo o te j z v rsti a n tič n e zgo­ d o v in e in h k r a ti p o d la g a za b o d o č a ra z isk o v a n ja to d a li n a d ru g ih o d se k ih rim sk ih g la v n ih c e s t n a S lo v en sk em . P oleg se sta v a rim s k ih c e stišč sm o ta k o sp o zn ali n e k a j z n a č iln o sti g ra d e n j sta v b ta k o po tlo risih k o t p o u p o ra b lje n e m g ra d iv u — ra z n ih v rs ta h d o m ačeg a k a m n a z m a ltn o vezavo, u p o ra b i o p ek e za p o k riv a n je s tr e h , tla k o v a n ju n o tr a n jih in z u n a n jih p r o s to ro v z o b lic am i in p o d o b n em . M nogo m a n j ja s n o s ti je o le se n ih d elih sta v b in o lesen i o p rem i, o g r e tju sta n o v a n j v z im sk ih o b d o b jih , o m o re b itn i u p o ra b i m a rm o rja in d ru g em . Z ad o v o ljiv o za če tn o sliko n u d ijo tu d i d ro b n e n a jd b e . N ajv eč je p r i d o se d a n jih ra z isk o v a n jih p rišlo n a d a n o sta n k o v lo n čen in e. M ed n a s e lb in sk im i č re p in ja m i, — c e lih p o so d ni b ilo , le re d k o je bilo m ogoče k a j o b n o v iti, — so o sta n k i d v eh v r s t p o so d ja , ki n a m v sa k a p o sv o je p o m a g a ta p ri o p re d e lje v a n ju n a jd išč . P o so d je, k i je p risp e lo n a ta m e s ta po trg o v sk i p o ti iz b liž n jih lo n č a rsk ih d elav n ic v P o eto v io n i (in C eleji ?), n a m n ek o lik o p o ja s n ju je o b seg trg o v a n ja , ra v e n p o r a b e in š irje n je d o lo č e n ih z v rsti p a h k ra ti do n ek e m e re p ris p e v a k d o lo č e v a n ju n a s ta n k a o ziro m a tr a ja n ja p o sa m ez n ih p o se lje n ih m e st. N a sp ro tn o te m u p a so p o so d e, iz d ela n e d o m a ali n a b a v lje n e p ri n a jb liž jih p o d e ž e lsk ih lo n č a rjih , v e č in o m a ta k o im e n o v a n a » tem n a k u h in j­ sk a lo n čen in a« , zn a n ile c lo k a ln ih p o s e b n o s ti d o lo č en ih o b m o č ij.2 3 5 Č asovno jih je m ogoče o p re d e liti v eč in o m a le p o sre d n o , p o d ru g ih n a jd b a h ali po o d so t­ n o s ti n jih o v ih tip o lo šk ih z n a č iln o sti v p r o s to r u in času. S ev ed a so p o d eželsk i lo n č a rji n a jb rž izdelovali tu d i n e k a te re v rs te p o so d iz b o lj p re č išč e n e gline, ta k o d a ra z m e jite v m e d d o m ačo in u voženo lo n čen in o n e m o re b iti p o v sem zan esljiv a. V n a š e m p r im e ru se z a č a sn o n a to m o ž n o st n ism o ozirali, sa j tu o b ra v n a v a n e o b c e stn e p o s to ja n k e n e d o se g ajo ra v n i n p r. Š e m p e tra , d a b i v n jih la h k o p rič a k o v a li tu d i o b se ž n e jšo lo n č a rsk o d e ja v n o st. N ajv e čji del p o so d 13 — A rheološki vestnik 193 Pare. 324 Pare. 324 Pare. 332 Pare. 274 Pare. 274 izkop 1 izkop 2 izkop 3 izkop 4 pri izkopu 4 kvadranti kvadranti k v ad ran ti kvadranti sondi 1—4 5—17: 18—22: 23—30: 1 —2: stavba stavba stavbi 2 stavbi »A-G« »H« »I-J, K« Vse Terra sigillata: skodele Drag. 31 krožnika Drag. 32 skodeli Drag. 37 A 6559 A 6515 A 6658—9 A 6686 A 6660—1 7 Posode iz čiste gline: am fore A 6589 A 6600 A 6625 A 6681 a 4 vrči A 5500 A 6518—9 A 6541 a A 6568 A 6575 6 vrček A 6567 1 sklede m elnice A 6545 A 6539 A 6688 3 sklede A 6509 A 6540 A 6541b A 6542 A 6615 A 6668—9 A 6676—7 A 6679 A 6681b 11 skodele A 6502 A 6506 A 6538 A 6646 A 6665—6 A 6692—3 8 krožnika A 6587 A 6670 2 ploski krožniki A 6502 A 6561--2 A 6529 A 6623 A 6643—4 A 6662—4 A 6687 11 lonci A 6501 A 6511— A 6521 A 6541 A 6570 A 6535 -3 A 6537 A 6601 A 6613 A 6620—1 A 6626 A 6650 A 6652 A 6667 A 6675 A 6697 19 lončki A 5498- A 6507 A 6522- A 6544 A 6558 A 6560 A 6586 A 6588 -9 A 6534 -3 A 6655 A 6672—4 A 6678 A 6696 17 pokrovi A 6566 A 6574 A 6680 3 oljenka, pečatna A 6524 1 skupno 39 6 16 1 31 93 P arc. 324 P arc. 324 P arc. 332 P arc. 274 P arc. 274 izkop 1 izkop 2 izkop 3 izkop 4 p ri izkopu 4 k v ad ra n ti k v a d ra n ti k v a d ra n ti k v ad ran ti sondi Vse 1—4 5— 17: 18—22: 23—30: 1—2: sta v b a sta v b a stavbi 2 stav b i »A-G« »H« »I-J, K« Posode iz peskane gline: am fo ra A 6657 1 skledi A 6585 A 6554 2 skodela A 5406 A 6551 A 6682 A 6542 a A 6564—5 A 6640 7 trinožne skodele A 6504—5 A 6516 A 6643 A 6563 A 6699 6 lonci A 5401—7 A 6536 A 6602/4 A 6627 A 6671 A 6508 A 6553 A 6604—6 A 6631 A 6685 A 6510 A 6580 A 6608/3 A 6633/3 A 6684/6 A 6514 A 6614 A 6656 A 6689 A 6520 A 6616/6 A 6690— 1 A 6526/11 A 6617 A 6542/6 A 6622 A 6546/6 A 6635 A 6569/2 A 6636—9 A 6572—3 A 6645 A 6576/4 A 6647 A 6584 A 6590 A 6591/7 A 6592—4 A 6649/5 99 lončki A 6571 A 6579 A 6624 A 6628--9 A 6683/3 A 6632 A 6694 10 pokrovi A 6517 A 6607 A 6630 A 6648 A 6695 6 skupno 61 5 37 10 18 131 V sa inventarizirana 53 11 49 224 lončenina 100 11 Tab. 8. S podnje G rušovje: n ajd b e z o b m o č ja sta v b obcestne postaj & (m a n sio R u­ g a n d o ? ) po so n d iran jih v letih 1972 in 1977 (p o d a tk i o n ajd išču in n ajd b ah : I. Mikl- Curk, Časopis za zgodovino in n aro d o p isje N V 12, 1976 [1978] 16 ss, sl. 1 4, V. L i) . S p o d n je G rušovje: F u n d e a u s d e m B e re ic h d e r G eb ä u d e d er S tra s se n sta tio n (m ansio R agando?) n a ch A n fa n g sg ra b u n g e n in d en J a h r e n 1972 u n d 1911 (d ie F undangaben b e fin d e n sich in d e m B e r ic h t v o n I. M ikl-C u rk, Č asopis za zg o d o vin o in n a ro d o p isje N V 12,1976 [1978] 16 ss, A b b . 1— 4, T. 2— 3) iz p re č išč e n e gline je z a to p ris p e l s e m o č itn o iz P o eto v io n e. Z a d o m a č e izdelo­ v a n je k u h in js k e g a p o s o d ja b i m o r a li b o lj k o t o b lik e u p o š te v a ti se stav in izv o r gline, ta k ih a n a liz p a tu n im a m o n a v o ljo . Z elo m ogoče je im e lo n a se lje v S p o d n je m G ru š o v ju la stn e g a lo n č a rja , k a r b i la h k o v eljalo tu d i za S lovensko B istrico , o čitn e ra z lik e v f a k tu r i p ri v ele n išk ih p o so d a h p a o p o z a rja jo , d a g re tu sp e t za d ru g e izdelke. Po s o ro d n o sti o b lik d o m a če k e ra m ik e b i m o ra li p r i­ te g n iti še n a se lb in o n a B rin je v i g o ri, k je r so b ili u g o to v lje n i o d k o p i rd e č e gline m e d a p n e n č a stim i šk rb in a m i, a tu d i lo n č a rsk e p ečice.2 3 6 S m eli b i celò p rič a k o v a ti, d a so ta m o šn ji lo n č a rji s sv o jim i izd elk i trg o v ali, v e n d a r so tip o ­ lo šk e p o d o b n o sti n ez an e sljiv dokaz, d ru g a č n ih te h n o lo šk ih izsledkov p a za se d aj še ni. V rste posod Š te ­ vilo Spodnje Slovenska B istrica G rušovje L ožnica s ta v b a A s ta v b a B Spodnja Nova vas »Velenik« Pragersko Sigillata Posode iz čiste gline am fore vrči vrčki ? sklede melnice sklede skodele kadilna skodela skodelice krožniki ploski krožniki lonci lončki lonček-čaša lonček-čep pokrovi razno oljenke 14 8 49 10 11 25 63 1 9 10 30 45 53 1 1 12 3 3 citat 41 59 38 62 44 56 40 60 54 46 8 92 50 50 1 M edsebojno razm erje posod iz čiste in peskane gline; v odstotkih LttLLJJL 74 26 65 35 66 34 70 30 80 20 25 75 80 20 2 M edsebojno razm erje posod iz čiste in peskane gline ob izločenih dom ačih kuhinjskih loncih; v odstotkih skupno 348 93 32 4 114 93 8 4 Posode iz peskane gline am fore 4 vrči 4 sklede 12 skodele 19 trinožniki 47 ploski krožnik 1 shram beni lonec 1 lonci 382 lončki 22 pokrovi 38 razno 1 I I I I ■ 44 3 42 10 33 1 42 5 32 5 l 67 5 37 1 Delež domačih kuhinjskih loncev in trinožnikov m ed vsem posodjem po posam eznih najdiščih; v odstotkih skupno 531 131 53 5 168 80 90 4 v celoti 879 224 85 9 282 173 98 8 R a z m e rja m e d e n o in d ru g o s k u p in o p o s o d ja so b ila p o d a n a že p ri o p isu p o sa m ez n ih n a jd iš č n ih sk u p in . G led an o v c e lo ti in z u p o š te v a n je m p o d o b n ih n a jd b v S p o d n je m G ru šo v ju (tabela 8), z n a ša ra z m e rje p rib liž n o 2 : 3 v k o ris t d o m a č e g a p o s o d ja . T a ra z lik a p a je p ra v z a p ra v še v ečja, k e r se m e d nein- v e n ta riz ira n im i o s ta n k i p o so d iz p e s k a n e g lin e sk riv a še d o lo č en o število d o m a ­ čih k u h in js k ih lo n cev , ki so m e d v se m i z v rstm i p o so d d a le č n a jšte v iln e jši. V e n d a r je za p ra v iln o oceno ra z m e rja m e d p o so d a m i iz č is te in p e s k a n e gline ta p o d o b a v a rljiv a in se b istv e n o s p re m e n i, če k u h in js k e lo n c e iz k lju č im o iz p rim e rja v e . V te m p r im e ru v id im o , d a p o s o d je iz p re č išč e n e gline, če izvza­ m e m o V elen ik (in sta v b e A v S lo v en sk i B istric i, k je r p a so n a jd b e n e z n a tn e ), p o v so d o d lo č n o p re v la d u je (tabela 9). T eg a n i težk o p o ja s n iti, sa j je m e d te m i p o so d a m i n a jv e č ta k o im en o v an e g a n a m iz n e g a (in p iv sk e g a) p o so d ja , k i je m o ra lo b iti b o ljš e k a k o v o sti in so ga z a to tu d i p o d ež elan i k u p o v a li v n a jb liž jih m e s tn ih lo n č a rs k ih d elav n icah . š te v ilč n o z a p o re d je p o sa m e z n ih z v rs ti p o so d je p o d a n o n a tabeli 10. T a je ob ra z lič n ih s e lišč n ih n a jd iš č ih sic e r v m a rsič e m p lo d n a k lju č ij in tu d i vse o p re d e litv e p o sa m e z n ih č re p in j n e u s tr e z a jo p o v sem , v e n d a r p a n a m k lju b te m u n u d i n e k o z a č a sn o p o d la g o za p rim e rja v e z n a jd išč i n a d ru g ih o b m o č jih S lo v en ije. T u d i tu k a j o č itn o p r e v la d u je n am izn o in p iv sk o p o so d je , saj m e d p rv im i d e s e tim i z v rs tm i p o v so d p re v la d u je jo sk o d e le ra z n ih o b lik , p ra v ta k i lo n č k i, vrči, p litv i k ro ž n ik i in sk led e, a tu d i lonci. M ed sk o d e la m i so tu d i n e k a ­ te re p o so d e , k i p o sn e m a jo o b lik e sig illa te ali p a n a s p lo h k a ž e jo te ž n jo po iz v rstn i k a k o v o sti, ta k o d a s te m n e k o lik o n a d o m e šč a jo p ra v o sig illato . To sic er n a jd e m o m e d p rv im i d e s e tim i z v rs tm i v S p o d n je m G ru š o v ju in n a za h o d ­ n e m ro b u S lo v e n sk e B istric e , v e n d a r je šte v ilč n o p o m e m b n e jš a le n a p rv e m n a jd iš č u p a m o r d a še p r i sta v b a h sk u p in e B v S lo v en sk i B istric i, č e p ra v so ta m o h r a n je n e le b o rn e č re p in je . D o b ra p o lo v ica n a jd iš č sig illa tn ih p o so d sp lo h n e p o z n a , a če o d š te je m o n a js k ro m n e jš i (sta v b o A v S lo v en sk i B istric i in n a P ra g e rs k e m ), se la h k o te m u č u d im o sam o v S p o d n ji N ovi vasi, m e d te m k o je v V e le n ik u d elež u v o žen eg a p o s o d ja ita k zelo sk ro m e n . M ed d o m a č im p o s o d je m so za lo n c i n a p rv e m m e s tu trin o ž n e sk le d e in sk o d ele, za n jim i p a (k lo n c em p rip a d a jo č i) p o k ro v i in lo n č k i. T rin o žn e p o so d e so m o ra le im e ti p o m e m b n o vlogo, sa j šte v ilč n o n e z a o s ta ja jo m nogo za uvo­ že n im i sk o d e la m i, d ru g e z v rs ti p o s o d ja p a ita k p re k a š a jo . L o n čk i in sk o d e le iz p e s k a n e g lin e so b rž k o n e d o m a č e n a d o m e stilo za p o d o b n e p o so d e iz b o ljše gline, k o t to v e lja tu d i za sk le d e in za n e k a te re p o sa m ič n e p rim e re d ru g ih p o so d ( š tir je v rč i, p lo sk i k ro ž n ik ). N e k a te re p o so d e so se n a š le n a n a š te tih n a jd iš č ih k a j n e e n a k o m e rn o . M e d tem ko so sic e r re d k i o s ta n k i a m fo r p ris o tn i m a lo n e p o v so d , je b ila sk o ra j p o lo v ic a v se h v rč e v v S p o d n ji N o v i v asi, a v V ele n ik u jih n p r. sp lo h ni, v S p o d n je m G ru š o v ju p a so n e n a v a d n o re d k i. T a m je tu d i ra z m e ro m a m alo sk o d el, za to p a n a jv e č u v o že n ih lo n c ev in lončkov. M ed n a jd iš č i p lo sk ih k ro ž­ n ik o v p r e d n ja č ita S p o d n je G ru šo v je in o k o liš sta v b e B v S lo v en sk i B istric i, zelo m a lo p a jih je n p r. m e d b o g a tim iz b o ro m p o s o d ja v S p o d n ji N ovi vasi. P re c e j e n a k o m e rn e so n a jd b e m e ln ic n a tr e h n a j b o g a te jš ih n a jd išč ih , m e d te m ko jih d ru g a sp lo h n e p o z n a jo . P ra v ta m so se n a šle tu d i iz re d n o re d k e o lje n k e, v selej po e n s k ro m e n k o šč ek r a z b itih p o so d ic , k a r p ra v z a p ra v v z b u ja p o z o rn o st. Ob n a d ro b n e jš e m o c e n je v a n ju šte v ila n a jd b in n jih o v ih m e d se b o jn ih ra z ­ m e rij b i n a jb rž o d k rili še k ak šn o lo k a ln o zan im iv o st, v e n d a r je to odveč, d o k le r n e bo m o g o če s ta tis tič n ih p o d a tk o v izpod P o h o rja u p o ra b lja ti p ri p r i­ m e rja v a h z d ru g im i ob m o čji. Za se d a j n a m n u d ijo p rv i v p o g le d v količino in k ak o v o st lo n čen in e, k i se je u p o ra b lja la n a p o d eželju , in sic e r n a p rec ej ozkem p ro s to ru , a tik o b glavni c e sti in n e d a le č o d P oetovione, k i je s svojim i lo n ­ č a rsk im i izdelki g o tovo v n a jiz d a tn e jši m e ri zalagala tu d i te k ra je . T ip o lo šk e in k ro n o lo šk e zn a č iln o sti p o so d ja iz p re č išč e n e gline so b ile o b rav n a v an e o b p o sa m ez n ih n a jd išč ih , z a to n a j n a k o n cu sa m o strn em o , d a se p o ja v lja v iz b o ru p rib liž n o 80-ih ra z lič ic k a k š n ih 15 z v rsti p osod. S ig illata je k aj sk ro m n o z a s to p a n a : sk u p n o 9 o sta n k o v p o so d o ziro m a 1,4 % in v e n tari- ziran eg a g rad iv a. T e rre n ig re p ra k tič n o ni, n a jm a n jš e ta n k o s te n e p o so d ice p a so tu d i iz re d n o re d k e (n p r. T. 1: 17, 41, 8: 11—13, 28). S ig illatn e p o so d e so sk o d ele D rag. 31, 36, 37 in d ru g e (T. 1: 16 in 3 : 1 6 ,1 8 : 1, 2: 27, 3 : 18 in 7 : 14, 3 : 17), ki z a je m a jo časo v n i ra z p o n n e k a k o o d d ru g e polovice 1. (T. 18: 1) do k o n c a 2. s to le tja (T. 3: 18). N a js ta r e jš a izvira iz gom ile št. 1 v V elen ik u , v ečin a d ru g ih p a iz n a selb in e ob B istric i; dvoje fra g ­ m e n to v se je n a š lo n a za h o d u ob L ožnici, nič p a v pozni sta v b i A in n a n a jd i­ šč ih p ri S p o d n ji N ovi vasi. č e m o ra m o v p rv i v id e ti ita lsk i uvoz p a n as d ru g e o p o z a rja jo , d a so tu d i v n a še k ra je p rih a ja li izd elk i iz za h o d n e E vrope, k a r za n a jd iš č a ob glav n i c e sti n i te žk o ra z u m e ti. V rs ta b o ljše g a p o so d ja iz h a ja iz sig illa tn ih o b lik o z iro m a p o sn e m a p o sa ­ m ezne sig illa tn e v zo re D rag. 17 (T. 17: 6, 16), D rag 33 (T. 2: 30, 3: 20, 21: 10), D rag 36 (T .2 : 25, 26, 8: 18, 12: 3, 17: 2, 18: 2) in D rag 37 (T .2 : 10, 20: 2) in p ra v ta k o s p re c e j p o d o b n im časo v n im raz p o n o m . N aj s ta re jš e m e d n jim i (k ro ž ­ n ik a T. 17: 6, 16) iz v irajo iz g ro b a v S p o d n ji N ovi vasi, n a jč e šč e so z a sto p a n e sk o d elice po v z o ru D rag. 36, n ajv eč ra z lič n ih v rs t p a se je n a šlo p ri sta v b i B v S lo v en sk i B istric i. D rugod v te m k r a ju n i ta k ih n a jd b , p ra v ta k o n e m e d se lišč n im i n a jd b a m i v V eleniku, p a č p a v ta m o š n jih g o m ilah , k i so sta re jše . N a jš te v iln e jš a o b lik o v n o en o v ita s k u p in a so p lo sk i k ro žn ik i, k i so b ili n a jp o ­ g o ste jši v S lo v en sk i B istrici. N jih o v a v e lik o st se g ib lje m e d 17 in 28 cm p r e ­ m e ra , v e n d a r je d o b ra p o lo v ica širo k ih p re te ž n o 20, č e trtin a p a 25 cm , m e d te m ko so v eč ji (T. 4: 25, 13: 25 z 28 c m ) in m a n jš i (T. 21: 7 z 12 c m ) že izjem e. V p ro filih ste n n i b istv e n ih razlik , z a to jih tu n a tabeli 11 ra z v ršč a m o p r e d ­ v sem z a ra d i b a rv e , č e p ra v je o b lik a te v rs te k ro žn ik o v d o lg o tra jn a in so za n a ta n č n e jš e d a tir a n je sla b o p o ra b n i, so jih v e n d a rle že p o sk u ša li raz lo če v ati p o b a rv i in n a č in u izdelave. T ako u g o ta v lja H.-J. K elln er za o b m o č je sev ero ­ z a h o d n eg a N o rik a , d a so se ta m ra z š irili od z a d n je č e trtin e 1. sto le tja d alje, p r i č e m e r so v 3. s to le tju p o p re j rd e č e k ro ž n ik e z a m e n ja li ta k i »iz sive gline in te m n o sivo a li č rn o o k ajen i« .2 3 7 P o d o b n o je o p az iti p r i G o seju , k je r v n je ­ govem iz b o ru te h k ro ž n ik o v siv a b a rv a p re v la d u je že od d ru g e polovice 2. s to ­ le tja d a lje .2 3 8 č e s te g a v id ik a o p a z u je m o n a še n a jd b e , v id im o , d a b i sivi o ziro m a te m n o sivi k ro ž n ik i v S lo v en sk i B istrici, V elen ik u in n a P ra g e rsk e m m ogli, — sk u p n o s trin o ž n ik i, k o t je o m e n je n o p o zn eje, — s o d iti m e d m la jše n a jd b e , d a p a v S lo v en sk i B istric i p ri s ta v b a h B in C p re v la d u je jo rd e č e p o so d e, m e d te m ko v S p o d n ji N ovi v asi siv ih k ro žn ik o v sp lo h n i. F ra g m e n t ta k e g a k ro ž n ik a v g om ili št. 2 v V elen ik u k aže, d a so iz v rstn o iz d e la m p rišli k n a m B arva površine posod B arva pečenja gline svetlo svetlo tem no svetlo svetlo tem no Vse rja v a — siva, siva, rjav a — siva, siva, svetlo siva č rn a svetlo siva črna rdeča rdeča Spodnje Grušovje: sonda 1 —4 A 6503 A 6503 sonda 3 A 6561 A 6562 A 6561 A 6562 sonda 5 A 6529 A 6529 sonda 18 A 6643 A 6644 A 6643 A 6644 sonda 22 A 6623 A 6623 sonda 1/77 A 6662 A 6662 A 6663 A 6663 A 6664 A 6664 sonda 2/77 A 6687 A 6667 11 Slovenska Bistrica: profil 4 1: 21 1: 19 1: 21 1: 19 stavba A 2: 7 2: 7 stavba B 4: 4 4: 5 4: 4 4: 5 4: 6 2: 13 2: 13 4: 6 A 6925 A 6925 stavba C 4: 23 4: 24 4: 23 4: 24 4: 25 4: 25 4: 26 4: 26 A 6867 A 6867 stavba Č 7: 11 7: 25 7: 11 7: 25 15 Spodnja nova vas: ruševine 8: 4 8: 4 9: 10 9: 10 12: 2 12: 2 gom ila 16: 8 16: 8 4 Velenik: 13: 25 13: 25 gom ila št. 2 20: 4 21: 7 20: 4 21: 7 3 Pragersko: 22: 24 1 p ri profilu št. 6 22: 24 skupno 21 6 7 22 9 3 34 Tab. 11. Pregled ploskih krožnikov po rdeči (zgodnji) in sivi (pozni) barvi izdelave. S krepkim tiskom navedene posode imajo še ostanke rdečega premaza. — Ü bersicht ü b e r die fla c h e n T eller aus d e m ro te n (früh) un d g ra u em T o n (sp ä t). Halbfett a n g e fü h rte S tü c k e h aben n o ch re ste des ro ten Ü berzuges v saj že v p rv i p o lo v ici 2. sto le tja . Po d ru g i s tra n i p a vid im o n a tab eli, d a so m e d iz ra zito p o zn o o c e n je n im g rad iv o m v S p o d n je m G ru šo v ju re d e k p o jav , k a r b i v te m sm islu kazalo, d a so tu d i rd e č i k ro ž n ik i tra ja li d o k a j dolgo. V p r i­ m e rja v i z n a jd b a m i iz E m o n e sk le p a I. M iki C urkova, d a n a te h p o d p o h o rsk ih n a jd išč ih (in v P o eto v io n i) te m n ih k ro ž n ik o v (izd e lan ih iz p e s k a n e gline k o t v E m o n i) sp lo h n i b ilo .2 3 9 V saj ta k šn i iz p re č išč e n e gline to re j v e n d a rle o b s ta ­ ja jo tu d i tu in p rim e rja v e s še d ru g im i n a jd išč i b i m o re b iti po k azale, če g re re s za ta k šn o z a k o n ito s t, po k a te ri b i tu d i p lo sk e k ro žn ik e v sa j p o b a rv i la h k o časo v n o razlo čili v d v o je sk u p in . V se k a k o r kaže fra g m e n t T. 1: 19, d a so b ili to d v ra b i tu d i d o m a č i izdelki iz p e sk a n e gline. D rugo p o g o ste jšo sk u p in o p o so d s s trm o ste n o in v o d o ra v n o ra z širje n im ro b o m b i bilo tr e b a ra z d e liti n a raz ličice , ki b i m o re b iti d a le m a n j en o v ito p o d o b o . Z a ra d i sk ro m n ih fra g m e n to v n a m re č n i vselej ja sn o , če g re za sk o d ele ali z v a lja stim z g o rn jim (T . 1: 13— 14, 2 : 16— 17, 3: 6— 7, 5 : 28— 29, 7 : 19— 20, 10: 3, 13: 22—23) d elo m ali p a že za lo n c e p o d o b n ih o b lik . V ečinom a rd eč e, v ča sih tu d i ru m e n e , so se n a šle n a v se h n a jd išč ih od S lo v en sk e B istric e (z izjem o sta v b e A) do V elenika. N i jih v g robovih, k a r b i la h k o razlag ali ta k o , d a n e so d ijo m e d n a jz g o d n e jše n a jd b e , te m v eč b rž k o n e p re d v se m v pozno 2. in 3. sto le tje . N e k a te re v e č in o m a sive in te m n e jš e sk o d e le s strm o ste n o in o d eb e lje n im ro b o m (T . 1: 26, 28— 29, 3: 16, 7: 24, 8 : 26, 9 : 11) sp o m in ja jo p o p ro filu n a D rag. 37. S am o v S p. N ovi v asi so se n a š le oble sk o d ele n a p r s ta n a s ti nogi, ki im a jo g o rn ji d el s te n e b o lj s trm o zra v n a n , ro b p a ob lo z a k lju č e n (T . 8: 8, 10, 20, 10: 6— 8) in so d ijo v p rv o polovico 2. s to le tja . Iz ra z ito oblega p ro fila z n a v z n o te r u p o g n je n im ro b o m so sk o d ele T. 8: 9, 10: 2 in 12: 2 p ra v ta k o sam o s te g a n a jd iš č a in o č itn o iz isteg a časa. D ruge o b lik e sk o d e l, sk le d in k ro ž n ik o v se p o ja v lja jo v e č in o m a p o sam ičn o : v S p o d n ji N ovi v a si k a d iln a sk o d e la T . 16: 1 (in fra g m e n ta d veh d ru g ih ), v S lo v en sk i B is tric i d v o je č rn ih sk le d T . 3: 19, 21, p o D rag. 35 p o v ze ta sk le d a T. 7 : 21 te r n e k a j p o sa m ič n ih in tu d i d ru g o d re d k ih o b lik (T . 1: 15, 2: 6 ,1 4 — 15, 3 : 8), p ra v ta k o p a tu d i še v S p o d n ji N ovi v asi (T . 8: 15— 16, 23, 9 : 7, 10: 4, 12: 12 ) in V e le n ik u ( T. 13: 9, 20—21 ). V eč ja s k u p in a p o so d iz p re č išč e n e g lin e so v rči, ki jih je p rib liž n o 5 % in v e n ta riz ira n e g a g rad iv a. V ečin o m a so iz d ela n i iz rd eč e glin e, č e trtin a jih je b ilo ru m e n k a s to sivih, dva p a s ta b ila sv e tlo siva. Le e d e n — iz gom ile št. 1 v V ele n ik u • — je im e l d v a ro č a ja (T . 20: 1) in se je d al o b n o v iti, od d ru g ih so se o h ra n ile le č r e p in je ali p o sa m ez n i d eli, ta k o d a ra z n o lik o sti o b lik n i m ogoče p o d ro b n e je o p iso v a ti. Po o sta n k ih ste n , a tu d i v ra to v (T . 1: 30, 8: 14, 15, 17: 5, 19: 10) in š iro k ih n a r e b re n ih tr a k a s tih ro č a je v ( T . 4 : 11, 9 : 9, 11: 8, 21: 4 ) la h k o zan esljiv o sk le p a m o o ita ls k ih o b lik a h . Te v rs te v rč i so b ili v ečin o m a n a jd e n i v S p o d n ji N ovi vasi, d ru g o d p a le p o red k o . V n a š ih k r a jih so b rž k o n e izd elan i v rči s š iro k im u s tje m (T . 11: 2, 12: 4, 18: 3 ), k a r se v id i tu d i po sla b ši glini rja v k a sto rd e č e b arv e, to p a v e lja tu d i za n e k a te re o z k e ro č a je (T . 11: 10— 11) te r p o so d e z 20 cm širo k o o d p r tin o in tra k a s tim r o č a je m (T . 1: 34, 2 : 40), k i se p o ja v lja jo tu d i v d o m ači iz d ela v i iz p o ro z n e g lin e (T . 3: 28, 6 : 9). K v rče m in v rč k o m so d ijo o č itn o tu d i o zk i ro č a ji (T . 6: 6 ), k i p o g o sto n a k a ­ z u je jo m a n jše sive a li rd e č e p o so d e (T . 2 : 37— 39, 6 : 7, 7 : 22, 11: 7), p o d o b n o Zap. Spodnje Grušovje Slovenska Bistrica Spodnja Nova vas »Velenik < Pragersko štev. vsa izkopišča n ajdbe ob Ložnici stavba A stavba B id ruševinska p last ostanki bivališča pri profilu št. 6 vse 879 224 85 9 282 173 98 8 i 382 lonci (43% ) 99 lonci (44% ) 36 lonci (42% ) 3 lonci (33% ) 119 lonci (42% ) 56 lonci (34% ) 66 lonci (67% ) 3 lonci (36% ) 2 63 skodele (7%) 19 lonci (8%) 10 vrči (12%) 2 lončka (22%) 27 skodele (10%) 25 vrči (14%) ; 5 trinožniki (5 %) 1 trinožnik 3 53 lončki (6%) 17 lončki (7,5 %) 9 trinožniki (12% ) 1 ploski krožnik (11%) 16 trinožniki (5%) 17 skodele (10 %) 5 skodele (5%) 1 vrč 4 49 vrči (6%) 11 ploski krožniki (5%) 8 skodele (9%) 1 skodela (11%) 16 lončki (5%) 14 lonci (8%) 4 pokrovi (4%) 1 lonec 5 47 trinožniki (6%) 11 sklede (5 %) 4 lončki (5%) 1 trinožnik (11 %) 14 pokrovi (5%) 11 lončki (6%) 3 lončki (3%) 1 skleda 6 45 lonci (5%) 10 lončki (4,5 %) 3 pokrovi (3,5 %) 1 pokrov? (11%) 12 ploski krožniki (4%) 10 pokrovi (6%) 3 am fore (3%) 1 ploski krožnik 7 38 pokrovi (4%) 8 skodele (3,5%) 3 lonci (3,5 %) 9 vrčki (3%) 9 trinožniki (5%) 3 sklede (3%) 8 30 ploski krožniki (3%) 7 sigillata (3%) 2 lončka (2,5 %) 8 vrči (3%) 5 sklede (3%) 3 lončki (3%) 9 25 sklede (3%) 7 skodele (3 %) 2 sigillati (2,5%) 8 lonci (3%) 4 melnice (2%) 2 skodeli (2%) 10 22 lončki (2,5 %) 6 trinožniki (2,5 %) 2 pokrova (2,5%) 8 sklede (3%) 3 pokrovi (2%) 1 krožnik 1 1 19 skodele (2%) 6 vrči (2,5%) 2 skodelici (2,5 %) 7 sklede (3%) 3 krožniki (2%) 1 pokrov 1 2 14 sigillata (1,5%) 6 pokrovi (2,5%) 2 skodeli (2,5%) 6 skodelice (2%) 3 ploski krožniki (2%) 1 ploski krožnik 1 3 12 sklede (1%) 4 amfore (1,5%) 1 ploski krožnik (1%) 5 lončki (2%) 2 lončka (1%) 14 12 pokrovi (1%) 3 melnice (1%) 1 ploski krožnik (1%) 5 sigillata (2%) 2 skodeli (1%) 1 5 11 melnice (1%) 3 pokrovi (1%) 4 melnice (1,5%) 2 amfori (1%) 16 10 vrčki (1%) 2 krožnika (1 %) 4 krožniki (1,5%) 1 skodelica 1 7 10 krožniki (1%) 2 skledi (1%) 4 vrči (1,5% ) 1 kadilna skodela 18 9 skodelice (1%) 1 vrček 3 skodele (1%) 1 oljenka 1 9 8 amfore (1%) 1 oljenka 3 pokrovi (1%) 1 shram beni lonec 20 4 vrči 1 am fora 2 amfori 1 lonček-čep 21 3 oljenke 1 oljenka 1 lonček-čaša — -------------- — ---------------------------------- 22 4 am fore 1 držaj posode ------- -------------------------------------------- 3 razno 1 sh ram b en i lonec 1 ploski krožnik 1 kadilna skodela 1 lonček-čep 1 lonček-čaša 1 razno _______________________ ______ __________________________________________________________________________________ Tab. 10. Pregled zvrsti p o so d ja n a naselbinskih n ajd iščih po količinskem zap o red ju (polkrepko: posode iz prečiščene gline; zaokroženi odstotki). — Ü b ersich t d er G efä ssa rten n ach R eih en fo lg e ih res za h len m ä ssig en V o r k o m m e n s (halbfett: Gefässe aus feinem Ton) k o t k ra tk i, a š iro k i n a re b re n i ro č a ji (T. 8: 21, 10: 13, 11: 9). Z an im iv o je , d a več k o t p o lo v ic a te h p o so d in to n a js ta r e jš ih iz h a ja iz S p o d n je N ove vasi, k je r rim s k e sta v b e še n iti n e p o zn am o . T re tjin s k i delež v n a s e lb in i ob B istric i je raz u m ljiv , p ra v n o b e n e p o so d e te v rs te p a n i b ilo v sta v b i A v S lo v en sk i B istric i in n a n a s e lb in s k e m n a jd iš č u v V elen ik u . O sta n k i a m fo r so m n o g o re d k e jš i, a e n a k o m e rn e je ra z p o re je n i. Iz S p o d n je N ove v asi iz h a ja ta o v aln a p o so d a z ra v n im d n o m T. 11: 1 in fra g m e n t ro b a u s tja T. 12: 10, iz v elen išk e n a s e lb in e še f ra g m e n tira n i sivi ro č a ji (T. 13: 28) te r iz ta m o š n je g o m ile št. 1 fra g m e n ti sive a m fo re (T. 18: 15), m e d te m k o sta se v S lo v en sk i B is tric i po leg č re p in j o s te n ja n a š la še fra g m e n t o k ro g leg a ro č a ja in del n a re b re n e g a v r a tu (T . 6 : 8 ,1 9 ). V saj to lik o k o t sk o d e l se je n ašlo tu d i loncev, zvečine ja jč a s tih o b lik te r n a jv e č k ra t sive in rd e č e b a rv e . R a z lik u je jo se n e le po o b lik i p ro filo v u s tij a m p a k tu d i p o v elik o sti, v e n d a r je n a jv e č m a lih p o so d , k i jim p ritič e tu d i im e vaza in čaša. ž e iz p e sk a n e gline, a p o d o b n a d ru g im v e č jim (T. 19: 1) in m a n jš im (T. 16: 5), je s h ra m b e n a p o s o d a T. 9: 16. L oncev s r e d n je v elik o sti, tu d i la te n s k e tra d ic ije , je m a lo (T. 5 : 25, 17: 1 ; v te j sk u p in i še T. 7: 9— 10). L ončki so im e li p o še v e n (T. 1: 10— 12, 12: 9) a li k r a jš i (T. 17: 3) o z iro m a n av p iče n ro b (T. 12: 6, 17: 4) te r so b ili raz ličn o o k ra še n i: o d n a v a d n e g a rd e č e g a p re m a z a do v re z a n ih a li v tis n je n ih p a so v zarez o z iro m a ja m ic , e n k r a t p a tu d i z b arb o - tin o m (T. 4: 22). N ašli sm o tu d i dva lo n č k a — v S lo v en sk i B istric i (T. 2: 28), S p o d n ji N ovi v a si (T. 10: 5) — v o b lik i »pivskih čaš« iz d ru g a č n e gline, ki so d ita m e d n a jz g o d n e jše p o s o d je n a te h n a jd iš č ih in sta iz d e le k p o e to v io n sk ih d elav n ic.2 3 9 3 š te v ilo loncev se sev ed a p o v e č u je tu d i z ra z n im i o sta n k i dnov (T. 3: 27, 4: 3, 18, 6: 13, 14, 8: 5, 12— 13, 21: 13 id), p o d o b n o k o t o sta n k i dn a s p r s ta n a s to n o g o in p o d o b n im i z n a č iln o stm i p o v e č u je jo šte v ilo sk o d el (T. 8: 24—25,9: 20, 11: 15) te r v rče v (T. 1: 32, 2: 45,4: 13). Iz p re č išč e n e g lin e je b ilo tu d i n e k a j rd e č ih p o k ro v o v (T. 1: 44, 2: 33, 41, 9: 12,13: 32), le e n k r a t tu d i siv (T. 1: 18). M eine sk le d e se d a j p rv ič spo zn av am o n a p o d ra v s k ih p o d e ž e lsk ih n a jd iš č ih (T. 4: 12, 8: 1, 9: 14), se m so d ita tu d i č re p in ji z z e le n im lo ščem v n o tr a n jo s ti (in v . št. A 6734 in 6806) iz S lovenske B is tric e in S p o d n je N ove vasi. M ed se lišč n im i n a jd b a m i s ta b ila tu d i fra g m e n ta v o lu tn e o lje n k e iz S p o d n je N ove v a s i (T. 9: 13) in p e č a tn e iz S lovenske B is tric e (T. 3: 22), m e d te m k o se je tr o je v o lu tn ih o lje n k n a š lo še v g ro b o v ih p r i S p o d n ji N ovi v asi (T. 16: 2—3, 17: 19), o d k o d e r im a m o tu d i ed in o p re jn o v re te n c e (T. 17 : 9). M ed lo n č e n in o iz m a n j p re č iš č e n e o ziro m a s p e s k o m m e ša n e g lin e se sk o ro n a v se h n a jd iš č ih k o t e n a z n a č iln ih zg o d n jih o b lik p o ja v lja jo tre b u š a s to o v aln i lonci s k o n ič n im n a ž le b lje n im v ra to m , k a k rš n e v ra z v iti o b lik i sed aj n a jb o lj s tr n je n o in štev iln o p o z n a m o iz g ro b išč a v Š e m p e tru . T ak i lonci z la te n o id n o tr a d ic ijo d o sle j n a p o d ra v s k e m p o d e ž e lju n iso b ili zn an i in jih izven tu o b ra v n a v a n e g a o b m o č ja , n p r . v S lo v en sk ih g o ric a h in P o m u rju tu d i se d a j (še) n i. T u k a jš n je n a jd b e iz g ro b o v (T. 16: 6—7, 16, 18: 5) k o t tu d i fra g m e n ti iz n a s e lb in (T. 2: 21—22, 9: 5) k až ejo v o b lik o v a n ju z a k lju č k a v ra tu različice, v se p a so b rž k o n e le lo k a ln o p o sn e m a n je b o g a to o k ra še n ih loncev, ki jim do s e d a j z n a n a v e č ja n a jd iš č a L ju b lja n a , Z ag reb -S ten je v ec , P tu j, K a tsc h , C elje, Š e m p e te r p rib liž n o o ris u je jo o b m o č je ra z širje n o sti. Z an im iv o je p r i tem , d a n a b liž n ji B ri nj evi g o ri z la stn o p ro iz v o d n jo loncev, trin o ž n ih skodel in d ru g ih zv rsti te h p o so d ni. D om ačo k u h in js k o lo n č en in o z a s to p a jo n a te h n a jd išč ih v n ajv eč ji m e ri lo n ci in trin o ž n e sk o d e le o ziro m a sk le d e , o d k a te rih so n e k a te ri p rišli tu d i v grobove, č e p ra v v n a ših p rim e rih n e k o t žare. V ečina lo n c ev je b ila o čitn o iz d ela n a d o m a n a p o d ež elju , za n esljiv o p a n e vsi, za to m o ra m o m isliti tu d i n a n a k u p e izd elk o v iz m e stn ih , n a jv e rje tn e je p re d v se m p o e to v in sk ih delavnic. R a zm ejitev m e d te m a d v em a sk u p in a m a za sed aj še n i m o g o č a o ziro m a b i p re j p o tre b o v a li iz č rp e n p re g le d p tu js k e seliščne in g ro b n e lo n čen in e, ki do slej v ta k e m sm islu še n i b il n a re je n . Z a to la h k o n p r. p tu js k i iz v o r do m n ev am o le p r i ta k ih p o so d a h , k a te rih oblike o z iro m a p ro fili ro b o v u s tij so sp lo šn o ra z ­ š irje n i p a še p o te m ali o n em p o ja v u k o t je n p r. žig N IN N IA n a fra g m e n tu lo n c a T. 1: 20. N e glede n a to la h k o v ce lo tn i sk u p in i te v r s te p o so d vidim o n ek o lo k aln o sk u p in o , za k a te ro so d o m a č i lo n č a rji p ač s p re je li osnovne oblike o d d ru g o d in jih p o sv o je p reo b lik o v a li, č e je b ila p r i te m u d eležen a tu d i c e le jsk a lo n č en in a , p o se d a n je m p o z n a v a n ju n i ja sn o , za to se — v saj začasno — zdi, d a sm o to d p o d P o h o rje m že izven n je n eg a vpliva. O b m o čje te lo k aln e sk u p in e o m e ju je jo že do slej z n a n a n a jd iš č a od B rin je v e g o re n a za h o d u do P ra g ersk eg a n a v zh o d u , p o d p o h o rsk o o b m o č je m e d p re g ra d o ap n en išk eg a p o g o rja s S te n ic o in K o n jišk o goro te r p rič e tk o m ra v n in ta k o j za V elenikom p a je tu d i n a ra v n a n a se litv e n a enota. N ajč ešći in n a jz n a č iln e jši p ro fili v r h n jih zak lju čk o v lo n c ev so to d tis ti, ki im a jo o d e b e lje n ro b u s tja b o lj a li m a n j izvihan navzven, n jeg o v o n o tra n jo ste n o v eč in o m a s e d la sto u p o g n je n o , v o d o rav n o v rh n jo p o v ršin o p a izrav n an o ali žleb a sto u p o g n je n o (n p r. T. 5: 3— 8, 12— 16, 7: 1—8, 13: 1—5). M ed tem i p ro fili je n e k a j tip o lo šk ih različic, za k a te re p a ne m o re m o trd iti, d a so d o lo čen a s to p n ja v o b lik o v n e m ra z v o ju , k e r n i n a v oljo u s tre z n ih s tra tig ra fsk ih p o d a tk o v ali d ru g ih d a tira n ih p rim e rja v . P o d o b n i p rim e ri n a b o lj dov ršen o iz d ela n ih lo n c ih n p r. v P tu ju o p o z a rja jo n a večjo ra z š irje n o s t te o b lik e p ro fila, p r i č e m e r b i lo k a ln o p o sn e m a n je la h k o d a ja lo d o m ačim iz d e lk o m d elo m a b o lj sa m o sto jn e p o te ze . K er ta k ih loncev m e d lo n čen in o v S p o d n ji N ovi v asi ni, p ač p a so v p o tr je n o p o z n ih se lišč n ih n a jd b a h v S p o d n je m G ru šo v ju , b i jih, v saj n a sp lo šn o , la h k o im e n o v ali lo n č e n in a 3.— 4. sto le tja . D ru g a š te v iln e jš a o b lik a so lo n ci s p o šev izvihanim ro b o m , k i ni p o se b ej p ro filira n , a je n a v a d n o ob lo ali p a tu d i o g la to za k lju č e n (T. 1: 8, 2: 1, 5: 2, 9: 1—3, 6, 10: 12, 14, 17, 12: 1, 8, 18: 4, 21: 1). T a v rs ta p o so d , če se o p ira m o zlasti n a p ro fil u s tja , je p re c e j sp lo šn o ra z širje n a , zato tu n i n o b e n a lo k aln a p o se b n o st. V g la v n e m g re p r i te m z a z g o d n je lo n ce od 1. s to le tja d alje, k i pa tr a ja jo tu d i še v p o z n e jši čas. T u so, z la s ti s širšim i robovi, zn a čiln i za seliščne o sta n k e v S p o d n ji N ovi vasi, k je r d ru g ih p o p re j o p isa n ih p o so d sp lo h ni. Po p ro filih ro b o v u s tij m o ra m o p o u d a r iti še d v o je o b lik . T ak o je p riš la na d a n p re d v se m n a v zh o d n e m ro b u n a s e lb in e v S lovenski B is tric i sk u p in a loncev, k a te rih po šev iz v ih an i ro b o v i so o b lo o d e b e lje n i in ta k o h k r a ti n e ra zčlen je n i (T. 7: 15—17). V n a d a ljn jo sk u p in o p a so d ijo še lonci, k i im a jo pošev izvihan ro b v o d o rav n o p o d a ljša n , p r i tem p a o b lo za k lju č e n in n e p o se b e j p ro filira n ( T. 1: 1—3 ). P o so d e ta k ih p ro filo v so se n ašle p re d v se m n a za h o d n em ro b u S lo v en sk e B istric e v c e stn e m p ro filu št. 4. O b lik a v se h te h d o m a č ih loncev je v g lav n em ja jč a s ta , v e n d a r v ra z p o n u o d širo k ih , že v g la v n em tr e b u š a s tih lo n c ev (T. 3: 1, 21: 1) d o v itk ih o b lik (T. 5: 2, 18: 4 ), p r i č e m e r im a m o p ri p r v i s k r a jn o s ti v č a sih v e rje tn o že globoke sk le d e (T. 7: 1). V p o d o b n e m ra z p o n u se g ib lje jo tu d i m e re : p r e m e r u s tij sega o d 30 d o 14 cm , k o še la h k o g o v o rim o o lo n cih , p r i č e m e r so tis ti v e č jih m e r sev ed a red k i. G lin a p o so d je p ra v ta k o ra z lič n a , v glav n em z a ra d i ra z ličn e g a izv o ra (z raz ličn o g lin o ), d e lo m a p a b i b ilo m o g o č e ra z lo če v ati tu d i časo v n e razlik e. V ečin o m a g re za glino, m e ša n o z a p n e n č e v im p esk o m , k i je p o s ta la ob p ek i b o lj ali m a n j p o ro z n a . M nogo re d k e jš i s ta še dve o č itn e jši raz ličici: z d ro b n im (m iv k a stim ?) p e s k o m m o č n o p o m e ša n a glin a, ki im a se d a j m o k a sto h ra p a v o p o v ršin o te r re d k e , v e č in o m a č rn e p o s o d e iz p e s k a n e g lin e z o s tro h ra p a v o p o v ršin o (n p r. č a ša T. 2: 28). B a rv a te h p o so d p r e h a ja v šte v iln ih raz ličica h o d č rn e do sv e tlo rja v e , n e d a b i d o sle j p o zn a li p r i te m k a k š n e z a k o n ito sti v zvezi n p r. z g lin o a li izdelavo (p e č e n je m ip d .), ki gotovo o b s ta ja jo . V ečji del te h p o so d im a p raz n e, g la d k e p o v ršin e , p o g o sto p a so o k ra še n e . V ečin o m a so ta k o k ra s v o d o ra v n e č r te o d zelo ta n k ih in g o stih do širših in žle b ič a stih , k i jih n av a d n o o z n a č u je jo k o t g la v n ič a sti in m e tlič a s ti o rn a m e n t. T a n a č in o b d e la v e p o v ršin e n a jd e m o n a v se h tu k a jš n jih n a jd iš č ih , re d k e p a so k o m b in a c ije z n a v p ič n im i ali p o še v n im i za reza m i, k i jih n iso m o g li o b lik o v a ti ob v rte n ju , te m v e č n a k n a d n o . To so n p r. p re k v o d o ra v n ih (T. 29: 5), m ed n jim i (T. 18: 4) a li v ra z lič n e m se sta v u (T. 9: 17) v rez an i p a s o v i k ra tk ih č rtic. N av p ičn e č rte , iz d ela n e n a e n a k n a č in , se p o ja v lja jo v d v e h o b lik ah . T ako im a lonec T. 21: 1 p o 8 cm širo k e m p a s u v o d o ra v n ih č r t n a ra m e n u d ru g o p o v ršin o tr u p a d o 4— 5 cm p r e d d n o m o k ra še n o z e n a k o g o stim i n av p ičn im i č rta m i. P o d o b n o je n a o s ta n k ih lo n c a T. 3: 1, k je r je p as v o d o ra v n ih č r t ožji, d ru g e p a so n e k o lik o p o še v n e in m e tlič a ste . P o d o b n e so p o še v n e m u m etliča- ste m u o k ra s u n a v r s ti p o so d iz S p o d n je N ove v asi (n p r. T. 10: 12, 17,12: 1 id), k je r se ed in o p o ja v lja jo tu d i p aso v i u p o g n je n ih č r t n a r a m e n u (T. 9: 1). V zvezi z v o d o ra v n im i č r ta m i je n a v a d n o tu d i v alo v n ica, k i se sic er re d k o p o ja v lja in te č e p r e k o č r t ( T. 1 3 : 33— 35, 29: 7— 8 ), m e d n jim i ( T. 1 0 : 9 ) ali b rez n jih ( n a p o k ro v u T. 8: 6 in fra g m e n tu T. 12: 17). O b v sem te m im a jo n e k a te re p o so d e , z la sti sk le d e, n a v r a tu tu d i v o d o ra v n e žlebove (T . 5: 21— 24, 7: 18), ki d e la jo p o v rš in o re b ra s to p o d o b n o k o t n a » še m p e trsk ih loncih« in n a v rsti m a n jše g a p o s o d ja tu d i n a te h n a jd iš č ih ( n p r. T. 4: 1 ,1 3 :1 0 id). N a n o b e n i p o so d i, k o lik o r je to p o o h ra n je n ih sp o d n jih d e lih sev ed a m ogoče tr d iti, o k ra s n i seg al d o d n a, te m v eč je p o n e h a l 3— 5 cm n a d n jim te r b il v ča sih o m e je n s p a s o m v o d o ra v n ih č rt. Z n ač iln a v r s ta d o m a če lo n č en in e so tu d i trin o ž n e sk o d e le in sklede, k i jih po p ro filih la h k o ra z d elim o v d v o je g la v n ih sk u p in (tabela 12). V p rv o so d ijo tis te z le č a stim n a re b re n im tru p o m in o b lo z a k lju č e n im ro b o m (T. 2: 20, 3: 23, 19: 6— 7), tis te s šib k o iz o b lik o v a n im (T. 9: 8, 21: 7) in tis te z iz ra z itim k lju ­ n a s tim ro b o m (T. 2: 18, 10: 10, 21: 6). P o se b n a o b lik a je tr ik o tn i ro b sk o d ele T. 20: 3, p o e n k r a t p a s ta z a sto p a n i s k o d e li z v a lja s tim tr u p o m T. 10: 1 in po šev izv ih an im ro b o m T. 16: 4. V d ru g o sk u p in o u v ršč a m o sk o d e le z o b lim tru p o m in n a v rh u n a ra z lič n e n ač in e ra z š irje n im ro b o m : d v o s tra n s k o ra z š irje n im in rav n im (T. 1: 25, 2: 4, 4: 27—28, 7: 23, 13: 18), d v o s tra n s k o ra z š irje n im in Slovenska Bistrica Spodnja Nova vas Velenik Vse I profil 4 A B C C • II • III IV V f 10: 1 1 J 16: 4 1 f ) 2: 20 3: 23 10: 18 19: 6 19: 7 5 ) 9: 8 21: 6 21: 8 3 ) 2: 18 10: 10 2 J 20: 3 1 J 13: 16 1 % 1: 22 3: 24 < D 2 2 M 6504 2 6543 t " 1: 23 2: 19 13: 19 5 ^ « A 6565 1: 24 3: 25 13: 17 22: 17 1 5 « 6543 ■ 6563 M 6640 1: 25 2: 4 4: 27 7: 23 4: 28 13: 18 9 skupno 6 4 1 6 2 1 4 1 4 2 3 1 35 I Spodnje G rušovje; I I gomila; II I gom ila 1; IV gom ila 2; V Pragersko se d la sto u p o g n je n im (T. 1: 24, 3: 25, 13: 17), sam o n a v z n o te r ra z š irje n im in ra v n im (T. 1: 23, 2: 19, 3: 24, 13: 19) te r p o se b n i o b lik i T. 1: 22 in 13: 16. Z n ač iln a za v e č in o te h p o so d s ta p o ro z n a g lin a sv etlo rja v e , siv e ali te m n o sive b a rv e te r z ž le b lje n je m n a r e b re n o b o d tr u p a vse do ro b a . S k o ra j p o lo v ic a jih je s p r. u s tja 27— 30 že sk led e, d ru g a p o lo v ic a s p r. 17— 26 p a so d i m e d sk o d ele. N ašle so se n a v se h n a jd išč ih ra z e n v p la n e m g ro b u p r i S p o d n ji N ovi vasi, n ajv e č p ri sta v b i B v S lo v en sk i B is tric i, a sk o ro e n a k o č e sto še n a d ru g ih n a s e lb in sk ih to č k a h . T iste iz p rv e sk u p in e so se n a šle p ri sta v b i B v S lo v en sk i B istric i, v S p o d n ji N ovi v asi in v g o m ila h št. 1— 2 v V elen ik u , tis te iz d ru g e s k u p in e p a n a n a s e lb in sk ih m e stih , n i jih p a b ilo v S p o d n ji N ovi v a si in v gro b o v ih . K e r so b ili g ro b o v i iz z g o d n je g a časa, v n a s e lb in a h p a im a m o — ra z e n v S p o d n ji N o v i v asi — p o v so d tu d i p re c e j m la jše g ra d iv o , se že iz te g a n a k a z u je č a so v n o z a p o re d je tu d i za trin o ž n ik e : tis ti iz p rv e sk u p in e so zg o d n ji (1.— 2. s to le tje ), o n i iz d ru g e sk u p in e p a m la jši (p re d v se m 3.— 4. sto le tje ). V elika m n o ž in a trin o ž n ik o v d ru g e s k u p in e n a B rin je v i g o ri n a s sp e t — k o t p ri lo n c ih — o p o z a rja , d a so jih m o rd a izd elo v ali n a te m n a jd iš č u . M ed d ru g im i z v rstm i p o so d ja , iz d e la n e g a iz p e s k a n e gline, v e č in o m a s te m n o sivo, a tu d i rja v o in h ra p a v o p o ro z n o p o v ršin o , so še n e k a te re sk le d e (n p r. T. 5 : 22, 7 : 18, 13 : 14, 16 ), sk o d e le ( T. 2 : 24, 3 : 26, 4 : 31, 5: 22, 23, 12: 12, 13 : 10, 13), lo n čk i (T. 3: 9, 4: 1, 13: 11, 12) te r sev ed a p o k ro v i. Z a večino te h p o so d je zn a čiln o ž le b lje n je n a v ra tu , r a m e n u a li p o v se m tr u p u (?), lo n č k o m in n e k a te rim sk o d e la m p a b i o b p o d o b n ih n a jd b a h sp e t la h k o isk a li iz v o r n a B rin je v i gori. Š tevilo lo n cev , lončkov, sk led , s k o d e l in trin o ž n ih sk o d e l je b ilo sev ed a m n o g o v ečje, k a r d o k a z u je jo že tu p rik a z a n i o sta n k i d n a in n o g te r sev ed a šte v iln e in v e n ta riz ira n e in n e in v e n ta riz ira n e č re p in je . Če je n p r. m ogoče trin o ž n ik e še z a je ti v ce lo ti p a se d a d ru g o d o m ačo lo n č en in o sta tis tič n o p rik a ­ z a ti le v iz b o ru . O d ste k le n e g a p o s o d ja so se n a š li s k ro m n i fra g m e n ti le v n a se lb in sk ih p la s te h p ri s ta v b a h ob B istric i in p r i S p o d n ji N ovi v a si. Z 2,2 °/o je to le n e z n a te n d e le ž m e d v se m in v e n ta riz ira n im g rad iv o m in o b se g a do p rib liž n o polovice sk o d e lic e in čaše, č e tr tin a p a je o g la tih ste k le n ic (tabela 13). Sko­ d elice im a jo s v itk a s te ro b o v e u s tij, o o b lik i p a n e m o re m o zan esljiv o so d iti, k e r so o h ra n je n i k o šč k i p re s k ro m n i. V g lav n em g re za p o so d e , zn ačiln e p re d ­ v se m za 2. s to le tje , k i jih je — so d e č p o d o s e d a n jih o b ja v a h — v o sre d n ji in ju ž n i S lo v en iji zelo m alo , p a č p a v eč v P o d ra v ju in n je g o v i so seščin i. T u k aj so z a sto p a n e v d v e h ra z ličica h , od k a te r ih je tis ta s s trm im ro b o m šte v iln e jša , vse p a so iz d e la n e iz sv etlo ze le n eg a in le re d k o tu d i m o d rik a s to zelenega ste k la . N a jv e č se jih je n a šlo ob s ta v b i B, k a r b i la h k o tu d i k aj p o m en ilo , v e n d a r lo n č e n in a te g a n e p o trju je . D ru g a e n a k o šte v iln a sk u p in a so o s ta n k i o g la tih ste k le n ic , k i jih je p ra v ta k o bilo n a jv e č o b v zh o d n ih s ta v b a h v S lo v en sk i B istric i, a so se sic e r n ašle tu d i n a d ru g ih n a jd išč ih . Iz d e la n e so b ile v en a k i m e ri iz sv e tlo in m o d rik a sto zelenega s te k la . Le v gom ili št. 1 v V e le n ik u so se o h ra n ili d o k a j s tr n je n i ko si 'ta k e ste k le n ic e (T. 19: 5), m e d te m k o so d ru g o d p riš li n a d a n v eč in o m a p o sam ezn i o s ta n k i. V rste steklenine G l a s a r t e n N ajdišča F u n d o r t e O glata steklenica H e n k e lfla s c h e , v ie re c k ig Okrogla steklenica H e n k e lfla s c h e , r u n d lic h Skodelica, kot T . 15: 7 S c h ä lc h e n , w ie Skodelica, kot T . 15: 5 S c h ä lc h e n , w ie čaša, kot T. 15: 1 B ech er, w ie čaša gubanka F a lten b e c h er P rstanasto dno R in g b o d en N eznana posoda U n b e ka n n te F o rm šip a F e n ste rsch e ib e Skupno Z u s a m m e n j Slovenska B istrica: A 15: 21 i Slovenska B istrica: 30 abc 15: 3 15: 1 15: 10 15: 17 15: 22 15: 20 6 Slovenska B istrica: B 15: 12 15: 18 15: 19 15: 6 4 Slovenska B istrica: C 15: 4 1 Slovenska B istrica: Č 15: 2 15: 5 2 Spodnja Nova vas: 20 15: 8 15: 15 15: 16 15: 7 15: 9 15: 14 15: 13 15: 11 8 Spodnja Nova vas: grob 17: 8 17: 13 17: 11 3 Velenik: gom ila 1 19: 5 18: 10 18: 13 3 Velenik: gom ila 3 21: 5 1 skupno z u s a m m e n 9 1 3 4 1 2 2 5 2 29 svetlo zeleno h e l l g r ü n 15: 8 15: 4 15: 12 21: 5 15: 2 15: 5 15: 6 15: 10 15: 20 15: 21 10 rum enkasto zeleno g e l b l i c h g r ü n 15: 19 1 m odrikasto zeleno b l ä u l ic h g r ü n 15: 15 15: 16 15: 18 17: 8 18: 10 15: 7 17: 13 15: 3 15: 11 17: 11 18: 13 12 19: 5 rum enkasto 15: 9 2 g e l b l i c h 15: 13 V rste steklenine G la sa rten N ajdišča F u n d o rte ■M ^ Ö0 5 /3 , 5 K is b o « 'U O Ü 2 ; r t ■ a « T 3 io :a O > — i ^ M - O W H W 'Öin:^ M ** C * • • < u rt r t , 'c ^ Bä : J u ä-g rt £ > < S ) rt c a O fa- •§ 0 < Q i 2 S g S r t C 5 4 3 N * 2 ŽŽ ä« .ì m v < ß tt« g s a§ P « o M S o n N zelenkasto sivo g rü n lich grau 15: 22 1 bledo blass 15: 17 1 brezbarvno fa rb lo s 15: 1 15: 14 2 skupno zu sa m m e n 9 1 3 4 1 2 2 5 2 29 Tab. 13. Pregled steklenih posod po zv rsteh in barvi stekla. — Ü bersicht ü b e r die G la sg efä ssa rten u n d G lasfarben O d d ru g ih v r s t p o so d je še n a jv e č d ro b ce v , k i g ovore za ča še g u b a n k e iz raz ličn o o b a rv a n e g a ste k la , k i jim p a v n o b e n e m p r im e ru n i m ogoče d o lo č iti o b lik e. Del o sta n k o v te h z v rsti p o so d se je n a še l tu d i v g ro b o v ih , k je r so z a sto p a n e s k o ro vse tu n a jd e n e o b lik e . Z anim ivo je , d a v g ro b o v ih n ik je r n i bilo n a jti d iša v n ic . T u d i še d o k a j o h r a n je n a ste k le n ic a T. 18: 10 iz gom ile št. 1 je p re c e j r e d k a n a jd b a s k u p n o s sv o jim n ita s tim o k ra so m , k i m u je še n ajv eč p rim e rja v n a j ti v P tu ju .2 4 0 V g la v n em so tu k a jš n ji s te k le n i izd elk i ita lsk o blag o , k i so j ih p rič e li p rin a š a ti v te k r a je že v 1. s to le tju , o b d rž a li p a s o se v e rje tn o še d o 3. s to le tja . V n a s p r o tju s S p o d n jim G ru š o v je m n i zn a čiln ih p o z n o a n tič n ih ča š, k a r p a n e d o k a z u je , d a se n e b i m o g le še n a jti. M ed k o v in sk im i p re d m e ti v n a s e lb in a h n i b ilo b ro n a s tih in n e iz ž la h tn e jših kovin, a m p a k , ra z e n k o šč k a svinca, sa m o železni izdelki. T e b i la h k o ra z v rstili m e d h išn o ž e le zje te r v o z a rsk o o p re m o , p r i č e m e r se v e d a n e k a za n esljiv a tip o lo šk a ra z m e jite v n i m ogoča. M ed h iš n im železjem je se v e d a n ajv eč žebljev, k i p a so se n a š li tu d i n a ce sti, d a lje k a v lje v in d ru g e g a o k o v ja , vm es s ta k lju č in m o re b iti še k lju k a (T. 14). V te j s k u p in i to re j n i p o se b n o za n im iv ih n a jd b , n a s p ro tn o , b e r a je p ra v b o rn a , če u p o šte v a m o , d a je v s ta v b n i o p re m i in v e rje tn o še v h iš n i o p rav i m o ra lo b iti u p o ra b lje n o n a jra z lič n e jš e p ra k tič n o in o k ra sn o o k o v je te r sev ed a tu d i ra z lič n o o ro d je in p rib o r. K n a jd b a m s c e ste so d ijo p re d v se m p o d k v e, o d k a te r ih se je n a o b ra v n a ­ v an e m o d se k u rim s k e ce ste n ašlo v se g a sk u p a j se d em k o so v , o d te h k a r p e t p ri sta v b i A v S lo v en sk i B is tric i (T. 14: 6— 8, 11— 12; T. 22: 1—2). M e d tem ko iz ra z itih tip o lo š k ih ra z lik m e d n jim i n i, se lo č ijo p o v e lik o sti v v ečje (d . 13/š. 12 c m = T. 14: 7), s re d n je (d . 11,5— 12, š. 11,2— 10,5 c m ) in m a n jše (d . 11/š. 9,3 c m = T. 22: 2). P o dobno, v sm e ri p r o ti v e č jim m e ra m še n ek o lik o iz ra z ite jšo raz lik o je o p a z iti tu d i p r i z b irk i p o d k e v iz E m o n e .2 4 1 P o m e n b i ji b ilo p rip i- so v ati le v n je n ih sk ra jn o s tih , če b i se iz teg a lah k o sk le p alo n a o p rem o raz lič n ih v p re ž n ih živali, to je k o n j in m u l, k a r p a v te m ra z p o n u m e r še ni zanesljivo. H k o n js k i ali v o zarsk i o p re m i so d ita tu d i o k o v a T. 22: 6—1, ki jim a za se d aj n e v em o raz lo žiti p o m e n a . P regled d o k aj p o p o ln e o p rem e voza iz P o lja n c a n a m p r i te m n ič ne p o m a g a , saj vid im o le, d a b i bilo m ogoče v c e stišč u n a jti še m a rsik a j d ru g eg a, v e n d a r p a od re d k ih so n d tu d i ne sm em o p rev e č p rič a k o v a ti.242 D o sed a n ja k o p a n ja n a te h n a jd iš č ih so b ila v eč in o m a z a č e tn i p o sk u si, ki d a je jo le d eln e p o d a tk e in ki b i te rja la še n a d a ljn je g a n a č rtn e g a dela. š e n ajv eč je bilo n a re je n e g a s ce stišče m rim sk e ceste, k je r b i ob o b ilici p ro filo v la h k o d o p o ln il s e d a n je p o zn a v an je še k a k p o v ršin sk o o d p r t o d se k , za k a r p a je n a p rim e rn ih m e s tih v ed n o m a n j m o ž n o sti. K n a jd išč e m se lišč n e lo n čen in e ob L ožnici v S lo v en sk i B istric i in p ri P ra g e rsk e m b i kazalo s p o sk u sn im i ko p i p o isk a ti p rip a d a jo č e sta v b n e o s ta n k e in p re v e riti n jih z n a č a j v zvezi s ce stn im p ro m e to m . N a d a lje v a ti b i b ilo tre b a s p o sk u si, d a se v V e le n ik u n a jd e ce lo te n n a se lje n i p r o s to r in o p re d e liti n je g o v p o m en . S tav b o A v S lo v en sk i B istrici b i k azalo do k r a ja ra z isk a ti, ko b o to m ožno in jo o h ra n iti k o t ta ln i tlo ris v b o d o či u rb a n iz a c iji teg a d ela m e s ta . Poleg d o d a tn ih ra z isk a v te m eljev sta v b e B b i m o ra li ra z isk a ti ce lo te n , — sed aj še p ra z e n , — p ro s to r te g a n a s e lja z več sta v b a m i in ta k o do k r a ja ra z ja sn iti n jeg o v z n a č a j.2 4 3 To v elja tu d i za se lišč n e sledove p ri S p o d n ji N ovi vasi, k je r m e sto sta v b e sploh še ni znano. T am k o t tu d i p ri sta v b i B v S lo v en sk i B istric i s ta o b a o b c e stn a ja rk a z ru še v in sk im i o d p a d k i p ra v i zlati ja m i rim sk e lo n čen in e, o d k a te re po zn am o sed aj le m a jh e n del. P o d o b n o je z g ro b išči, k je r b o tis te , k i k n e k a te rim selišč n im to č k am še m a n jk a jo , m o re b iti k d a j o d k rilo sre č n o n a k lju č je , k o lik o r so seveda sp lo h še o h ra n je n a . To b i bilo p o m e m b n o za S lo v en sk o B istric o , k je r je šlo za o b sežn ejšo n a s e lite v in k je r vem o z d a j za n ek a j n a g ro b n ih k am nov. Iz gom il, č e p rav d o slej le d eln o o d k o p an ih , sm o sic e r d o b ili že g lav n e p o d a tk e , v n e k a ­ te rih p rim e rih p a so o sta le še v eč je n e ja sn o sti. V ce lo ti je b il do slej p re isk a n le p la n i g ro b p r i S p o d n ji N ovi v asi, k je r p a tu d i n i m o g lo b iti vse do k r a ja dognano. K o sm o ta k o o p isa li d o se d a n ja o d k r itja in n ašteli, k aj m a n jk a do p o p o ln e jše p o d o b e o b m o č ja z rim sk o c e sto p ri S lo v en sk i B istrici, n a j b o ja sn o , d a se d a n je p o zn a v an je še n e d a je tr a jn e jš e z a n e sljiv e p o d o b e o sk o ro n o b e n i stv a ri. Z ato v elja u p o š te v a ti se d a n jo izp o v ed n o v re d n o s t o p isa n ih n a jd b ta k o po n jih o v i k o lič in sk i m e ri k o t p o tip o lo šk ih m e ja h , h k r a ti p a seveda tu d i n jih o v o tre n u tn o razlag o le s p rid rž k o m — in u p a n je m , d a se b o dalo k a j p o p re j n a š te te g a še p ra v o č a sn o u re sn ič iti. OPIS GRADIVA MA TABLAH T abla 1 1. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja p ribl. 30, vel. kosa 4 X 8,5 cm. Inv. št. A 5407. Iz plasti nad gram ozom : 2,1—2,2 m. 2. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3 x 4 cm . Inv. št. A 5472. Iz plasti zahodno od gram oza: 2,1—2,6 m. 3. Del stene in ro b a sive posode (lonca ?) iz črno pečene p eskane gline s porozno površino. Pr. u s tja pribl. 25, vel. kosa 3,2 X 7,2 cm. Inv. št. A 5430. Iz tal pod gram o­ zom: 2,4—2,7 m . 4. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3,2 X 2,5 cm. Inv. št. A 5447. Kot poprej. 5. Del stene in ro b a sive posode (lonca) iz črnikasto rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3,4 X 5,7 cm. Inv. št. A 5471. Iz p lasti zahodno od gram oza. 6. Del stene in ro b a sivo rjav e posode (lonca) iz črnikasto rjav o pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 3 x 5 cm. Inv. št. A 5431. Iz tal pod gram ozom . 7. Del stene in ro b a rjav k asto sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. fragm enta 3,2 x 5,5 cm. Inv. št. A 5432. Kot poprej. 8. Del stene in ro b a tem no sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 2,4 x 5 cm. Inv. št. A 5416. Iz gra­ moza: 2,2—2,4 m. 9. Del stene in ro b a sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na zu n an ji strani vodoravne žlebičaste črte. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 4.5 X 2,5 cm. Inv. št. A 5433. Iz ta l pod gram ozom . 10. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (lončka ?) iz čiste rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja 10, vel. kosa 2,5 X 4,5 cm. Inv. št. A 5473. Iz p lasti zahodno od gram oza. 11. Del stene in ro b a svetlo sive posode (lončka) iz čiste sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u s tja 9,5, vel. kosa 3 X 4,4 cm. Inv. št. A 5456. Iz p lasti vzhodno od gram oza 2,2—2,7 m. 12. Del stene in ro b a rum ene posode (lončka) iz čiste rum eno pečene gline. Na površini sledovi rdeče barve in pasovi navpičnih zarez. Pr. u s tja 10, vel. kosa 2.5 X 3,4 cm. Inv. št. A 5458. K ot poprej. 13. Del sten e in odebeljenega ro b a svetlo rdeče posode (globoke skodele ali lonca ?) iz čisto svetlo rdeče pečene gline. N a površini sledovi prvotne rdeče barve. Pr. u s tja 14, vel. kosa 2,8 X 6 cm. Inv. št. A 5406. Iz plasti nad gram ozom . 14. Del stene in odebeljenega ro b a svetlo rdeče posode (globoke skodele ali lonca ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 16, vel. kosa 3,4 x 5,8 cm. Inv. št. A 5428. Iz ta l pod gram ozom . 15. Del stene in ro b a črne posode (skodele) iz prečiščene črno pečene _ gline; Bleščeča površina je enake barve in o k rašen a z vodoravnim žlebičem in navpičnim i zarezam i. Pr. u s tja neugotovljiv, vel. kosa 2,5 X 1,8 cm. Inv. št. A 5476. Iz plasti zahodno od gram oza. 16. F ragm ent stene in odebeljenega ro b a sigillatne skodele Drag. 37. Na površini ostanki tem no rdeče barve. Pr. u stja p ribl. 10, vel. kosa 2,5 X 3,4 cm. Inv. št. A 5458. Iz plasti vzhodno od gram oza. 17. Del stene in roba sive posodice (skodelice) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 1,9 X 1,8 cm. Inv. št. A 5459. K ot poprej. 18. Del stene in roba sivega pokrova iz prečiščene sivo pečene gline s površino enake barve. Pr. pribl. 22, vel. kosa 3 X 6,3 cm. Inv. št. A 5429. Iz tal pod gram ozom . 19. Dela stene z dnom in robom svetlo rjavega ploskega krožnika iz črnikasto rjavo pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. N o tra n ja stena je črne barve. Pr. u stja pribl. 26, dna 22, v. posode 5 cm. Inv. št. A 5445, 5455. Kos z dnom pod gram ozom ; kos z robom vzhodno od gram oza. 20. Del stene rjav e posode (lonca) iz rdeče-črno pečene peskane gline s porozno površino. Na zu n an ji površini sledovi črne barve? Pod gladkim vratom je tru p okrašen z vodoravnim i žlebičastim i črtam i, nad njim i v tisn jen žig z napisom NINNIA. Vel. kosa 4,4 X 6,8 cm. Inv. št. A 5462. T. 28. Tudi: T. 30: 3. 21. Del stene in dna svetlo rdečega ploskega krožnika iz čiste svetlo rdeče pečene gline. N a zunanji površini sledovi p rv o tn e rdeče barve in tem no sive povrhnjice. Pr. u stja pribl. 21, dna 17,5, v. 3,5 cm. Inv. št. A 5427. Iz ta l pod gram ozom . 22. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz rdečkasto pečene peskane gline s porozno površino. Pod ravnim robom poteka trik o tn o rebro. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 2 x 4,2 cm. Inv. št. A 5487. Iz plasti zahodno od gram oza. 23. Del stene in roba sive posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3 X 3,7 cm . Inv. št. A 5486. Kot poprej. 24. Del stene in roba svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Z unanja površina stene okrušena. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 3,6 x 6,4 cm. Inv. št. A 5417. Iz gram oza. 25. Del stene in roba svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. N o tran ja stena je svetlo sive barve, na zunanji površini pod rob o m nizko rebro, niže drobne vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 27, vel. kosa 4 x 5 cm. Inv. št. A 5408. Iz plasti nad gram ozom . 26. Del stene in roba sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sive pečene gline. Pod robom sledovi navpičnih zarez (?), nižje dvakrat po dva vodoravna žlebiča. Prvotna barva površine ni ohranjena (n a n o tran ji stran i sivo rjave lise). Pr. u stja pribl. 22 vel. kosa 6 X 6 cm. Inv. št. A 5453. Iz plasti vzhodno od gram oza. 27. Del stene svetlo rdeče posode (lonca?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena, n a v ratu drobno vodoravno rebro. Pr. oboda pribl. 15, vel. kosa 6 X 3,3 cm. Inv. št. A 5485. Iz plasti zahodno od gram oza. 28. Del stene in ro b a sive posode (skodele) iz prečiščene sivo rjavo pečene gline. Pod robom pasovi poševnih zarez, pod njim i vodoraven žlebič in vrezana črta. Pr. u stja pribl. 17, vel. kosa 3,7 X 4,5 cm. Inv. št. A 5475. K ot poprej. 29. Del stene in ro b a sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo rjavo-svetlo sivo- svetlo rjavo pečene gline. Na zunanji površini ostanki prvotne črne barve. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 5,8 X 5 cm. Inv. št. A 5454. Iz plasti vzhodno od gram oza. 30. Del stene in roba v ratu svetlo rdeče posode (vrčka) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine n i ohranjena. Pod robom ostanek poprej pri­ lepljenega ročaja. Pr. u stja 5, vel. kosa 3,7 X 3,5 cm. Inv. št. A 5474. Iz plasti zahodno od gram oza. 31. Del stene svetlo rdeče posode (lonca ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Na površini borni sledovi rdeče barve in p as navpičnih zarez. Vel. kosa 3 X 2,6 cm. Inv. št. A 5461. Iz p la sti vzhodno od gram oza. 32. Del stene in dna rum ene posode (vrča ?) iz s kam enčki pom ešane rum eno pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Nekoliko vbočeno dno im a s 3 m m širokim žlebičem oddaljen p rstan a st rob. Pr. dna 8,5, v. posode še 4,6 cm. Inv. št. A 5435. Iz tal pod gram ozom . 33. Dela stene in vboklega dn a svetlo rjav e posode (lonca) iz rdečkasto — črno pe­ čene gline s porozno površino. Dno im a nizek 6 m m širok rob, n o tran jo st posode je tem no sive barve. Pr. dna 10, v. posode še 3,8 cm. Inv. št. A 5439. K ot poprej. 34. Del stene in roba svetlo rjave posode s širokim trak a stim ročajem , izdelane iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Ročaj je imel po sredi vzdolžen žleb. Pr. u stja pribl. 17/20, š. ročaja 4 cm. Inv. št. A 5434. Kot poprej. 35. Del trak a ste g a ročaja svetlo rdeče posode (vrča ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. B arva prvotne površine ni ohranjena. Zunanji rob rebrasto profiliran. Š. ro ča ja 2,2, d. še 3,4 cm. Inv. št. A 5489. Iz plasti zahodno od gram oza. 36. Noga svetlo rjave trinožne skodele iz rdeče-čm o pečene peskane gline s po­ rozno površino. Z unanja stran je bolj rd ečk asto rjave barve. P ri dnu je tro je plitvih, višje pa še en širši in globji vodoravni žlebič. V. noge 8, š. p ri dnu 6, zgoraj 12 cm. Inv. št. A 5419. Iz gram oza. 37. Del stene in dn a rjavkasto sive posode (lončka ?) iz rdeče pečene peskane gline s porozno površino. Dno im a 5—8 m m širo k p rsta n a st rob. N o tran jo st posodice je črne barve. Pr. d n a 5, v. posode še 2,2 cm. Inv. št. A 5443. Iz tal pod gram ozom . 38. Del stene in dn a svetlo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno^ površino. N ekoliko vboklo dno je im elo 6 m m širok obrobek. Pr. dna 12, v. po­ sode še 4,8 cm. Inv. št. A 5412. Iz p lasti n ad gram ozom . 39. Del stene rjav k a sto sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. O hranjen je pričetek dna, 5 cm n ad njim p a p ričen jajo neenakom erno vrezane vodoravne č rte (m etličaste poteze). V. posode še 9,7, vel. kosa 10 X 8,5 cm. Inv. št. A 5481. Iz p la sti zahodno od gram oza. 40. Del stene tem no sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Po zu n an ji stran i potekajo drobne vodoravne črte, po n o tran ji, svetlo rjavi, p a širše žlebičaste. Vel. kosa 5,4 X 7,3 cm. Inv. št. A 5423. Iz gram oza. 41. Del stene in dn a rum ene posodice (skodelice ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. Ravno dno je poudarjeno. Pr. dna 5, vel. kosa 1,9 X 3 cm . Inv. št. A 5437. Iz tal p o d gram ozom . 42. Del noge svetlo rjave trinožne skodele iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. S podnji rob noge navzven odebeljen. Vel. kosa 5 X 4 cm . Inv. št. A 5409. Iz plasti n ad gram ozom . 43. Del dna in noge sivo rjave posode (skodele ?) iz črno pečene peskane gline z ne­ koliko porozno površino. Navzven usločena noga je na obeh stran e h odlom ljena in je m orebiti bila p o p rej prstan asta. N o tran jo st posode je črne barve. V. noge 1,5, vel. kosa 3,2 X 7,2 cm . Inv. št. 5444. K ot poprej. 44. Del stene in ro b a svetlo rdečega pokrova, izdelanega iz čiste svetlo rdeče pe­ čene gline. P rv o tn a b arv a površine ni o h ranjena. Pr. pribl. 20, vel. kosa 4,5 X 5,7 cm. Inv. št. A 5477. Iz p la sti zahodno o d gram oza. 45. Del stene in ro b a svetlo rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pr. pribl. 25, vel. kosa 5 X 5,7 cm. Inv. št. A 5478. K ot poprej. T abla 2 1. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (lonca) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Po zunanji površini črne lise. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 6 X 7,3 cm. Inv. št. A 6993 a. Iz k v ad ran ta 5 v stavbi A. 2. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (lonca ?) iz rjavo pečene peskane gline. Po zunanji površini ostanki črne prevleke. Po obodu ro b a pas navpičnih zarez (?). Pr. u s tja pribl. 15, vel. kosa 2,2 X 3,3 cm. Inv. št. A 6997. Iz k v ad ran ta 3 (recentno?). 3. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline. Po površini na obeh stran e h črne liste. Pr. u s tja pribl. 14, vel. kosa 2,6 X 4,6 cm. Inv. št. 7002. Iz k v ad ran ta 6. 4. Deli stene in ro b a črne posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko h rap av o površino. N a zunanji stra n i pod robom plitev žlebič, znotraj ne­ koliko niže vodoravni žlebiči od vrtenja. Pr. u stja 30, v. posode še 6,5 cm. Inv. št. A 6995. Iz k v ad ra n ta 3. 5. Del stene in ro b a črne posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 2,2 X 3,3 cm. Inv. št. A 6994. Iz kva­ d ra n ta 5 (recentno ?). 6. Del stene in ro b a rdeče posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 3 X 2,5 cm. Inv. št. A 6998. Iz k v ad ran ta 3. 7. Del stene in ro b a tem no sive posode (ploskega krožnika ?) iz prečiščene sivo pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine n i ohranjena? Pr. u stja pribl. 23, vel. kosa 3 X 3,5 cm. Inv. št. A 7005. Iz k v ad ran ta 6. 8. Del stene in ro b a rdečkasto rjave posode (p o k ro v a?) iz črno pečene peskane gline. N o tran ja stra n je razjedena, zato p ro fil nepopoln. Pr. pribl. 30, vel. kosa 6,5 X X 8 cm . Inv. št. A 7003. Iz k v ad ran ta 6 (recentno ?). 9. Deli sten in ro b a tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z ne­ koliko hrapavo površino. Po zunanji površini so od v ratu navzdol goste drobne vodo­ ravne žlebičaste črte, širše p a tu d i znotraj posode. Pr. u stja 16, v. kosa posode 5 cm. Inv. št. A 6835. P ri tem eljih severnega p ro čelja stavbe B v p ro sto r K. 10. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. Po zunanji površini ohranjeni ostanki rdeče barve, nižje pod obodom pa vsaj en pas poševnih zarez. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 5 X 6,4 cm. Inv. št. A 6809. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru I. 11. Del stene in roba tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s h ra­ pavo površino, n a kateri so sledovi črne prevleke. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 3.3 X 5 cm. Inv. št. A 6774. »Ob kontrolnem ja rk u — zidu«. 12. Del stene in vodoravnega roba rum ene posode (skodele ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. Po površini na obeh stran eh ostanki rdeče barve. Po vrhnjem delu roba poteka vrezana črta, po tru p u pa vodoraven žlebič. Pr. u stja pribl. 20/17, vel. kosa 4.8 X 6,7 cm. Inv. št. A 6773. K ot poprej. 13. Del o sten ja svetlo sivega ploskega krožnika iz prečiščene svetlo sive pečene gline. P rvotna b arv a površine n i ohranjena, n o tran ja stran dna je tem no siva. V. 3,8, pr. u stja pribl. 20. Inv. št. A 6976. Iz odkopov pri h itri cesti. 14. Del stene in roba rum ene posode (krožnika ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 3,3 X 5,6 cm. Inv. št. A 6827. P ri tem eljih zahodnega pročellja ob pro sto ru J. 15. Del stene in roba rum ene posode (skodele ?) iz prečiščene tem no sivo pečene gline. P rvotna b arv a sedaj nekoliko h rap av e površine ni ohranjena. Na zunanji strani vsaj dvoje ozkih reber. Pr. u stja pribl. 17, vel. kosa 3 X 3,2 cm. Inv. št. A 6838. Pri tem eljih severovzhodnega vogala stavbe. 16. Del stene in vodoravnega roba svetlo rdeče posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Na zunanji površini sledovi rdeče barve. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 2,3 X 4,2 cm. Inv. št. A 6775. »Ob kontrolnem ja rk u — zidu«. 17. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele ali lončka ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 12, vel. kosa 3.4 X 3,7 cm. Inv. št. A 6825. P ri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru J. 18. Del stene in roba svetlo rjave posode (trinožne skodele) iz črno pečene peskane gline s hrapavo površino. Pod reb rastim obodom je troje plitvih do 5 m m širokih vodoravnih žlebičev v obliki spirale (?). Pr. u stja 18, v. tru p a še 4,5 cm. Inv. št. A 6978. Iz odkopov p ri h itri cesti. 19. Del stene in roba svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz sivo pečene pe­ skane gline s porozno površino. N ižje po tru p u so goste vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 4 X 4,2 cm. Inv. št. A 6753. Iz k v ad ran ta 14. 20. Del stene in roba tem no sive posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline. N o tran ja površina je pretežno črne barve. Pr. u stja pribl. 19, vel. kosa 4 X 6,2 cm. Inv. št. 6826. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru J. 21. Del stene in roba tem no sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline. Na v ratu vsaj dvoje ozkih reber. N o tran jo st posode črne barve. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3 X 4,7 cm. Inv. št. A 6824. K ot poprej. 22. Del stene in roba tem no sive posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline. Na v ratu vsaj dvoje zaoblenih reber. Pr. u s tja pribl. 14, vel. kosa 3,8 X 4,2 cm. Inv. št. A 6814. Pri tem eljih zahodnega pročelja v p ro sto ru J. 23. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N otranja površina tem no sive barve. Pr. u s tja pribl. 16, vel. kosa 2.8 X 4,5 cm. Inv. št. A 6836. P ri tem eljih severnega pročelja v p ro sto ru L. 24. Del stene in roba tem no sive posode (skodele ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrap av o površino, po k ateri potekajo ozki vodoravni žlebiči. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3 X 8 cm. Inv. št. A 6810. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob pro­ sto ru I. 25. Del oblo navzven zavihanega ro b a svetlo rdeče posode (krožnika) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. N a zunanji površini ostanki rdeče barve. Pr. u stja pribl. 17/14, vel. kosa 1,6 X 3 cm. Inv. št. A 6815. Pri tem eljih zahodnega pročelja v pro­ sto ru J. 26. Del oblega vodoravno izvihanega ro b a tem no sive posode (skodele ?) iz pre­ čiščene sivo-svetlo rdeče-sivo pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 28/23, vel. kosa 2,5 X 4,8 cm . Inv. št. A 6807. Pri tem eljih zahodnega pro­ čelja ob p ro sto ru G. 27. Del stene sigillatne skodele Drag. 37. P rvotna barva površine ni ohranjena. Na ohranjenem kosu nerazločni ostanki reliefne upodobitve. Vel. kosa 4 X 2,8 cm. Inv. št. A 6839. P ri tem eljih severovzhodnega vogala. Tudi: T. 27: 6. 28. O bnovljen tem no siv lonček iz peskane sivo pečene gline s hrapavo površino. Na n o tran ji stra n i žlebovi od vrtenja. V glini obilica sljude. V. 13,8, pr. u stja 11, dna 5.2 cm. Inv. št. A 6822. P ri tem eljih zahodnega pročelja v p ro sto ru J. Tudi: T. 26: 3. 29. Del stene in ro b a sive posode (sklede ?) iz čiste svetlo sivo pečene (z m ivko m ešane ?) gline. P rvotna barva sedaj nekoliko hrapave površine ni ohranjena. Na n o tra n ji stran i plitev žlebič. Pr. u stja pribl. 27/32, vel. kosa 3,6 X 8,2 cm. Inv. št. A 6823. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru J. 30. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (skodelice po D rag. 33) iz čiste rdeče pečene gline. Z n o traj sledovi rdeče barve, zunaj črna lisa. Pr. u s tja pribl. 15, vel. kosa 3,7 X 5,2 cm . Inv. št. A 6977. Iz odkopov p ri h itri cesti. 31. Del stene in ro b a svetlo sive posode (lonca) iz sivo pečene peskane gline s sedaj h rapavo površino. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. V glini obilica sljude. Pr. u stja pribl. 23, vel. kosa 3,5 X 5,8 cm. Inv. št. A 6840. P ri tem eljih vzhodnega pročelja v p ro sto ru B. 32. Del stene in ro b a rdečega pokrova iz čiste rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni o h ranjena. Pr. pribl. 26, vel. kosa 4,2 X 3,6 cm. Inv. št. A 6818. Pri tem eljih zahodnega p ro če lja v p ro sto ru J. 33. Del stene in ro b a svetlo rjavega pokrova iz svetlo rjavo-črno-svetlo rjavo pe­ čene peskane gline s porozno površino. N a gornji stran i žlebičasta č rta in pas pošev vrezanih črt. P r. pribl. 26, vel. kosa 6,2 x 11 cm. Inv. št. A 6819. K ot poprej. 34. Del stene in roba sivega pokrova iz črno pečene peskane gline z nekoliko po­ rozno površino, ki im a n a spodnji stran i ostanke črne prevleke. Pr. pribl. 18, vel. kosa 5.2 X 5,8 cm. Inv. št. A 6820. K ot poprej. 35. Del stene in roba svetlo rjavega pokrova iz črno pečene peskane gline z neko­ liko porozno površino. S podnja stran sive barve. Pr. pribl. 20, vel. kosa 3,7 X 4,5 cm. Inv. št. A 6776. »Ob kontrolnem ja rk u — zidu«. 36. Del stene in ro b a črnega pokrova iz črno pečene peskane gline, v k ateri je obilica sljude. P ovršina rahlo hrapava. Pr. pribl. 18, vel. kosa 6,8 X 7,2 cm. Inv. št. A 6828. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru J. 37. Del tra k a ste g a ročaja svetlo sive posode (vrčka ?) iz čiste gline. Na sedaj ne­ koliko hrapavi površini ni sledov prvotne barve. D. ro čaja še 6,5, š. 1,8 cm. Inv. št. A 6980 č. K ot p o p re j. 38. Del stene in ovalnega ro ča ja ru m en e posode (vrčka ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. posode ob ročaju pribl. 16, š. ro ča ja 1,8 cm . Inv. št. A 6980 a. Iz odkopov pri h itri cesti. 39. Del tra k a ste g a ročaja rum ene posode (vrčka ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna b arv a površine ni o h ranjena. D. ro ča ja še 5,2, š. 1,5 cm. Inv. št. A 6980 c. K ot poprej. 40. Del ro b a in trak asteg a ro čaja svetlo rdeče posode iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 28/30, š. ročaja 4,5, vel. kosa 3,5 X 8 cm. Inv. št. A 6833. P ri tem eljih severnega p ro čelja v p ro sto ru K. 41. Gumb svetlo rdečega pokrova iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni o h ranjena. Pr. 4, v. še 2,2 cm . Inv. št. A 6817. Pri tem eljih zahodnega pro­ čelja v p ro sto ru J. 42. Dno in del stene rum ene posode (lončka ?) iz čiste rum eno pečene gline s sedaj nekoliko h rapavo površino. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. Pr. 4,5, v. še 1,8 cm. Inv. št. A 6755. Iz kv ad ran ta 14. 43. Noga in del dna sivo rjav e trinožne skodele iz črno pečene peskane gline s h ra­ pavo površino. V. noge 4,2, š. 7,3. Inv. št. A 6979. Iz odkopov p ri h itri cesti. ^ 44. Del d n a in stene tem no sive posode (skodele ?) iz čiste sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. N a n o tran ji stran i ob dnu č rta trikotnih jam ic. Dno im a 5 m m visok p rsta n a st rob. Pr. 9, vel. kosa 6 X 10,5 cm . Inv. št. A 6842. Pri tem eljih vzhodnega pročelja v p ro sto ru C. 45. Del d n a in stene svetlo rjave posode (vrča ali lonca ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. N a zunanji površini sledovi rdeče barve in črnih lis. Dno im a s 5 m m širokim žlebičem oddeljen p rsta n a st rob. Pr. dna 6, v. še 3,4 cm . Inv. št. A 6816. Pri tem eljih zahodnega p ročelja v p ro sto ru J. T abla 3 1. Deli sten in roba sivo rjavega lonca iz črno pečene peskane gline s hrapavo površino. Z unanja površina je po obodu svetlo rjave, po ram enu in vratu z robom pa črnikaste barve. N otranjost posode je siva. Po ram enu poteka pas vodoravnih žlebičastih črt, pod njim i pa po trupu poševni v obliki m etličastega okrasa. Sledovi poševnih žlebičastih črt so tu d i nad vodoravnim pasom pod robom , v katerega so vdolbeni sledovi krasilnega orodja — 1,5 cm širokega predm eta z zobci. Pr. u stja 21, oboda 26, v. ohranjenega profila 17 cm. Inv. št. A 6901. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. Tudi: T. 28: 2. 2. Del stene in roba rdečkasto rjave posode (lonca) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 4X11 cm . Inv. št. A 6908. Kot poprej. 3. Del stene in roba sivo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,2 X 6 cm. Inv. št. A 6952. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 4. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Na n o tran ji stran i ro b a plitvi žlebiči in klekast prehod v trup. Pr. u stja pribl. 24, vel. kosa 5,6 X 11 cm. Inv. št. A 6961. Kot poprej. 5. Del stene in roba sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 2,5 X 5,2 cm. Inv. št. A 6943. Iz profil­ nega ja rk a št. 30 a. 6. Del stene in roba svetlo rdeče posode (globoke skodele ali lonca ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Sledovi rdeče barve kom aj vidni. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,3 X 7 cm. Inv. št. A 6909. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 7. Del stene in roba rdeče posode (skodele ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Sledov prvotne (rdeče ?) barve ni, n a steni je ohranjena vodoravno vrezana črta. Pr. u stja pribl. 17, vel. kosa 4 X 5,4 cm. Inv. št. A 6906. Kot poprej. 8. Del stene in roba rum ene posode (globoke skodele ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. N a površini obeh strani posode še sledovi rdeče barve. Na zunanji strani pod razširjenim robom štirje pasovi navpično vrezanih črtic. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 4,2 X 8,4 cm . Inv. št. A 6911. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. Tudi: T. 29: 3. 9. Del stene in roba tem no sive posodice (lončka) in rjavo-rdeče pečne peskane gline z nekoliko porozno površino. Pod robom potekajo trije plitvi žlebiči z vm esnim i rebri. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 5 X 3,5 cm. Inv. št. A 6955. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 10. Del stene in roba sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. N a ram enu vidne vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 3,5 X 6,3 cm. Inv. št. A 6942. Iz profilnega ja rk a št. 30 a. 11. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca?) iz rdeče pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 2,5 X 5,4 cm. Inv. št. A 6910. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 12. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodelice po Drag. 38) iz prečiščene svetlo rdeče gline. N a obeh straneh še vidni ostanki rdeče barve. V rhnji del roba im a žlebičasto črto in tri pasove poševnih zarez. Pr. u stja pribl. 16/12, v. posodice še 2,8 cm. Inv. št. A 6905. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 13. Del stene in roba svetlo rdeče posode (krožnika po Drag. 39 ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Le neznatni sledovi rdeče barve. N a vrhnjem delu roba vrezana črta in trije pasovi poševnih zarez. Pr. u stja pribl. 24/30, vel. kosa 5,2 X 7,5 cm. Inv. št. A 6904. Kot poprej. 14. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a prehodu v ratu v ram e širši žlebič, niže po ram en u drobne vodo­ ravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 6,3 X 10,5 cm. Inv. št. A 6950. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 15. Del stene in ro b a črne posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. N o tran jo st rjave barve. Po ram en u potekajo vodoravne žlebičaste črte, čez n jih sledovi valovnice. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 5 X 9 cm. Inv. št. A 6907. Iz profil­ nega ja rk a št. 30 b. 16. Del stene in roba sigillatne skodele Drag. 37. P rvotna rd eča barva še pretežno ohranjena. Pr. u s tja pribl. 16, vel. kosa 4 X 2,6 cm. Inv. št. A 6957. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 17. Del stene reliefne sigillatne posode (čaše ?). P rvotna rd eča barva še pretežno ohranjena. Pod dvem a vodoravnim a č rta m a v krogu relief o p rsja (?). Pr. posode pribl. 7, vel. kosa 3,3 X 2,4 cm. Inv. št. A 6964. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. Tudi: T. 27: 4. 18. Del stene in dna reliefne sigillatne posode Drag. 37. R deča b arv a površine še pretežno o hranjena. Po ostenju nad dnom ostanki reliefne upodobitve: rastlinski liki in spodnji del človeške postave. Pr. dna pribl. 18, vel. kosa 5,3 X 7,2 cm. Inv. št. A 6963. K ot poprej. T udi: T. 27: 5. 19. Del stene in ro b a črne posode (sklede) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. Črna barva površine je večinom a ohranjena. Med odebeljenim robom in rebrom na obodu štiri proge poševnih in navpičnih zarez. Dvoje takih prog tu d i na spodnjem delu trupa. Pr. u s tja pribl. 27, vel. kosa 5,6 X 11,5 cm. Inv. št. A 6903. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 20. O bnovljena svetlo rdeča skodelica (po Drag. 33) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. Po sredini ostenja vodoravno vrezana črta , sledovi rdeče barve kom aj vidni. V. 6, p r. u s tja 10, dna 3,6 cm. Inv. št. A 6949. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. Tudi: T. 26: 1. 21. Del stene in roba tem no sive posode (sklede) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. Črna b arv a površine le neznatno ohranjena. Med odebeljenim robom in rebrom na obodu štiri v rste poševnih zarez. P r. u s tja pribl. 30, vel. kosa 5 X 9,5 cm. Inv. št. A 6902. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 22. Del v rh n je stene svetlo rdeče pečatne oljenke iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. O hranjen del obrobne letvice z izboklino. Vel. kosa 4,5 X 3 cm. Inv. št. A 6936. K ot poprej. 23. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a zunanji stran i šest žlebičev in pet vodoravnih reber. Pr. u s tja pribl. 30, vel. kosa 6,7 X 9,5 cm. Inv. št. A 6914. K ot poprej. 24. Del stene in roba sive posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod sedlasto upognjenim robom dvoje žlebičev in vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 2,7 X 7,2 cm . Inv. št. A 6915. K ot poprej. 25. Del stene in ro b a sivo rjav e posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino, ki je znotraj tem no sive barve. Pod sedlasto upognjenim robom širok žlebič. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 4,2 X 7,4 cm. Inv. št. A 6958. Iz profil­ nega ja rk a št. 30 c. 26. Del stene in roba sivo rjave posode (skodela ?) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. N a ram enu oblo rebro m ed dvem a žlebičem a in ozkim a trik o tn im a rebrom a. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 3,8 X 5,2 cm . Inv. št. A 6954. K ot poprej. 27. Dno in del ostenja rum ene posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Dno im a s 5 m m širokim plitvim žlebi­ čem označen p rsta n a st rob. V n o tran jo sti široki plitvi žlebovi od vrtenja. Pr. dna 4,5, v. posode še 5,5 cm. Inv. št. A 6916. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 28. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (vrča ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Iz izvihanega oblega roba je izhajal (4 cm širok ?) tra k a st ročaj, ki je v celoti odlom ljen. Pr. u stja p ribl. 20, vel. kosa 8 X 10 cm. Inv. št. A 6941. Iz profilnega ja rk a št. 30 a. 29. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Po ram enu (in tru p u ?) 2 m m široki vodoravni žlebiči. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 6 X 7,6 cm. Inv. št. A 6951. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. Tabla 4 1. Deli ste n in roba tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a zunanji stran i sledovi črne prevleke, n o tra n ja površina svetlo rjav e barve. Pod vratom dvoje oblih reb er in plitvih žlebičev. Pr. u stja pribl. 14, v. ohranjene posode 7 cm. Inv. št. A 6953. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 2. Del gum ba in stene svetlo rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s po­ vršno izglajeno nekoliko porozno površino. Znotraj ostanki žlebičastih črt od vrtenja. Pr. gum ba 6, vel. kosa 8,5 X 11 cm. Inv. št. A 6926. Kot poprej. 3. Dno in del o sten ja rdečkasto rjave posode (lončka) iz prečiščene svetlo rdeče pečene in zveneče trd e gline. Zunanja površina večinom a p rek rita s črnim i lisami, n o tran jo st z žlebiči od vrtenja je rdeče barve. Pod obodom vsaj dvoje pasov 8 m m dolgih navpičnih zarez. Pr. dna 5,5, v. ohranjene posode 8 cm. Inv. št. A 6945. Iz pro- filnega ja rk a št. 30 a. 4. O bnovljen svetlo rjav ploski krožnik iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. N a n o tran ji steni delno še ohranjena rd eča barva. V. 4,8, pr. u stja 20, dna 17 cm. Inv. št. A 6912. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 5. Del stene z robom in dnom sivega ploskega krožnika iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. Po zunanji površini ostanki črne, po n otranji svetlo rjavi pa rdeče barve. V. 4,2, pr. u stja pribl. 20, dna 17 cm . Inv. št. A 6956. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 6. Del stene in ro b a svetlo rjavega ploskega krožnika iz prečiščene črno pečene gline. N a zunanji površini ostanki rdeče barve, n o tran ja je svetlo siva. Pr. u stja pribl. 19, vel. kosa 4,7 X 9,6 cm. Inv. št. A 6913. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 7. Deli sten ru m en e posode (globoke skodele ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. Na zunanji površini ostanki rdeče barve. Rob m anjka, n a prehodu koničnega ostenja pro ti dnu trikotno rebro. V gornjem delu dvoje vzporedno vrezanih vodoravnih črt. Pr. u stja pribl. 18, v. vrhnjega dela 7 cm. Inv. št. A 6927. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 8. Del stene in ro b a sivo rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. pribl. 20, vel. kosa 4 X 6,7 cm . Inv. št. A 6959. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 9. Del stene in ro b a svetlo rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s po­ rozno površino. N ad odebeljenim robom dvoje žlebičev z vm esnim rebrom . Pr. pribl. 30, vel. kosa 5,5 X 5,8 cm. Inv. št. A 6944. Iz profilnega ja rk a št. 30 a. 10. Del stene in ro b a sivo rjavega pokrova iz črno pečene peskane gline s porozno površino. V rhnja površina im a stopničaste pasove. Pr. pribl. 20, vel. kosa 6,6 X 5,8 cm. Inv. št. A 6960. K ot poprej. 11. Del svetlo rdečega ro čaja (vrča?) iz prečiščene črno pečene gline s svetlo rdečim obrobjem . P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Po sredini poteka 6 m m širok žleb. D. še 8,7, š. 3,6, deb. 1,6 cm. Inv. št. A 6962. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 12. Del dna in stene rdeče posode (m eine sklede ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. N eznatni sledovi prvotne rdeče barve. Pr. dna 14, vel. kosa 9 X 13 cm. Inv. št. A 6921. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 13. Del dna in stene rum ene posode (lonca ali vrča ?) iz prečiščene svetlo sivo pe­ čene gline. P rvotna barva ni ohranjena, n o tran jo st je svetlo rdeča. Dno im a s 6 m m širokim žlebičem oddeljen p rstn ast rob. Pr. dna 12, v. ohranjenega kosa še 3,5 cm. Inv. št. A 6971. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 14. Razbito dno in deli sten sive posode (lončka) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pr. dna 6, v. ohranjene posode še 4,5 cm . Inv. št. A 6972. Kot poprej. 15. Dno in del stene svetlo sive posode (lončka) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. dna 5, v. oh ran jen e posode še 4,5. Inv. št. A 6970. K ot poprej. 16. Del dna in stene rum ene posodice (skodele ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. Pr. dna 7, vel. kosa 5,2 X 5 cm. Inv. št. A 6917. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. 17. Del dna in stene tem no sive posodice (skodele ?) iz prečiščene črno pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena? Pr. dna 7, vel. kosa 3 X 5,8 cm. Inv. št. A 6918. K ot poprej. 18. Del dna in stene svetlo rdeče posodice (lončka ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. dna 4, vel. kosa 3,3 X 5 cm. Inv. št. A 6919. K ot poprej. 19. Del dna in stene rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Dno im a 7 m m širok pridvignjen rob. Pr. dna 10, vel. kosa 4 X 5,3 cm. Inv. št. A 6973. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 20. Del stene in neznatno vbodenega dna svetlo rjav e posode (lonca) iz tem no sivo (zunaj rdeče rjavo) pečene peskane gline s porozno površino. Znotraj sledovi dodelave s prsti. Pr. dna 12, v. ohranjenega kosa še 4,8 cm. Inv. št. A 6920. Iz pro­ filnega ja rk a št. 30 b. 21. Del stene svetlo sive posode (vrčka ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. V iden nastavek ro ča ja na v rh u oboda. Pr. oboda pribl. 13, vel. k o sa 7,2 X 5,6 cm. Inv. št. A 6929. K ot poprej. 22. Del stene svetlo rdeče posode (lončka) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. B arb o tin sk i okras sestavljen iz izboklin in kri­ žajočih se reber. Pr. oboda pribl. 15, vel. kosa 5 X 6,7 cm . Inv. št. A 6931. K ot poprej. Tudi: T. 29: 6. 23. Del stene z robom in dnom svetlo rjavega ploskega krožnika iz prečiščene rjavo pečene gline. N a zunanji površini neznatni sledovi rdeče barve. V. 4,2, pr. u stja pribl. 25, dna 21 cm. Inv. št. A 6761. Iz k v ad ran ta 6. 24. Del stene z robom in dnom sivega ploskega krožnika iz prečiščene rjavo pe­ čene gline. N a zu n an ji površini neznatni sledovi črne barve. V. 4,2, pr. u stja pribl. 25 cm. Inv. št. A 6762. K ot poprej. 25. Del stene z robom in dnom svetlo rdečega ploskega krožnika iz čiste svetlo rdeče pečene gline in z nekoliko hrapavo površino. P rvotna b arv a površine ni ohra­ njena. V. 4,2, p r. u s tja pribl. 28 cm . Inv. št. A 6789. Iz kvadranta 7. 26. Del stene in ro b a rum enega ploskega krožnika iz čiste svetlo rjavo pečene gline. Na n o tra n ji stran i šibki sledovi rdeče barve. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 4,3 X 4,4 cm. Inv. št. A 6859. Kot poprej. 27. Del stene in ro b a rjave posode (trinožne skodele ?) iz rjav o pečene peskane gline s porozno površino. Pod robom dvoje širokih plitvih žlebičev in niže vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 4,5 X 8,2 cm. Inv. št. A 6732. Iz kva­ d ra n ta 5. 28. Del stene in ro b a sive posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod robom vodoravne žlebičaste črte. Pr. u s tja pribl. 25, vel. kosa 2,6 X 3,5 cm . Inv. št. A 6860. Iz kupa p ri kvadrantu 7. 29. Del stene in ro b a rdeče posode (globoke skodele ali lonca?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. N a površini neznatni sledovi rdeče barve. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 3 X 5,3 cm. Inv. št. A 6855. K ot poprej. 30. Del ro b a in stene svetlo rjave posode (sklede ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 3,5 X 7 cm. Inv. št. A 6788. Iz kva­ d ra n ta 7. 31. Del stene in ro b a črne posode (skodele ?) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a ram enu oblo rebro m ed dvem a žlebičem a, niže vodoravne žlebi­ časte črte. Pr. u s tja pribl. 17, vel. kosa 4,5 X 3 cm. Inv. št. 6860. Iz kv ad ran ta 6. 32. Del dn a in stene rum ene posodice (lončka ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. dna 4,5, v. ohranjene posodice 2,2 cm. Inv. št. A 6790. Iz k v ad ran ta 7. 33. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na v ratu dvoje p litvih širokih žlebičev. Pr. u s tja pribl. 15, vel. kosa 3,8 X 4,3 cm . Inv. št. A 6858. Iz kupe p ri kv ad ran tu 7. T abla 5 1. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca ?) iz svetlo sivo pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji stran i vodoravne žlebičaste črte, n o tran jo st je svetlo siva. Pr. u s tja pribl. 20, v. oh ran jen e posode še 7 cm. Inv. št. A 6851. Iz kupa pri k v ad ran tu 7. 2. Del stene in ro b a sive posode (lonca ?) iz črno pečene p eskane gline s porozno površino. N a ram en u oblo reb ro m ed dvem a žlebičem a, niže d robne vodoravne žlebi­ časte črte. Pr. u s tja pribl. 17, vel. kosa 7 X 6,7 cm. Inv. št. A 6854. K ot poprej. 3. Deli stene in ro b a tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s h ra­ pavo površino. N a zunanji stran i vodoravne žlebičaste črte, n o tra n jo st je svetlo rjave barve. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 5,6 X 13,6 cm. Inv. št. A 6780. Iz kv ad ran ta 7. 4. Del stene in ro b a rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a zu n an ji stran i sledovi vodoravnih žlebičastih črt. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 4,6 X 9,4 cm . Inv. št. A 6725. Iz k v ad ran ta 5. 5. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz svetlo rjav o pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. P r. u s tja pribl. 16, vel. kosa 3,4 X 6,7 cm. Inv. št. A 6726. Kot poprej. 6. Del stene in roba rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 2,5 X 6,2 cm. Inv. št. A 6730. K ot poprej. 7. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz svetlo rjavo pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3 X 5,5 cm. Inv. št. A 6764. Iz kv ad ran ta 6. 8. Del stene in roba rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji strani vodoravne žlebičaste črte. Pr. u s tja pribl. 18, vel. kosa 6,6 X 11,5 cm. Inv. št. A 6781. Iz kvadranta 7. 9. Del stene in roba rjave posode (lonca ?) iz rjavo-črno-rjavo pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. N a v ra tu dvoje oblih reber m ed plitvim i žlebiči. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,8 X 8,2 cm. Inv. št. A 6728. Iz kvadranta 5. 10. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na ram enu sledovi vodoravnih žlebičastih črt. Pr. u stja pribl. 27, vel. kosa 4 X 9 cm . Inv. št. A 6783. Iz k v ad ran ta 7. 11. Del stene in roba rdečkasto rjave posode (lonca ?) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,2 X 5,2 cm. Inv. št. A 6787. Kot poprej. 12. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 3 X 3,6 cm. Inv. št. A 6791. Kot poprej. 13. Del stene in roba rdeče rjave posode (lonca ?) iz rjavo-sivo-rjavo pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. Na zunanji stran i drobne vodoravne žle­ bičaste črte, n o tra n jo st je tem no sive barve. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 6 X 7 cm. Inv. št. A 6786. K ot poprej. 14. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a zunanji stran i vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 24, vel. kosa 5,3 X 9 cm. Inv. št. A 6853. Iz k upa p ri kvadrantu 7. 15. Del stene in roba rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na n o tra n ji stran i roba in v ra tu štirje širši žlebiči. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 5,3 X 12 cm . Inv. št. A 6723. Iz k v ad ra n ta 5. 16. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz sivo pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a zunanji stran i vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 5,2 X 10 cm . Inv. št. A 6852. Iz k u p a p ri k vadrantu 7. 17. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u s tja pribl. 13, vel. kosa 4,4 X 10 cm. Inv. št. A 6727. Iz kvadranta 5. 18. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,3 X 6,5 cm . Inv. št. A 6747. Iz kvadranta 7. 19. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. N a zunanji stran i vodoravni žlebiči. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 4,5 X 7,2 cm. Inv. št. A 6729. Iz kvadranta 5. 20. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na m eji m ed v rato m in ram enom plitev širši žlebič niže vodo­ ravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 7 X 9,3 cm. Inv. št. A 6757. Iz kva­ d ran ta 6. 21. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (globoke sklede ali lonca?) iz čiste svetlo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 2.2 X 4,8 cm. Inv. št. A 6865. Iz kupa p ri kv ad ran tu 7. 22. Del stene in ro b a rjave posode (sklede) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na v ra tu dvoje reb er m ed plitvim i žlebiči. Pr. u s tja pribl. 26, vel. kosa 5.2 X 13 cm. Inv. št. A 6782. Iz kv ad ran ta 7. 23. Del stene in roba sivo rjave posode (sklede) iz črno pečene peskane gline z ne­ koliko porozno površino. N a v ratu dvoje reb er m ed plitvim i žlebiči, na n o tran ji strani pas vodoravnih žlebičastih črt. Pr. u s tja pribl. 30, vel. kosa 5 X 8 cm. Inv. št. A 6784. K ot poprej. 24. Del stene in roba tem no sive posode (sklede) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na v ratu vsaj dvoje plitvih žlebičev. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 5,5 X 5,6 cm. Inv. št. A 6785. K ot poprej. 25. Del stene in roba tem no sive posode (sklede ?) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pod robom tro je re b e r m ed plitvim i žlebiči. Pr. u stja 28, vel. kosa 4.4 X 11,5 cm. Inv. št. A 6724. Iz k v ad ran ta 5. 26. Deli ste n in ro b a rum ene posode (lonca) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena, n o tra n ja stra n je sedaj svetlo rdeča. N a sredini gornjega dela tru p a dvoje plitvih žlebičev, tre tji, širši, nad klekastim prehodom v ko­ nični spodnji del. Pr. u stja pribl. 16, v. o h ran jen e posode še 6,5 cm . Inv. št. A 6857. Iz kupa p ri k v ad ra n tu 7. 27. Del stene in roba rdeče posode (lonca) iz rdeče-črno-rdeče pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji stra n i d vakrat po dvoje vodoravno vrezanih črt, znotraj široki žlebiči. Pr. u stja pribl. 14, vel. kosa 5,3 X 7,5 cm . Inv. št. A 6731. Kot poprej. 28. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (globoke skodele ali lonca ?) iz čiste rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 18, vel. kosa 3.5 X 4,2 cm. Inv. št. A 6763. Iz k v ad ran ta 6. 29. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (skodele ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine n i ohranjena. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 3,3 X 5,2 cm. Inv. št. A 6764. Iz kv ad ran ta 7. 30. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodelice) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. N a vodoravnem vrhu roba dvoje vrezanih č rt in vtisnjene trik o tn e jam ice, kakršne so v neurejenem pasu tu d i pod robom . Pr. u s tja pribl. 10, vel kosa. 2,3 X 2,6 cm. Inv. št. A 6856. K ot poprej. T abla 6 1. Del stene in ro b a rjavega pokrova iz črno pečene peskane gline s porozno po­ vršino. Na zu n an ji stran i neurejeni pasovi vodoravnih žlebičastih črt, n a črni n o tran ji stran i pri ro b u plitvi žlebiči, višje p ro ti vrhu sledovi dodelave s prsti. Pr. pribl. 30, v. o hranjenega kosa 10,5 cm. Inv. št. A 6736. Iz kv ad ran ta 5. Tudi: T. 28: 3. 2. Del stene in ro b a rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. N o tra n ja stran je črne barve. Pr. pribl. 25, vel. kosa 9,4 X 5,5 cm. Inv. št. A 6758. Iz k v ad ra n ta 6. 3. Del stene in ro b a svetlo rjavega pokrova iz sivo pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. N a zunanji stran i široki plitvi žlebiči, znotraj žlebičaste črte od vrtenja. Pr. pribl. 20, vel. kosa 6 X 6,3 cm . Inv. št. A 6869 a. Iz k u p a p ri kvadrantu 7. 4. Del stene in roba tem no sivega p okrova iz črno pečene peskane gline s porozno površino. P r. pribl. 25, vel. kosa 5 X 7,8 cm . Inv. št. A 6759. K ot poprej. 5. Del dn a in stene svetlo sive posode (lonca ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. dna pribl. 8, vel. kosa 6,7 X 3,7 cm. Inv. št. A 6793. Iz kv ad ran ta 7. 6. Del rum enega ro čaja (vrčka ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Po sredini h rb ta p oteka ozek globji žlebič. O hranjen del stene posode (vrčka ?). D. še 10,8, š. 2,3, deb. 1 cm. Inv. št. A 6737. Iz k v ad ran ta 5. 7. Dva kosa svetlo rjavih ročajev (vrčka?) iz prečiščene sivo pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena. O srednji žlebič deli h rb et ročajev n a dve rebri. D. še 3,5 ozirom a 4,4, š. 1,9 ozirom a 2, deb. 1 cm . Inv. št. A 6738. Kot poprej. 8. Del rum enega okroglega ro čaja (am fore) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. D. še 6,2, deb. 2,6—2,9 cm. Inv. št. A 6868. Iz k upa p ri k v ad ra n tu 7. 9. Del stene in roba rdeče posode (vrča ?) iz rdeče-rjavo-rdeče pečene peskane gline s porozno površino. O hranjen začetek 3 cm debelega okroglega ročaja. Pr. u stja pribl. 24, vel. kosa 5,5 X 8,6 cm. Inv. št. A 6792. Iz k v ad ran ta 7. 10. Del d n a in stene rdeče rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline. No­ tra n jo st je tem no sive barve. Dno im a 5 m m širok nepravilno oblikovan pridvignjen rob. Pr. dn a pribl. 11, vel. kosa 7 X 12 cm. Inv. št. A 6741. Iz k v ad ra n ta 5. 11. Del stene svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a v ra tu pet ozkih oblih re b e r m ed plitvim i žlebiči. Vel. kosa 7,2 X 7,2 cm. Inv. št. A 6864. Iz kupa pri kvadrantu 7. 12. Del stene z robom dna tem no sive posode (lončka ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. V. ohranjene posode še 6, vel. kosa 7 X 7 cm. Inv. št. A 6797. Iz kvadranta 7. 13. Deli dna in sten svetlo rjave posode (lončka ?) iz čiste svetlo rjavo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Z notraj široki žlebiči. P r. dna 7,5, v. ohranjene posode 7,5 cm. Inv. št. A 6743. Iz kv ad ran ta 5. 14. Del dna in stene sive posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. dna 6, vel. kosa 6,5 X 4,5 cm. Inv. št. A 6766. Iz kvadranta 6. 15. Del stene in dna rjave posode (lonca) iz tem no sivo pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a n o tran ji strani pasovi vodoravnih žlebičastih črt. Pr. dna pribl. 10, vel. kosa 5,7 X 7,6 cm. Inv. št. A 6742. Iz kvadranta 5. 16. Del stene in dna svetlo rdeče posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo rdeče gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. dna 4,5, vel. kosa 3,5 X 5,3 cm. Inv. št. A 6744. K ot poprej. 17. Del stene in dna rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. N otranjost svetlo rdeče barve. Pr. dna pribl. 8, vel. kosa 4 X 7,2 cm. Inv. št. A 6767. Iz kvadranta 6. 18. Del stene z robom dna sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N ad dnom tro je vrezanih črt, višje sledovi vodoravnih žlebičastih črk, kakršne so tu d i n a črni n o tran ji strani. Pr. dna pribl. 6, v. oh ran jen e posode 8,3 cm. Inv. št. A 6863. Iz kupa p ri kvadrantu 7. 19. Del stene v ra tu svetlo rdeče posode (am fore ?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena, pač p a oblo reb ro m ed dvem a žlebi­ čema. Pr. v ratu pribl. 7, vel. kosa 4 X 5,8 cm . Inv. št. A 6765. Iz k v ad ran ta 6. 20. Del stene in dna rdeče rjave posode (lonca) iz črno pečene peščene gline s po­ rozno površino. Pr. dna pribl. 8, vel. kosa 5,5 X 4,5 cm. Inv. št. A 6748. Iz kvadranta 7. 21. Dno sive posode (sklede ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena, n o tran jo st dn a je svetlo rdeča. Vbočeno dno im a prsta- n ast rob. Pr. 13,5 cm. Inv. št. A 6739. Iz k v ad ran ta 5. 22. Del noge rdeče rjave trinožne skodele iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji stran i tro je širokih plitvih žlebičev. V. noge še 6,7, š. p ri dnu 7 cm. Inv. št. A 6801. Iz kvadranta 7. 23. Del stene rum ene posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. N a n otranji stra n i ostanki rdeče barve, n a zunanji poleg tega okras: vodoravno vre­ zane č rte in vsaj dva pasova navpičnih zarez. Vel. kosa 3,2 X 5,2 cm. Inv. št. A 6765 a. Iz kvadranta 6. 24. Del stene rum ene posode (skodelice ?) iz prečiščene rum eno pečene gline. Na n o tran ji strani ostanki rjave (?) barve, n a zunanji pa rdeče te r vsaj dva pasova nav­ pičnih zarez. Vel. kosa 4,2 X 4,2 cm. Inv. št. A 6765 b. K ot poprej. 25. Del stene črne posode (lonca) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. N o tran ja stran je rdeče rjav e barve, na zunanji je okras iz pasov vodo­ ravnih žlebičastih č rt in poševnih zarez. Vel. kosa 4,5 X 6 cm. Inv. št. A 6745. Iz kva­ d ran ta 5. Tabla 7 1. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a zunanji strani sledovi drobnih, na n o tra n ji p a nekoliko širših vodoravnih žlebastih črt. Pr. u stja pribl. 33, v. ohranjenega kosa 12 cm. Inv. št. A 6883. 2. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 5,8 X 6,4 cm. Inv. št. A 6872. 3. Del stene in ro b a sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s _ porozno površino. Na v ra tu ozko rebro. Pr. u s tja pribl. 22, vel. kosa 3,3 X 4,5 cm. Inv. št. A 6894. 4. Del stene in roba tem no sive posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 2,4 X 5,5 cm. Inv. št. A 6874. 5. Del stene in ro b a rdeče posode (lonca ?) iz rdeče pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u s tja pribl. 22, vel. kosa 3,3 X 7 cm. Inv. št. A 6887. 6. Del stene in roba svetlo sive posode (sklede ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na ram enu (in d alje ?) goste vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 7,5 X 5 cm. Inv. št. A 6886. 7. Del stene in ro b a sive posodice (lončka ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod robom ozki žlebiči in re b ra. Pr. u stja pribl. 9, vel. kosa 3,2 X 3,2 cm. Inv. št. A 6873. 8. Del stene in ro b a svetlo sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z neko­ liko porozno h rapavo površino. Pr. u s tja pribl. 16, vel. kosa 4,5 X 11,5 cm. Inv. št. A 6884. 9. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (vrčka ?) iz prečiščene svetlo rjave gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. N a v ra tu vidni sledovi poprej prilepljenega ročaja. Pr. u s tja 9, vel. kosa 4,5 X 6,5 cm. Inv. št. A 6895. 10. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (vrčka ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. N eznatni sledovi prvotne rdeče barve. Pr. u stja 7, vel. kosa 4,5 X 6 cm. Inv. št. A 6896. 11. Del stene z robom in dnom tem no sivega ploskega krožnika iz prečiščene svet­ lo sivo pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena. V. 4,3, p r. u stja pribl. 22, dna 18 cm. Inv. št. A 6876. 12. Del stene in ro b a sive posode (lonca ?) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 26, v. ohranjenega dela posode 7 cm. Inv. št. A 6893. 13. Del stene in roba svetlo sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z m očno porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,8 X 7 cm . Inv. št. A 6888. 14. Del stene, dn a in p rstan a ste noge sigillatole skodele Drag. 37 z večinom a ohra­ njeno rdečo barvo. Viden najnižji del reliefnega o krasa — tra k dvolistnih cvetov. Pr. noge 10,5, vel. kosa 6,6 X 7,3 cm . Inv. št. A 6890. Tudi: T. 27: 3. 15. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. N a obeh stran e h sledovi drobnih vodoravnih žlebičastih črt. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 5 X 12,8 cm. Inv. št. A 6892. 16. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz svetlo rdeče pečene peskane gline z m očno porozno površino. Pr. u s tja pribl. 26, vel. kosa 5,5 X 11 cm. Inv. št. A 6885. 17. Del stene in roba rdeče posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a v ra tu dvoje plitvih žlebičev. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 5 X 7,7 cm. Inv. št. A 6871. 18. Del stene in ro b a sive posode (sklede) iz sivo pečene peskane gline z m očno porozno površino. N a ram enu tro je oblih reb er m ed žlebiči, n a n o tran ji stran i vodo­ ravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 6,2 X 12 cm. Inv. št. A 6870. 19. Del stene in roba rum ene posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. N eznatni ostanki prvotne rdeče barve. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,5 X 3 cm. Inv. št. A 6899. 20. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 14, vel. kosa 3.5 X 6,5 cm . Inv. št. A 6875. 21. Del stene in roba sive posode (sklede) iz čiste svetlo rjav o pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Na n o tra n ji stran i pod robom plitev žlebič. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 6,8 X 11 cm. Inv. št. A 6889. 22. Deli sten in vodoravnega profiliranega roba rum ene posodice (vrčka ?) iz p re­ čiščene rum eno pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena, pač pa začetek 1.5 cm širokega trak asteg a ročaja. P r. u s tja pribl. 10, v. ohranjenega dela 4 cm. Inv. št. A 6897. 23. Del stene in roba rdeče posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod robom dvoje oblih reb e r m ed plitvim i žlebiči, n a vrhu ro b a in po srednjem delu tru p a vodoravni žlebiči. Podobni, a neenakom erni tu d i v n o tra n jo sti posode. Pr. u s tja pribl. 30, vel. kosa 10 X 11,5 cm . Inv. št. A 6877. 24. Del stene in roba svetlo sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rv o tn a b arv a površine ni o h ranjena. Pod robom sledovi treh v rst poševnih zarez in vodoravni žlebič. Pr. u stja p ribl. 20, vel. kosa 4 X 5,2 cm . Inv. št. A 6898. 25. Del stene in ro b a črne posode (ploskega krožnika ?) iz prečiščene tem no sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 17, vel. kosa 4 X 3,4 cm. Inv. št. A 6900. 26. Dno in del stene sive posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline z m očno porozno površino. Nekoliko vbočeno dno razjedeno. Pr. 7,5 cm . Inv. št. A 6880. 1. Deli sedaj obnovljene rdeče m eine sklede iz čiste rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena. N otranja stra n je neenakom erno posuta s kam enčki pr. 3—7 m m . N a prehodu roba v steno zgoraj le ozek žlebič. V. 10, pr. u stja 25/36, dna 14.5 cm. Inv. št. A 7006. Iz profilnega ja rk a št. 20. 2. Del stene in roba rdečega pokrova iz čiste rdeče-rjavo-rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. pribl. 21, vel. kosa 10 X 7 cm. Inv. št. A 7012. K ot poprej. 3. Del narebrene stene in ro b a svetlo rdeče kadilne skodele iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 3.5 X 6,3 cm. Inv. št. A 7206. Iz sondnega ja rk a 20/1: v najvišji plasti. 4. Del stene in ro b a svetlo rdečega ploskega krožnika iz čiste svetlo rdeče pečene gline. N a obeh stran e h le skrom ni ostanki rdeče barve. Pr. u stja pribl. 25, vel. kosa 6.5 X 11 cm. Inv. št. A 7007. Iz profilnega ja rk a št. 20. 5. Dno in del stene svetlo rdeče posode (lonca?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna b a rv a površine ni ohranjena. N otranja stran sedaj bledo sive barve. Dno im a s plitvim žlebičem oddaljen p rsta n a st rob. Pr. dna 5,6, v. ohranjenega dela posode 3,5 cm. Inv. št. A 7008. K ot poprej. 6. Del stene svetlo rdeče posode (lonca?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna rdeča b a rv a le neznatno ohranjena. N a ram enu še tro je ozkih plitvih žle­ bičev, nad njim i valovnica. Vel. kosa 5 X 7,3 cm . Inv. št. A 7011. K ot poprej. 7. Del stene črnega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s hrapavo površino. P red robom dvoje plitvih žlebičev, nad n jim a dve črti valovnic. Vel. kosa 5 X 5 cm. Inv. št. A 7208. Iz sondnega ja rk a 20/1 : v n ajv išji plasti. 8 a. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rvotna rdeča barva še večinom a ohranjena. Pod robom tro je vrezanih vzporednih črt in 1,5 cm širok pas trik o tn ih jam ic. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 5.6 X 7,2 cm. Inv. št. A 7213 a. K ot poprej. Tudi: T. 29: 4. 8 b. Deli sten in dna rdeče skodele iz prečiščene rdeče pečene gline. Prvotna rdeča barva še večinom a ohranjena. N a ostenju še plitev žlebič in pod njim tri vrste navpičnih jam ičastih zarez. Pr. dn a z 1 cm visoko p rstn a sto nogo 9 cm. Inv. št. A 7210. Kot p o p rej: v globji plasti. 9. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. Z notraj prvotna rdeča b arv a še večinom a ohranjena, zunanja površina p a pretežno črn ik asta. Pr. u stja pribl. 21, vel. kosa 5,8 X 8,5 cm . Inv. št. A 7211. Kot poprej. 10. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rvotna rdeča barva še delno ohranjena. Pod robom in nižje pod plitvim žlebičem pasovi navpičnih jam ičastih zarez. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 4,3 X 3,3 cm. Inv. št. A 7213. K ot poprej. 11. Del stene in roba svetlo rdeče posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 9, vel. kosa 2,6 X 3,5 cm. Inv št. A 7223 a. Kot poprej. 12. Del stene in ro b a svetlo rdeče posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. N a ram enu vrezana vodoravna črta. Pr. u stja p ribl. 9, vel. kosa 1,8 X 2,4 cm . Inv. št. A 7223 b. K ot poprej. 13. Del stene in roba svetlo rdeče posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 9, vel. kosa 1.3 X 4,4 cm. Inv. št. A 7223 c. K ot poprej. 14. Del stene in roba svetlo rdeče posode (vratu vrča?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 8, vel. kosa 2,5 X 5,4 cm. Inv. št. A 7223 č. K ot poprej. 15. Del stene in roba svetlo rdeče posode (vratu vrča?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. u s tja pribl. 8, vel. kosa 2.3 X 3,4 cm. Inv. št. A 7223 d. K ot poprej. 16. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (lonca?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 13, vel. kosa 3 X 5,7 cm. 17. Del ro b a svetlo rdeče posode (krožnika po Drag. 36?) iz čiste svetlo rdeče pe­ čene gline. N eznatni sledovi rdeče barve. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 2,4 X 4,8 cm. Inv. št. A 7223 f. K ot poprej. 18. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (krožnika po D rag. 36) iz prečiščene svetlo rdeče-tem no sivo pečene gline. Z n o traj prvotna rdeča b a rv a večinom a ohra­ njena, zunaj le neznatno. Pod počrnelo v rh n jo površino roba zn o traj vodoraven žle­ bič. Pr. u stja p ribl. 16/19, v. ohranjene posode 2,6 cm. Inv. št. A 7212. K ot poprej. 19. M asiven ro g lja st rdeč držaj iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni o h ran jen a, pač p a nekaj črn ih lis. D. na koncu odlom ljenega kosa 6,4, š. 4,6, deb. 3,2 cm . Inv. št. A 7224. K ot poprej. 20. Del stene in ro b a svetlo sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b a rv a sedaj razjedene površine ni ohranjena. N a tru p u oblo rebro m ed dvem a žlebičem a, m orebitni okras navzgor do roba ni spoznaven. Pr. u stja pribl. 21, vel. kosa 4,4 X 9 cm. Inv. št. A 7214. K ot poprej. 21. Del n areb ren eg a trak asteg a ro ča ja svetlo rdeče posode (vrča?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. D. še 5,5, š. 3,8 cm, deb. 9 m m . Inv. št. A 7225. K ot poprej. 22. Rdeča posodica n a m asivni nogi iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena, pač pa n ekaj črnih lis. Del v ratu z robom odlom ljen. V. še 7,8, pr. o boda 5,6, dna 3 cm. Inv. št. A 7217. K ot poprej. Tudi: T. 28: 5. 23. Del stene in ro b a tem no sive posode (globoke skodele?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna črn a barva še delno ohranjena. N a spodnjem delu pasa- stega roba v rsta trik o tn ih jam ic, niže n a tru p u vsaj dve v rsti navpičnih zarez. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 4,7 X 7,5 cm. Inv. št. A 7215. K ot poprej. 24. Del dn a in stene tem no sive posode (skodele, del poprejšnje?) iz prečiščene sivo rjavo pečene gline. P rvotna črna b a rv a še delno ohranjena. V sredini dna vtis­ njen rib i podoben lik z luskinasto (?) površino. P rstan asta noga visoka 12 cm . Pr. dna 7,5 cm. Inv. št. A 7219. K ot poprej. 25. Del dn a in stene tem no sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sivo pe­ čene gline. P rv o tn a (črna?) b arv a površine ni ohranjena. Na d n u vtisnjen rastlinski m otiv, od k atereg a ohranjena dva n a re b ra in zrna razčlenjena lista (3 X 2,5 cm). Tudi: T. 30: 1. Pr. d n a 8,3 cm, v. p rsta n a ste noge 9 cm. Inv. št. A 7218. K ot poprej. 26. Del stene in ro b a tem no sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo rjavo peče­ ne gline. P rv o tn a črna barva še večinom a ohranjena. Pod robom dvoje oblih reber in plitvih žlebičev. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 5,8 X 8,2 cm. Inv. št. A 7216. K ot po- prej. 27. Dno in deli sten svetlo rjave posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. dna 3,6, v. ohranjene posodice 4 cm. Inv. št. A 7240. K ot poprej, v rh n ja p last. 28. Dno in deli sten svetlo rjave posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rjave pečene gline. P rv o tn a barva površine n i ohranjena. Pr. dna 2,8, v. ohranjene posodice 3,4 cm . Inv. št. A 7220. K ot p oprej, globje. 29. Gumb in deli sten tem no sivega pokrova iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Z notraj vidne žlebičaste črte od vrtenja, zunanjost površno izdelana. Pr. gum ba 8 cm . Inv. št. A 7239. K ot poprej, v rh n ja plast. 30. Gumb in deli sten sivo rjavega pokrova iz rjavo-črno-rjavo pečene peskane gline z nekoliko porozno izglajeno površino. P rvotna barva površine ni ohranjena. G um b okrušen, znotraj široki žlebiči od v rten ja. Pr. gum ba 2,7, ohranjenega pokrova 11 cm . Inv. št. A 7235. K ot poprej, globje. 31. Del stene in roba tem no sivega pokrova iz črno pečene peskane gline z ne­ koliko hrapavo površino. N a obeh stra n e h široki plitvi žlebiči. Pr. pribl. 26, vel. kosa 11,6 X 12,3 cm . Inv. št. A 7237. K ot poprej. 32. Del sten e in roba rjavega p okrova iz rjavo pečene peskane gline z m očno porozno površino. N a zunanji stran i od ro b a navzgor vzporedni žlebiči, znotraj ob ro b u rebro za prileganje posodi, višje 2,5 cm širok pas vodoravnih žlebičastih črt, višje jam ičasti sledovi obdelave s p rsti. Pr. pribl. 22, v. ohranjenega dela 6,8 cm. Inv. št. 7236. K ot poprej. 1. Del stene in roba rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na v ra tu sledovi navpičnih žlebičastih potez, po tru p u poševne zaoblene goste žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 7,4 X 10 cm . Inv. št. A 7230. Iz sondnega ja rk a 20/1. 2. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Rob okrušen, pod vratom trik o tn o rebro, niže vodoravne žlebičaste črte. N otranja stran črne barve, s sledovi obdelave s prsti. Pr. u s tja pribl. 18, vel. kosa 5,6 X 10 cm. Inv. št. A 7231. K ot poprej. 3. Del stene in roba tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Od v ratu navzdol vodoravne žlebičaste črte, n o tran ja stran rjave barve. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 6,5 X 8,8 cm. Inv. št. A 7232. 4. Del stene in v ratu rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod v rato m plitev žlebič, n ato vodoravno žlebičaste črte. Na notranji strani sledovi potez s prsti. Rob okrušen. Pr. oboda pribl. 23, vel. kosa 7,5 X 7 cm. Inv. št. A 7234. K ot poprej. 5. Del stene in roba tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pod robom p et oblih reb er m ed plitvim i žlebiči, nižje po trupu vodoravne žlebičaste črte. N otranjost široko nažlebljena in im a ostanke črne barve. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 6,8 X 5,4 cm. Inv. št. A 7233. K ot poprej. 6. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Po ram en u prek vodoravnih poševne žlebičaste črte, znotraj po vsej povr­ šini širše vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 16, vel. kosa 4,4 X 7 cm. Inv. št. A 7245. K ot poprej, na tlaku p ri cesti. 7. Del stene in roba tem no sive posode (sklede?) iz prečiščene svetlo sive pečene gline. P rvotna (črna?) barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 30, vel. kosa 5,4 X 7 cm. Inv. št. A 7243. K ot poprej. 8. Del stene in (okrušenega) roba sive posode (trinožne skodele?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Zunanja površina m očno narebrena, no­ tra n ja im a ostanke črne prevleke. Pr. u s tja pribl. 17, vel. kosa 4,6 X 5 cm. Inv. št. A 7242. K ot p o p re j. 9. N arebren tra k a st ročaj z deli stene in roba svetlo rdeče posode (vrča) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. N a notranji strani stene površno izvedena reb ra m ed žlebiči. Pr. u stja pribl. 14, d. ročaja 13,5, š. 4,3, deb. 1,7 cm. Inv. št. A 7248. K ot poprej. 10. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (ploskega krožnika) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. Na n o tran ji stran i ostanki rdeče barve. P r. u stja pribl. 22, vel. kosa 5,4 X 7,4 cm . Inv. št. A 7241. Kot poprej. 11. Del stene in roba tem no sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sivo pe­ čene gline. P rv o tn a (črna?) barva površine ni ohranjena. N a zunanji strani sledovi vsaj dveh vrst poševnih zarez. Vel. kosa 3 X 3,5 cm. Inv. št. A 7244. K ot poprej. 12. Del stene in roba svetlo rjavega pokrova iz čiste svetlo rjavo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena, po o b robju bolj tem no sivo. Pr. pribl. 26, vel. kosa 5,2 X 7,5 cm . Inv. št. A 7246. Kot poprej. 13. Del dna in stene svetlo rdeče volutne oljenke iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rvotna barva površina ni ohranjena, pač p a lise črne prevleke. Vel. kosa 5,2 X 3,5 cm. Inv. št. A 7249. K ot poprej. 14. Del stene in roba svetlo rdeče m eine sklede iz čiste rdeče-sivo-rdeče pečene gline s sedaj razjedeno površino brez sledov prvotne barve. N otranjščina neenako­ m erno posuta s kam enčki pr. 2—5 m m . Ob notranjem obrobju ro b a dvoje vzpored­ nih žlebičev. P r. u stja pribl. 25/35, v. ohranjenega dela 7 cm. Inv. št. A 7309. Iz son­ de 2 c. 15. Del stene in roba rjave posode (lonca?) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a n otranji tem no sivi stran i na m eji m ed robom in vratom plitev žlebič. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 5 X 10 cm. Inv. št. A 7318. K ot poprej. 16. Deli sten in roba tem no sive posode (lonca) iz rdeče pečene peskane gline z nekoliko h rapavo površino. V odoravni vrh roba nažlebljen, prav tako vsaj prvi 4 cm ram ena, niže po tru p u goste vodoravne žlebičaste črte z vm esnim i pasovi po­ dobnih navpičnih črt. Pr. u stja pribl. 20/26 cm. Inv. št. A 7308. K ot poprej. 17. Del stene rjav e posode (lonca?) iz črno pečene peskane gline s porozno povr­ šino. N a zunanji stran i okras iz vodoravno vrezanih, navpičnih žlebičastih in pasu pošev zarezanih črt. Vel. kosa 3,7 X 4,5 cm. Inv. št. A 7322. K ot poprej. 18. Del stene in dna rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno in razjedeno površino. N otranja stran je tem no sive barve. Pr. dn a pribl. 10, v. oh ra­ njenega kosa posode 6 cm. Inv. št. A 7314. K ot poprej. 19. Dno in deli sten svetlo rjav e posode (lonca?) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena, n o tra n jo st je sedaj sive barve. Pr. dna 6,6, v. posode še 3,5 cm . Inv. št. A 7311. Kot poprej. 20. Del dna in stene svetlo sive posode (skodele) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. N a zunanji stran i tik pod obodom vidni sledovi dveh v rs t trik o tn ih jam ic. Pr. d n a 10, v. ohranjene posode 5,7 cm, v prstana- ste noge 8 cm. Inv. št. A 7312. K ot poprej. 21. Del stene in dna sive posode (skodele) iz rjavo pečene peskane gline z neko­ liko hrapavo površino. Pr. dna z nizko p rsta n a sto nogo pribl. 13, vel. kosa 7,7 X 6,3 centim etra. Inv. št. A 7313. Kot poprej. 22. Del dna, stene in noge tem no sive trinožne skodele iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. d n a pribl. 9, vel. kosa 7,4 X 8,4, v. noge še 1,7 cm. Inv. št. A 7315. K ot poprej. 23. Noga, del dn a in stene sive trinožne skodele iz svetlo rjav o pečene peskane gline s hrapavo površino, ki je delom a tem no sive barve. V. noge 6, š. do 11 cm. Inv. št. A 7316. K ot p o p rej. Tabla 10 1. Deli sten sedaj obnovljene tem no sive trinožne skodele iz črno peskane gline z nekoliko porozno in delom a razjedeno hrapavo površino. Pr. u s tja 25,5, v. 14, pr. nog 18 cm. Inv. št. A 7251. Iz sonde 2 a, zg o rn ja plast. Tudi: T. 25: 2. 2. Deli sten in roba svetlo rdeče posode (skodele?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. O hranjeni skrom ni ostanki rdeče barve, pod obodom pa vsaj 1,5 cm širok pas poševnih zarez. Pr. u stja pribl. 23, vel. kosa 5,4 X 3,8 cm. Inv. št. A 7255. K ot po- prej. 3. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (skodele?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva sedaj razjedene površine n i ohranjena. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 1,8 X 5 cm. Inv. št. A 7256 a. K ot poprej. 4. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (skodele?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 12, vel. kosa 2,6 X 3,7 cm. Inv. št. A 7256 b. Kot poprej. 5. Deli sten in roba tem no sive posode (lončka) iz čiste rjav o pečene gline z ne­ koliko hrapavo površino. Pod robom in niže n a tru p u dvoje vzporednih žlebičev. Pr. u stja p ribl. 10, v. ostankov posode še 8 cm, deb. stene 2—3 m m . Inv. št. A 7258. K ot poprej. 6. Deli sten in roba sive posode (sklede) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. N a zunanji stran i pod robom dvoje vzpored­ nih žlebičev, n ad njim a in pod njim i trije pasovi po treh v rst poševnih zarez. Pr. u stja pribl. 28, v. ohranjene posode 9 cm . Inv. št. A 7252. K ot poprej. 7. Deli sten in roba sive posode (sklede?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a sedaj delom a razjedene površine ni ohranjena. Pod robom ozko rebro m ed dvem a žlebičem a, o drugem o k rasu ni sledu. Pr. u stja p ribl. 28, v ohranjenih ostankov posode 8 cm. Inv. št. A 7254. K ot poprej. 8. Del rjav o pečene gline. P rvotna b arv a n a sedaj delom a tem no sivi površini ni ohranjena. P od robom tri vrste poševnih zarez, niže p ri dnu vsaj še ena. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 10 X 6 cm. Inv. št. A 7253. K ot poprej. 9. Del stene rjave posode (lonca?) iz rjavo pečene peskane gline z nekoliko h ra­ pavo površino. Na zunanji stra n i valovica m ed vodoravnim i žlebiči. Vel. kosa 3 X 3,6 centim etra. Inv. št. A 7265. Kot poprej. 10. Del nareb ren e stene in roba sive posode (trinožne skodele?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 3,2 X 7 cm. Inv. št. A 7259. K ot poprej. 11. Del stene sivo rjave posode (lonca?) iz prečiščene sivo-rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena, n o tra n ja stran je svetlo rjava. O hranjene štiri vrste pravokotnih jam ic. Vel. kosa 3,5 X 4 cm . Inv. št. A 7264. K ot poprej. 12. Del stene in roba sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na površini roba sledovi površne izdelave. Od vratu navzdol navpične šir­ še žlebičaste č rte (m etličaste poteze), n a n o tran ji stran i pa sledovi podobnih vodo­ ravnih žlebičastih č rt na robu in vratu, niže navpični žlebovi obdelave s prsti. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 11X 11 cm. Inv. št. A 7273. Kot poprej. 13. Kos trak asteg a ročaja svetlo rdeče posode (vrča ?) iz prečiščene rdeče pečene gline. Zunanji ro b neizrazito profiliran. D. ročaja še 6, š. 2,5 cm. Inv. št. A 7262. Kot poprej. 14. Deli stene in ro b a sivo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Od v ratu navzdol vodoravne žlebičaste črte, n a n o tran ji strani sle­ dovi v rten ja le n a obrobju roba. Pr. u s tja pribl. 24, v. obnovljenega profila posode 7 cm. Inv. št. A 7277. K ot poprej. 15. Del stene in ro b a sivo rjav e posode (pokrova) iz rjavo-sivo rjavo-rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pod oblim robom žleb za prilag ajan je posodi, po zgornji površini do 2 m m široki vzporedni žlebiči. Pr. pribl. 20, vel. kosa 6,5 X 6 cm. Inv. št. A 7268. K ot poprej. 16. Del stene in ro b a tem no sivega pokrova iz črno pečene čiste gline z nekoliko hrapavo površino. N a n o tran ji strani ob ro b u rebro za prileganje k posodi. Pr. pribl. 20, vel. kosa 3,4 X 3,8 cm. Inv. št. A 7261. K ot poprej. 17. Deli sten in ro b a sivo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. N a n o tran ji stran i ro b a dvoje žlebastih prehodov v vrat. Zunaj od v ratu navzdol sp rv a širše poševne, n ato p a navpične žlebičaste črte (m etličaste po­ teze). Pr. u stja pribl. 26, v. obnovljenega profila posode 8,5 cm. Inv. št. A 7278. Kot poprej. 18. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (trinožne skodele?) iz črno pečene pe­ skane gline s porozno površino. Pr. u s tja pribl. 20, vel. kosa 2 X 4,8 cm. Inv. št. A 7260. K ot poprej. 19. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno, na n o tran ji stra n i svetlo rjavo in razjedeno površino. Na zunanji stran i roba vidni jam ičasti sledovi ročne obdelave. Pr. u s tja pribl. 26, vel. kosa 5,2 X 9,8 cm. Inv. št. A 7272. K ot poprej. Tabla 11 1. Deli sten sedaj spet obnovljene rdeče am fore iz čiste rdeče pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena. N a n o tran ji stran i v sredini profila reb ra in žlebovi od v rten ja. Rob ni ohranjen. V. obnovljene posode 51, pr. v ratu 5, oboda 25, dna 11 cm. Inv. št. A 7274. In sonde 2 a, zgornja plast. 2. Deli sten sedaj spet obnovljene rdeče posode (vrča) iz čiste rdeče pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena. Na n o tran ji stran i re b ra in žlebovi od vrtenja. V. 34, p r. u stja 14, oboda 23, dn a 10 cm. Inv. št. A 7275. K ot poprej. Tudi: T. 24: 3. 3. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (lončka?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 2,2 X 2,4 centim etra. Inv. št. A 7285. Iz sonde 2 a, sp o d n ja plast. 4. Del stene v ra tu in roba rdeče posode (vrča?) iz prečiščene rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja 6, v. ohranjenega v ratu 7,5 cm. Inv. št. A 7282. Kot poprej. 5. Deli sten in ro b a svetlo rjave posode (skodele?) iz prečiščene svetlo rjavo pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pod robom poteka trikotno rebro, iz katerega je izhajal do 4 cm širok tra k a s t ročaj. Pr. u stja pribl. 25, v. ohranjenega profila 3,4 cm. Inv. št. A 7283. K ot poprej. 6. Kos trak asteg a ro čaja svetlo rdeče posode (vrča ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. Zunanji rob z dvem a izrazitim a žlebičem a razčlenjen n a tri neenake pasove. D. ro čaja še 3, š. tu d i do 3 cm. Inv. št. A 7227 a. Iz sondnega ja rk a 20/1. 7. V ečji del ovalnega ročaja svetlo rdeče posode (vrčka ?) iz enako pečene drobno peskane gline. D. še 6, š. do 1,3 cm. Inv. št. A 7227 b. K ot poprej. 8. Del ro čaja in stene svetlo rdeče posode (vrča ?) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. O srednji žlebič n a zunanji stran i ostro loči obe polovici. D. ro ča ja še 4,2, š. 3,7, deb. 2 cm . Inv. št. A 7317. Iz sonde 2 c. 9. Kos n areb ren eg a trak asteg a ro čaja svetlo rdeče posode (vrča ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. D. ro ča ja še 3,4, š. 3,4 cm, deb. do 9 mm. Inv. št. A 7286. K ot poprej. 10. Deli ovalnega ro čaja svetlo rdeče posode (vrča ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a barva površine ni o h ranjena. D. ro čaja še 9,5, š. 2,4, deb. do 1,2 centim etra. Inv. št. A 7319. K ot poprej. 11. Ovalni ro čaj z deli sten ru m en k asto rjave posode (vrča ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. D. ročaja 11, š. 2,2, deb. 1,8 cm. Inv. št. A 7226. Iz profilnega ja r­ ka 20/1. 12. Del stene in dna svetlo rdeče posode (skodelice ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. O hranjeni ostanki prvotne rdeče barve. Pr. dna pribl. 9, vel. kosa 3 X 3,5 cm. Inv št. A 7248. In sonde 2 a, sp o d n ja plast. 13. Dno in deli sten rjave posodice (lončka ?) iz rdeče pečene peskane gline z ne­ koliko hrapavo površino. Pr. dna 4, v. o h ran jen e posodice 4 cm . Inv. št. A 7287. Kot poprej. 14. Deli d n a in stene svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. dna 9, v. oh ran jen e posode 2,8 cm . Inv. št. A 7288. Kot poprej. 15. Del p rsta n a ste noge in dn a svetlo rjav e posode (skodele ?) iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. noge pribl. 10, v. 1,2 cm. Inv. št. A 7289. K ot poprej. Tabla 12 1. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na ram e n u neurejene širše poševne žlebičaste črte (m etličaste poteze). Pr. u stja pribl. 13, vel. kosa 5,4 X 9 cm . Inv. št. A 7292. Iz sonde 2 b, zgornja plast. 2. Del stene in ro b a svetlo rjavega ploskega krožnika iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. S krom ni ostanki prvotne rdeče barve. Pr. u stja pribl. 23, vel. kosa 4,4 X 7,8 cm. Inv. št. A 7298. K ot poprej, sp o d n ja plast. 3. Del stene in ro b a rdečega krožnika (?) iz čiste rdeče pečene gline. P rvotna b ar­ va površine n i ohranjena. Pr. pribl. 22, vel. kosa 2,8 X 6,6 cm. Inv. št. A 7299. Kot poprej. 4. Del sten in ročaj svetlo rdeče posode (vrča) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. oboda pribl. 15, v. ohranjene posode 18,5, š. ročaja 2,5 cm . Inv. št. A 7305. K ot p o p rej. Tudi: T. 28: 4. 5. Del stene in ro b a rum ene posode (vratu vrča?) iz prečiščene rum eno pečene gline. P rvotna (rdeča) barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 7, vel. kosa 3,8 X 4,3 cm. Inv. št. A 7300. K ot poprej. 6. Del stene in ro b a sive posodice (lončka) iz čiste črno pečene gline z nekoliko hrapavo površino. N a v ratu in obodu po dvoje vzporednih žlebičev. Pr. u stja pribl. 8, vel. kosa 4 X cm . Inv. št. A 7301. Kot poprej. 7. Del stene sive posodice (čaše?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. N a zu­ n an ji površini drobne vzporedne vrezane črte, n a črni n o tran ji stran i še ta n jše vo­ doravne zareze. Pr. oboda pribl. 10, vel. kosa 2,6 X 3,3 cm, deb. stene 2 m m . Inv. št. A 7305. Kot p o p rej. 8. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz rdeče pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 5 X 6,7 cm. Inv. št. A 7304. K ot poprej. 9. Del stene in roba svetlo rdeče posodice (lončka?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a (rdeča) barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 8, vel. kosa 1,3 X 1,8 cm . Inv. št. A 7302. Kot poprej. 10. Deli stene in roba svetlo rjave posode (v ratu vrča ali am fore ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 10, v. ro b a 2,7 cm . Inv. št. A 7195. Iz ja rk a ob sondi 1. 11. Del stene in ro b a svetlo sive posode (skodele) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna b arv a posode ni ohranjena. P r. u stja pribl. 22, vel. kosa 3,4 X 6,5 cm. Inv. št. A 7196. K ot poprej. 12. Del stene in ro b a sivo rjav e posode (skodele ?) iz čiste črno pečene gline z ne­ koliko porozno površino, ki je n a robu in znotraj tem no sive barve. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 3,5 X 5,7 cm. Inv št. A 7197. K ot poprej. 13. Del dna in stene rum eno rjave posode (lonca ?) iz prečiščene svetlo rjavo pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Žlebasta č rta loči p rstan ast rob od nekoliko vbočenega dna. Pr. dna 6, v. ohranjenega dela posode 3,6 cm. Inv. št. A 7198. K ot poprej. 14. Del dna in stene svetlo rjave posode (lonca?) iz čiste rjavo pečene gline z ne­ koliko hrapavo površino, ki je znotraj rdečkasto rjave barve. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. dna pribl. 8, v. ohranjenega dela posode 5,3 cm. Inv. št. A 7199. K ot poprej. 15. Gumb in del stene svetlo rdečega pokrova iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna b arv a površine n i ohranjena. Pr. gum ba 4, v. 1,7 cm . Inv. št. A 7201. K ot poprej. 16. Deli sten rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. p ri dnu pribl. 11, p ri obodu 23,5, v. ohranjenega dela posode 12 cm. Inv. št. A 7038. V profilnem ja rk u 25: ob južni steni useka. 17. Deli sten svetlo rjave posode (lonca) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. Na o h ran jen ih kosih del o krasa: v rsta navpičnih jam ic, valovnica te r pa­ sovi širših vodoravnih žlebičastih č rt (m etličastih potez). Pr. oboda pribl. 47 cm. Inv. št. A 7085. Iz sonde 2. 18. Del stene in v ratu svetlo rjave posode (sklede ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. oboda pribl. 28, vel. kosa 6 X 11,8 cm. Iz sonde 1, spodnja plast. Inv. št. A 7306. 19. Del dna in stene svetlo rjave posode (lonca ?) iz rjavo pečene peskane gline s površno obdelano površino. N a zunanji stran i 5 cm nad dnom sledovi vodoravnih žlebičastih č rt (na enem m estu gostejše črte do 2,5 cm nad dnom ). Žlebičaste črte tudi n a n o tran ji stran i dna. Pr. dna pribl. 16, v. ohranjenega dela posode 7,6 cm. Inv. št. A 7078. Iz sonde 2. 20. Del dna in stene svetlo rdeče posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pr. dna 7,5, vel. kosa 3 X 5 cm. Inv. št. 7079 a. Iz sonde 2. 21. Del dna in stene sive posode (lončka ?) iz prečiščene sivo pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. dna 7, vel. kosa 4 X 6 cm. Inv. št. 7079 b. K ot prej. 22. Del dna in stene sivo rjave posode (lonca) iz čiste svetlo rjavo pečene gline z nekoliko hrapavo površino. P r. dna. 8, vel. kosa 5,3 X 4 cm. Inv. št. A 7079 c. Kot poprej. 23. Del dna rja v e posode (ali gum ba pokrova ?) iz črno pečene peskane gline. Pr. 5, v. še 1,6 cm. Inv. št. A 7083 a. K ot poprej. Tabla 13 1. Del stene in ro b a riave posode (lonca') iz črno-rjavo pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pod vratom žlebič, nižje vodoravne žlebičaste črte, k aterih sledovi tudi n a n o tran ji strani. Pr. u stja pribl. 21, vel. kosa 7, X 6 cm . Inv. št. A 7056. Iz sonde 2. 2. Del stene in ro b a sivo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 4 X 12 cm. Inv. št. A 7055. K ot poprej. 3. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,8 X 5 cm. Inv. št. A 7050. Iz sonde 1, v rh n ja plast. 4. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. P r. u stja pribl. 16, vel. kosa 4,7 X 4,7 cm. Inv. št. A 7058. Iz sonde 2. 5. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz rjavo-čm o-rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 4,5 X 5,8 cm . Inv. št. A 7063. Kot poprej. 6. Del stene in roba sivo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s po­ rozno površino. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 3,2 X 4,3 cm. Inv. št. A 7069. K ot poprej. 7. Del stene in ro b a svetto rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 24, vel. kosa 3 X 8 cm. Inv. št. A 7029. Iz sonde 1, v rh n ja plast. 8. Del stene in roba svetlo rjave posode (lonca) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 3 X 3,5 cm. Inv. št. A 7036. K ot poprej. 9. Del stene in ro b a rdeče rjave posode (lonca ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N otranjost je črne barve. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 2,7 X 9,7 cm. Inv. št. A 7059. Iz sonde 2. 10. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (skodele) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. Na v ratu tro je ozkih žlebičev, znotraj vodoravne žlebi- časte črte. Pr. u s tja pribl. 22, vel. kosa 5 X 8,7 cm. Inv. št. A 7061. K ot poprej. 11. Del stene in ro b a rjave posode (lončka) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a v ra tu dvoje širših žlebičev. P r. u stja pribl. 12, vel. kosa 7 X 5,7 cm. Inv. št. A 7060. K ot p o p re j. 12. Del stene in roba svetlo rdeče posode (lončka ?) iz rdeče rjavo pečene peskane gline s porozno površino. N a v ratu tro je žlebičev. Pr. u stja pribl. 13, vel. kosa 3,4 X 3,5 cm. Inv. št. A 7067. K ot poprej. 13. Del stene in roba sive posode (skodele) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Z unanja površina razjedena, n o tra n ja svetlo rjave b arv e in im a vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 23, vel. kosa 4,8 X 8 cm. Inv. št. A 7062. K ot poprej. 14. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (sklede) iz črno pečene peskane gline s porozno površino, ki je na zunanji stra n i široko nažlebljena, n a n o tran ji p a im a sledove vodoravnih žlebičastih črt. Pr. u s tja pribl. 35, vel. kosa 6,7 X 9,5 cm. Inv. št. A 7072. Kot poprej. 15. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (sklede) iz svetlo rjav o pečene peskane gline s porozno površino, oblikovano k o t poprej. Pr. u stja pribl. 40, vel. kosa 9 X 9,7 cm. Inv. št. A 7040. Iz sonde 1, sp o d n ja plast. 16. Del stene in roba svetlo rjave posode (trinožne ? sklede) iz črno pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. N a zunanji stran i žlebiči in rebra, znotraj vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja p ribl. 30, vel. kosa 4,4 X 6,5 cm. Inv. št. A 7030. Iz sonde 1, v rh n ja plast. 17. Del stene in ro b a rjave posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. N a zunanji stran i vsaj dvoje žlebičev. Pr. u stja pribl. 35, vel. kosa 3 X 6,6 cm. Inv. št. A 7041. Iz sonde 1, spodnja plast. 18. Del stene in ro b a svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. N a zu n an ji stran i dvoje reber. Pr. u stja pribl. 28, vel. kosa 3,4 X 5 cm. Inv. št. A 7073. Iz sonde 2. 19. Del stene in ro b a rdeče rjave posode (trinožne skodele ?) iz rdeče rjavo pečene peskane gline s porozno površino, ki je n a zunanji stran i razjedena. Pr. u stja pribl. 26, vel. kosa 2,4 X 4.2 cm. Inv. št. A 7074. K ot poprej. 20. Del stene sivo rjave posode (globoke skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino, ki je n a zunanji stra n i razjedena. Pr. u s tja pribl. 22, vel. kosa 6 X 7,5 cm. Inv. št. A 7067. K ot poprej. 21. Del stene in ro b a svetlo rdeče posode (krožnika) iz čiste svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine n i ohranjena. Pr. u stja pribl. 25/30, vel. kosa 3 X 7 cm. Inv. št. A 7064. K ot poprej. 22. Del stene in roba svetlo rjave posode (skodele ?) iz prečiščene sivo pečene gline. N a robu in n o tra n ji steni je površina prevlečena s svetlo rjav im loščem. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 2,5 X 4,8 cm. Inv. št. A 7066. K ot poprej. 23. Del stene in roba svetlo rdeče posode (skodele ?) iz čiste svetlo rdeče pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 12, vel. kosa 3,3 X 3,4 cm. Inv. št. A 7068. K ot poprej. 24. Del stene in ro b a rdeče rjave posode (lonca ?) iz čiste tem no sivo pečene gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 2 X 5 cm . Inv. št. A 7065. Kot poprej. 25. Del stene in ro b a sive posode (ploskega krožnika) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine n i ohranjena. Pr. u s tja pribl. 28, vel. kosa 3,5 X 4,3 cm. Inv. št. 7071. K ot poprej. 26. Del gum ba in stene svetlo rjavega pokrova iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. gum ba 5, v. ohranjenega dela posode 4 cm. Inv. št. A 7077. Kot poprej. 27. Del stene svetlo rdeče posode (lonca) iz rdeče pečene peskane gline z nekoliko porozno površino. O hranjen del okrasa: plitvi žlebiči, vodoravne žlebičaste črte, prek njih poševne m etličaste poteze, pas poševnih podolgovatih jam ic id. Vel. kosa 6,5 X 6,5 cm. Inv. št. A 7082. Kot poprej. 28. Okrogel ročaj svetlo rjave posode (amfore) iz svetlo sivo pečene peskane gline s porozno površino. G ornji konec vtisnjen, spodnji pa prilepljen v steno posode. N a spodnjem koncu ročaja podolgovata vdolbina. D. 18,7, deb. 3/2,7 cm. Inv. št. A 7046. Iz sonde 1, spodnja plast. 29. Del stene in ro b a sivega pokrova iz črno pečene peskane gline s porozno po­ vršino, ki im a n a zunanji stran i vodoravne žlebičaste črte. Pr. pribl. 16, vel. kosa 7,2 X 8,3 cm. Inv. št. A 7076. Iz sonde 2. 30. Del stene in roba svetlo rjavega pokrova iz rjavo pečene peskane gline s po­ rozno površino. Z notraj vodoravne žlebičaste črte. Pr. pribl. 18, vel. kosa 5,5 X 4,3 cm. Inv. št. A 7075. K ot poprej. 31. Del stene in roba svetlo rjavega pokrova iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji strani široki žlebiči, znotraj vodoravne žlebičaste črte. Pr. pribl. 22, tel. kosa 5 X 6,7 cm. Inv. št. A 7026. Iz profilnega ja rk a št. 25: ob južni steni useka. 32. Del stene in ro b a svetlo rdečega pokrova iz čiste rdeče pečene gline. Prvotna barva površine n i ohranjena. Pr. pribl. 30, vel. kosa 6 X 5,3 cm. Inv. št. A 7070. Iz sonde 2. 33. Del stene svetlo rjave posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. Na zu n an ji stran i vodoravne žlebičaste črte in preko n jih dvoje valovnic. Enake črte tu d i n a n o tran ji strani. Vel. kosa 5,3 X 7 cm. Inv. št. A 7031. Iz sonde 1, zgornja plast. 34. Del stene svetlo rjave posode (lonca ?) iz svetlo rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji strani izrazito oblikovani ozki žlebiči in preko njih valovnica. Z notraj sledovi drobnih vodoravnih žlebičastih črt. Vel. kosa 5,4 X 5,2 cm. Inv. št. A 7051. K ot poprej. Tudi: T. 29: 7. 35. Del stene tem no sive posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. Na zunanji stran i širše vodoravne žlebičaste črte in preko njih dvoje va­ lovnic. E naki ozki žlebiči tudi znotraj. Vel. kosa 5 X 5,8 cm. Inv. št. A 7037. Kot poprej. Tudi: T. 29: 8. Tabla 14 1. T rije zakrivljeni žeblji oglatega preseka s ploščatim i glavicam i. D. 12, 9,5 in 9 cm, pr. do 4 m m . Inv. št. A 6991. P ri tem eljih vzhodnega p ro čelja stavbe A: gl. 30—40 cm, — Slov. B istrica. 2. K lin oglatega preseka. D. 9,1 cm, p r. 3—9 m m . Inv. št. A 6990. K ot poprej. 3. Paličica pravokotnega preseka, d v ak ra t zakrivljena za neznan nam en. D. 23, pr. od 3—6 do 5— 15 m m . Inv. št. A 6987. V ja rk u m ed ruševinam i ob zahodnem pro­ čelju stavbe A: gl. 45 cm. 4. T rak s trn a stim zaključkom na eni strani. Oba konca odlom ljena. Skoro povsem zarjavel. D. 13,5, š. 1,5 cm, deb. še 3 m m . Inv. št. A 6989. Pri tem eljih južnega pročelja stavbe A: gl. 40 cm. 5. Paličica oglatega preseka s konico n a enem in obročastim zavihom na drugem koncu. D. 14 cm , pr. od 8—11 m m . Inv. št. A 6986. Pri tem eljih jugozahodnega vogala stavbe A, m ed kam ni ruševin: gl. 35 cm. 6. Polovica podkve s kopitasto odebeljenim koncem . Vidna le ena oglata luknjica za prikovanje. D. 11, š. prvotno 11, š. tra k u do 2,7 cm, deb. 4 m m . Inv. št. A 6988. V ja rk u z ruševinam i ob zahodnem p ro čelju stavbe A: gl. 55 cm. 7. Podkev s k opitastim a zaključkom a. L uknjice za prikovanje niso vidne. D. 12,8, š. 11,5, š. trak u do 4,5 cm, deb. še 6 mm. Inv. št. A 6849. Med kam ni groblje v ja rk u pri profilu št. 26/1; gl. 70 cm. Tudi: T. 31: 3. 8. Podobna podkev. Dvoje luknjic za prikovanje vidnih, a zarjavelih. D. 11,8, š. 11, š. tra k u do 3,8 cm , deb. še 4 m m . Inv. št. A 6848. V gram ozu ob cesti p ri profilu št. 26/1 v gl. 60 cm. Tudi: T. 31: 4. 9. V obroček oblikovana paličica z odlom ljenim a koncem a. P rofil zaradi rje ni viden. D. še 4,5, pr. obročka 2,8 cm, deb. do 7 m m . Inv. št. A 7001. Iz kvadranta 2 v stavbi A: gl. 35 cm. 10. Dvoje žebljev oglatega preseka s ploščatim a glavicam a. D. 9 in 5,3 cm, pr. 3 in 5 m m . Inv. št. A 7004. Iz kvadranta 6 v stavbi A: gl. 60 cm. 11. Podkev z odlom ljenim a koncem a krakov. Z aradi m očne zarjavelosti podrob­ nosti neznane. D. še 9, š. 10,8, š. trak u do 3,6 cm, deb. do 7 m m . Inv. št. A 5490. Nad gram ozom ceste v profilu št. 26/2: gl. 90 cm . 12. Podkev s kopitastim a zaključkom a. Luknjice za prikovanje niso vidne, pač pa so ohranjeni zarjaveli ostanki žebljev (?). D. 11,5, š. 10,3, š. tra k u do 3,8 cm, deb. še 5 m m . Inv. št. A 6847. Med kam ni tlak a ob rim ski cesti p ri p ro filu št. 26/1: gl. 80 cm. Tudi: T. 31: 2. 13. Žebelj s ploščato glavico (d. 4,7 cm , pr. do 5—7 m m ) in tr a k s trn astim nastav­ kom (d. še 6,7, š. 1,8 cm, deb. 3 m m), n a obeh straneh odlom ljen. Inv. št. A 6772 ab. Iz kv ad ran ta 20 v stavbi B. 14. Žebelj oglatega preseka z okroglo ploščato glavico, drugi konec odlom ljen. D. še 9, pr. glavice do 3 cm, pr. do 8 m m . Inv. št. A 6805. Med kam n i ob jugozahodnem vogalu stavbe B. 15. Kavelj z zapognjeno konico in sploščenim drugim koncem , ki je odlom ljen. D. še 9,5 cm , pr. do 6—10 mm. Inv. št. A 6808. P ri tem eljih zahodnega pročelja stavbe B ob p ro sto ru H. 16. O broček okroglega preseka, nalom ljen. Pr. 4,5 cm, deb. 7 m m . Inv. št. A 6821. M ed kam ni g ro b lje p ri tem eljih zahodnega pročelja stavbe B v p ro sto ru J. 17. T rak z zvitim trnom na eni stra n i in odlom ljenim drugim koncem , neznanega pom ena. D. še 11,5, š. do 2,3 cm, deb. do 8 m m . Inv. št. A 6984. Iz kvadranta 14 ob stavbi B. 18. Žebelj z odlom ljeno glavico n a zakrivljenem koncu. D. še 7 cm, pr. do 5 mm. Inv. št. A 6844. P ri tem eljih vzhodnega p ro čelja stavbe B v p ro sto ru C. 19. Paličica z zavitim a stanjšanim a koncem a, od katerih je eden odlom ljen. D. 7,3, pr. obročka 2,4 cm , pr. od 2—5 do 8 m m . Inv. št. A 6752. Iz k v ad ra n ta 12 ob stavbi B. 20. Klin oglatega profila z ravnim koncem . D. 12,5, pr. do 1,4 cm. Inv. št. A 6940. Iz ja rk a 30 b p ri stavbi B. 21. K ljuč s fragm entirano brado. D. 7,5, š. do 3,5 cm. Inv. št. A 7334. Iz profilnega ja rk a št. 31, blizu stavbe Č: gl. 1 m. 22. O broček okroglega preseka, nalom ljen. Pr. 4,2 cm, deb. 6 m m . Inv. št. A 6975. Iz ja rk a 30 c p ri stavbi B. 23. Klin oglatega profila z ravnim koncem . D. še 8, pr. do 1,4 cm. Inv. št. A 6974. K ot poprej. 24. Dvoje oglatih paličic z odlom ljenim a koncem a. D. 8 in 6 cm , pr. do 7 m m . Inv. št. A 6967. Iz ja rk a 30 c pri stavbi B. 25. Z akrivljen žebelj s ploščato glavico. D. 14, pr. glavice 2 cm, pr. do 6 m m . Inv. št. A 6769. Iz k v ad ran ta 6 (pri stavbi C). 26. Dvoje žebljev z odlom ljenim a koncem a. D. še 7 in 6 cm , pr. do 7 m m . Inv. št. A 6804. Iz k v ad ra n ta 7 (pri stavbi C). 27. Žebelj s ploščato glavico in odlom ljeno konico. D. še 8,5, pr. glavice 2,3 cm , deb. do 10 m m . Inv. št. A 7257. Sp. N ova vas — sonda 2 a, zg o rn ja plast. 28. Dvoje trn a stih koncev neznanih predm etov trak a ste oblike. D. še 5,3 in 3,7, š. do 1,8 cm , deb. do 6 m m . Inv. št. A 6968 ab. Iz ja rk a 30/1 p ri stavbi B. 29. O glata konica z navojem . D. 3, pr. 1,1 cm. Inv. št. A 6779. »Ob kontrolnem ja rk u — zidu«. Tabla 15 1. Del stene in roba čaše iz brezbarvnega stekla. Pr. u s tja pribl. 8, vel. kosa 4 X 3 cm. Inv. št. A 6937. Iz profilnega ja rk a št. 30 b — Slov. B istrica. 2. Del stene in roba skodelice iz svetlo zelenega stekla. S vitkast rob m asiven. Pr. u stja p rib l. 10, vel. kosa 1,5 X 3,8 cm . Inv. št. A 6891. P obrano v vzhodnem koncu naselja (stavba Č ?). 3. Del stene in roba skodelice iz m od rik asto zelenega stekla. S vitkast rob m asiven. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 2,5 X 3,6 cm . Inv. št. A 6969 a. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 4. G ornji del narebrenega trak a ste g a ročaja iz svetlo zelenega stekla, ki im a de­ lom a d robne m ehurčke. O hranjen tudi del v ratu steklenice. D. ohranjenega kosa 4, š. ročaja do 5,4 cm. Inv. št. A 6803. Iz kvadranta 7. 5. Del stene in roba skodelice iz svetlo zelenega stekla. S vitkast rob delom a cevast. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 1,5 X 3,8 cm. Inv. št. A 7334. Iz profilnega ja rk a št. 31, p ri stavbi C: n a severni stran i sta re struge potoka pri stavbi B. 6. Del stene in roba skodelice iz svetlo zelenega stekla. Svitkast rob m asiven. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 1 X 2,7 cm . Inv. št. A 6982. Iz k v ad ran ta 14. 7. Del stene in roba skodelice iz m odrikasto zelenega stekla. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 1,6 X 2,4 cm. Inv. št. A 7263 a. Iz sonde 2 a, zg o rn ja p last — Sp. Nova vas. 8. Del stene ram ena in v ra tu oglate steklenice iz svetlo zelenega stekla z drob­ nim i m ehurčki. Pr. v ratu pribl. 5,5, v. še 2,3 cm. Inv. št. A 7263 b. Kot poprej. 9. Del nagubane stene posodice (čaše ?) iz rum enkastega stekla. Vel. kosa 2,8 X 2 cm . Inv. št. A 7307 a. Iz sonde 2 b, spodnja plast. 10. Del dn a in stene skodelice (?) iz svetlo zelenega stekla. Vbočeno dno ob d aja svitkasto p rsta n a st rob. Pr. 3,7 cm . Inv. št. A 6938. Iz profilnega ja rk a št. 30 b — Slov. B istrica. 11. Del dna s cevasto svitkastim robom in pričetkom stene neznane posode iz m odrikasto zelenega stekla. Pr. d n a pribl. 4,5, vel. kosa 1,5 X 1,7 cm. Inv. št. A 7263 c. Iz sonde 2 a, zgornja p la st — Sp. N ova vas. 12. Del stene oglate steklenice iz svetlo zelenega stekla z drobnim i m ehurčki. Vel. kosa 3,5 X 4,7 cm. Inv. št. A 6983. Iz kvadranta 14 — Slov. B istrica. 13. Del dna in nagubane stene posodice (čaše ?) iz rum enkastega stekla. Vel. kosa 5 x 3 cm . Inv. št. A 7205. Iz ja rk a p ri sondi 1 — Sp. Nova vas. 14. Del stene neznane posodice iz brezbarvnega stekla. Del stene svitkasto odebe­ ljen. Vel. kosa 2,5 X 2 cm. Inv. št. A 7263 č. Iz sonde 2 a, zgornja plast. 15. Del stene oglate steklenice iz m odrikasto zelenega stekla z drobnim i m ehurčki. Vel. kosa 4,3 X 2,5 cm. Inv. št. A 6969 b. Iz profilnega ja rk a št. 30 c — Slov. B istrica. 16. Del ravne stene oglate steklenice iz m odrikasto zelenega stekla. Vel. kosa 3 X 2,3 cm . Inv. št. A 7263 d. Iz sonde 2 a, zgornja plast. 17. Del oble stene neznane posode (skodelice ?) iz m otnega brezbarvnega stekla. Vel. kosa 4,3 X 2,5 cm. Inv. št. A 6969 b. Iz profilnega ja rk a št. 30 c — Slov. B istrica. 18. Del ravne stene oglate steklenice iz m odrikasto zelenega m otnega stekla. Vel. kosa 4,4 X 4,5 cm. Inv. št. A 6832. P ri tem eljih severozahodnega vogala stavbe B. 19. Del ravne stene oglate steklenice iz rum enkasto zelenega stekla z drobcenim i m ehurčki. Vel. kosa 6 X 4 c m . Inv. št. A 6813. Pri tem eljih zahodnega pročelja ob p ro sto ru I. 20. Del stene s pričetkom d n a neznane posodice (skodelice ?) iz svetlo zelenega stekla. Vel. kosa 3,8 X 2,7 cm. Inv. št. A 6969 c. Iz profilnega ja rk a št. 30 c. 21. Del šipe iz svetlo zelenega stek la s podolgovatim i m ehurčki do 8 m m velikosti. Šipa ni povsem ravna. Vel. kosa 4,6 X 2,7 cm. Inv. št. A 6992. Pri tem eljih jugovzhod­ nega p ro čelja stavbe A: v p ro sto ru E. 22. Del šipe iz zelenkasto sivega stekla z gostim i podolgovatim i m ehurčki vseh velikosti do 10 m m . Vel. kosa 7 X 5 cm. Inv. št. A 6939. Iz profilnega ja rk a št. 30 b. Tabla 16 1. K adilna skodela iz svetlo sivo pečene dobro prečiščene gline s površino enake barve. R azširjeni rob u s tja je n a obeh straneh z zavihki valovničasto oblikovan, po­ dobno dvoje vzporednih reber n a ostenju. Votla noga im a n a dnu 1,5 cm širok profi- liran rob. V. 12,5, pr. u s tja 14,3/16,3, v. noge 5,5, pr. noge p ri sredini 3, p ri dnu 8 cm. Inv. št. A 7013. Iz osrednjega groba gom ile pri Sp. Novi vasi. Tudi: T. 26: 2. 2! V olutna oljenka iz svetlo sivo pečene dobro prečiščene gline s površino enake barve. Poglobljeni osred n ji del je obrobljen z žlebičem in rebrom in im a reliefno upodobitev dvoročajne posode (skifo s). Ravno dno je brez žiga. D. 8,8, š. do 6, v. 2,8 cm. Inv. št. A 7014. K ot poprej. Tudi: T. 27: 1. 3. V olutna oljenka iz svetlo sivo pečene dobro prečiščene gline s površino enake barve. Ž lebičast prehod v poglobljeno osrednje je slabo viden, prav tako reliefna upodobitev bežeče živali p ro ti desni. D. 8,8, š. do 6,6, v. 2,5 cm. Inv. št. A 7015. K ot poprej. Tudi: T. 27: 2. 4. Č repinje trinožnika iz črn o pečene peskane gline, ki je sedaj izredno prhka. Pod zoženim vratom pas poševnih črtic, pod njim i sledovi vodoravnih žlebičastih črt. N o tran ja stran črne barve. Od nog ostali le fragm enti. V. risarsko obnovljene posode pribl. 9, pr. u s tja 18, d n a 11,5 cm. Inv. št. A 7020. Izven groba v gomili. 5. Deli sten in ro b a svetlo rdečega lonca iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a rdeča barva le neznatno ohranjena. V odoravni v rh u stja im a tri vzporedne žlebiče. Dno ni ohranjeno. Pr. u s tja pribl. 8/11 cm. Inv. št. A 7021. Kot poprej. 6. Č repinje stene in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz čiste rjavo pečene gline z m očno razjedeno površino. P od robom vsaj dvoje širših žlebičev m ed oblim i rebri. Pr. u s tja pribl. 18. Inv. št. A 7022 b. K ot poprej. 7. Č repinje sten in roba svetlo rjave posode (lonca ?) iz čiste rdečkasto rjavo pečene gline z razjedeno površino. N a v ratu tro je širših oblih reber m ed podobnim i žlebiči. Pr. u stja pribl. 9,5, v. v ra tu 7 cm. Inv. št. A 7022 a. K ot poprej. 8. Č repinje svetlo rdečega ploskega krožnika iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Sledovi prvotne rdeče barve še neznatno ohranjeni. V. pribl. 4,5, p r. u stja pribl. 19 cm. Inv. št. A 7023. K ot poprej. 9. Sedem m očno zarjavelih, večinom a razpadajočih žrebljev. V erjetno ploščate glavice niso več razpoznavne. P rofili kvadratni (3 X 3 m m ) ali pravokotni (4 X 7 m m). D. p rv o tn o do 8 cm. Inv. št. A 7019. K ot poprej. 10. Del stene svetlo rjave posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline s sedaj raz­ jedeno površino. Pod vratom dvoje vzporednih ozkih žlebičev. Vel. kosa 6 X 5,5 cm. Inv. št. A 7022 c. K ot poprej. 11. Deli sten in dna svetlo rjav e posode (lonca ?) iz prečiščene rjavo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Dno im a s plitvim žlebičem oddeljen p rsta n a sti rob. Pr. dna pribl. 7,5 cm , Inv. št. A 7016. Iz osrednjega groba v gom ili. 12. K olenasta fibula iz preperelega brona, brez noge in igle. Lok v zadnjem delu razširjen , 1,4 cm široka stopnička zakriva peresovino z desetim i navoji. D. 3,5, v. 1,7, š. loka do 0,9 cm. Inv. št. A 7105. V gom ili št. 4 v Veleniku. 13. Obesek iz 0,5—1,5 debele zlate žice, polkrožn, z deform iranim a k rakom a (v obliki rogovja ?). N a razd aljah po 7 m m so na žici nam eščene enojne ali dvojne pikčaste izbokline. Na vrhu je p ritrje n 4 m m širok podolž narebren tra k a st obroček s p r. 5 m m , tudi nekoliko deform iran. V. 2,5, š. 1,8 cm. Inv. št. A 7106. Kot poprej. 14. N oga svetlo rjav e trinožne skodele iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. V. 5, š. 2,3—6 cm. Inv. št. A 7104. K ot poprej. 15. Dno in deli sten svetlo rjav e posode (lonca) iz črn o pečene peskane gline z ne­ koliko porozno površino. Dno im a kom aj opazen 6 m m širo k rob. Pr. dna 6, v. ohra­ njene posode še 5,5 cm. Inv. št. A 7103. K ot poprej. 16. Č repinje tem no sivega lonca iz čiste črno pečene gline z izglajeno površino. Na v ra tu pet 7 m m širokih žlebičev m ed oblim i rebri. Obodni deli o sten ja se niso našli. V. sedaj obnovljene posode 25, pr. u s tja 16, d n a 12 cm. Inv. št. A 7102. Tudi: T. 24: 4. Tabla 17 1. Deli sten in roba rdečega lonca iz prečiščene rdeče pečene gline. N a v ra tu tro je nizkih reber. Na rdeči površini še ohranjene lise črne prevleke, na n o tran ji stran i pa široki žlebiči od vrtenja. V. ohranjenega dela posode 9, pr. u stja pribl. 12, oboda 15 cm . Inv. št. A 7171. Med razm etan im i kam ni nad grobom A. 2. O bnovljena rdeča skodelica iz prečiščene rdeče gline. Na neskrbno izglajeni površini zunaj ni sledov prvotne barve, znotraj pa so ohranjene lise črne prevleke. V. 4, p r. u stja 10/12, dn a 5 cm . Inv. št. A 7172. V vrh n ji p la sti žganine v grobu A. Tudi: T. 26: 7. 3. Del stene in ro b a svetlo sive posode (lončka) iz prečiščene črno pečene gline. P ovršina sedaj nekoliko razjedena in porozna, vidni p a sta še dve gornji v rsti vtisnje­ nih pravokotnih jam ic. Pr. u s tja pribl. 8, vel. kosa 2,6 X 3,3 cm. Inv. št. A 7174. K ot poprej. 4. Č repinje rjavega lončka iz prečiščene rdeče rjav o pečene gline. V sa posoda, razen naj nižjega dela, okrašena z gostim i progam i vtisnjenih pravokotnih jam ic. V. neznana, pr. u stja pribl. 10, oboda 16 cm. Inv. št. A 7184. Pri dnu žganine v grobu A. Tudi: T. 29: 2. 5. Delno obnovljen svetlo sivi vrč iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Dno im a z žlebičem oddeljen p rstan a st rob. O hranjena sta še dva kosa 3,2 cm širokega narebrenega ročaja. Posoda je bila m ed sežigom v ognju, zato je del obodne stene zvit. V. še 18 (z ročajem 21), pr. oboda 18, dna 7,8 cm . Inv. št. A 7173. V vrhnji p lasti žganine v grobu A. Tudi: T. 24: 2. 6. N ekaj črepinj dna in p rsta n a ste noge sivega krožnika po Drag. 17 iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna b a rv a površine ni ohranjena. Pr. dna pribl. 12, v. noge 2 cm. Inv. št. A 7185. P ri dnu žganine v grobu A. 7. O bnovljen siv lonček (čaša) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Na površini vidni sledovi tem no sive prevleke. V. 9,3, pr. u stja 9, oboda 10, dna 3 cm, deb. sten 2—3 m m . Inv. št. A 7186. Kot p o p rej. Tudi: T. 26: 6. 8. V ra t in prelom ljen 4,5—5 cm širok drobno n areb ren ročaj oglate steklenice iz m odrikasto zelenega stekla z redkim i m ehurčki. Do 1,7 cm širok vodoraven rob in si­ m etričen in m eri na najožjem m estu le 8 m m . V. v ra tu 5,5, š. vratu 3,6— 4,7, z robom vred 5,5—6,4 cm. Inv. št. A 7180. M ed razm etanim i kam ni nad grobom A. 9. Sivo vretence iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. Prvotna površina ni oh ra­ njena. P r. vretenca 3,7, luknje 1, deb. 1,9 cm. Inv. št. A 7179. V vrhnji plasti žganine v grobu A. 10. D voje močno zarjavelih železnih žebljev: prvi dolg še 5,4, drugi p a 1,7 cm. Prvi im a ploščato glavico nepravilno okrogle oblike s pr. do 1,8 cm, drugi je na zgornjem koncu rom bično razširjen in ta m 1,3 cm širok. Inv. št. A 7183 a b . Med razm etanim i kam ni n a d grobom A. 11. O debeljeno dno posodice neznane oblike (čaše ?) iz m odrikasto zelenega stekla. P ri sredini dna pričenja 1 m m debela prilepljena nitk a, ki se v spirali n ad alju je v 8 m m širokih razm akih navzgor po steni. Pr. dna 3,5 cm. Inv. št. A 7182. V vrhnji plasti žganine v grobu A. 12. Deli stene in ro b a črnega pokrova iz rdeče rjavo pečene peskane gline. Površina nekoliko hrapava in delom a razjedena. Na spodnji stra n i 1,5 cm od roba ozko rebro za p rileganje k posodi. Pr. pribl. 20, vel. kosa 3,5 X 4,7 cm . Inv. št. A 7175. Kot poprej. 13. O debeljeno dno posodice neznane oblike (skodelice ?) iz m odrikasto zelenega, z m ehurčki prepredenega stekla. K njej sodi najbrž tu d i 2,5 cm dolg kos stene in svit- kastega ro b a s pr. 10 cm. Pr. 4 cm. Inv. št. A 7181. K ot poprej. 14. D voje železnih žebljičkov, k aterih prvotne oblike zaradi zarjavelosti ni m ogoče spoznati. D. še do 2,6 cm, deb. do 9 m m . Inv. št. A 7188. P ri dnu žganine v grobu A. 15. Del bronaste fibule z rom bično razširjenim lokom in spiralno peresovino. Ta izhaja v sredini iz loka, preide po štirih zavojih po ro b u loka (tam p ritrjen a s kav­ ljem ) n a drugo stran in se po ponovnih štirih zavojih nadaljuje v iglo, ki ni ohra­ njena. F ibula je od ognja prežgana, da je ohranjena sam o patinasta snov z večinom a gladko sivo zeleno površino. D. še 3,8, š. peresovine 2,8, loka do 2,2 cm, pr. zavojev 7, deb. žice 2 m m . Inv. št. A 7189. K ot poprej. 16. Č repinje svetlo rdečega krožnika po Drag. 17 iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rv o tn a rdeča barva delom a še ohranjena. Na trak astem obodu reliefni okras: g h ian d e in delfini. V. 4,6, pr. posode 18, dna 12, v. noge 2 cm. Inv. št. A 7190. V grobu B. 17. V ognju deform iran del rom bično razširjenega loka bronaste fibule z ostanki peresovine, od katere je ostala le p atin asta snov z grobo razjedeno površino. D. še 2,6, š. loka do 2,1 cm. Inv. št. A 7191. K ot poprej. 18. D voje železnih žebljev: prvi dobro ohranjen, a brez glavice, dolg 6,5 cm , d ru ­ gega s 3,5 cm je do debeline 1,3 cm sam a rja. Inv. št. A 7192. Kot poprej. 19. Del oboda svetlo rdeče volutne oljenke iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Ozka v rezana č rta loči rob od osrednjega polja, k je r je ohranjen del reliefne upodo­ bitve (glava živali ?). Pr. pribl. 6, v. še 1,6 cm. Inv. št. A 7194. Pri grobu B m ed kam ni grobne obloge in ograde. 20. N a štiri koščke prelo m ljen a koščena igla. Oba konca m anjkata, pri gornjem sta vrezani dve vzporedni krožni črti. D. še 6,2 cm, deb. 4,5—5,5 mm. Inv. št. A 7179. T rije v rh n ji koščki v žganini g ro b a A, četrti p a m ed pridevki groba B. 21. Del stene (v ratu ) svetlo rjav e posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N a površini od roba navzdol vodoravne žlebaste č rte v različnih razm akih. Vel. kosa 6,4 X 4,2 cm . Inv. št. A 7177 a. K ot poprej. 22. N ekaj črepinj tem no sive posode (pokrova) iz tem no sivo pečene peskane gline s (peščeno) h rapavo površino. Stena ob robu sta n jša n a in zapognjena navzdol. Pr. pribl. 20, velikost kosov do 6 x 5,5 cm. Inv. št. A 7193. V žganini groba A in izven njega. 23. Deli stene in d n a rdečkasto rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Z notraj sledovi prstov ob izdelavi. Pr. dna pribl. 10 cm . Inv. št. A 7176. V vrhnji plasti žganine v grobu A. Tabla 18 1. O bnovljena sigillatna skodela Drag. 36 z večinom a ohranjeno rdečo barvo. B arb o tin sk i okras n a robu — rastlinski m otiv — se ni ohranil. V. pribl. 4, pr. u stja 16/20, dn a ozirom a noge 9 cm . Inv. št. A 7088. V grobnici ob severni steni: grob A. T udi: T. 26: 5. 2. N ekaj kosov svetlo sive skodelice po Drag. 36 iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Po steni tru p a poteka nekaj vzporedno vrezanih vodoravnih črt. Dno ni ohranjeno, zato v. neznana, pr. u s tja 11/13 cm. Inv. št. A 7089. Kot poprej. 3. Č repinje svetlo rdečega vrča iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. N a površini n a obeh straneh ostanki tem no sive prevleke. Dno n i ohranjeno, pač p a večina 3,5 cm širokega narebrenega trak asteg a ročaja. V. neznan, pr. u stja 10/13, oboda n ajb rž 17 cm. Inv. št. A 7087. K ot poprej. 4. Č repinje rjavega lonca iz rjavo pečene peskane gline. Z unanja površina je do 3 cm p re d dnom okrašena s pasovi vodoravnih in navpičnih žlebastih črt. Znotraj n ad dnom navpične poteze prstov. V. verjetno 21, p r. u s tja pribl. 16, oboda 18, dna 10 cm . Inv. št. A 7093. K ot poprej. 5. Č repinje rjavega lonca iz črno pečene peskane gline z gladko površino. N a v ratu p et oblih reber m ed žlebiči, tru p od ram ena do ta l okrašen z naslednjim i vzorci: 5 m m širokim pasom pikčastih jam ic, neznanim številom drobnih izboklin in pasov polkrožno vrezanih č rt, pasom šibko vrezanih vodoravnih črt, do 2,5 cm p re d dnom segajočim i drobnim i poševnim i žlebičastim i črtam i in tik nad dnom s pasom pošev vrezanih črtic. Z notraj je površina črnikasta, s sledovi navpičnih potez s p rsti. V. ver­ je tn o 20, pr. u stja pribl. 12, oboda 18, dna 9 cm. Inv. št. A 7094. V grobnici v sredini tal. Tudi: T. 30: 2. 6. Svetlo siv gum b pokrova iz svetlo sivo pečene peskane gline,- ki je sedaj porozna in v ognju prežgana. Pr. 6 cm . Inv. št. A 7092. V grobnici ob severni steni. 7. Dela dna in stene svetlo rjav e posode (lonca ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena pač p a sledovi tem no sivih lis. Močno vboklo dno im a v sredini p o p k asto izboklino. Pr. dna 10 cm. Inv. št. A 7096. V grobnici v sredini tal. 8. Del dna rdeče posode (lonca ?) iz rdeče rjavo pečene peskane gline. P r. pribl. 10, vel. kosa 4,5 X 3,5 cm. Inv. št. A 7098. K ot poprej. 9. Č repinje svetlo rjave posode (skodelice) iz enako pečene zelo čiste gline. Pr. dna n a p rstan a sti nogi 5, v. v risb i obnovljene posode še 4 cm. Inv. št. A 7090. Kot poprej. 10. Č repinje v rčaste steklenice iz svetlo zelenega stekla, v k aterem je v dnu obilo okroglih, v stenah p a podolgovatih m ehurčkov. Do 2,4 cm širok ročaj im a močni obrobni rebri, dno je nesim etrično vboklo. N a spodnji stran i dna je p rilep ljen koščeK. stekla (neke druge posode ?). V. verjetno 23,5, pr. u s tja 2,8/4,6, oboda pribl. 11,5, dna 5,3 cm . Inv. št. A 7095. K ot poprej. 11. Zarjaveli kosci štirih žebljev oglatega p resek a s sploščenim i glavicam i, ki zaradi rje niso več spoznavne. D. kosov 3—4 cm , pr. prvotno 5—6 m m . Inv. št. A 7100 a č. K ot poprej. 12. Č repinje sten svetlo rdeče posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. N a zunanji površini sledovi tem nosivih lis, zn o traj široki žlebiči. Pr. oboda pribl. 12 cm. Inv. št. A 7097. K ot poprej. 13. Del vboklega dna posode neznane oblike (steklenice ?) iz m odrikasto zelenega stekla z m nogim i m ehurčki. P r. 7 cm. Inv. št. A 7099. K ot poprej. 14. Del stene in ro b a rjav eg a pokrova iz rjavo pečene peskane gline. N a obeh stran eh drobne vodoravne zareze oz vrtenja. Pr. pribl. 18, vel. kosa 4 X 7 cm . Inv. št. A 7091. K ot poprej. 15. Č repinje rjavo sive posode (am fore ?) iz prečiščene rum enkasto sivo pečene gline. P rv o tn a barva površine ni ohranjena. Pod odebeljenim robom je poševen v rat p reh ajal v zaoblen trup. Dno ni ohranjeno, niti ročaja okroglega preseka. Posoda je bila v ognju, ker so nekatere črepinje prežgane. V. neznana, pr. u stja 12, oboda pribl. 20 cm. Inv. št. A 7086. V grobnici ob severni steni. Tabla 19 1. Č repinje svetlo rjavega lonca iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. Sledovi prvotne rdeče barve še delom a ohranjeni. Nedaleč pod robom so štiri vrste delom a se prepletajočih navpičnih zarez, pod njim i p a ozek žlebič. Štiri vrste podobno vre­ zanih d aljših črtic tudi nižje n a obodu. Vodoravni rob n a vrhu žlebasto profiliran. V. vsaj 30, pr. u stja 17, oboda pribl. 25 cm. Inv. št. A 7101. Pred vhodom v grobnico: grob B. 2. N alom ljen tem no siv pokrov iz čiste rjavo pečene gline. Po vodoravnem obro b ju dvoje žlebičastih črt. Gumb površno izdelan, na spodnji stran i p rstan a st nastavek. Pr. 9,3, v. 3,5 cm. Inv. št. A 7103. K ot poprej. Tudi: T. 28: 6. 3. Dno in del stene sive posode (lončka ?) iz tem no sivo pečene peskane gline. Sedaj razjedena površina je znotraj rdeče barve. Pr. dna 4,6, v. ohranjene posode še 3,8 cm . Inv. št. A 7117. Iz groba C v zasipu. 4. Del stene svetlo rjave posode (lonca) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. Prvotna b arv a površine ni ohranjena, pač pa del okrasa: šest vrst navpično vrezanih jam ic. P r. oboda pribl. 22, vel. kosa 5,5 X 5,5 cm. Inv. št. A 7111. Kot poprej. 5. Č repinje oglate steklenice iz m odrikasto zelenega stekla z drobnim i m ehurčki. Do 4,8 cm širok n arebren tra k a st ročaj je nekoliko deform iran. Vboklo dno im a po tro je reb ra stih in žlebastih krogov. V. 16,5, pr. u stja 2/4,8, tru p a in dna 6 cm. Inv. št. A 7114. K ot poprej. 6. Č repinje dna in stene svetlo rjave trinožne skodele iz tem no sivo pečene pe­ skane gline z nekoliko porozno površino. Na steni pod robom štiri obla rebra, od nog ohranjeni sam o nastavki. Posoda je bila v ognju, k er je glina prežgana in puhla. Pr. u stja pribl. 23, dna. 13 cm. Inv. št. A 7102. Iz groba B p red vhodom v grobnico. 7. Del stene in roba rjave posode (trinožne skodele?) iz črno pečene peskane gline s porozno in delom a razjedeno površino. Po obodu tro je oblih reber m ed plitvim i žlebiči. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 6,5 X 10,5 cm. Inv. št. A 7109. Iz groba C v zasipu. 8. P et železnih žebljev različnih oblik in dolžin: žebljiček z 1,5 m m debelim oglatim trn o m in m asivno glavico nespoznavne oblike, dva odlom ljena s ploščatim a glavicam a pr. do 1 cm, vrhnji 3,3 cm dolg kos debelejšega žeblja s ploščato glavo šesterokotne oblike, dvoje do 6,5 cm dolgih oglatih žebljev s ploščatim a glavicama. Inv. št. A 7115. Kot poprej. 9. Dva žeblja oglatega preseka, cela in delom a zarjavela. D. 6,5—7 cm, pr. do 4 mm, glavici sploščeni in nepravilno okrogle oblike. Inv. št. A 7115. Kot poprej. 10. č re p in je sten oboda in v ra tu svetlo rjavega vrča iz prečiščene svetlo rjavo pečene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena, pač p a lise tem no sive prevleke. Pr. v ratu 3,4, oboda pribl. 13 cm. Inv. št. A 7108. K ot poprej. 11. Kos stene svetlo sive posodice (skodelice ?) iz čiste enako pečene gline. Na steni še vidni sledovi vodoravno vrezanih vzporednih črtic. Velikost kosa 3,5 X 4,5 cm, deb. stene do 3 mm. Inv. št. A 7104. V grobu B. 12. Del ro b a svetlo rjave posode (lonca) iz tem no sivo pečene čiste gline. Pr. pribl. 18, velikost kosa 2,5 x 5 cm. Inv. št. A 7105. K ot poprej. Tabla 20 1. O bnovljen svetlo rdeč v rč iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna rdeča b a rv a površine je ohranjena le v neznatni m eri, n a spodnjem delu trupa p a so vidni sledovi črne prevleke. N a n o tra n ji strani im ajo žlebovi od vrtenja ostre robove. N arebrena trak a sta ro čaja sta širo k a 3,3 cm. N eznatno vboklo dno im a s 5 m m širo­ kim žlebičem oddeljen p rstan a st rob. V. 35, pr. u stja 9,5, oboda 23, dna 9 cm. Inv. št. A 7106. Iz groba C v zasipu gom ile 1. Tudi: T. 24: 1. 2. O bnovljena svetlo rdeča skodela (po Drag. 31 ?) iz prečiščene rdeče pečene gline. O stanki prvotne rdeče barve le neznatno ohranjeni. V. 7, pr. u stja 25,5, dna 10,5 cm. Inv. št. A 7118. Iz pepela na severni stran i gom ile 2. Tudi: T. 26: 8. 3. O bnovljena rjav a trinožna skodela iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. V rhnji del ostenja je vodoravno narebren, p ri dnu pa so vodoravne žlebi- časte črte. V. 11,5, pr. u stja 23,5, dn a 12 oz. p ri nogah 14 cm. Inv. št. A7119. K ot poprej: iz vzhodnega obrobja. Tudi: T. 25: 3. 4. O bnovljen svetlo rjav ploski krožnik iz prečiščene rum enkasto rjavo pečene gline. N a površini sledovi p rv o tn e rdeče barve. V. 3,5, pr. u stja 18, dna 14 cm. Inv. št. A 7120. K ot poprej: iz pepela n a severni strani. Tudi: T. 26: 4. Tabla 21 1. O bnovljen tem no siv lonec iz svetlo rjavo-sivo-svetlo rjavo pečene peskane gline, ki je sedaj precej porozna in puhla. Po ram enu potekajo goste vodoravne, po obodu do 3 cm pred dnom p a navpične žlebičaste č rte (glavničaste poteze). N a no­ tra n ji stran i n a v ratu žlebičasti sledovi vrtenja, na obodu p a navpične poteze prstov od dodelave. N o tran ja površina je zlasti p ri dnu m očno razjedena. Nekoliko vbo- čeno dno im a 8 m m širok nizek rob. V. 26,5, pr. u stja 30,5, oboda 37, dna 15 cm. Inv. št. A 7107. Iz groba C v zasipu gom ile 1. Tudi: T. 25: 1. 2. Del stene in ro b a noge svetlo rjave posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Vel. kosa 6 X 3,2 cm. Inv. št. A 7138. Iz zasipa go­ m ile 3. 3. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 3,4 X 4,8 cm. Inv. št. A 7136. K ot poprej. 4. N arebren tra k a st ročaj svetlo sive posode (vrča, od katerega je še tro je črepinj sten) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. D. še 7, š. 3,5 cm. Inv. št. A 7139. K ot poprej. 5. Deli sten in svitkastega ro b a skodelice iz svetlo zelenega stekla. Pr. u s tja pribl. 12 cm . Inv. št. A 7142. K ot p oprej. 6. Č repinje rdeče rjave posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pod uvihanim robom dvoje plitvih širših žlebičev. Pr. u stja pribl. 24 cm . Inv. št. A 7121. Iz pepela v severnem delu gom ile 2. 7. Del stene in ro b a tem no sive posode (ploskega krožnika ?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 12, vel. kosa 2,8 X 2 cm . Inv. št. A 7126. Iz južne polovice gomile 2. 8. Del stene in ro b a svetlo rjav e posode (trinožne skodele?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. N o tra n ja stran je črne barve. Pod uvihanim robom oblo reb ro m ed dvem a žlebičem a. Pr. u stja pribl. 22, vel. kosa 5,2 X 8,5 cm. Inv. št. A 7122. K ot p o p re j. 9. Del stene in ro b a sivo rjav e posodice (lončka ?) iz čiste črno pečene gline. Na v ra tu dvoje plitvih žlebičev. Pr. u stja pribl. 10, vel. kosa 2,7 X 3,5 cm. Inv. št. A 7125. Iz pepela na severni stran i gom ile 2. 10. Del stene in ro b a svetlo rdeče skodele po Drag. 33 iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna rdeča b arv a na n o tran ji stran i še delno ohranjena. Pr. u stja pribl. 14, vel. kosa 5 X 6 cm. Inv. št. A 7123. K ot poprej. 11. Del stene in ro b a rjav e posode (lonca) iz tem no sivo pečene peskane gline s porozno površino. P r. u stja pribl. 20, vel. kosa 5 X 6 cm . Inv. št. A 7124. K ot poprej. 12. Del dna in stene rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline s porozno površino. Pr. pribl. 17, v. ohranjenega dela posode še 3,6 cm. Inv. št. A 7127 a. Iz vzhod­ nega ob ro b ja gomile 2. 13. Del dna in stene svetlo rjav e posode (lonca ?) iz čiste črno pečene gline. Pr. dna 17, v. ohranjenega kosa 2,8 cm. Inv. št. A 7129. Iz pepela na severni stran i gom ile 2. 14. Del dna in stene svetlo rjav e posode (lončka ?) iz prečiščene svetlo rdeče pe­ čene gline. Prvotna barva površine ni ohranjena. Dno je im elo s 5 m m širokim žlebi­ čem oddeljen p rstan a st rob. Pr. dna 6, v. ohranjenega kosa 3,2 cm. Inv. št. A 7128. Iz južne polovice gomile 2. 15. Del stene (ohranjenih je več črepinj) svetlo rjav e posode (lonca) iz prečiščene ru m en k asto rjavo pečene gline. P rvotna b arv a površine ni ohranjena pač p a okras: vsaj d v ak ra t po tri vrste poševnih zarez in eno ali več valovnicami. Vel. kosa 5,2 X 6 cm . Inv. št. A 7132. Iz pepela na severni strani gom ile 2. 16. Del dna rdeče posode neznane oblike iz prečiščene rdeče pečene gline. N a no­ tran ji stran i so v sredini re b ra sti krogi do pr. 3 cm, naprej do pričetka stene pa poševne žlebaste poteze. Pr. dn a pribl. 10, vel. kosa 4,5 X 2,5 cm. Inv. št. A 7131. K ot poprej. Tabla 22 1. Polovica močno zarjavele železne podkve s kopitastim zaključkom . Luknjice za prikovanje niso vidne. D. 10,7, š. pribl. 10, š. trak u do 2,7 cm, deb. do 5 mm. Inv. št. A 7152. Iz pobočja pod cesto v profilnem ja rk u št. 2 p ri Sp. Novi vasi: gl. 30 cm. 2. Železna podkev s kopitastim a zaključkom a. V idnih še dvoje luknjic za p ri­ kovanje in ostanek žeblja v eni od drugih. D. 10,8, š. 9,3, š. trak a 2,6 cm, deb. 4 mm. Inv. št. A 5403. Iz profilnega ja rk a št. 17 v Velniku: gl. 15 cm. Tudi: T. 31: 1. 3. Železen klin (zarjavel žebelj ?), povsem rjast, z odlom ljenim a koncema. D. še 10.5, pr. do 1,2 cm (prvotni profil nespoznaven). Inv. št. A 7155. Iz profilnega ja rk a št. 7 v Veleniku: gl. 70 cm. 4. Železen žebelj s sedaj nespoznavno (ploščato ?) glavico, močno zarjavel. D. še 10.5, pr. sedanje glavice 2,2 in trn a do 1,2 cm. Inv. št. A 7158. Iz podolžnega podaljška profilnega ja rk a št. 25 v Veleniku: gl. 50 cm. 5. Železen žebelj s sedaj okroglasto glavico, povsem rjast, z odlom ljeno konico. D. še 7,5 cm, pr. glavice 15, trn a do 8 mm. Inv. št. A 5405. Iz profilnega jark a št. 28 v Veleniku: gl. 50 cm. 6. Železen okov neznanega pom ena iz 2—3 cm širokega in sedaj 4—6 m m debelega traku, n a katerega je prikovan podoben navpični tra k z zoženim petljastim zaključ­ kom, drugi, sim etrično nam eščeni, p a m anjka. Na ožjem koncu sta bila zaključka trakov n ajb rž skovana, a sta sedaj ločena. D. 10,8, š. 4—9,5, v. navpičnega tra k a 6,6, š. petlje 3 cm. Inv. št. A 7153. Iz profilnega ja rk a št. 10 p ri Spodnji Novi vasi: v po­ bočju južno nad ce stišče m — gl. 30 cm. Tudi: T. 31: 5. 7. Železen okov neznanega pom ena iz 1,2—2,7 cm širokega in 4—6 m m debelega traku, m očno načet od rje. N a ožjem podaljšanem koncu sta vidna ostanka dveh žebljev. N a širšem koncu izhaja navpični trak, ki im a odlom ljen zaključek in je sedaj vodoravno zapognjen, drugi, približno sim etrično nam eščeni pa je od rje že skoro povsem uničen, a prav tako zapognjen. Sledov petlje p ri teh dveh krakih ni videti. D. 13, š. 5,5—10,5 cm. Inv. št. A 7156. Iz profilnega ja rk a št. 10 v Veleniku: n a dnu ja rk a južno od cestišča — gl. 70 cm. Tudi: T. 31: 6. 8. Del oboda žrm eljnega kam na iz tem no sivega peščenca s svetlo sivo površino (catillus). Na spodnji vbokli stran i je površina precej zglajena. Na robu gornje stran i je 2,5 cm širok rob, ki se za 2 cm dviga nad vrhnjo, prav tako vboklo ploskev. Pr. pribl. 40, deb. n a robu 12, v sredini 4,5 cm. Inv. št. A 5404. Iz profilnega ja rk a št. 24 v Vele­ niku: gl. 1 m. 9. Del stene in roba rjave posode (lonca) iz rjavo pečene peskane gline z nekoliko hrapavo površino. Pr. u stja pribl. 18, vel. kosa 3 X 4,5 cm. Inv. št. A 6845. Iz profilnega ja rk a št. 28/2 v Slov. Bistrici: n a dnu ja rk a severno ob cesti — gl. 60 cm. 10. Del dna in stene rjave posode (lonca) iz črno pečene peskane gline z nekoliko hrapavo in razjedeno površino. Pr. dna 10, vel. kosa 5,5 X 6 cm. Inv. št. A 7151. Iz profilnega ja rk a št. 2 p ri Sp. Novi vasi: v hum ozni plasti pod cestiščem — gl. 90 cm. 11. Del narebrenega trak asteg a ročaja svetlo rdeče posode (vrča?) iz prečiščene svetlo sivo pečene gline. D. še 3, š. 3,8, deb. 1,7 cm. Inv. št. A 7170. Iz profilnega ja rk a št. 6 p ri Sp. Novi vasi: n a gram ozu cestišča — gl. 80 cm. 12. O glat žebelj z ravnim koncem (?). D. 4,5 cm, p r. do 7 mm. Inv. št. A 7168. Iz profilnega ja rk a št. 5 p ri Sp. Novi vasi: v gram ozu cestišča — gl. 60 cm. 13. M očno zarjavel kos železnega žeblja neznanega profila, z odlom ljenim a kon­ cema. D. še 4 cm. Inv. št. A 7169. Iz profilnega ja rk a št. 6 p ri Sp. Novi vasi: v gram ozu cestišča — gl. 80 cm. 14. Kos železnega trak u . D. še 5,5, š. 1,8 cm, deb. 4 m m . Inv. št. A 7154. Iz profilnega ja rk a št. 13 p ri Sp. Novi vasi: v desnem obcestnem ja rk u — gl. 50 cm. 15. Del b ronaste fibule s poloblim lokom in 2,8 cm širokim ohišjem peresovine. V njej tiči n a paličasti osi po tro je ozirom a četvero zavojev žice, deb. 1—2 mm. Igla in polovica loka z nogo m anjkajo. D. še 2,3, š. loka do 1,3 cm. Inv. št. A 1635. Iz profilnega ja rk a št. 5 n a P ragerskem : pri vrhu gram oza cestišča — gl. 30 cm. 16. Del stene in ro b a rjave posode (lonca) iz rdeče-črno-rdeče pečene peskane gline. Na obodu vodoravne žlebičaste črte. Pr. u stja pribl. 15, vel. kosa 4 X 3,8 cm. Inv. št. A 5401. Iz profilnega ja rk a št. 3 v Veleniku: v ja rk u severno ob cestišču — gl. 80 cm. 17. Del stene in ro b a rjav e posode (trinožne skodele ?) iz črno pečene peskane gline s porozno površino. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 2,5 X 2 cm. Inv. št. A 7161. Iz okolice profilnega ja rk a št. 6 n a Pragerskem : uničena k u ltu rn a p last ob cesti. 18. Del stene tem no sive posode neznane oblike iz prečiščene sivo rjavo pečene gline. N a zunanji stran i navpične žlebaste črte m ed različno širokim i in delom a s pik­ častim i jam icam i okrašenim i rebri. N a n o tran ji stran i podobne črte in reb ra v nav­ pični sm eri. Vel. kosa 3,5 X 3 cm . Inv. št. A 7162. Kot poprej. 19. Del stene in ro b a rjav e posode (prazgodovinskega porekla) iz tem no sivo pečene čiste gline s površno izglajeno površino. Na n o tra n ji strani vidni sledovi gla­ je n ja z nekim pripom očkom . Pr. u stja vsaj 30, vel. kosa 4 X 5,2 cm. Inv. št. A 2704. Iz profilnega ja rk a št. 5 na P ragerskem : v tleh pod gram oznim cestiščem — gl. 55 cm. 20. Del stene svetlo rjave posode (prazgodovinskega porekla) iz tem no sivo pe­ čene peskane gline. O hranjen del nazobčanega rebra. N o tran ja stran črne barve. Vel. kosa 3 X 4,4 cm. Inv. št. A 2705. K ot poprej: v gram ozu — gl. 40 cm. 21. Del stene in ro b a svetlo sive posode (lonca ?) iz sivo pečene peskane gline s porozno površino. N a spodnji stran i 3 cm širokega ro b a vidni sledovi vrtenja. Pr. u stja pribl. 16/22, vel. kosa 3,3 X 5 cm. Inv. št. A 7159. Iz okolice profilnega ja rk a št. 6 na P ragerskem : kot poprej. 22. Del 4,5 cm širokega narebrenega trak asteg a ro ča ja (vrča) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. N a površini vidni ostanki rum eno zelenkastega lošča, n a spodnji stra n i p a lise črne prevleke. D. še 5,3 cm. Inv. št. A 7163. K ot poprej. 23. Del stene in dn a svetlo rdeče posode (sklede ?) iz prečiščene svetlo rdeče pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. dna pribl. 28, vel. kosa 5,7 X 6,7 cm . Inv. št. A 7164. K ot poprej. 24. Del stene in ro b a tem no sive posode (ploskega krožnika ?) iz prečiščene sivo pečene gline. P rvotna barva površine ni ohranjena. Pr. u stja pribl. 20, vel. kosa 4 X 4,6 cm . Inv. št. A 7160. K ot poprej. Tabla 23 1. Follis: A. = glava v lad arja n a levo, ostanki napisa . .ON..........NVS. R. = tem pelj, spodaj napis. V ladar CONSTANTINVS (Urbs Rom a), kovano 330—337 v Arelatu, ? R IC ?, priznak k o v n ic e------------ . Inv. št. A 7000. Slovenska B istrica: stavba A — v pro- PCONS? što ru B (kvadrant 3). 2. AE III: A. = glava v la d arja n a desno, napis D N VALEN . .. P F AVG. R. = sto­ ječa oseba na levo, ob robu sledovi napisa. V ladar VALENS, kovano 367—375 v Sisciji (*P M) -------- -t R IC 15 (b)xvii- Inv- št. A 6985. K ot p rej: pri tem eljih jugozahodnega vogala. ASISC’ 3. AE: A. = nespoznaven. R. = nespoznaven. V ladar neznan, kovano m ed L in 3. stoletjem , R IC ?. Inv. št. A 6837. Slovenska B istrica: stavba B — p ri tem eljih sever­ nega pročelja v p ro sto ru L. 4. As: A. = glava v lad arja n a desno, ob robu del nerazpoznavnega napisa. R. = ne­ spoznaven. V ladar neznan, kovano v 1. sto letju v Rim u. R IC ?. Inv. št. A 6936. Sloven­ ska B istrica: profilni ja re k št. 30/2 pri stavbi B — m ed ruševinam i v obcestnem jarku. 5. Sesterc: A. = glava v la d arja n a desno, napis uničen. R. = nespoznavni lik, brez sledov napisa. V ladar TRAIANVS. Kovan 98— 117 v Rim u. R IC ? Inv. št. A 7335. Slo­ venska B istrica: v profilnem ja rk u št. 31, na tlakovanih tleh — gl. 1 m. 6. As ali Dp.: A. = nespoznaven. R. = sled pokončne osebe. V ladar neznan. Kovan v 1. ali 2. stoletju. R IC ? Inv. št. A 7017. S podnja Nova vas: gom ila — v grobni jam i. 7. AE: A. = sled glave n a levo. R. = uničena površina. V ladar neznan. K ovan v 1. ali 2. stoletju. R IC ? Inv. št. A 7018. K ot poprej: v zasipu gomile poleg groba. 8. As ali Dp.: A. = nespoznaven. R. = nespoznaven. V ladar neznan. Kovan m ed 1. in 3. stoletjem . R IC ? Inv. št. A 7116. Velenik: gom ila št. 1 — v grobu C v zasipu. 9. S esterc: A. = glava v lad arja na desno in nespoznavni ostanki napisa. R. = sle­ dovi dveh pokončnih oseb z neznanim predm etom v sredini. V ladar COMMODVS. Kovan m ed 180—192 v Rimu. R IC 549. Inv. št. A 1636. Pragersko: profilni jarek št. 2 — sredi cestišča v vrhnji plasti gram oza. Tabla 24 1. Glej T. 20: 1! 2. Glej T. 11: 2! 3. Glej T. 17: 5! 4. Glej T. 16: 16! Tabla 25 1. Glej T. 21: 1! 2. Glej T. 10: 1 ! 3. Glej T. 20: 3! Tabla 26 1. Glej T. 16: 1! 2. Glej T. 3: 20! 3. Glej T. 2: 28!- 4. Glej T. 20: 4! 5. Glej T. 18: 1! 6. Glej T. 17: 7! 7. Glej T. 17: 2! 8. Glej T. 20: 2! Tabla 27 1. Glej T. 16: 2! 2. Glej T. 16: 3! 3. Glej T. 7: 14! 4. Glej T. 3: 17! 5. Glej T. 3: 18! 6. Glej T. 2: 27! Tabla 28 1. Kos hrastovega kola z ošiljeno konico. D. še 33, pr. 4 cm. Inv. št. A 7331. Iz pro- filnega ja rk a št. 30 na pare. 1338, k. o. S podnja Polskava (glej stran 191). 2. Glej T. 3: 1! 3. Glej T. 6: 1! 4. Glej T. 12: 4! 5. Glej T. 8: 22! 6. Glej T. 19: 2! Tabla 29 1. Č repinja — del stene skodele iz svetlo rjavo pečene prečiščene gline. N a črni zunanji površini oh ran jen a dva pasova drobnih navpičnih zarez, n o tran jo st je svetlo sive barve. Vel. fragm enta 5,5 X 7 cm. Inv. št. A 6830. Slovenska B istrica: stavba B, na zu n an ji stran i severozahodnega pročelja. 2. Glej T. 17: 4! 3. Glej T. 3: 8! 4. Glej T. 8: 8 a! 5. Č rep in ja — del stene tem no sive posode (lonca) iz črno pečene peskane gline. Po zunanji stran i potekajo vodoravne žlebičaste črte, m ed njim i ozirom a delom a prek n jih p a je o hranjen 1,7 cm širok pas pošev vgrebenih črtic — m etličastih potez. Z n o traj sledovi m o d eliran ja s prsti. Vel. fragm enta 4,5 X 6 cm. Inv. št. A 6745 č. Slovenska B istrica: iz obm očja stavbe C — kvadrant 5. 6. Glej T. 4: 22! 7. Glej T. 13: 34! 8. Glej T. 13: 35! Tabla 30 1. Glej T. 8: 25! 2. Glej T. 18: 5! 3. Glej T. 1: 20! 4. Polovica vboklega dna svetlo rjave posode (lonca) iz svetlo rjavo pečene p eskane gline z m očno porozno površino. Dno obdaja 6 m m širok, sedaj že obrabljen rob, v sredini je še vidno reb ro 4,5 cm širokega nepravilnega kroga. P r. 11 cm. Inv. št. A 7043. Velenik: v južnem p o d aljšk u profilnega ja rk a št. 25. Tabla 31 1. Glej T. 22: 2! 2. Glej T. 14: 12! 3. Glej T. 14: 7! 4. Glej T. 14: 8! 5. Glej T. 22: 6! 6. Glej T. 22: 7! 1 D osedanja začasna poročila pisca: V a rstv o sp o m e n ik o v 12 (1969) 95 ss; 13— 14 (1970) 168 ss; 15 (1972) 147 ss (Cigonca), 165 ss (V elenik); 17—19/1 (1974) 150 ss, 211 (Slov. B istrica), 153 ss (Sp. Nova vas), 160 ss, 215 (V elenik); 21 (1977) 262 ss (Slov. B istrica, še M. J.), 244 ss (P ragersko), 274 ss (Velenik — A rh e o lo šk i pregled) 10 (1968) 246; 13 (1971) 63 ss; 16 (1974) 102 ss; 17 (1975) 102 ss. — A rh eo lo ški v e s tn ik 25 (1974) 392 ss; 26 (1975) 225 ss, 27 (1976) 232 ss. 2 P rim . seznam najdišč s sledovi rim ­ ske ceste na Slovenskem : A rh eo lo ška n a jd išč a S lo ven ije (1975) 86 ss (J. šašel). 3 P rim . k arte najdišč rim skih kam nov iz pohorskega m arm orja: A rh e o lo šk i v e st­ n ik 28 (1977) 14 ss (S. Pahič). 4 O selitvah predvsem ; W. Schm id, S ü d steierm ark im A ltertum , S ü d ste ie r­ m a r k (1925) 5; 15. B eric h t d er R ö m - G ertn. K o m m issio n , 1925, 189; Z e its c h rift d es h ist. V ereines fü r S te ie r m a r k 36 (1943) 138. Prim . traso »jantarske ceste« pri: C. Schuchhart, V o rg esch ic h te von D eu tsch la n d (1939) 110. 5 O trasi pod P ohorjem prim .: S. Pahič, R a zp ra ve 6 (1969) 312 — k a rta 1. T rasa od Slov. B istrice (R agando ?) do M aribora ob vzhodnem P ohorju v A rheo­ lo šk a n a jd išča S lo v en ije (1975) 67 (in na drugih m estih) je za rim sko cesto brez dokazov. 6 Glej k arto N eolitik in eneolitik v A rh eo lo ška n ajdišča S lo v e n ije (1975). Za novejše najdbe prim . še: V a rstv o sp o m e­ n ik o v 13—14 (1970) 148 (Slov. B istrica). 7 Prim . pregledno o tem : S. Pahič, A rh eo lo ški v e s tn ik 24 (1975) 12 ss. 8 Prim . v op. 6 navedeno k arto , k jer je vidno tu d i razm erje do ostalega sloven­ skega prostora. 9 O sekiri stopnje A n ajp re j W. Schm id (op. 4: S ü d ste ie rm a rk , 2); oboje je našteto v: Archaeologische K arte von Jugoslavie!!: B la tt R o g a tec (1939) 57 (B. Saria-J. K lem enc); poslej: R ogatec (1939) . 1 0 Č asopis za zgodovino in n a ro d o p isje 7 (1910) 141. 1 1 R. Paulsen, Die M ü n zp rä g u n g der B o ier (1933) 8, 25. P. Kos, K e lts k i novci S lo v en ije (S itula 18) 1977, 48. 1 2 P rim . npr.: Form in, A. Sm odič, Ča­ so p is za zg odovino in n a ro d o p isje 35 (1940) 2 ss ali S tari trg R. Egger, Jahres­ h e fte d es Ö sterreich isch en A rchäolo­ gischen I n s titu te s 17 (1914) Bbl. 61 ss. 1 3 W. Schm id, M itth eilu n g en d er Prä­ h isto risc h en K o m m issio n 2/3 (1915) 274 ss. 1 4 S. Pahič, V a rstvo sp o m e n ik o v 11 (1967) 116 (Sp. Polskava). O črep in jah glej opis najdb v Veleniku: profila št. 5—6, gom ile št. 5—6: tu str. 179 ss in 181 ss! 1 5 Gomile: Podlože, Sp. Jablane (še nedotaknjeni); Stražgojnca: ena leta 1961 uničena — I. Miki, V a rstv o sp o m e n ik o v 8 (1962) 235 te r R ogatec (1939) 47, 28, 61. Gomila m ed Sp. Polskavo in P ragerskim V a rstv o sp o m e n ik o v 17—19/1 (1974) 175 ss: ni gomila. 1 6 S. Pahič, V a rstvo s p o m e n ik o v 11 (1967) 133 (Leskovec, Zg. B istrica); tudi: isti, A rh e o lo šk i v e stn ik 19 (1968) 338/10 in 342/37. 1 7 S. Pahič, A rh eo lo ški v e s tn ik 19 (1968) 342/29. 1 8 W. Schm id (op. 13) 271 ss in po njem številna strokovna in p o ljudna lite­ ratu ra, tudi: S. Pahič, A rh eo lo ški v e stn ik 1 (1950) 170 ss, k je r je p o u d arjen a p red ­ vsem srednjeveška raba. Svoji oceni o prazgodovinskem gradišču se je odrekel tudi W. Schm id (v pism u piscu z dne 25. 8.1948), prim . še: A rh eo lo ška najdišča S lo v en ije (1975) 310. U trdba n a Žabljeku še ni objavljena. 1 9 Prim . seznam p ri S. Pahič (op. 17) 342/36 in del tlorisa, isti, A rh eo lo ški v e st­ n ik 26 (1976) 240, pril. 1. 2 0 P odatki o tem : S. Pahič, R a zp ra ve 6 (1969) 331/346 ss op. 55. 2 1 Črešnjevec: R ogatec (1939) 19 in Ar- heo lo ška najd išča S lo v en ije (1975) 310. Stari log: F. Ferk, F erien-Tagebuch 1888 in 1889. Velenik: op. 19. 2 2 Velenik: op. 19. Sp. Nova vas: S. Pa­ hič, V a rstv o sp o m e n ik o v 17—-19/1 (1974) 213 in tu k ajšn je poročilo 169 ss. 2 3 Spom eniki z obeh najdišč (obakrat sam o v drugotni legi) n ašteti v: R ogatec (1939) 48, 57 ss; za Sp. Polskavo prim . še: S. Pahič, V a rstvo sp o m e n ik o v 21 (1977) 267 ss. N ajdba m arm ornih kam nov v vzhodnem Veleniku bi to potrjevala, (isti, oip. 19, 234). N ajnovejše: S. Pahič, (op. 3) 54 ss. 2 4 Zg. Ložnica: A rh eo lo ška najdišča S lo v en ije (1975) 311. Črešnjevec: Roga­ tec (1939) 19 ss (posam ič n ašteti kam ni), najnovejše: S. Pahič, (op. 3) 46, 61 in isti (op. 23) 204 ss. 2 5 R o g a te c (1939) 37. 2 8 Prim . oceno zahodnoveleniških profilov pri: M. Šifrer, G eo g ra fski zb o r­ n ik 14/2 (1974) 150. 2 7 Doslej je bil ta profil p rip isan na­ selju Cigonca, a po prestavitvi struge potoka Ložnica, ki je h k rati m eja m ed Cigonco in Slov. Bistrico, leži to m esto že na slovenjebistriških tleh. D osedanje om em be: S. Pahič, V a rstvo sp o m e n ik o v 15 (1972) 148 in 17-19/1 (1974) 122. Tudi Cigonca št. 36—38 sedaj: Slov. B istrica št. 1—3. 2 8 S tra tig rafija ta l v 200 m oddaljeni vrtini HI 29, ki jo je pred g rad n jo hi­ tre ceste v dolini Ložnice opravil Za­ vod za raziskavo m ateriala in k onstruk­ cij L ju b ljan a navaja za enaka tla na­ slednje plasti: do 0,25 m hum us, do 0,60 m eljasta glina, do 0,85 glina, m alo me- Ijasta, do težko gnetna siva, vlažna — vse k o t površinske prepereline; do 2,20 m etra m e lja sta glina, težko gnetna, rja ­ va, vlažna, do 2,65 glina, sred n je gnetna, siva, do 2,85 m elj, srednje gneten, gro­ bi, zelo vlažen, dalje vsaj do 3,80 dro­ ben pesek s preperelim i koreninicam i — vse k o t hudourniški rečni sedim enti. 2 9 R. K nabl, A rch iv fü r K u n d e ö ster­ reich isch er G esch ich tsq u ellen 26 (1861) 54; novejša opažanja o tej trasi: S. Pa­ hič (op. 20) 348 op. 57. 3 9 Prim . tloris obeh tras: S. Pahič (op. 20) 312, k a rta 1. 3 1 P lasti so tu podobne tistim v vrtini HI 29 (glej op. 28!). 3 2 I. M ikl-Curk, Č asopis za zgodovino in n a ro d o p isje NV 12 (1976 [1978]) 16 ss. 3 3 Podoben (dvojni) žig na loncu — žari iz okolice Štrigove je objavila É. Bónis, F olia archaeologica 14 (1962) 24 ss, a z razlago, da gre za ime AVENIA. Po tam ošnji skici sl. 7 p a je tu d i tam NI.NIA verjetnejše. V prikazu žigov pri I. Mikl-Curk, Poetovio. K atalogi in m o ­ no g ra fije 13 (1976) T. 7—8 ni istovetnih prim erov. 3 4 I. M ikl-Curk, A rh eo lo ški v e s tn ik 23 (1972 [1974]) 379, op. 28. 3 5 B ližnjih istovetnih prim erjav že zaradi dom ače izdelave ni? M orebiti gre tudi tu za lokalno posnem anje si- gillatnih skodel Drag 32 (È. Bónis, Folia archaeologica 27 [1976] 80, sl. 4: 9 ozi­ rom a 7: 4 prin aša nekaj podobnega iz B rigetione), H. J. Kellner, B ayerisch e V o rg esch ich tsb lä tter 24 (1959) 153, sl. 3: 8, pa iz B ernaua. P rim še: S. Petru- P. Petru, N evio d u n u m . K atalogi in m o n o ­ gra fije 15 (1978) 82, T. 54,15. 3 8 T. 1: 26, 28: É. Bónis: Die ka iser­ zeitliche K e ra m ik von Pannonien. Diss. Pann. 11/20 (1942) 50, T.22: 14; B. Vikić- Belančič, S ta rin a r NS 13—14 (1963) 105, sl. 34. — T. 1: 17: A. Schörgendorfer, Die rö m erzeitlich e K e ra m ik d er O stalpen­ länder (1942) 123, T .l: 6, 9. — T. 1: 15: prav tam , 124, T .l: 5. — T .l: 12: prav tam , 152, T.28: 355—356; É. Bónis (kot prej) 42, T. 16: 19. 3 7 N pr. K. Póczy, In terc isa 2. Archaeo- logia H ungarica 36 (1957) 45, sl. 38: 9? 3 8 I. Mikl-Curk, Č asopis za zg odovino in n a ro d o p isje NV 1, 1965 (1966) 84, op. 8. 3 9 A. Schörgendorfer (op. 36) 134 ss; K. Póczy (op. 37) 44; B. Vikič-Belančič (op. 36) 106, sl. 36; I. Mikl-Curk, S itu la 14/15 (1974) 240; ista (op. 32) 22: ni v Sp. Grušovju. 4 0 A. Schörgendorfer (op. 36) 135 ss; É. Bónis (op. 36) 51 ss; B. Vikič-Belančič (op. 36) 107 ss; S. Pahič, Č asopis za zgo­ dovino in narodopisje NV 1 (1965 [1966]) 44 ss. Za Sp. G rušovje in Slov. Bistrico glej op. 54! 4 1 Med različicam i sl. 26—31 p ri B. Vikič-Belančič (op. 36) 99 s, je mogoče n ajti prim erjave le za T. 1: 5—8; po­ dobno p ri É. Bónis (op. 36) T. 1—8; prim . še B. Vikić-Belančić, A rh eo lo ški v e s tn ik 26 (1975) 25 ss, T. 2—6. — K. T. 1: 4 p rim . npr. I.M ikl-C urk (op. 38) 80, T. 5: 17. 4 2 V tem sm islu fragm ent T. 1: 37, ki p a je tu edini (I. Mikl-Curk, op. 34, 397 op. 28: »v velikem številu«), 4 2 a N a tabelah 1—4 so v seštevkih za­ je ti vsi inventarizirani kosi. 4 3 S. Pahič, V a rstv o s p o m e n ik o v 7 (1960) 293. 4 4 M. Jerm an, Č asopis za zgodovino in n a ro d o p isje NV 12 (1976 [1978]) 6 ss. S. Pahič, A rh eo lo ški v e s tn ik 27 (1976 [1977]) 246, sl. 8. 4 5 M. Jerm an, kot p rej, 7. 4 6 Ta dva in naslednje novce je opre­ delil P. Kos, za k ar se m u n a tem m estu iskreno zahvaljujem . 4 7 D elo 15, L jubljana 1973 (3.8.), št. 208, str. 5 (Izkopanine pod avtocesto). 4 3 S. Pahič (op. 44) 246 ss, sl. 11; I. M ikl-Curk (op. 32) 23 ss. 4 9 I. Mikl-Curk, k o t prej, 23. 5 0 I.M ikl-C urk, k o t prej, 23, sl. 5—6. Po navedbi je bila k u ltu rn a p la st široka 5 m , k a r pom eni, da je o b sta ja la tu d i v k v ad ran tih 10—13, o katerih p a ni po­ d robnih podatkov. 5 1 I.M ikl-C urk, kot prej, 23 ss. Za to hišo ozirom a njene tem elje je edini po­ d atek om em ba »ob steni stavbe«. 5 2 P ri I.M ikl-C urk, kot p rej, 26, sl. 9, označeno kot stavba 2. 3 3 V m ariborskem m uzeju — neob­ javljeno. Prim . I. Mikl-Curk, A rh eo lo ški v e s tn ik 24 (1975) 387, T.2: 11—12. Po­ sam ičnih prim erov je n ajb rž še več, n p r. Z. Šubic, La nécropole rom aine à Poetovio. In ve n ta ria archaeologica Ju ­ g o sla vija 14 (1972) Y 133: 4 (v grobu iz 1.—2. stoletja); É. Bónis (op. 36) T. 1: 8; S. P etru, E m o n sk e n ek ro p o le. K atalogi in m o n o g ra fije 7 (1972) T. 76: 33; L. Ples- ničar-Gec, S evern o e m o n sk o grobišče. K a t. in m on. 8 (1972) T.46: 4; K. Póczy (op. 37) 54, T. 40: 41 (konec 2.—sredina 3. stoletja). 5 4 B rinjeva gora: v m ariborskem m u­ zeju — neobjavljeno. Sp. G rušovje: inv. št. A 5543 — v m ariborskem m uzeju. Slov. B istrica: tu T. 1: 24, 25, 4: 28, 7: 23. Velenik: tu T. 13: 17. 5 5 I. Mikl-Curk (op. 32) 19. 5 6 Za popolnejše ocenjevanje podežel­ skih n ajd b rim ske lončenine pogrešam o predvsem izčrpnejše predstavitve poeto- vionskega gradiva. Doslej n a voljo tipo­ loška in kronološka ocena sigillatnih iz­ delkov (I.M ikl-Curk, Č asopis za zgodo­ vino in n a ro d o p isje NV 4 [1968] 64 ss ter T erra sigillata in sorodne vrste keram i­ ke iz Poetovija. D issertationes 9 [1969]), v širšem okviru pa tu d i drugih značil­ n ih tipov posod (É. Bónis, op. 36; tudi B. Vikić-Belančić, op. 36). N aselbinske najdbe m an jše m estne enote v zvezi s stratig rafsk o lego doslej p redstavila le I.M ikl-C urk (op. 38) 75 ss: koristno bi bilo še več risanih predm etov, da bi se dale navedbe v opisih u porabiti v celoti. Več kot skrom en je v risbah lončenine po količini — žal — tudi najnovejši ka­ talog: I.M ikl-C urk (op. 33). 5 7 Vse fragm ente sigillatnih posod je iz ljubeznivosti ocenila I. Mikl-Curk, ki je odločilno svetovala tu d i pri nek aterih drugih zvrsteh lončenine, za k a r se ji n a tem m estu iskreno zahvaljujem . 5 8 N pr. Slovenske gorice: S. Pahič (op. 40) 45 ss; M aribor-Pekre: isti, Časo­ p is za zg o d o vin o in n a ro d o p isje N V 6 (1970) 178, sl. 14. Iz soseščine še: É. Bó­ nis (op. 14) 23 ss. V osrednji in južni Slo­ veniji jih m ed podeželskim i najd b am i praktično ni, npr. I. Mikl-Curk, R a zp ra ve 6 (1969) 183 ss — za Dolenjsko. Izjem no redke n p r. v gom ilnih grobovih av strij­ skega Podonavja: H. K erchler, B eiträ g e zu r K e n n tn is d er n o risch-pannonischen H ü g elg rä b erk u ltu r 2 (1967) 28. Usločena stena p ri skodelici T. 3: 20 kaže n a sre­ dino in drugo polovico 2. sto letja (E. Gose, G efä sstyp e n d er rö m isc h en K era­ m ik im R h ein la n d [1950] 11, npr. razli­ čici 77—78). 5 9 Podobne fragm ente iz Jalžabeta d atira B. Vikić-Belančić, V je sn ik arheo­ loškog m u z e ja u Z a g reb u 3 3, (1968) 87 ss (T. 5: 1, 7: 6) v čas od začetka 2. do dru­ ge polovice 2. stoletja. Med dom ačo da­ tirano (I. Curk, M ateriali 8 [1971] 57 ss) ozirom a časovno razporejeno lončenino (P. P etru, R a zp ra ve 6 [1969]) 197 ss) tega tip a posod ni. K poreklu m orebiti: K. Póczy (op. 37) 45, za tip sl. 38: 8? Po­ dobno za sigillarne posode p ri E. Gose (op. 58) 10, tip a 59—60 iz 2.—3. stoletja. 6 0 K. Póczy (op. 37) 45, za tip sl. 38: 9. Podobni p rim eri iz avstrijskega Podo­ navja: A. Schörgendorfer (op. 36) 101, 180, za tip a 92—93. P rim erjave so neza­ nesljive, k er tu podani fragm enti ne za­ jem ajo spodnjega roba valjastega tru ­ pa. Na T. 3: 6 spom inja v rsta podobnih fragm entov iz Šem petra: V. Kolšek, V zh o d n i del a ntične n ek ro p o le v Š e m ­ petru. K a ta lo g i in m o n o g ra fije 14 (1977) T. 5: 44, 13: 29, 20: 15, 33: 46—47, 37: 8. Med poetovijskim gradivom (I.M ikl- Curk, op. 33) takih posod ni (?), podobno v em onskih grobovih. M anjkajo tudi v tipoloških pregledih pri É. Bónis (op. 36) in B. Vikić-Belančić (op. 36), pač pa so pogostni v avstrijskem Podonavju (zlasti oblika T. 3: 7, npr. H. K erchler [op. 58] 37, T. 2: 1—2 id, te r P.K ar- nitsch, D ie K astelle von L en zia [Linz 1972] 154, T. 74: 1—5). Tam češče sko­ dele v navznoter poševnim gornjim de­ lom k o t p ri nas npr. v Ivancih: I. Hor- vat-Šavel, A rh eo lo ški v e stn ik 29 (1978) 296, T. 8: 8. 6 1 E. Gose (op. 58) 13, za tip 140. Po­ doben fragm ent v Šem petru: V. Kolšek (op. 60) 32, T. 35: 32. 6 1 a Prim . podobno iz Cezanjevec (S. Pahič, op. 40, 14, T. 2: 2). A. Schörgen- dorfer (op. 36) 4, uvršča podobno najd­ bo T. 3: 36 — kot posnem anje arretin- ske sigillate — v prvo polovico 2. sto­ letja, P. K arnitsch (op. 60) 160, p a T. 77: 1— 3 p a še v 1. stoletje. 6 2 P ri P. K arnitsch (op. 60) 98, T. 46: 2— 5, s podobnim m otivom , datirano v 1.—2. stoletje. Doslej s podeželja znani lonec iz Šetarove ocenjen n a drugo polo­ vico 2. sto letja (S. Pahič, op. 40, 46, z opozorilom n a Schörgendorferjeve na­ vedbe v op. 57). 6 2 :1 O dsotnost roba u stja otežkoča p rim erjan je, vendar p ri Schörgendorfer- ju (op. 36), Bónisevi (op. 36) in Vikič- Belančičevi (op. 36) istovetnih najdb ni; tudi ne p ri I.M ikl-C urk (op. 33) za Ptuj. Prim . n p r. sigillatele skodele v Cele ji (V. Kolšek, op. 185, Y 152: 18—21) in m anjši po D rag 29 oblikovani skodelici s po­ dobnim profilom v Šem petru: V. Kolšek (op. 60) 19, 21, T. 11: 5, 15: 31 ali večji skodeli p ri P. K arnitsch (op. 60) 102, T. 48: 2, d atiran i po E. Gose (op. 58) 26, za T. 22: 307, v drugo polovico 1. stoletja. 6 3 P rave oblike teh posodic po tu ohranjenih fragm entih niti ne poznam o. Zanim ivo je, da se v prikazih antične­ ga stekla za Slovenijo in H rvatsko v A r­ h e o lo ške m v e stn ik u 25 (1976) skoraj ni na kaj opreti, saj podobne različice teh posodic kažejo drugo obm očje razšir­ jenosti (S. Pahič, A rh eo lo ški v e s tn ik 20 [1969] 83 op. 54). Po profilu, a ne po sam em robu, se zdi sorodna skodelica T. 1: 4 p ri V. Dam evski, A rh eo lo ški ve st­ n ik 25 (1976) 63. 6 4 B. Vikić-Belančić (op. 41) 27 ss: iz poznega 1. in iz 2. stoletja. 6 4 a Podobni m otivi: B. Vikić-Belančić (op. 41) 41 ss, sl. 2: 4, 3: 2—3; É. Bónis (op. 36) T. 2: 4—5. 6 5 B. Vikić-Belančić (op. 41) 28. 6 5 a T. 7: 7 (Slov. Bistrica), 13: 11 (Ve- lenik). Za Sp. Grušovje prim . I. Mikl- Curk (op. 32) 29, T. 3: 20. Podobno z Bri- njeve gore neobjavljeno v m ariborskem m uzeju. Glej tudi op. 130. 6 6 T. 3: 23 je značilna oblika trinožni­ k a zgodnjega časa v Šem petru (V. Kol­ šek, op. 60, 19, T. 12: 67 — z novcem K lavdija I. id; zgornja m eja m orebiti T. 2: 2 z novcem Favstine ml.). Tudi na Form inu (A. Smodič, op. 12, 18, sl. 6: 9) in pri B enediktu v Slov. goricah (S. Pa­ hič, op. 40, 12 T. 1: 1 tudi 44 in 57, op. 35). Pri É. Bónis (op. 36) najpodobnejši T. 24: 2 iz Ptuja, podobno pri B. Vikić- Belančić (op. 36) 106, sl. 42: 11. 6 7 Glej op. 57! 6 8 V aljasto ostenje je p ri prvih dveh to k rat izrazitejše, zato m orebiti upravi­ čeno p rim erjan je s podobnim i fragm en­ ti v Šem petru: V. Kolšek (op. 60) T. 37: 8, 23. Za T. 2: 12 glej op. 61 a! 6 9 P. P etru (op. 59) 206. E. Gose (op. 58) 8, d a tira podobne sigillarne oblike (T.2: 13, 18) m ed drugo polovico 1. in prvo polovico 4. stoletja. 7 0 P. P etru (op. 59) 204, za T. 4: 18, z opozorilom (210), da so se kot starejši elem enti obdržali do druge polovice 3. stoletja (T. 5: 14). 7 0 a V Slov. Bistrici še podobno: tu T. 1: 32 iz m anj čiste gline ter T. 3: 28 in 6: 9 iz porozne peskane gline kot do­ m ač izdelek. Tudi v Sp. Grušovju: inv. št. A 6518 (v m ariborskem m uzeju), po 1. Mikl-Curk (op. 53) 894, tam iz časa »po sredi 4. stoletja« (ista, op. 32, 22: »konec 4. stoletja«) — m išljeni so do­ m ači vrči iz peskane gline. 7 1 N pr. v Šem petru: V. Kolšek (op. 60) 19, 32, T. 12: 66, 34: 30 — o b ak rat sivi posodi. ,la V Š em petru k ar najbolj pogostni (V. Kolšek, op. 60, T.2: 11 in naslednji), a tudi sicer razširjena oblika (B.Vikić- Belančič, op. 36, 101). É. Bónis (op. 36) 36 ss ob tipih T. 3: 4, 5 te r 17: 7 po­ u d arja prazgodovinsko tradicijo; podob­ no A. Schörgendorfer (op. 36) 76 za tip 298 s podobno narebrenim vratom . Na D olenjskem le sorodne oblike: P. P etru (op. 59) 205, sl. 4: 14 — iz prve polovice 2. stoletja. 7 2 E. Gose (op. 58) 29 za tip 333. Po­ doben profil pri (trinožni) skodeli »po­ sebne oblike« postavlja A. Schörgendor­ fer (op. 36) 15, za tip 144, v 2. stoletje. 7 3 É. Bónis (op. 36) 43; B. Vikić-Be­ lančić (op. 36) 105. Za P tuj prim . še pri I. M ikl-Curk (op. 38) 75, T .3: 10; For­ m in: A. Sm odič (op. 12) 18, si. 6: 8 in I. M ikl-Curk, A rh eo lo ški v e s tn ik 27 (1977) 141, T. 2: 8; S tari trg: R. E gger (op. 12) 84, sl. 64: 1—2 (enkrat z novcem H adri­ jana). A. Schörgendorfer (op. 36) 30 (za tip 273), 147, vse p ripisuje 2. stoletju. K. Póczy (op. 37) 82, prikazuje cedilnik (?) iste oblike sl. 39: 22 A iz poznejšega časa. E nake oblike, 2 iz prečiščene gline je »kozarec« T. 46: 16 p ri S. Petru-P. P etru , op. 35. 7 4 Za T. 2: 18 prim . A. Schörgendor- fer (op. 36) 12 ss za tipe 119— 126 iz 1. in 2. stoletja, m edtem ko za T. 2: 19—20 on in É. Bónis (op. 36) nim ata prim erjav. 7 5 Glej op. 60! Po dosedanjem pozna­ v an ju te vrste posod ni n a sosednjih n ajd iščih — v Sp. G rušovju in n a Bri- njevi gori. Nekaj podobnosti se ponuja v Š em petru (V. Kolšek, op. 60, T.20: 15, 33: 46, 37: 8, 23, 38: 6), k je r skrom ni fragm enti večinom a dovoljujejo le ozna­ ko »posoda« (z izjem am a T. 37: 23 = sko­ dela in 38: 6 = čaša). Blizu tem profi­ lom so tudi nekatere različice »ostro p ro filiran ih skodel« iz avstrijskega Po­ d o n av ja (H. K erchler, op. 58, 37, T. 2: 1—2, 10: 2). 7 6 S. P etru (op. 53) T. 2: 8, 5: 16. To velja tu d i za T. 2: 12, 3: 7 te r 7: 19—20. 7 7 É. Bónis (op. 36) 49 ss; A. Schörgen­ d o rfer (op. 36) 92, 101, za tipe 106—112; E. Gose (op. 58) 19 ss za tipe 230, 244, 465; K. Póczy (op. 37) 44, sl. 38: 1; B. Vikič-Be- lančič (op. 36) 106 z op. 70. Pri nas še S. Pahič (op. 40) 45 te r P. P etru (op. 59) 204. 7 8 B rinjeva gora: I. M ikl-Curk (op. 53) 337, T. 2: 11—12 te r neobjavljeno v m ari­ borsk em m uzeju; Sp. G rušovje: ista (op. 32) T. 1: 1, 2: 4, 6, 16—18, 22, 3: 3—4 ter drugo neobjavljeno v m ariborskem m u­ zeju. V P tu ju (zlasti v vzhodni obrtniški četrti) pogosti, a skrbne j e izdelani. Po­ sam ič še iz Rač (v m ariborskem m uzeju inv. št. A 2981), Veržeja (S. Pahič, V ar­ s tv o sp o m e n ik o v 9 [1965] 156, T. 6: 7), G ibine (kot prej, 143, T. 6: 2) in Ivancev (I. Horvat-Šavel, op. 60, 296, T. 4: 4). 7 9 I. Mikl-Curk (op. 32) 19. 8 9 Podobni n ašteti v op. 54! 8 1 T. 7: 19—20 glej op. 60! — T.7: 24 glej op. 86! — ■ T.7: 9—10 n im a ta prim er­ jav v dom ačih objavah, a v skladu z dru­ gim i najdbam i tega m esta bi sodili v 3. stoletje (?). 8 2 Glej op. 57! 8 3 E n ak a kot T.7: 18 še v Sp. G rušov­ ju: I. M ikl-Curk (op. 32, T. 1: 2; drugih bližnjih podeželskih p rim erjav ni? Po­ dobno skledo z odebeljenim robom , a ne- narebreno, prin aša P. K arnitsch (op. 60) 134, T. 64: 3 — iz klavdijsko-ranoflavij- skega ob d o b ja (kot E. Gose, op. 58, 29 za tip 333), vendar bi prej kazalo iskati po­ vezav z globokim i skledam i iz poznejše antike (kot npr. K. Póczy, op. 37, 82, sl. 38: 13; É. Bónis, op. 36, T.23: 3; A. Schör­ gendorfer, op. 36, 11, T. 8: 104—105 — različne datacije), n a katero opozarja že časovna opredelitev najdb iz Sp. Gru- šovja (I. Mikl-Curk, kot prej, 19). K T.7: 21 prim . npr. rdeče skodele enakega pro­ fila iz lončarske peči pri Drnovem : P. Petru-T. Knez-A. Uršič, A rh eo lo ški v e st­ n ik 17 (1966) 479, T. 8: 4—5 (posam ič še iz naselja: S. Škaler, V a rstv o sp o m e n i­ ko v 15 [1972] 151 ss, sl.r.3 ). 8 3 a E. Gose (op. 58) 21, T. 17: 249. 8 4 N pr. Pavlovci: Z. Šubic, O rm o ž sk o ­ zi sto le tja (1973) 43, T. 1: 4 ali Ajdovšči­ na: I. M ikl-Curk (op. 53) 900, T.3: 12. 8 5 P. P etru (op. 59) 205, sl. 4: 27. Prim . podobno skodele iz te rre nigre v Jalža- betu (sred n ja plast: od T rajan a do za­ četka 3. stoletja): B. Vikič-Belančič (op. 59) 90, 98, T.7: 16. Pri É. Bónis (op. 36) bi bil to tip T. 23: 4. V P tu ju npr. I. Mikl- Curk (op. 33) T. 13: 13. Podobno d atira P. K arnitsch (op. 60) 104, T. 49: 3 v zače­ tek 2. stoletja. 8 6 P odobna iz terre nigre v Jalžabetu (spodnja plast: druga polovica 1. in prva polovica 2. stoletja): B. Vikič-Belančič (op. 59) 85, 98, T. 5: 2. 8 7 È. Bónis (op. 36) 49 ss (za krožnike). 8 8 I. M ikl-Curk (op. 38) 75, T.3: 1—2, 5—7, 4: 2. 8 8 a L. Barkóczi-É. Bónis, A cta archaeo- logica H ung. 4 (1954) 159, 170 (za 173/27, 39 in 165/53 - sl. 23: 9 in 25: 32, 5). 8 9 N pr. v Em oni: L. Plesničar-Gec, (op. 53) T. 2 — 195. V Slov. goricah: S. Pahič (op. 40) 45. 9 0 P rim . npr. Drnovo — S. Škaler, V a rstv o sp o m e n ik o v 15 (1972) 151, sl.: 4. 9 1 E. Gose (op. 58) 19, T. 15: 225, 227. 9 2 Le približno bi ustrezale nekatere oblike iz Adony: L. Barkóczi-É. Bónis, (op. 88 a) 194 sl. 25: 2—4. Prav tako je s skodelo pri Beočinu: O. B rukner, M ate­ riali 13 (1977) 127, T. 1: 9, ki je dom ač iz­ delek latenoidne oblike. 9 3 M orda bi ustrezali skledam ali va­ zam s široko odprtino: É. Bónis (op. 36) T. 18: 4 ali E. Gose (op. 58) T.23: 315. Po­ doben profil im a rdeča vaza iz Sp. Gru- šovja (v m ariborskem m uzeju, inv. št. A 6650) in nekatere posode iz Ptuja: 1. M ikl-Curk (op. 38) 75, T.3: 5, 7, 4: 2. 9 4 Glej stran 162 in op. 146— 147! 9 5 A. S chörgendorfer (op. 36) 50 ss za tipe 444, 445, 459 iz 2.—3. ozirom a p ri po­ slednji iz 1.—2. stoletja. N ajbližji prim er pri É. Bónis (op. 36) je T. 30: 1 (iz Ptuja), a tudi različen: u stje je širše, ročaj okrogel, za okras valovnica; to rej »zgod­ nji prim er« (54), Podobno p ri R. Strelli, Die A u sg ra b u n g en a u f d em G u te »M eier am H o f« bei St. Paul, K ä rn te n (1911) 15, sl. 10. Za druge prim erjave te vrste po­ sod glej op. 187. 9 6 A. Schörgendorfer (op. 36) pozna ravna dn a le pri treb u šastih tipih 548— 550; tu d i É. Bónis (op. 36) T. 31: 4. Po­ dobne am fore v Em oni: L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 32 : 7, 183 : 9, 192 : 7 (z volutno oljenko). P ri E. Gose (op. 58) 37, to »ozkovratna am fora z ozkim dnom« (T. 59: 432 — iz 2. stoletja). 9 7 Za prvo prim .: E. Gose (op. 58) T. 59: 433, 60: 438. — Za T. 11: 5 ni zanes­ ljivih prim erjav: profili r. 3: 2, 22, 26 pri J. Šašel, A rh eo lo ški v e stn ik 4 (1953) 306 so m orebiti le na videz podobni; podob­ no velja m orebiti tudi za enoročajne po­ sode iz Em one (S. Petru, op. 53, T. 15: 24, 18: 27, 54: 17, 72: 2, 109: 43; É. Bónis, op. 36, 44, T. 19: 10), ki bi m ogle biti te­ m u tip u vzor. Še m anj jasno je to za fragm ent neznane posode T. 8: 15, ki bi m u po profilu ro b a u stja tu d i m ogli vi­ deti (vzorčne) sorodne oblike (z ročaji) v Em oni: S. P etru, kot prej, T. 22: 22, 25: 24, 72: 1, 18, 109: 38. V sekakor so tu k a jš­ n ji fragm enti p reborni za zanesljivejše p rim erjan je. 9 8 P rim . npr. v P tuju: I. M ikl-Curk (op. 38) 75, T.3: 10 te r ista (op. 33) T. 11: 2. V Em oni: S. P etru (op. 53) T. 18: 10, 108: 25, 28. 9 9 E. Gose (op. 58) 39, prim . tip 455. Tipološko n ajbližji prim er za sedaj pri P. K arn itsch (op. 83) 172/1 (3. č e trtin a 1. — sred in a 2. stoletja). 1 0 0 I. M ikl-Curk (op. 33) 29/1513, T. 12: 11. M orebiti tudi Drnovo: P. P etru, V ar­ stv o s p o m e n ik o v 8 (1963) 264, T. 4: 7? ali Ptuj: M. A bram ič, P oetovio (1925) 109, sl. 63 (»Gewölbetopf«), ali V irunum : C. Praschniker, D er B ä d erb e zirk v o n V iru ­ n u m (1947) 132, sl. 109 (v drugačni rabi), ali D. Bojovič, R im s k a k e ra m ik a Singi- d u n u m a (1977) 111, T.68: 581—585 (»mi­ n ija tu rn i sud«). Tudi É. Bónis (op. 36) 55, T. 31: 13 (Ljubljana). 1 0 1 Za posodice s tankim i stenam i prim .: É. Bónis (op. 36) 44 ss, T. 19: 26, 31, 51 te r L. Plesničar, M ateriali 8 (1971) 116, T. 2: 3, 10. 1 9 2 A. Schörgendorfer (op. 36) 114, T. 35: 433—434 (podobne posode iz 2. sto­ letja). 1 0 3 p r j v . Vikič-Belančič (op. 41) 41 (s prim erjavam i v op. 31—35) jim je n aj­ bližji tip 3 b. K tem u še npr.: I. Mikl- Curk (op. 32) 29, T.3: 25 = Sp. G rušovje; S. Pahič (op. 40) 16, T.3: 2 = Gomilci; isti, A rh eo lo ški v e stn ik 11—12 (1961) 98, T. 3: 4 = Dobrovnik; isti (op. 78) 151, T. 6: 2 = Osek; I. Mikl-Curk (op. 53) 892, T.3: 19 = Ulaka. 1 0 4 M ed številnim i prim erjavam i le najbližje: I. Mikl-Curk (op. 32) 29, T.3: 15 — Sp. Grušovje; ista (op. 53) 887, T. 2: 10, 24 = B rinjeva gora, Ljubljana; S. Pa­ hič (op. 103) 98, T.3: 8 = Dobrovnik. Po­ dobni profili še pri bolj iztegnjenih lon­ cih na D olenjskem . T. Knez (op. 88) 129, T. 16—17 — P ristava te r na N o tran j­ skem: M. Urlep, V a rstvo sp o m e n ik o v 17—194 (19 74) 228, sl. 149: 1 = K rižna gora. 1 0 3 B. Vikič-Belančič (op. 36) 99 ss, sl. 26: 2. Tudi I. Mikl-Curk (op. 32) 29, T.3: 13—14, 3: 13—14 = Sp. Grušovje; ista (op. 53) 887, T. 2: 7 = B rinjeva gora, 1: 24 = = S tari trg; S. Pahič (op. 103) 98, T.3: 7, 9—10 = Dobrovnik. 1 0 6 A. Schörgendorfer (op. 36) 112, ki pozna le gostoris (K a m m stric h ), podob­ no É. Bónis (op. 36) 35 ss. 1 0 7 F ragm ent shram benega lonca A 7276 ga nim a vsaj 8 cm nad dnom , po­ dobno na drugih posodah. 1 9 8 A. Schörgendorfer (op. 36) 113. É. Bónis (op. 36) 36, opozarja, da podobni lonci T. 2: 7 niso bili razširjeni v P ano­ niji. 1 9 9 B. Vikič-Belančič (op. 36) 108 ss, sl. 46: 2—5; ista (op. 59) 93, T. 9: 12; ista, V je sn ik arheo lo ško g m u zeja u Z a g reb u 3 6—7 (1973) 119, T. 16 = V araždinske to­ plice; I. Šarič, M ateriali 13 (Antički gra­ dovi i naselja u južnoj Panoniji), 1977, 59, T. 11: 2—3, 5 = Petrijanec. A. Schör­ gendorfer (op. 36) 48 ss, tak ih nim a. Zelo pogosti p a so v Adony: L. Barkóczy- É. Bónis (op. 88 a) 161 ss, sl. 21—28, T. 48 do 55. Tudi: E. B. Thomas, A cta archaeo- logica H ung. 6 (1955) 116 ss, sl. 4: 41—43. 1 1 0 É .B ó n is (op.36) 37, T.3: 5, 17: 5, 7 = Ptuj, Ljubljana; B. Vikič-Belančič (op. 36) 100 ss, sl. 27: 22; A. Schörgendor­ fer (op. 36) 25, 33 objavlja le podobne posode 234 in 298 z m režastim okrasom . B. Vikić-Belančić (op. 41) 30, ga uvršča v skupino D l (= druga polovica 1. sto­ letja). Po I. Curk (op. 59) 62, sodi v ob­ dobje T iberija in K lavdijcev. Doslej n aj­ češći v Š em petru (V. Kolšek [op. 60] T. 2—39) z bogatim okrasom . V E m oni (S. P etru , op. 53, T. 4: 11 in L. Plesničar-Gec, op. 53, T. 37: 2) te r n a D olenjskem (P. Pe­ tru , R a zp ra ve 6 [1969] 18 ss, T. 12: 17, 13: 4 = Dobova in M. G uštin, V a rstvo s p o m e n ik o v 15 [1972] 162, T. 1: 4 = Stič­ na) so znane le podobne oblike iz druge polovice 1. sto letja (o njihovem izvoru in tipološkem razvoju: S. P etru, R a zp ra v e 6 [1969] 95). 1 1 1 V istovetni izvedbi jih n a sosed­ n jih najdiščih ni, pač p a n p r. v Dolgi vasi p ri Lendavi (I. Miki, A rh e o lo šk i v e st­ n ik 9—10 [1960] 174, T. 12 1), podobno še v Zam arkovi (S. Pahič, op. 40, 44, T. 2: 4). P ri S chörgendorferju (op. 36, 11) je to lonček z zaoblenim trebuhom iz 1. in 2. sto letja (T. 8: 104—105), p ri Bónisovi (op. 36) T. 23: 3. 1 1 2 A. Schörgendorfer (op. 36) 136, da­ tira podobne različice (129, 130) še v 1. stoletje. Pri nas še: F orm in: I. Mikl- C urk (op. 73) 142 (»dom ača črn k a sta ke­ ram ika«), T. 6: 1, 9: 3, »mogoče starejši« (151); Dogoše — S. Pahič (op. 17) 330, T . 1: 2—3; Zg. V oličina — isti (op. 40) 45, T. 5: 8 in 45 te r 57 op. 35; Ivanci — I. H orvat-Šavel (op. 60) ..., T. 4: 2; S tari trg — R. Egger (op. 12) 85, sl. 63; Kapfen- stein-F. Felgenhauer-W . Alzinger-A. Kloi- ber, B eiträ g e zu r K e n n tn is d er norisch- p a n n o n isc h en H ü g e lg rä b e rk u ltu r 1 (1965) 68, sl. 2: 3, 7: 2. Tudi ponekod drugod na av strijsk em Š tajerskem in ob Donavi: H .K erc h ler (op. 58) 37, T. 1: 11 id. Po­ dobno še: Dokležovje — S. Pahič (op. 103) 111, T.7: 5 in Dolga vas — I. Curk (op. 111) 175, T. 1: 5; tudi P tu j — B. Vi­ kić-Belančić (op. 36) 108, sl. 42: 7 (kjer tu k a jšn je različice T. 10: 1 ni ?); sicer redki v Panoniji (Em ona nim a, a niti Šem peter). 1 1 3 A. Schörgendorfer (op. 36) 135, opo­ z a rja tu d i na prim ere iz 2. stoletja. K prvim prim .: Slov. B istrica — tu T. 3: 23, glej op. 66; ni v Sp. G rušovju; izje­ m om a n a B rinjevi gori (v m ariborskem m uzeju le en kos —■ neobjavljeno); Be­ nedikt v Slov. goricah — S. Pahič (op. 40) 44, T. 1: 1 tudi 44 in 57 op. 35; Brengova — v m ariborskem m uzeju, inv. št. A 2720 (neobjavljeno); P tuj — É. Bónis (op. 36) T. 24: 2. Podobne oblike tu d i v Emoni: L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 26: 4, 42: 9, 100: 3; na avstrijskem Š tajersk em in ob nižji Donavi izjem ne: npr. H. K erchler (op. 58) 37, T. 30: 7 in P. K arnitsch (op. 83) 146/6. — K drugem u, ki je pogostejši, prim .: C reta p ri Slivnici (v m ariborskem m uzeju — neobjavljeno); B enedikt — S. Pahič (op. 40) 44, T. 1: 2; F orm in — I. M ikl-Curk (op. 73) 142, T. 8: 2 (starejše od prve skupine — 151); Dolga vas — I.M ikl (op. 111) 175, T.4: 2; K apfenstein le podobno — W. Alzinger (op. 112) 68, T. 6: 4, 12: 4; tudi drugod po avstrijski Š tajerski (M. G rubinger, S c h ild von S te ie r 2 [1953] 88, sl. 1 [ = 9] id); ob nižji Donavi le podobno: H. K erchler (op. 58) 37, T. 14: 1, 28: 8 in P. K arnitsch (op. 83) 146/3, 5, 7. Prim . še op. 74. 1 1 4 P rim . podobno nogo iz Slov. Bi­ strice — tu T. 1: 36 te r večje skodele od prav tam , ki bi jim podobne noge po m eri u strezale — tu T. 3: 23, 4: 27, 7: 23. 1 1 5 Glej op. 73 za enako posodo iz Slov. B istrice — tu T. 2: 28. 1 1 6 Za T. 12: 6 prim . npr.: P tuj — I. Mikl-Curk (op. 60) 30, T. 11: 8. 1 1 7 Značilen za lončke, n p r. É. Bónis (op. 36) 41 (»eckige Radchenverzierung«), T. 16: 12—14. 1 1 8 N avpične črte ustrezajo običajne­ m u gostorisu (glavičastim potezam ), vo­ doravne pa so posebej in glob j e vre­ zane, p rav tako pas poševnih (podobnih npr. tistim n a loncu T. 3: 3 p ri É. Bónis (op. 36). 1 1 9 A. Schörgendorfer (op. 36) 113 ss. Za T. 8: 6 prim . npr.: É. Bónis (op. 36) T. 2: 11. 1 2 0 £ X. 8: 29 prim . npr.: D obrovnik — S. P ahič (op. 103) 90 ss, T.5: 8—9; Dol­ ga vas — I.M ikl (op. 111) 175, T.5: 4; Ivanci — I. Horvalt-Šavcl (op. 60) 296, T. 9: 1; O bgriin — M. G rubinger (op. 113) 96, sl. 29; v Em oni širši gum bi, često po­ globljeni (É. Bónis, op. 36, T. 2: 12). Obo­ je v Adony — L. Barkóczi — É. Bónis, (op. 88 a) 192, sl. 23: 25—27. 1 2 0 a I. M ikl-Curk (op. 38) 83. 4 2 °b Za T. 15: 8 glej op. 200! — Sko­ delica T. 15: 7 je bila različica tak ih po­ sodic npr. n a V idm u p ri P tu ju (Z. Šubic, A rh eo lo ški v e stn ik 25 [1976] 44, T. 6: 49), v M iklavžu pri M ariboru (S. Pahič, op. 63, 46, T. 3: 1—2, 9), pri Lipnici (W. Schm id, F lavia S o lva [1917] 6, sl. 3: Ba­ deschalen). — F ragm enta T. 15: 9 in 13 sta po vrsti in barvi stekla m orebiti del iste posode s 6,5 cm širokim ploskim dnom (v A rh eo lo ške m v e s tn ik u 25 [1976] m ed slovenskim i najdbam i ni podob­ nega; še n ajp rej: 82, T. 10: 3 — B akar in 186, T. 10: 14 — Budva). 1 2 1 Seznam kam nov p ri S. Pahič (op. 3) 55 in (op. 23) 267 sl. 134—137. T rasa ceste z okoljem p ri S. Pahič (op. 19) 228 ss, sl. 7, pril. 1. 1 2 2 Glej T. 22: 8 in sl. 7! 1 2 3 Glej op. 60! 1 2 4 N pr. É. Bónis (op. 36) 49, T.21: 24 (iz P tuja). B. Vikič-Belančič (op. 59) 91, T. 8: 2—4 objavlja približno podobne, a iz najm lajše plasti iz 3. stoletja. Sledeč tem prim erjavam bi bilo m ogoče p riti do loščenih krožnikov (npr. v Vindiji: Ž. Tomičić, G odišn ja k gradskog m u zeja V aražd in 5 [1975] 35, sl. D 2), o čem er p a na fragm entu ni sledu. Tudi Nevio- dunum : S. Petru-P. P etru (op. 35) 73, T. 34: 7. 1 2 5 Po profilu ji je podoben fragm ent T. 5: 29 iz Slov. Bistrice. Loščeno po­ sodje v tem okolišu: zelenkasto rum en in zelen lošč na fragm entih m elnic inv. št. A 6734 in 6806 iz Slov. B istrice, ze­ lenkasto rjav lošč na steni lončka inv. št. A 6507 iz Sp. G rušovja te r rum eno zelen lošč n a ročaju vrča T. 22: 22 iz Pragerskega. 1 2 6 N ajbrž tudi kakšna lokalna obli­ ka, ki se zlasti pri skodelah in skledah n a tem obm očju večkrat pojavljajo. 1 2 7 Prim . tako im enovane »masivne ročaje« p ri am forah: A. Schörgendorfer (op. 36) 63 ss, T. 44: 544—546 (L—2. sto­ letje). Tudi v Slov. Bistrici: tu T. 6: 8. V Sp. G rušovju: inv. št. A 6655 — v m a­ riborskem m uzeju. Prim ere iz Em one objavlja L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 39: 9, 98: 12, 129: 1, id — »paličast ročaj«. So tudi na vrčih: B. Vikič-Belančič (op. 59), 93, T. 9: 4 (»valjast ročaj«). 1 2 8 Slov. B istrica: tu T. 2: 3, 5: 4 —7, 12—16, 7: 1, 3, 5—6, 8; Sp. Grušovje: I. Mikl-Curk (op. 32) 29, T. 3: 4, 6, 16—18; B rinjeva gora: ista (op. 53) 887, T. 2: 11—12 (in neobjavljeno v m ariborskem muzeju). 1 2 9 B ližnjih prim erjav ni? E. Gose (op. 58) 42, objavlja v skupini »skled z na­ vznoter zalom ljenim robom« dvoje po­ dobnih posod (T. 47: 497—498) iz 3. sto­ letja. — Za T. 13: 9 prim . podobno v Adony: L. Barkoczi-É. Bónis (op. 88 a) 173, sl. 26: 2 (iz 2. stoletja). 1 3 0 Skodele tudi n a B rinjevi gori — v m ariborskem m uzeju, neobjavljeno. Podoben lonček v Slov. B istrici (tu T. 7: 7) in Sp. G rušovju (I. Mikl-Curk, op. 32, 29, T. 2: 27). Tudi v Jalžabetu: B. Vikič- Belančič (op. 59) 92, T. 8: 10 (v n ajm lajši plasti iz 3. stoletja). 1 3 1 Podobni kot T. 13: 16 trajajo še v 2. stoletju (A. Schörgendorfer, op. 36, 135); ta različica v soseščini enkratna, vendar pa v Zg. Voličini (S. Pahič, op. 40, 31, T. 5: 6) in Vindiji: Ž. Tomičić (op. 124) 34, sl. D: 3, 7. — Druge tri različice so zastopane v Slov. B istrici n a več m estih (tu T. 1: 23—25, 2: 19, 3: 24—25, 4; 27—28, 7: 23), v Sp. G rušovju (I. Mikl-Curk, op. 32, T. 3: 11 in neobjavljeno v m arib o r­ skem m uzeju) te r na Brinjevi gori (v m ariborskem muzeju). Glej k tem u op. 40 in 54! 1 3 2 V. K olšek (op. 60), T. 15: 33, z oblim robom tudi T. 15: 30, 32 (iz istega groba, z novcem Vespazijana). 1 3 3 Podlaga so tu vselej (širše) vodo­ ravne žlebičaste poteze, preko k aterih je bila valovnica pozneje vrezana. Po­ dobno še p ri večji posodi inv. št. A 7084 (T. 12: 17), k je r je vrhnji del oboda z va- lovnico videti poprej izglajen. Ob skrom ­ nih objavah seliščne lončenine se zdi kot da ni pravih prim erjav. Tako npr.: Dol­ ga vas — I. Miki (op. 111) 174, T. 1: 8, 5: 3; Ivanci — I. Horvat-Šavel (op. 60) 296, T. 8: 6; D obrovnik — S. Pahič (op. 103) 110, T. 2: 1. Tudi K rižna gora: M. Urlep, K rižna gora p ri Ložu. K atalogi in m o n o ­ gra fije 11 (1974) 70, T. 41: 8, 11—12, 15—16. 1 3 4 Podobna, a z vodoravnim i žlebi v Sp. Novi vasi — tu T. 10: 9. 1 3 5 Če ne gre za izjem no obliko gum ­ ba pokrova, bi veljalo opozoriti n a po­ dobna dna glinastih dišavnic: A. Schör­ gendorfer (op. 36) 68, T. 47: 576, 577. 1 3 6 K er razen Šem petra ni drugih p ri­ m erjav (?), bi tudi tu kot pri loncih z nažlebljenim vratom mogoče smeli vi­ deti lokalno posnem anje, saj ležita obe najdišči ob isti glavni cesti. 1 3 7 Seznam teh kam nov sedaj pri: S. Pahič (op. 3) 54. 1 3 8 S. Pahič (op. 40) 16 ss, sl. 5 in (op. 103) 97 ss, pril. 14—15, tu brez najdb in ocenjeno kot predrim sko, zato podob­ nost najbrž le naključna. 1 3 9 F. Felgenhauer (op. 112) 16: v go­ m ili B-15 (sl. 43—44) — zaobleno pravo­ kotna jam a 1,5 X 0,6 X 0,2 m; 19: v go­ mili B-24 (sl. 53) — podobna ja m a 1,2 X 0,5 X 0,05 m; oboje označeno kot B randgrubengrab. 1 4 0 F. Felgenhauer, kot prej, 25 (do štiri grobove). 1 4 1 Šem peter: V. Kolšek (op. 61) 12, T. 2: 20—26 itd. Em ona: S. P etru (op. 53) T. 12: 22—26 itd; L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 5: 14—27 itd. 1 4 2 V severovzhodni Sloveniji izven m est le ena v S tarem trgu (R. Egger, op. 12, 75, sl. 4). Tudi v Š em petru so — iz­ ključno pečatne — oljenke zelo redke (V. K olšek, op. 61) T. 1: 4—5, 4: 9— 10, 5: 36—39, 22: 8. Dve enaki doslej le v Šeta- rovi (S. Pahič, op. 40, 46). Izjem no redke, a nobena volutna, tu d i v av strijsk em Po­ donavju (H. K erchler, op. 58, 42). D rugače na D olenjskem , k jer se take n ajd b e osre­ dotočajo ob rim ski cesti (Pristava: T. Knez, op. 88, 120 ss in R ibnica: P. Pe­ tru, op. 110, 20 ss). Tu so znane tu d i vo­ lutele oljenke, čeprav v m anjšini: 18: 6 za celoto ozirom a 9: 2 za Pristavo in 4: 2 za Ribnico, pač p a 1: 2 za P etrušnjo vas. 1 4 3 B. Vikić-Belančić, V jesnik arheo­ loškog m uzeja u Z agrebu3 5, 1971, 105. 1 4 4 P rim erjan je je sedaj m ožno pred ­ vsem z Em ono (S. P etru, op. 53, L. Plesni- čar-Gec, op. 53), k jer so na o ljen k ah n a j­ večkrat (30 % ) reliefi živali, od tega šest­ k ra t podobne T. 16: 3 (T. 1: 10, 27: 38, 30: 1, 68: 15, 117: 11 te r 151: 24), m edtem ko je podoben lik T. 16: 2 tam n a osm ih oljenkah (T. 6: 25 = »dvoročajna skode­ lica«, 10: 16 = »okrašen koš«, 56: 17 = = »dvoročajna čaša«, 57: 2 = »posoda«, 65: 7— 10 = »posoda« te r 190: 16 = »ne­ določljiv predm et«, 194: 9 = »krater«, 197: 13 = »nedoločljiv predm et«. Podobno p rim erjan je s poetovijskim i oljenkam i na podlagi sedaj n a jb rž že za­ starele statistike p ri O. Fischbach, M it- th eilu n g en des h isto risch en V ere in e s fü r S te ie r m a rk 44 (1896) 36 ss d a je analogno sliko: 30 % reliefov prikazuje živali (naj- sličnejši je videti pes T. 5: 279), v sicer najobsežnejši skupini e (slike iz m itolo­ ških krogov in kultne podobe — 70 %) pa so tu d i štiri oljenke z enako »trebušasto posodo z dvem a ročajem a« (ena iz groba z novcem Agripe) — T. 7: 356. Za posled­ njo prim . še I. Mikl-Curk (op. 33) T. 18: 8. Podobno trik ra t v N eviodunu: S. Petru- P. P etru (op. 35) 83, T.57: 14— 15, 58; 2. Oba m otiva tudi n a oljenkah v zagreb­ škem m uzeju (B. Vikić-Belančić op. 143) 1971, 97 ss: T. 8: 2 s podobno posodo (»krater ovjenčan borovom grančicom «) in T. 6: 7—8 s podobno živaljo (tu oven ozirom a nespoznavno). 1 4 5 Z. Šubic (op. 120 b) 82; B. Vikić-Be­ lančić (op. 143) 106; K. Póczy (op. 37) 87. 1 4 6 É. Bónis (op. 36) 51; A. Schörgen- dorfer (op. 36) 137: oba p o u d a rja ta tra ­ jan je do konca antike kot tu d i m ožnost ranega d atiran ja le n a podlagi drugih najdb — v našem prim eru oljenk. 1 4 7 Tako E. Gose (op. 58) 38 in A. Schör- gendorfer, k o t prej. 1 4 8 N ajpodobnejše posode, — tip a 143 do 144, — opredeljuje A. S chörgendorfer (op. 36) 74, k o t »posebne oblike« (iz 1. do 2. stoletja). Podobna skodela, le z zože­ nim vratom , tu d i na Form inu: I. Mikl- Curk, In v e n ta ria archaeol. Ju g o sla vija 19, La nécropole de Form in (1975) Y 184: 4 (konec 1.—začetek 2. stoletja). 1 4 9 N pr. p ri É. Bónis (op. 36) 38, T. 10: 10, 11: 1, 3—5 in A. Schörgendorfer (op. 36) 152, T. 28: 356—360, vse iz poznega 1. in ranega 2. stoletja. 1 5 0 Č repinje so izredno razjedene, da o prvotni površini ni več sledu. V Šem ­ p etru prevladujoči lonci im ajo vsi izra­ zito izvihan rob (V. Kolšek, op. 60, 11, T. 2: 11 id). i5oa o več novcih v gomili: H. K erch­ ler (op. 58) 11; o novcu v zasipu npr. P. P etru (op. 110) 43. 1 5 1 Več v avstrijskem O bsolbju (W. Radim sky-J. Szom bathy, M itte ilu n g e n der A n th ro p o lo g isch en G esellsch a ft zu W ien 15 [1885] 143 ss, sl. 48—57) in G rabenlan- du (F. Felgenhauer, op. 112, 23, sl. 3, 9—22, 29—30, 37—39). Prim . k tem u še av strij­ sko Podonavje (H. K erchler, op. 58, 13 ss, T. 77—78), k je r je takih grobov v gom ilah približno 13 % (= 8% brez d rom osa in 5 % z njim ). — Za plane grobove prim . npr. Š em peter (V. Kolšek, op. 60, 10 ss, tloris v prilogi) in S tari trg (R. Egger, op. 12, 71, sl. 43); tudi Št. Paul v Labotski dolini (R. S trelli [op. 95] s tlorisom v pri­ logi). V gom ilah pri nas nekoliko bolj znana le tista v Radehovi (F. Baš, Časo­ p is za zg o d o vin o in n a ro d o p isje 26 (1931) 114 ss. 1 5 2 V Š em petru grobovi 16 (skupno s 17—20 v obzidani grobni parceli), 42, 53, 57 in 65 (V. Kolšek, op. 60, 18 ss); v S ta­ rem trg u grobova I—II (R. Egger, op. 12, 69 ss); v St. P aulu grob I (R. S trelli, op. 151, 8 ss), k je r gre prav tako za suho zi­ davo. 1 5 3 v vzhodnem delu grobišča v Šem ­ p etru n ajd en i peščeni in m arm orni kam ­ ni te r železne spojke nedvom no p o trju ­ jejo obstoj zunanjih grobnic tu d i v tem delu grobišča (V. Kolšek, op. 60, 10 ss). Podobno v S tarem trgu, k jer se pri m a­ sivni podlagi v grobu II dom neva »težka nadgradnja«, p ri grobu 2 (s kam nitim vencem) p a gom ila (R. Egger, op. 12, 74 ss). 1 5 4 P rim . v tej zvezi podatke iz Kap- fensteina (Ä. Kloiber, op. 112, 85 ss), k jer so nekaj k rati ugotovili kosti dveh oseb (žena oz. m ož in otrok) v enem grobu, kar d aje — kot pri naknadnih pokopih — sklepati tudi na »družinske grobove« (F. Felgenhauer, op. 112, 30; tudi H. K erchler, op. 58,11). i54a K ot npr. v grobu 11 v Ribnici, k jer sta podobni najdbi razloženi »kot del li- bacije«: P. Petru, op. 110, 43. Podobna opažanja tudi drugod, npr. v Kapfen- steinu, k je r je bilo govora o »naknadnih pridatkih« tik pod sedanjo površino in o »obrednih ognjih« v zasipu gomil (F. Felgenhauer, op. 112, 26, 29). 1 5 5 J. G arbsch, D ie norisch-pannoni- sche F ra u en tra ch t im 1. un d 2. Ja h rh u n ­ d ert (M ünchner B eiträge zu r Vor- und Frühgeschichte 11, 1965) 4, 12, 26. Prim , k tem u n a tej podlagi izvedene raziskave na D olenjskem (P. Petru, op. 110, 41) ali v Em oni (S. Petru, op. 53, 17 = pregled­ nica 2). 1 5 6 Ta so v antičnih grobovih sicer sil­ no redka, npr. v Em oni: S. P etru (op. 53) 24 = grob 15 (T. 12: 18) ter L. Plesničar- Gec (op. 53) 38 ss = grob 158 (T. 43: 7), grob 301 (T. 78: 6) in grob 337 (T. 88: 4 — iz kam na). D vakrat tudi v Bobovku pri K ranju: P. P etru — A. Valič, A rh eo lo ški v e stn ik 9—10 (1959) 135 ss = grob 2 (T. 5: 4) in grob 5 (T. 9: 3). Od drugod navaja npr. H. K erchler (op. 58) 43, le eno po­ dobno najdbo. N ajdbe vretenc v nasel­ binski n ajd b i opisuje E. B. Thom as (op. 109) 133 ss, T. 51: 3—11. 1 5 7 M nenje antropologinje M. Štefan- čičeve: »število oseb je nedoločljivo, ver­ jetno p a le ena«. Za to in oceno v op. 175 se im enovani iskreno zahvaljujem . 1 5 8 A. Sm odič (op. 12) 20, sl. 6: 22 (sigil­ lata). Sicer še npr. v Š em petru (V. Kol­ šek, op. 60, T. 22: 23 in 33: 26) te r n a Do­ lenjskem (Dobova: P. Petru, op. 110, 17, T. 11: 3; P etru šn ja vas: T. Knez, op. 88, 123 ss, T. 9: 1, 3). I.M ikl-C urk (op. 125) 184, d a tira dobovski krožnik v drugo če­ trtino 1. stoletja. V S tarem trg u takih posod ni bilo (?), izjem ne p a so tudi v gom ilah n a A vstrijskem (H. K erchler, op. 58, 27 ss). 1 5 9 Doslej najizčrpneje prikazani v Em oni: S. P etru (op. 53) T. 8: 23 itd. ter L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 23: 11 itd. im Prim . kronološke table p ri I. Curk (op. 59) 61 ss, sl. 1: 11 in 2: 9 te r ocene o im itacijah p ri isti (op. 58) 55 ss. 1 6 1 I. C urk (op. 58) 56, 58, dom neva ta ­ ke v Poetovioni predvsem za druge vrste sigillatnih posod, za italsko lončenino pa lokalne im itacije tudi v Celeji. O. B ruck­ ner, M ateriali 8 (1971) 33 n av aja za Sir- m ium (in celotno Panonijo) prve prim ere im itacij sigillatnih posod »na prehodu 1. v 2. stoletje«. O im itacijah padske sigil­ late v Em oni tudi: B. Vikič-Belančič, Ar- chaeologia Iugoslavica 11, 1970, 33. 1 6 2 L. Plesničar-Gec, A rh eo lo ški v e st­ n ik 26 (1976) 15; za Šem peter še isto m ne­ nje pri V. K olšek (op. 60) 12. Tudi: I. Mikl- Curk, R ei cretariae rom anae fa u to r u m acta 10 (1968) 6 ss. ira Form in: A. Smodič (op. 12) T. 6: 4; Dobova: P. P etru (op. 110) 39, T. 2: 1 (v grobu iz trajansko-hadrijanskega časa), — sodi m ed poslednje predstavnike vrčev takega p rofila (P. Petru, op. 59, 204). 1 6 4 R. Egger (op. 12) 84, sl. 65; P. P etru (op. 59) 202, sl. 3: 15 (z opozorilom n a po­ dobno p tu jsk o najdbo). 1 6 5 É. Bónis (op. 36) 39, opozarja na podobne posode T. 16: 12—16, pogosto iz- delovane v P tuju. A. Schörgendorfer (op. 36) 115, pozna bolj način okraševanja (viereckiger K e rb sc h n itt in der sog. R äd­ ch en tech n ik) kot pa dovolj sorodne p ro­ file takih posod. 1 6 6 S. Pahič (op. 40) 45 — vse tam oš­ nje posodice im ajo — kot je običajno — p rstan asto nogo, zato im am o tu očitno opravka z lokalnim posnem anjem . Prim . npr. v tem sm islu še podobni posodici npr. iz P ristave (T. Knez, op. 88, 124, T. 9: 8) in L jubljane (P. Petru, A rh eo lo ški v e stn ik 7 [1956] 452 ss, T. 4: 5). 1 8 7 v preostanku osrednjega polja ohranjeni reliefni lik spom inja n a glavo v levo bežeče živali. 1 6 7 a Za T. 17: 8 glej op. 200, za T. 17: 11 op. 240! 1 6 8 J. Dular, A rh eo lo ški v e s tn ik 25 (1976) 360, T. 9: 11; podobno še: P ristava (T. Knez, op. 88, 124, T. 10: 8) ali Šem pe­ te r (V. K olšek, op. 60, 19, T. 11: 19) in Do­ bova (P. P etru, op. 110, 12, T. 3: 4), k je r je ta k lok tu d i n a fibuli z dvem a vozlom a T. 3: 2 (grob iz flavijskega časa). Povsem enak fragm ent fibule tudi iz gom ile v Sp. G rušovju (v m ariborskem m uzeju, inv. št. A 1299 — neobjavljeno). Podobna različica v Neviodunu: S. Petru-P. P etru (op. 35) 59, T. 8: 29, 9: 5—8, 11—12. 1 6 9 p r j j Kovrig, Die H a u p tty p e n d er ka iserzeitlich en Fibeln in P annonien. Diss. Pann. II/4 (1937) 117 bi ustrezala različici T. 5: 52, k jer je rom bična obli­ ka še najbolj izrazita, ni pa — po Garb- schu (op. 155), 26, vsaj za tipe A 236—238 — tipološko značilna. 1 7 0 I. Kovrig, kot prej, 117. 1 7 9 3 S. P etru (op. 53) T. 4: 1, 24: 30, 40: 6, 57: 26 te r fragm entirane brez glavice k o t T. 21: 16 id. Tudi na severnem gro­ bišču: L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 8: 23, 75: 5, 124: 3, 150: 14, 206: 6 in drugi frag- m e n tiran i kosi. Tudi v N eviodunu: S. Petru-P. P etru (op. 35) 61, T. 11: 39—41. nob I. Mikl-Curk (op. 33) m ed koščeni­ m i izdelki na T. 27 nim a. Iz podonavskih gom il npr. pozna H. K erchler (op. 58) 44, le tro je koščenih ploščic, od k aterih je tista n a T. 56: 4 še najbolj podobna plo­ ščici iz gom ile št. 1 v Veleniku. 1 7 1 O gom ilah južno od Drave: S. Pa­ hič (op. 17) 331 ss. 1 7 2 P ri nas doslej znani le dve najpo- dobnejši: Gomilsko (E. Riedl, M itth e i­ lu n g en d er Z en tra ll-K o m m issio n N. F. 10 [1884] CVI, CLVI—CLVII te r 11 [1885], X V II in 16, [1890] 223, v razkošnejši obliki in z dolgim hodnikom te r Rade­ hova (F. Baš, op. 151, 114 ss), v suhi zi­ davi (?). D rugi p rim eri podobnih grobnic n ašte ti v op. 151. 1 7 3 Lega plošč se ni ujem ala z lego pe­ p ela in pridevkov; nepojasnjeno nesklad­ je. O bičajno so v podobnih grobovih lo­ čeni predelki za pokop v zaglavju grob­ nic, npr. F. Felgenhauer (op. 112) 25, 28, sl. 14,19, 38, vendar p a to ni pravilo. 1 7 4 Prim . podobna opazovanja pri F. F elgenhauer (op. 112) 29, 88 te r H. K er­ chler (op. 58) 11. 1 7 5 Ocena M. Štefančičeve: »verjetno ena oseba, moški, m aturus«. Glej op. 157! 1 7 6 Za opečno kritino b i govorili ostanki strešne opeke v gom ili št. 2, ven­ d ar p a česa takega ni na seliščnem pro­ sto ru p ri profilu št. 25, pač p a so bili drobci opeke v gram ozu profilov št. 24 in 23. 1 7 7 Dom neve o tem pri: S. Pahič (op. 20) 349, op. 58. 1 7 8 S. Pahič (op. 40) 48 ss, za Slov. go­ rice; isti (op. 17) 335, za gom ile južno od Drave. 1 7 9 S krbno iskanje bi m orebiti katere­ ga odkrilo, a pri nas jih ni znanih ne iz gomil, ne iz planih grobov npr. v Šem­ p e tru in S tarem trg u ali drugod (prim . razpredelnice grobnih oblik za Dolenj­ sko p ri T. Knez, A rh eo lo ški v e s tn ik 19 [1968] 230 ss ali v Em oni: S. P etru, op. 53, 13 te r L. Plesničar-Gec, op. 53, T. 212 do 217). 1 8 0 Podobno izjem en je npr. tu d i — v 3. sto letju datirani — grob št. 15 v Rib­ nici z bogatejšo oprem o: P. P etru (op. 110) 26 ss, 37 ss, T. 20. M orebitnih dru­ gih podobnih najdb za to p riliko ni bilo nujn o iskati, a H. K erchler (op. 58, 25) npr. om enja za gom ilne grobove v av­ strijsk em Podonavju le z zlato pločevino prevlečeno glavico neke srebrne igle (T. 65: 5). 1 8 1 O ta k ih skupinah gomil v Slov. goricah: S. Pahič (op. 40) 51; tu d i H. K er­ chler (op. 58) 11. 1 8 2 V. K olšek (op. 60) 11, T. 8: 50 ipd. P ri É. B ónis (op. 36) te vrste T. 3: 3—5 iz Ptuja. 1 8 3 A. S cbörgendorfer (op. 36) 113. 1 8 4 V. K olšek (op. 60) T. 3: 42, 21 (z novcem D om icijana); L. Plesničar-Gec, La n écro p o le ro m a in e à E m o n a , Inventa­ ria archaeol. Jugoslavija 10 (1967) Y 96: 1, Y97: 11 (obakrat 2. če trtin a 1. stolet­ ja). 1 8 5 Š em peter: V. Kolšek, L es nécropo- les de C eleia e t de Š em p eter, In v en taria archaeol. Jugoslavija 16 (1972) Y 157: 1 (prva polovica 2. stoletja); ista (op. 60) T. 21: 17 in 38: 18. V Em oni redki: S. Pe­ tru (op. 53) T. 66: 8 (z novcem T rajana); L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 51: 3, 140: 15, 172: 5, 177: 12 (noben m otiv ni istoveten). 1 8 6 S. Pahič (op. 40) 15. 1 8 7 N pr. S tari trg (R. Egger, op. 12, 77, sl. 52: 2) in O tok pri Podzem lju (A. D ular A rh eo lo ški v e s tn ik 27 [1977] 197, T. 14: 6). Podoben v lokalno oblikovani izvedbi npr. še v G ersdorfu: M. G rubinger (op. 113) 87, sl. 15. A. S chörgendorfer (op. 36) 59, T.41: 510 — le en prim er iz gornjega Podonavja (2. stoletje). Podoben tudi m ed lončenino iz hadrijansko-antonin- skega obdobja v Brigetioni: É. Bónis, Folia archaeologica 26 (1975) 82, sl. 9: 4. 1 8 8 B ržkone gre za am foro kot npr. v Em oni: L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 32: 7 ipd., od katerih so se našli pogosto le deli vratov in u stij. 1 8 9 N ajpodobnejša v gomili p ri Lipni­ ci (W. Schm id, Flavia S o lva [1917] 6, sl. 3), tudi v P tu ju (Z. Šubic, op. 53, Y 137 [2] 2: 10 = v grobu iz 3. stoletja), sam o spodnji del v D obrovniku (S. Pahič, op. 103, 95, T. 6: 3). V Em oni neposrednih p ri­ m erjav skoraj ni, ker prevladujejo ko­ nične steklenice. 1 9 0 A. S chörgendorfer (op. 36) 152, T. 28: 357—360. 1 9 1 É. Bónis (op. 36) 38, T. 11: 3—5. Po­ dobna lonca v Šalovcih (S. Pahič, op. 40, 45, T. 2: 6 — konec 1. stoletja?) in Do­ brovniku (isti, op. 103, 111, T. 1: 2 - — ko­ nec l. in 2. stoletje). D atiranje povzeto po A. S chörgendorferju (op. 36) 152; I. Curk (op. 59) 63, sl. 3: 8, jih navaja k o t značil­ nost 2. stoletja. 1 9 2 Podobna v R atschachu onkraj M ure (W. M odrijan, F e stsc h rift J. F. S c h ü tz [1954] 411, T.2: 545) in v Strek- ljevcu v Beli krajini (A. D ular [op. 187] 194, T. 8: 1). V drugem p rim eru im am o tudi pripadajočo posodo, k ak ršn a je zna­ na s podobnim pokrovom iz Mo tvar j e- vec v P rekm urju (S. Pahič, op. 103, 107, T. 7: 2; É. Bónis, op. 36, T. 14: 14 ome­ nja poleg te še enako iz Ptuja). 1 9 3 Slov. Bistrica: T.2: 20, 3: 23; Sp. Nova vas: T. 9: 8; Sp. G rušovje nim a, na B rinjevi gori izjem ni (neobjavljeno v m ariborskem m uzeju). Za Š em peter id glej op. 66! 1 9 4 P. P etru (op. 110) 14, T. 5: 2, 15, 6: 9, 17, 10: 6 = vse Dobova; T.32, T. 27: 1 = P etru šn ja vas; S. Petru, R a zp ra v e 6 (1969) 92, T. 7: 3 = Globodol; T. Knez (op. 88) 113, T. 3: 6 = R uhna vas; J. D ular (op. 168) 357, T. 5: 12 = M etlika, iz druge po­ lovice 1. stoletja. É. Bónis (op. 36) T. 31: 1—2 n av aja podobne oblike še za Novo m esto, Drnovo, L jubljano in P tuj. Na D olenjskem ni več značilen za flavijsko obdobje (P. Petru, op. 59, 201, sl. 3), po­ dobno za Slovenijo I. Curk (op. 59) 62, sl. 2. 1 9 5 S. P etru (op. 53) nim a; L. Plesni- čar-Gec (op. 53) prin aša le dva podobna — T. 130: 10 in 168: 10. V Š em petru jih ni, v S tarem trgu le enoročajni (?) vrč s podobnim profilom (R. Egger, op. 12, 80, sl. 54). Po É. Bónis (op. 36) 55 so to vrči »starih italskih oblik«. Podoben vrč iz G ersdorfa objavlja M. G rubinger (op. 113) 87, sl. 8, A. S chörgendorfer (op. 36) 105, p a le T. 42: 529 k o t »posebno obliko dom ače iznajdbe« iz Podonavja (2. stolet­ je). H .K erch ler (op. 58) 29, pozna iz go­ m il poleg prejšnjega (T. 50: 1) le še enega (T.32: 1) drugačne izvedbe, p ristav lja pa, da so bili vzdolž lim esa p rilju b ljen a ob­ lika. P ri nas v tej obliki najbliže še v Ste- njevcu in Veliki Gorici: B. Vikič-Belan- čič (op. 36) 105, sl. 40: 17. «o v dom ačih kronoloških prikazih je v tej obliki uvrščen v »tiberijansko-klav- dijsko obdobje« (P. Petru, op. 59) 199, sl. 1; I. Curk, op. 59, 62, sl. 2), izjem om a še v »poznoneronijansko« (P. P etru, kot prej, 200, sl. 2; za n jim še J. D ular = op. 168: podoben tipološki sestav je tudi v veleniški gomili). 1 9 7 N ajpodobnejši v Š em petru: V. Kol­ šek (op. 60) 30, T. 18: 20—21 (z novcem D om icijana), 30, T.32: 22 in 35, T. 37: 54, vendar m anjših izm er, a z enako orna­ m entiko; enako širok tru p im a še ne- okrašen lonec T. 37: 20. Podobni v Em o­ ni: S. P etru (op. 53) T. 5: 6 (po okrasu) in 9: 22 (po obliki); L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 103: 15 (po obojem) — vsi m anjših izmer. 1 9 8 Po velikosti in grobi izdelavi gre tu tipološko pravzaprav že za shram beno posodo: B. Vikič-Belančič (op. 36) 109. 1 9 9 K T. 19: 10 prim . podoben frag­ m ent: L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 132: 1; k T. 19: 7 glej op. 193; k fragm entom lon­ cev glej op. 190 in 191. 2 0 0 Tu še podobni fragm enti: T. 15: 8, 12, 15, 18—19 in T. 17: 8. O oceni podob­ nih steklenic pri nas: S. Pahič (op. 63) 45. V Em oni v tej vitki izvedbi redke: S. Pe­ tru (op. 53) T. 1: 1; L. Plesničar-Gec (op. 53) T. 18: 14; tam pogostejše nižje in šir­ še različice (npr. T. 124: 4 ipd.). Še red ­ keje v Poetovioni (Z. Šubic, A rh eo lo ški ve stn ik 25 [1976] 41)? N eviodunum : S. Petru-P. P etru (op. 35) 69, T. 25: 13. 2 0 1 Izven m est za T. 20: 2 ustreznih prim erjav ni na voljo. P ri É. Bónis (op. 36) T. 21: 48 prikazana skodela je bliže Drag 37. Ob razvojnem prikazu D rag 18 — Drag 31 pri E. Gose (op. 58) 13, velja ob podobnem krožniku T. 8: 132 p ripom ­ niti, da v našem prim eru o klekastem prelom u stene tudi pri dnu ni nobenega sledu. K T. 21: 8 prim . opom bo 58, k T. 20: 4 opom bo 77! 2 0 2 P rim erjave k tej različici: opom ba 113. 2 0 3 Glej stran 149, vendar p a na ob­ m očju sosednjih stavb v Slov. B istrici ni bilo najdenega nič podobnega. 2 9 4 Prim . T. 13: 1 (Velenik); T. 3: 4, 5: 10, 7: 2 (Slov. Bistrica): usločenosti no­ tran je površine in vrha roba še ni ozi­ rom a je kom aj opazen. 2 0 5 Prim . T. 17: 5 in op. 163! 2 0 6 Prim . podoben fragm ent prav tako črnikastega lonca iz Veržeja: S. Pahič (op. 78) 157 ss, sl. 2. Površna obdelava no­ tran je površine s sledovi prstov govori za podeželskega lončarja. 2 0 7 V odoravni izvih govori za skodeli­ co kot npr. p ri V. Damevski (op. 63) 74, T.2: 1, 5 ali v P tuju (Z. Šubic, op. 120b, 60, T. 6: 49) ali v S tarem trgu (S. Petru, o p .240, 25, T.2: 4?). 2 9 8 I. Kovrig (op. 169) 120, T. 10: 99 do 101 (s šam irjem , značilnim za južno in jugovzhodno Panonijo). Prim . podobne fibule v P tu ju : I. Mikl-Curk (op. 33) T. 25: 42—44, 48—49, ki pa zaradi odsotnosti ša m irja niso istovetne k o t tudi nobena od različic z drugih najdišč, npr.: Sp. H ajdina (J. šašel, A rheološki v e s tn ik 4 [1953] 313, sl. 3); Zg. Voličina (S. Pahič, op. 40, 41, sl. 34: 1: 7; Sp. Senarska (S. Pahič, op. 78, 154, T. 6: 3); Vučja gom ila (S. Pahič, Č asopis za zg o d o vin o in naro­ d o p isje NV 8 [1972] 189, T. 1: 8); Ravne n a K oroškem (J. Šašel, A rh e o lo šk i v e st­ n ik 5 [1954] 156, sl. 1); Celje (V. Kolšek, C e ljsk i zb o rn ik [1959] 234, sl. 4); P rista­ va (T. Knez, op. 88, 128, T. 13: 5); Šaho- vec (M. Slabe, A rh eo lo ški v e s tn ik 26 [1976] 243, T. 2: 5); S traža (T. Knez, A r­ h e o lo šk i v e stn ik 15— 16 [1965] 149, T. 3: 5); Drnovo (I. Kovrig, op. 169, 120, T. 9: 85); O bgriin (M. G rubinger, op. 113, 98, sl. 26). Tudi fibule iz avstrijskega Podo­ n av ja im ajo večinom a odprto peresovino (H. K erchler [op. 58] 23, T. 58: 2, 65: 1 do 2, 66: 4). 2 0 9 Prim . T. 2: 21—22, 9: 5, 16: 7, 18: 5! 2 1 9 V. K olšek (op. 185) Y 150: 1, Y 152 (5) 1: 1—3 = Celje, Y 155 (2) 1: 3—5 id = Š em peter; datirano od sredine 1. stoletja do prve polovice 2. stoletja; P. P etru (op. 110) 36, T. 13: 4 = Dobova, iz konca 1. sto­ letja. 2 1 1 N pr. Em ona: S. P etru (op. 53) 83, T. 45: 23, 64: 17. Po izdelavi sta močno podobna prav tako sreb rn a obročka iz Zg. Voličine: S. Pahič, V a rstv o sp o m e n i­ k o v 11 (1967) 131, T. 2: 7—8. Podobno še v D rnovem : S. Petru-P. P etru (op. 35) 64, T. 15: 19, 21. 2 1 2 S. Pahič, A rh eo lo ški v e s tn ik 26 (1976) 238. Glej tu d i op. 23 in 121! 2 1 3 Po en ploščat kam en se je našel v profilih št. 23 in 24. 2 1 4 Po prim erjav ah s Šem petrom (J. Klemenc-V. Kolšek-P. P etru , A n tičn e g ro b n ice v Š e m p e tru , K a ta lo g i in m o n o ­ g ra fije 9, 1972), ki nu d i v tem sm islu n aj­ obsežnejši izbor gradiva, bi v zvezi z na­ štetim bilo opozoriti na podoben arhi- trav T. 77: 539, n a reliefne kvadre kot npr. 40/215 in druge te r n a prek lad e kot je npr. 26/10 in druge. Seveda p a tu d i v prim eru, da je bila grobnica mnogo skrom nejša, m nogo m arm o rn ih členov m anjka. 2 1 5 T aka opazovanja so sk rajn o red­ ka, npr. F. Felgenhauer (op. 112) 26, sl. 7 do 8 (dom nevna stela?). 2 1 6 Tudi n ekatere dozdevne gomile v sm eri p ro ti P ragerskem , označene na k arti 1:25.000 (S. Pahič, op. 22, 175 ss), od katerih je leta 1977 o bstojala le še ena, so se po sondiranju in poizvedbah tega leta izkazale kot kupi k o m p o sta sredi travnikom (isti, op. 15). 2 1 7 Prim . podobne najdbe v Veleniku p ri profilih št. 5—6, pri gom ilah št. 5 do 6 in n a Pragerskem p ri profilu št. 5. 2 1 8 Prim . T. 13: 1—2 (Velenik), T. 5: 3—7, 13—14, 19, 7: 2, 5, 8 (Slov. B istrica), te r I. M ikl-Curk (op. 32), 29, T.3: 17 (Sp. Grušovje). 2 1 9 Opis profila p ri S. Pahič, A rh eo lo ­ š k i v e s tn ik 26 (1976) 229 ss. 2 2 0 S. Pahič, V a rstvo sp o m e n ik o v 11 (1967) 116. 2 2 1 Opis profila kot v op. 219, 230. 2 2 2 Opis profila kot v op. 219, 230 ss. 2 2 3 Opis profila kot v op. 219, 233 ss. 2 2 4 S. Pahič (op. 58) 166, sl. 4. 2 2 5 Opis profila kot v op. 219, 234. 2 2 6 Opis profila kot v op. 219, 234 ss. 2 2 7 S. Pahič (op. 219) 235. 2 2 8 Opis profila p ri S. Pahič (op. 78) 182 ss. 2 2 9 I. K ovrig (op. 169) 120, T. 10: 102 ? Za opis profila glej op. 228! 2 3 9 T. 13: 17 (Velenik), 1: 24, 25, 2: 19, 3: 25, 4: 27—-28, 7: 23 (Slov. B istrica), po­ dobne najd b e iz Sp. G rušovja in z Bri- njeve gore niso objavljene. S P tu ja ni objavljenih tak ih najdb; če se skrivajo m ed novejšim naselbinskim gradivom , bi prišel Poetovio prvi v poštev k o t izdelo­ valno središče. 2 3 1 É. Bónis (op. 36) T. 2: 3, 7, 3: 1 = = podobni profili, ki p a jih v razčlenitvi različic p ri B. Vikič-Belančič (op. 41) 25 ss, s tak o ostrim klekom n im a (podo­ ben profil npr. posoda sl. 5 ?) zato ne m o­ rem o izk o ristiti kronološke tabele sl. 9. 2 3 2 O loščeni lončenini pri nas: I. Mikl- Curk (op. 125) 1969, 187 ss, z navedenim i drugim i deli o tem . Prim . tudi: Ž. Tomi- čič (op. 124) 35 ss s tam navedeno litera­ turo. 2 3 3 N ajnovejše m nenje: S. P ahič (op. 5) 329. K tem u še: J. šašel, A rh eo lo ška n a jd išča S lo v en ije (1975) 94 (Ragando) in I. M ikl-Curk (op. 32) 23 (m a n sio ). Dose­ danja so n d iran ja tam še niso odkrila sle­ dov bivališč pred 3. stoletjem . 2 3 4 R azpored teh najdišč z razdaljam i p ri S. Pahič (op. 5) 328, tabela 2; najdbe iz Sp. Nove vasi in P ragerskega tedaj še niso bile znane. 2 3 5 O tem pregled za vso Slovenijo: I. M ikl-Curk (op. 53) 883 ss, ki tu obrav­ navana n ajd išča zajem a v skupini »južni rob Pohorja«. 2 3 6 S. Pahič (op. 78) 141. 2 3 7 H. J. K ellner (op. 35) 161. Za Wa­ ging se tam npr. om enja razm erje m ed obem a različicam a 50: 50, in sicer za ob­ dobje druge polovice 2. in prv e polovice 3. stoletja. 2 3 8 E. Gose (op. 58) 40 ss; rdeč krožnik T. 45: 476 deluje p ri tem zaradi svoje oblike in peskane gline v »zadnji tretjin i 4. stoletja« kot izjem a. 2 3 9 I. Mikl-Curk (op. 32) 23 za Sp. Gru- šovje in (op. 39) 240 za Em ono z enakim razm erjem pol — pol (tudi: Arheološki vestnik 20, 1969, 128). P ripom niti je tre ­ ba, da H. J. K ellner (op. 35) izrecno ne om enja, da m isli m orebiti n a sive krož­ nike iz grobe gline, kakršni so v L jublja­ ni, m edtem ko je razlika m ed Podrav­ jem in Em ono ali N orikom , k o t jo ome­ nja I. M ikl-Curkova ne glede n a izjem no najdbo T. 1; 19, še vedno m ožna, če se opiram o sam o na vrsto gline. 2 3 9 a A. Scbörgendorfer (op. 36) 103,195. Tudi I. M ikl-Curk (kot prej: A rh. vestn ik) 128. 2 4 9 N ekaj prim erov iz P tu ja prinaša I. M ikl-Curk (op. 33) T. 2: 8, 9—10, na vratu podobnih steklenic. T udi Z. Šubic (op. 145) 42, sl. 4—5, T. 4: 38 — vselej na enakih trebušastih steklenicah iz pozne­ ga obdobja: 3. stoletja in druge polovice 4. Na D olenjskem : S. Petru, R a zp ra ve 6 (1969) 176, T. 5: 7. V svojem pregledu rim ­ skega stekla n a Slovenskem S. P etru (A r­ h eološki v e s tn ik 25 [1976] 13 ss) okraše­ vanja posod z nitkam i ne om enja kot značilnosti tod najdene steklenine. Tudi V. Damevski (op. 207) 65 om enja nitke m ed najd b am i iz H rvatske le n a stekle­ ničkah iz poznega 2. in 3. stoletja (T. 10: 2). 2 4 1 S. P etru (op. 53) T. 91—92. 2 4 2 M. Šeper, A rheološki radovi i ras­ prave 2 (1962) 335 ss. 2 4 3 D osedanje ocene: I. Mikl-Curk, V a rstvo sp o m e n ik o v 17—191 (1974) 211: »vsaj štiri stavbe«, verjetno enakega tlo­ risa (?), z dodatnim i lesenimi prizidki; tudi (op. 32) 23 ss z nekaj dokum entacije. FUNDE AUS DEM RÖMERSTRASSENBEREICH SLOVENSKA BISTRICA—PRAGERSKO Z u sa m m e n fa ssu n g In den Jahren von 1970 bis 1977 unternahm der V erfasser den Versuch, im Raum von Slovenska B istrica auf einer 10 km langen Teilstrecke den V erlauf der R öm er­ strasse Celeia—Poetovio genauer festzulegen und du rch hundert hergestellte Quer­ profile ihren Ausbau sowie den gegenw ärtigen E rhaltungszustand klarzustellen, w or­ über neben kürzeren M itteilungen auch drei Teilberichte in ARHEOLOŠKI V ESTNIK 25—27 vorliegen.1 D aran anknüpfend w erden hier die archäologischen Funde be­ sprochen, die im V erlauf dieser G rabungen aufgefunden w urden und im M useum zu M aribor aufbew ahrt werden. Es sei zuerst betont, dass die Urgeschichte dieser am S üdrand des Pohorje- gebirges gelegenen Gegend n u r nach Einzelfunden b ek an n t ist, sodass erst die R öm er durch den Ausbau der w ichtigen H auptstrasse eine lebhafte Besiedlung erm öglichten (Abb. I).3 - 2 6 Was davon verblieb und bisher erforscht ist, w ird in drei G ruppen (Siedlungs-, Grab- und Einzelfunde) geordnet und reihenw eise dargestellt (Abb. 2). Die Siedlungsfunde. 1 . Slovenska B istrica, W estrand der Stadt. Im alten B achbett der Ložnica w urde ein U ferprofil bereinigt, wobei sich in einer Tiefe von 2,2 m eine 8 m b reite S trassensschotterschicht zeigte (Abb. 3). Im alten K ulturboden, im S chot­ ter u n d nahe rundherum sowie in der späteren O berschicht befanden sich m ehrere Scherben röm ischer Tongefässe (T. 1), die dem 2. u n d 3. Jahrhundert angehören und von einem nahen W ohnplatz stam m en sollen. Die F undum stände deuten h ie r auf eine S trassenverlegung hin, w as m it den zwei aufeinander folgenden S trassenlinien w estlich von Slovenska B istrica in V erbindung stehen m ag.2 9 - 3 0 2. Slovenska B istrica, S ü d ran d der Stadt. Auf dem Plateau der Terassenebene w urde d er G rundriss eines 20 X 30 m grossen Gebäudes w ahrgenom m en (Abb. 4), wo es w enig K leinfunde gab (T. 2: 1—8). Sie sind durch zwei Münzen aus dem 4. Ja h r­ h u n d ert datiert, w onach es sich um ein sp ät gebautes H aus handelt, das als Ge­ schäftsraum , — eine Z ugtierw echselstation? — gebraucht w urde.4 3 - 4 6 3. Slovenska B istrica, Tal des Bistrica-Baches am S üdostrand der Stadt. Auch hier w urde die G rundm auer eines 20 X 20 m grossen W ohngebäudes zum Teil freigelegt. Die U ntersuchung d er Um gegend h at gezeigt, dass es hier m ehrere Gebäude gab, die zusam m en ein L andw irtschaftsgut dicht an der R öm erstrasse bildeten und sicher gleichzeitig m it ih r in V erbindung gestanden haben (Abb. 5). Die K leinfunde w ur­ den an vier F orschungsplätzen erw orben: H aus B, R uinen (T. 2: 9—44) und S trassen­ graben (T. 3—4), G rabungstelle bei H aus C (T. 5—6) u n d Sam m elfunde bei H aus Č (T. 7). E s sind dies die eingeführte feintönige K eram ik in einer Auswahl von Am pho­ ren resten bis zu dünnw andiger W are, sowie eine M enge von Küchen- und V o rratstö p ­ fen, S chüsseln und (Dreifuss-) Schalen. Sie verteilen sich auf die Zeit vom ausgehen­ den 1. Ja h rh u n d e rt bis tief ins 3. Jah rh u n d ert; d aru n te r ist eine Reihe von T öpfen m it lokalbeschränkten R andbildung (z. B. T. 5: 3—16, T. 7: 1—6) hervorzuheben.5 3 - 5 4 4. S podnja Nova vas. Tal des Devin-Baches. E ine Menge von Tonscherben und an d eren G egenständen, m it Ziegelbrocken u n d B austeinen verm engt, lag h ie r neben d er R öm erstrasse, m eist in einem G raben an sek u n d ärer Stelle v erstreu t (Abb. 6). D er ursprüngliche W ohnbauplatz ist noch nicht gekannt. Die Funde stam m en aus dem 1. u n d 2. Jah rh u n d ert (T. 8—12) und m ögen einem S trassenposten angehören, d er in d er Spätzeit nicht m e h r gebraucht w urde u n d d er auch zwei naheliegende G räb er um fasste.8 5 - 1 2 0 5. Velenik-Wald. Am O strücken, oberhalb der letzten Strassensteigung vor dem D ravsko polje, konnte m an die Siedlungsreste eines H olzbaues festellen (Abb. 8). Obw ohl es in der N ähe eine G rabhügelgruppe gibt, liessen sicht hier bish er keine M auerruinen ausfindig m achen — es kam en lediglich zwei m arm orne B austeine vor (Abb. 7). Die spärlichen G efässreste sind zum eist jen en aus der S pätzeit in Slovenska B istrica ähnlich (T. 12: 16—23; T. 13). Die Grabfunde. 1. S podnja Nova vas, G rabhügel. E r ist einige M eter von der Rö­ m e rstra sse en tfern t u n d b a rg eine eingetiefte rechteckige G rube m it M ännerbestat­ tu n g (Abb. 9). Die Beigaben sin d fü r diese Gegenden von seltener A rt u n d m ögen d er e rste n H älfte des 2. Ja h rh u n d e rts angehören (T. 16: 1—11 ).1 3 6 - 1 5 0 2. S podnja Nova vas, F lachgrab (?). Unweit von dem G rabhügel, auch dicht an d er S trasse, ist das zweite G rab gefunden w orden, das eine rechteckige U m m auerung in d er F orm einer G rabzelle h atte, die w iederum m it einer E infriedungsm auer um ­ geben w ar (Abb. 10—11). Die G rundm auersteine h a tte n keine M örtelverbindung und schienen fü r einen O berbau zu schw ach zu sein. E s gab zwei B estattungsstellen: die erste in d er Grabzelle u n d die zweite zwischen beiden G rundm auern. Da die Bei­ gabenreste verm ischt w aren, stam m en sie aus ein u n d derselben E inäscherung und w urden e rst nachher auf zwei B estattungen aufgeteilt (M utter und K ind?). N ach den zwei Drag. 17 nachahm enden T ellern und einem italischen K rug (T. 17) sollte das G rab E nde des 1. Ja h rh u n d e rts angelegt w orden sein.1 5 1 - 1 7 0 3. Velenik-Wald, G rabhügel 1—8 beiderseits der R öm erstrasse. In der südlichen G ruppe von 5—6 G rabhügeln (Abb. 12) ist d er etw as abseits gelegene G rabhügel 1 der grösste (Abb. 13). E r üb erd eck t eine gem auerte G rabkam m er von 2,3 X 2,5 m G rösse (Abb. 14). Die 1,4 m hohe G rabanlage ist bis 0,9 m tief in den alten E rdboden einge­ lassen und m it S teinplatten bedeckt, w orüber d er E rdaufw urf kam (Abb. 15). Im In n eren der 1,1 X 1,2 m grossen Grabzelle gab es eine A schenschicht m it Ton- und G lasscherben. Eine zweite solche Schicht lag vor dem Eingang in die G rabkam m er und eine d ritte konnte an d er S üdw and hoch im E rd au fw u rf ausgegraben w erden. Da die B eigabenreste verm ischt w aren, handelt es sich auch h ier n u r um eine einzige E inäscherung von einer m änlichen Person. Die verschiedenartigen Funde (T. 18—21), d aru n ter ein Zw eihenkelkrug von früher F orm , datieren diesen G rabhügel sp ätesten s an den Anfang des 2. Jah rh u n d erts.1 7 1 -4 2 0 0 Die G rabkam m er w ar m it einer M arm orplatte verschlossen (Abb. 16), drei S tein p latten gab es au ch in der Zelle. Die übrigen fünf G rabhügel, die dicht zusam m en liegen, h atten einfachere und zum Teil noch ungeklärte G rabeinrichtungen. Im G rabhügel 2 gab es n u r noch R este eines durch W ildgräber zerstö rten Steinkranzes, an dessen A ussenwand noch eine B randschicht sowie G efässreste und auch Ziegelstücke erhalten w aren (Abb. 17; T. 20: 2—4; T. 21: 5—15; Abb. 18). 2 0 I- M :i Im G rabhügel 3 fand m an in d er M itte nur eine 2,8 X 2,5 m grosse S teinpflasterung ohne Funde (Abb. 19). Die spärlichen Ton­ scherben w aren zum eist im E rd au fw u rf zerstreut (T. 21 : 2—4 ).204-207 Im G rabhügel 4 lagen Steine eines losen S teinkranzes m it zerstreuten B eigabenresten — Tonscherben, einer K niefibel und einem G oldanhängsel (Abb. 20; T. 16: 12—16).2 0 8 - 2 1 1 Von den anderen G rabhügeln w urde in dem Hügel 5 eine kleinere S teinpflasterung angeschnitten, jedoch keine G rabfunde, — von den urgeschichlichen Scherben im alten E rdoben abgesehen, — gefunden. Der E rdaufw urf des Hügels 6 bedeckte n u r eine S teinplatte und zwei urgeschichtliche Scherben (?). Auch in den ausgegrabenen Teilen d er zwei w eiteren G rabhügeln 7—8 nördlich oberhalb der S trasse konnte m an bisher keine G rabspuren feststellen (Abb. 21). Die G rabhügel w urden in dem Zeitraum vom E nde des 1. bis in die M itte des 2. Jah rh u n d erts angelegt. E ine unm ittelbare V erbindung m it den m eist jüngeren Siedlungsfunden steh t also noch aus, w as hier noch offene Fragen lässt. Ebenso kann noch n ich t beantw ortet w erden, ob einige in der nahen Pfarrkirche von Sp. Polskava eingem auerte Steine von den G rabdenkm älern und G rabbauten einst zu diesen G rä­ berfeld angehörten.2 1 2 - 2 1 5 Einzelfunde. Im S trassen k ö rp er der R öm erstrasse kam en in einigen P rofilquer­ gräben verschiedene K leinfunde zutage, die der Reihe nach auf gezählt w erden: Ton­ scherben, Ziegelstücke, eiserne Nägel, Beschläge u n d Hufeisen, ein Fibelrest und eine Bronzem ünze (T. 22).2 1 6 - 2 3 2 Die Scherbengruppe neben der Eisenbahnstrecke nördlich von Pragersko deutet w iederum auf eine W ohnstelle, wie sie in ziem lich regelm ässigen A bstanden vo 1,5—2,5 km erscheinen. Die bisherige Forschung am Südfuss des Pohorjegebirges ergab also au f einer E ntfernung von 14 km entlang der R öm erstrasse eine Reihe von Siedlungspunkten, die n ic h t alle landw irtschaftliche Guthöfe w aren bzw. von denen die m eisten doch im Z usam m enhang m it dem S trassenverkehr aufgebaut w urden. M an hat dabei zwei neue H ausgrundrisse und einige neue E rkenntnisse ü b er die B egräbnissitten gewon­ nen, zugleich steht eine neue G ruppe von K leinfunden zu r Verfügung. Die Töpferw are bildet den grössten Anteil an den bisherigen Funden. Die feineren Gefässe scheinen m eistens aus Poetovio zu stam m en, da sich an Celeia n u r allge­ m eine F orm verw andschaften anknüpfen lassen, die ab er m eist der italischen E infuhr zuzuschreiben sind. Die grobe H auskeram ik w urde jedoch zum eist hierorts erzeugt, wobei auch an die oberhalb d er R öm erstrasse gelegene Siedlung von B rinjeva gora zu denken sei, da d o rt die h ie r aufgefundenen Form en in grösserer Menge vorhanden w aren. E ine G egenüberstellung d er feinen und H ausw are ergibt das V erhältnis 2: 3 zu­ gunsten der heim ischen K üchenkeram ik. Es ist aber richtiger die heim ischen K üchen­ töpfe dabei nicht zu berücksichtigen, da ihre Zahl, w enn m an jeden Scherben m it­ rechnet, noch viel grösser w ird. Ohne sie also überw iegt die angekaufte feine W are ganz entschieden, w as m it dem C harakter dieser Tisch- und Trinkgefässe als zweit­ grö sster K eram ikgruppe zu erk lären ist. Die zahlenm ässige Reihenfolge der G efässgattungen ist auf der Tabelle 10 d ar­ gestellt. Obwohl sie einigerm assen auf zufälligen Fundkom plexen aufgebaut ist und die einzelnen S cherben sich n ich t im m er genau feststellen liessen, möge sie zu nöti­ gen V ergleichungen m it anderen Fundgruppen doch behilflich sein. Die feine Tisch­ keram ik, — w enn m an von K üchentöpfen A bstand nim m t, — steht hier im V order­ grund: Schalen, Töpfchen, K rüge, flache Teller, Schüsseln sowie Töpfe. Die Sigillata- scherben befinden sich n u r in Spodnje Grušovje u n d Slovenska B istrica — W est u n ter den ersten zehn G efässarten, da dieses kostbares G eschirr m eist m it verschie­ denen N achahm ungen hierzulande ersetzt w urde. M ehr als die H älfte der behandeln­ den F undstellen w ar ü b erh au p t ohne Sigillatafunde. U n ter der heim ischen H auskeram ik sind D reifusschalen bzw. — Schüsseln, die zu d en zusam m en m it K üchentöpfen gehörigen D eckeln und Töpfchen am häufig­ sten vorgekom m en. Diese Gefässe, w orunter noch Schalen, einige heim ische K rüge und ein F lachteller gehören, bildeten offensichtlich den heim ischen E rsatz fü r teuere feine Tischkeram ik. Die Zahl einiger G efässarten ist auf hiesigen F undstellen unausgeglichen. So gab es in Sp. Nova vas die H älfte aller K rügreste, die z. B im Velenikwald unter Siedlungs­ keram ik ganz fehlen und in S podnje G rušovje ungew öhnlich selten sind. A ndererseits gab es d o rt häufig flache Teller, die z. B. in S podnja Nova vas kaum vorhanden sind. Die R este von Ö llam pen kam en in den Siedlungsfundstellen äusserst selten vor. Die sehr w enigen S igillatastücke (T. 1: 16, 2: 27, 3: 16, 17—18, 7: 14, 18: 1) ge­ h ö ren m eist den Schalen von Drag. 31, 36 und 37 an. Eine Reihe anderer Gefässe ahm t die S igillataform en Drag. 17, 33, 35—38 nach. Die S chalen und Schüsseln kam en auch in verschiedenen anderen F orm en vor (T. 1: 17, 2: 6, 14—15, 3: 8, 19, 21, 4: 7, 8: 8, 10, 15—16, 20, 23, 9: 7, 10: 2, 6, 12: 2, 12). Die spärlichen R este der feinen G efässe m it zylindrischem O berteil und horizontal ausgelegtem R and sind Teile tiefer Schalen sow ie ähnlicher T opfform en (T. 1: 13—14, 2: 16—17, 3: 6—7, 5: 28—29, 7: 19—20, 10: 3, 13: 22—23). Aus rotem (auch gelbem) Ton fan d m an sie auf allen Fundstellen, nie a b e r in den frühen G räbern, w as bedeuten soll, dass sie m eist dem sp äten 2. und 3. Ja h rh u n d e rt angehören. Z ahlreich sind flache T eller m it 17—28 cm D urchm esser, w o ru n ter jedoch solche m it 20 cm überw iegen (T. 1: 21 u n d andere). Ziem lich einheitlich in der P rofilform lassen sie sich nach d er T onfarbe in zwei G ruppen teilen (Tabelle 11). Dies w urde getan im Bezug auf die F eststellungen von H. J. K ellner, dass im nordw estlichen No­ ricu m im 3. Ja h rh u n d e rt die v o rh er roten Teller m it solchen aus grauem Ton ersetzt w orden sind, wie es ähnlich von E. Gose fü r R heinland beobachtet w urde. Die Fund­ v erhältnisse in Slovenska B istrica, Velenik-Wald u n d Pragersko scheinen dam it im E inklang zu sein, obw ohl sie z. B. u n te r den spät d atierten Funden von S podnje G rušovje verhältnism ässig selten vorkam en. Es sei d o rt vielleicht m öglich, dass die ro te n Teller doch länger im G ebrauch w aren, als an d ererseits ein F ragm ent des grauen T ellers im H ügelgrab Nr. 2 im Velenik-W ald m it frü h en Funden vergesellschaftet ist. E in einziger grauer Teller aus dem sandigen Ton in Slovenska B istrica b estätig t die A nw esenheit solcher E rsatzgefässe auch hierorts, da sie sonst erst in E m ona häufiger w aren. Z ahlenm ässig sind auch die K rüge gut vertreten, obw ohl davon m eist n u r sp är­ liche R este (H alsstücke u n d Henkel) vorliegen. N äher sind uns n u r die ern eu erten G efässe T. 17:5 und 20: 1 bekannt, einige andere liessen sich n u r zeichnerisch rekon­ stru ie re n (z. B. T. 11: 2). Die A m phorenreste sind viel seltener (z. B. T. 11: 1, 13: 28, 18: 15). Töpfe, m eist oval gerundet, sind in verschiedenen Form en und G rössen ver­ tre te n (z. B. T. 9: 16, 19: 1 bis T. 17: 4, 12: 6), R eibschüsseln w ie T. 8: 1, G efässdeckel, glasierte Scherben, Ö llam pen w ie T. 16: 2—3 fanden sich auch u n te r der Feinw are dieser Fundstellen. Den grössten Teil der G ebrauchs- bzw. K üchenkeram ik bilden die Töpfe, die zu­ m eist einheim ische Erzeugnisse darstellen und in ih ren zahlreichen R andprofilform en als typische lokale, am ehesten dem 3. Jah rh u n d ert angehörende E rscheinung gelten. Z ahlreicher sind auch Gefässe m it nach ausw ärts gebogenen geradem R and (z. B. T. 9 : 1—3u sw .), die vom 1. Ja h rh u n d e rt ausgehen und fü r die frühe Siedlung in S podnja Nova vas bezeichnend sind. Einige andere R andprofilform en sind seltener und zeit­ lich w eniger verw ertbar. Die Töpfe vom Typus T. 16: 16, wie sie uns nun zahlreich und reich v erziert im G räberfeld von Š em peter b ek a n n t sind, kam en h ier in den Siedlungsgruppen sowie in G räbern vor (T .2: 21—22, 9: 5; 16: 6—7, 16, 18: 5). Als vereinfachte N achahm ung k o nnten sie auch hierorts an gefertigt w erden, aber auch als E infuhr leiten sie zu der G ruppe d er sandgem ischten gröberen K eram ik über, die m it zwei D ritteln aller Ton­ w are h ier v ertreten ist. U n ter den V erzierungsarten sind horizontale K am m striche an den T öpfen und Schüsseln am zahlreichsten. K om binationen m it vertikalen oder schrägen S trichen sind selten. Sonst gibt es senkrechte Rillen in Kamm- (T. 21: 1) und B esenstrichform (T. 3: 1); ein ausgesprochenes V erzierungserbe des sp äten Latène kam nirgends vor. Die selten auftretende W ellenlinie w ird m eist über D rehrillen geführt (T. 13: 33—35). Die D reifusschalen und -Schüsseln teilen sich typologisch in zwei H auptgruppen au f (Tabelle 12). Die linsenförm igen Gefässe, die auch in den G räbern vorkam en, scheinen fü r das 1. u n d 2. Ja h rh u n d e rt, diejenige m it w aagerecht v erb reitertem R and ab e r fü r das späte 2. und 3. Ja h rh u n d e rt ch arak teristisch zu sein. Diese A rt von Ge- fässen sowie verschiedene andere Schüssel-, Schalen- u n d T öpfchenform en kam en ebenfalls oft bei B rinjeva go ra vor. dass die prism atischen Flaschen oft gebraucht w urden und dass die m eisten Gefässe aus hell- bzw. bläulichgrünem Glas angefertigt w aren. Salbenfläschchen w aren nicht vorhanden, die fadenverzierte H enkelflasche T. 18: 10 ist in Slowenien selten u n d die in dem 4. Jah rh u n d ert üblichen B echerform en sind h iero rts noch ausständig.2 3 7 An M etallgegenständen gab es, ausser einem B leistückchen, n u r ziemlich verro­ stete Eisengeräte, die zur H aushalt, W agenzubehör u n d Pferdeausstattung gehören (T. 14). E s w ar nicht viel davon vorhanden, sodass die 7 Stück H ufeisen das Bedeu­ tendste sind (T. 14: 6—8, 11—12; T. 22: 1—2), und jen en in Em ona aufgefundenen ähneln.2 3 8 Zwei Beschläge (T. 22: 6—7) stehen hier einzeln und noch ungeklärt da.2 3 9 Es w ird am Schluss betont, dass vom gesam tem A ltw arengut dieser Gegend zur Zeit n u r ein B ruchteil des noch in der E rde aufbew ahrten M aterials zur V erfügung steht, u n d ferner w ird aufgezählt, w as zur K lärung dieser geschichtlichen Epoche im Raum von Slovenska B istrica zu erforschen wäre. Aus diesem G rund sind auch die bisherigen Beobachtungen u n d Auslegungen n ur von vorläufiger Bedeutung. 18 — A rheološki vestnik T. 22. 1, 6, 10—14 S podnja N ova vas: iz profilnih ja rk o v na rim ski cesti (a u s den P rofilgraben der R ö m e r s tr a s s e ), 2—5, 7—8, 16 Velenik: kot prej (w ie oben), 9 Sloven­ ska B istrica: kot p rej (w ie o b e n ), 15, 19—20 Pragersko: kot prej, 17—18, 21—24 P ra­ gersko: naselbinske najdbe? (S ied lu n g sfu n d e? ) T. 27. 1—2 S podnja Nova vas (T. 16: 2—3), 3—6 Slovenska B istrica (T. 7: 14, 3: 17 18, T. 29. 1, 3, 5—6 Slovenska B istrica (T.3: 8, 4: 22), 2, 4 S podnja Nova vas (T. 17; 4, 8: 8 a), 7—8 Velenik (T. 13: 34—35) 19 — A rh e o lo šk i v e stn ik