Stran 157. Novice. — Mlekarski in sirarski zadrugi v Logatcu je poljedelsko ministrstvo za napravo novega zadružnega poslopja dovolilo podpore 10 000 kron. — Občinske volitve v Ljubljani Za letošnje občinske volitve, ki se bodo vršile prihodnji teden, je narodno-napredna stranska določila naslednje kandidate: Za III volilni razred: Jakob Dimnik, mestni učitelj, Ivan Kenda, želez, sklad mojster, Josip Prosenc, zavarovalni zastopnik, Josip Vidmar, dežnikar in posestnik, Josip Tur k mlajši, trgovec in posestnik. Za II. volilni razred: Anton Gor še, kantiner in posestnik, dr. Lovro Požar, ravnatelj višje dekliške šole, Anton Svetek, c. kr. računski svetnik. Za I. volilni razred: Dr. Karol Bleiweis vitez Trs teniški, primarij in posestnik, Fran Grošelj, trgovec in posestnik, Ivan S e u n i g, usnjar in posestnik, dr. Karol Triller, odvetnik. — Slovensko gledališče. V ponedeljek je imelo dramatično društvo svoj občni zbor, na katerem se je razpravljalo o vprašanju glede opustitve opere. Sklenilo se je, ohraniti dramo in opero. — Slovenec — iznajdbenik. Gospod Ivan Bajde, iznajdbenik \i Hotič pri Litiji, je iznašel nov klavir, ki ga bo kazal v nedeljo v Švicariji. V Litiji je priredil te dni s svojima sinovoma na svojih instrumentih koncert. Tak klavir je prodal gosp. Bajde znani princezinji Chimav za 500 kron ter jo dva dni v igranju poučeval. Bajdejev klavir je prijeten instrument, na katerem se vsakdo nauči hitro igrati. — Premestitev divizijskega poveljstva iz Ljubljane v Trst. Po Časnikih je krožila vest, da namerava vojno ministrstvo premestiti divizijsko poveljstvo iz Ljubljane v Trst. Od avtoritativne strani se nam sedaj z Dunaja poroča, da je ta vest popolnoma neosnovana in da vojno ministrstvo na tako premestitev nikdar mislilo ni. Stran 158. — Pomiloščenje. Cesar je izdajatelju „Slovenca" gosp. dr. Evgenu Lampetu prisojeno kazen trimesečnega zapora premenil v globo tisoč kron. Zajedno je bila izdajatelju „Soče" gosp. Gabrščeku prisojena kazen trimesečnega zapora premenjena v globo. — Patent narodnega obrtnika. Znani celjski rodoljub ključarski mojster gosp. Ivan Eebek je izumil pred dobrim letom jako praktično in z uspehom preizkušeno strelno pripravo za streljanje zoper točo. S številom 7521 je podelilo ministrstvo izumitelju na njegovo pripravo patent. Eebekovi strelni aparati prekašajo tako glede konstrukcije, kakor cene vse dosedanje nemSkih mojstrov. Ceniki so pri izumitelju na razpolago. — Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. Poroča se nam, da se je ustanovitev te za narodno-gospodarsko emancipacijo slovenskega Stajerja velevažne delniške družbe zavlekla doslej le zaradi tega, ker naprošeni veščaki niso izdelali pravočasno potrebnega cenitnega operata. Sedaj je pa ta operat došel in vsled tega je »Ljubljanska kreditna banka" kot koncesijonarska nemudoma predložila vladi družbina pravila v potrjenje. Nadejati se je vsled tega, da bo mogoče ustanovni občni zbor delničarjev sklicati še tekem majnika meseca in da potem družba prične delovati že s 1. junijem t. 1. Vsekakor je ustanovitev družbe zajamčena, ker so podpisane vse delnice. Toliko v pojasnilo in pomirjenje prizadetim krogom! — Novi tržaški škof. Monsignor dr. Nagi je imenovan škofom v Trstu. Nagi je Nemec po rojstvu in tudi po mišljenju Zmožen je seveda italijanskega jezika; slovenščina, jezik veČine prebivalstva tržaško-koprske škofije, mji je popolnoma tuja. Nagi je menda prvi Nemec, ki zasede tržaški škofijski sedež. Oficijoano se poroča, da se dodeli dr. Naglu za slovenske vernike pomožni škof (koadjutor). — Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolcev na Dunaju so poslali: Premil. gospod dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski (društveni ustanovnik in častni član društva), kakor vsako leto tudi letos 20 kron, hranilno in posojilno društvo v Ptuju 880 kron, velerodni gg: dr. Mirko Ploj, dvorni svetnik in deželni poslanec izroči po gosp. Jakob Puklu od društva „Slovenije" podarjeni ostanek od one vsote, katero je nabral gosp dr. Ploj med jugoslov. poslanci za stroške omenjenega društva, ob priliki delovanja za slovensko vseučilišče v Ljubljani 80 kron, Anton pl Jušič, c. in kr. polkovnik v pokoju v Celju 50 kron, Viljem Pfeifer, ustanovnik in častni član, drž. poslanec in posestnik v Krškem 50 kron, Josip Stritar, c k. prof. v pokoju 10 kron, Anton Grlobočnik pl. Sorodolski, c. k. dvorni svetnik 12 kron, dr. Janko Babnik, c. k. min. tajnik 20 kron, Josip Premem, c k. kontrolor poštne hranilnice 12 kron, dr. Anton Primožič, c. k. prof. 20 kron, Matevž Trnovec c k. najvišji sodni svetnik 20 kron, dr. Josip Mantuani, c. k. amanuensis dvorne knjižnice 6 kron, Peter Klačar železnični uradnik 6 kron, Ivan lic, c. k. policijski svetnik 6 kron, dr. Božidar Stegu, c. k. sodni pristav 10 kron, Alojzij Vavpotič, c. k. poštni kontrolor 4 krone, Jakob Urbanija, c. k. poštni kontrolor 6 kron, Fran Naval, c. k. dvorni pevec 10 kron, vsi na Dunaju, dr. Martin Travner, c. k. deželni sodni svetnik 10 kron, Josip Perko, železniški višji oficijal v pokoju 6 kron, Anton Aškerc, urednik „Ljub-ljanskega Zvona" 5 kron, Jakob Zupančič, gimnazijski suplent 10 kron, Makso Pleteršnik, c. k. gimnazijski profesor v pokoju 10 kron, dr. Valentin Krisper, odvetnik 20 kron, Štefan Klun, posestnik 4 krone, vsi v Ljubljani, Matija Hočevar v Velikih Laščah 6 kron, dr. Josip Barle, c. k. notar v Kozjem 5 kron, Ivan Arh, c. k. nadoskrbnik v Pragi 6 kron, Anton Globočnik, Železniki 5 kron, Josip Milavec, c. k. major v 89. pešpolku, Lubaezovv 3 krone 50 vin. in po „Slovenskem Narodu" 2 kroni 50 vin., Evgen pl. Trbuhovič, c. k. sodni pristav, Višnja gora 5 kron, dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju 10 kron, gdč. Milka Pirnat, učiteljica in gospa Alojzija Kunej, posestnica 10 kron, dr. I. Rudolf, odvetnik 10 kron in Martin Ogorevc 10 kron v Konjicah, A. Mladič, c. k. sodni pristav, dr. Oton Papež, sodni pristav v Postojni po 5 kron, Ivan Krašovec, c. k okrajni sodnik v pokoju 6 kron, dr. Josip Unterlugauer, vladni svetnik in glav. zdravnik v Gradcu 20 kron, Andrej Žumer, okrajni šolski nadzornik v Kranju 5 kron, Mihael Vošnjak, inženir in veleposestnik v Gorici 10 kron, Bogumil Vošnjak, jurist v Pragi 5 kron, Božidar Stiftar, cesarski rusiri profesor v Kalugi 5 kron. Po gospodu državnem poslancu Viljemu Pfeiferju poslala neimenovana pa znana dobrotnica 40 kron, dr. M. Schmirmaul, zdravnik v Eajhenburgu 10 kron, dr. R Pipuš, odvetnik 6 kron in posojilnica v Cerknici 20 kron, slavni slovenski klub v Celovcu 10 kron, slavna posojilnica Stari trg pri Ložu 100 kron, slavna posojilnica v Makolah 30 kron, slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 30 kron, slavna posojilnica na Vranskem in v Framu po 20 kron, gdč. Zalči Sušnik v Brežicah 26 kron. Za toliko blagih darov izreka društveni odbor najiskrenejšo zahvalo. Dalje sprejema darove društveni blagajnik gosp. dr. Klemen Jesbun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasse 7. — Umrli. V Novem mestu je umrl frančiškan pater Ladislav Hrovat. Pokojnik je dolgo let služboval kot profesor na novomeški gimnaziji in užival vedno neomajeno spoštovanje in pravo ljubezen svojih dijakov. Peter Ladislav je bil dijakom vedno resničen in odkritosrčen oče. V mlajših letih se je pater Ladislav bavil tudi z jezikoslovjem in obelodanil več zanimivih znanstvenih razprav. — V starosti 75 let je umrl v Ljubljani računski svetnik v pokoju in hišni posestnik gosp. Alojzij Bayer. Pokojnik, ki je bil rodom Ljubljančan, je bil vse svoje življenje zvest narodnjak. Pred leti ga je zaupanje someščanov poslalo tudi v občinski svet. —-V Ljubljani sta umrla upokojeni vodja zemljiške knjige gospod Josip Lampe v starosti 70 let in gospa Izabela plem. Reya roj. baronica Kuschland v starosti 67 let; v Trstu je umrl železniški inšpektor gosp. Karol Reitmaver, ki je dlje časa služboval tudi v Ljubljani. — Senzacijonalno aretovanje. Mestna policija ljubljanska je aretovala majorja v pokoju A. Stigelbauerja, ker je 10- do 141etna dekleta vabil k sebi in ž njimi nečistosti uganjal — Ponarejalec pečatov. V soboto popoludne je aretovala mestna policija postopača Ladislava Juvana, ker je ponarejal pečate. V zaporu se je hotel obesiti, pa so ga rešili. — Samomor. Dr. Fran Šumer, odvetniški koncipijent v Ljubljani, rojen v Št. Vidu pri Šmariji na Štajerskem, je v soboto 12, aprila t. 1. na Zidanem mostu naglo preminol, star šele 28 let Gosp. dr. Šumer je bil prišel v petek ponoči tja in ostal v čakalnici do jutra. Potem je odšel na bližnji hrib „Majland", od koder je lep razgled. Okrog 10. ure je neki delavec čul na hribu strel Šel je tja in našel dr. Šumra mrtvega. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico v Loki pri Zidanem mostu. — Svak umoril svakinjo. V vasi Zgornik pri Sežani se je predvčerajšnjim zgodil žalostni slučaj, da je zet svojo svakinjo umoril. Posestnik Iv. Škerk, kakih 50 let star, se je predvčerajšnjim prepiral s svojo ženo potem pa iz neznanih vzrokov napadel svojo 25 let staro svakinjo, jo zaklal in zbežal čez polje. Po preteku dveh ur je Škerk prišel v Sežano in se sam naznanil orožnikom. — Najdeno otročje truplo. V ponedeljek zjutraj je našel pokopališki hlapec Martin Premk na nekem grobu v grmovju zavitek, v katerem je bil spravljen novorojen, mrtev otrok. Zavitek je bil povezan s črnim trakom. Otrok je bil najpoprej zavit v platneno cunjo, katera je bila od kake kiklie Stran 159. ali rjuhe s skrhanim nožem odrezana, okoli cunje je bil bel svilnat papir in okoli tega pa debel rujav papir, kakor se dobi v prodajalnicah. Na lice mesta je prišla policijska komisija in je policijski zdravnik dr. Ulner konstatiral, da je bil otrok mrtvorojen. Truplo se je oddalo v mrtvašnico. Policija poizveduje po materi. — Izvoz in poraba kave. Iz Brazilije izvoženo je bilo 1 1900. kave za 379 milijonov kron, iztočne Indije za 455 milijonov kron. iz Guatamale za 30 milijonov kron, iz Venezuele 483 milijonov kron, San Salvador 18 milijonov kron, Aden (Mekka) za 6 milijonov kron. Glavni trgi za kavo so Hamburg, Havre, Eoterdam, London Amsterdam in Mar-silija, ter od teh glavnih postajališč, ki imajo naravnost zvezo s prekmorjem, vrši se nadalje razpošiljanje kave po celi Evropi. — Vsenemško gibanje v Avstriji. Vlada v Hessen-Daimstadtu na Nemškem je poslala nemškemu „Schulvereinuw v Avstriji 200.000 mark podpore v svrho ponemčenja nenem-ških krajev v naši državi, Vsled tega je češki poslanec Hofica v seji državnega zbora 11. t. m. vprašal vlado, ali namerava nastopiti proti ^Schulvereinu", ki je prava negacija Avstrije. — Vagon z ljudmi je razneslo. Iz Kolonije poročajo : Na postaji Lfindenscheid (Westphalen) so obedovali delavci in delavke v železniškem vagonu z železno pečjo. Na-krat je peč razneslo, vagon se je razletel in vsi delavci so bili težko ranjeni, dva sta umrla. Tudi v bližini delujoče ženske so bile težko ranjene. Baje se je zmešalo med premog razstreljivo, morda dinamit — 25letnica zmage pri Sipkasedlu se bo praznovala letos 11. avgusta. Eusko dobrotvorno društvo je postavilo tam cerkev, duhovni seminar za 80 gojencev, bolnišnico in stanovanja za učitelje in duhovnike, kar znaša nad pol milijona rubljev. Te zgradbe se blagoslovijo in otvorijo na dan 251et-nice, razun tega se bodo v ta namen vršili veliki manevri po nekdanjih bojnih toriščih ob Sipki. — Premoženje evropskih držav. Vse premoženje Evrope, premično in nepremično, znaša 1175 milijard kron, iz katere svote kroži v prometu 500 milijard. Posamezne države so v sledečem sporedu: Anglija 295 milijard kron, Francija 247, Nemčija 201, Rusija 160, Avstrija 103, Italija 79, Belgija 25, Holandija &2. Povprečno ima Anglež 7400 kron premoženja, Francoz 6500, Holandec 46, Belgičan in Nemec 3900, Avstrijec in Italijan 2500, Eus 1500. — Češka »Matica Školska« je vzdrževala v prete-čenem letu: 5 srednjih šol, 51 ljudskih šol, 44 otroških zavetišč in vrtcev, razun tega je podpirala celo vrsto srednjih in ljudskih šol. Stroški za vse to so znašali 551.198 kron. Društvo ima 111.796 kron gotovega premoženja ter posestev za 404 202 kroni. ' — Pogoščenje 500.000 revežev. Angleški kralj je odredil, da bode na dan njegovega kronanja v Londonu pogoščenih 500.000 revežev. Veljalo bode to 30.000 funtov šterlingov. — Samorasel človek. V Ameriki se bavi ves znanstveni svet s človekom, ki je duševno, moralno in telesno popolnoma nerazvit. Isti je 231etni Jakob Deitrich v Missouri, sin nemškega priseljenika. Oče Deitrichov je prišel pred 23 leti v Ameriko ter se oženil z neko Američanko. Kmalu pa je prišla za njim iz Nemčije njegova prva žena ter rodila otroka. Nihče se ni smel bližati skritemu Deitrichovemu bivališču. Prva žena je kmalu umrla, a tudi potem ni pustil Nemec nikogar v hišo. Sedaj je umrl stari Nemec, in šele po pogrebu so zaslišali ljudje zraven sobe čudne glasove, ki so bili podobni pasjim. S silo so odprli težke hrastove duri ter našli v kamniti čumnati človeško bitje z dolgimi lasmi, z brado, ki je pokrivala ves spodnji del obraza. Bitje je imelo nenavadno dolge roke ter je bilo bolj podobno divji zverini, kakor pa človeku. Bitje se je strašno preplašilo svojih rešiteljev. Bil je to Deitrichov 231etni sin O svetu ni vedel prav ničesar. Z otroškim veseljem je grabil za plamenom sveče. Komaj se je znal premikati, a ko je poskusil hoditi, je padel na obraz. Razveselil se je raznih otroških igrač, ko pa je zagledal igra-iočo se mačko, začel je kričaje bežati ter se je zvalil po tleh. človeške besede ni znal nobene, pač pa posnemanje živalskih glasov, katere je slišal v svojo celico, dasi jih ni nikoli videl. Učeni možje so se lotili njegove izgoje in čudovito napreduje.