Publikacije o dramatiki in gledališču na slovenskem 1975—1983
Pričujoči popis je nadaljevanje prejšnjih treh objav in sicer leta 1966 v št. 8/9, leta 1972 v št. 19 in 1975 v št. 25 ter zajema tiske, ki so izšli v letih 1975 do 1983 in dopolnjuje prejšnje. Merila popisa so takšna kot doslej, bibliografskemu popisu vsake enote je dodana vsebinska oznaka. Dodano je osebno imensko kazalo, v prejšnjih pregledih samo avtorsko.
Dodatki k prejšnjim popisom (bibliografskim pregledom)
(do 1965)
6	a Deželno gledališče v Ljubljani. Disciplinarni red slovenskega gledališča v Ljubljani. (V Ljubljani, t. Narodne tiskarne [1902].) 16 str. 8°.
Knjižica v 66 členih poda najprej splošne do-ločbe, nato pa sistem in postopke v zvezi z vlogami, skušnjami, predstavo in (opernim) zborom ter dolžnosti in pravice režiserja, in-špicienta, šepetalca in garderoberja, (mm)
(do 1965)
74 a Aristoteles. Aristoteles: Poetika. (Prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar.) Ljubljana, Cankarjeva založba 1959. 163 str. 8°. (Mala filozofska knjižnica.) Z avtorjevo sliko.
Vsebinska oznaka v bibliografskem pregledu za 1974 do 1984, enota 153.
(1966—1971)
42 a Obrazi igralcev SNG Maribor. Koledar 1970. Fotografiral Dragiša Modrinjak. Maribor, [Slovensko narodno gledališče 1969]. (56) str. 4°. Ilustr.
Koledar ima 25 celostranskih podob: naslovno in za vsak mesec po dve: 13 podob kaže igralce Drame, 10 pevce, 1 plesalko in 1 operni
zbor. Na zadnji (trdi) platnici je seznam članov SNG v Mariboru ob 50-letnici njegove ustanovitve — na dan 24. septembra 1969. Seznam zajema dramske igralce, operne soliste, člane opernega orkestra, opernega zbora, baleta, tehnike in organizacijskega biroja ter vodilno osebje in člane ateljeja scenske opreme, (mm)
(1966—1971)
47 a Kalan Filip. Filip Kalan: Spiel im Spiel. Wien & Köln & Graz 1970. Separat iz: Maske und Kothurn. Jhrg. 16. H. 1.
Avtor najprej oriše zgodovino, namen in program (predvsem »gledališki«) naših čitalnic (1861—1867), zatem pa v skladu z naslovom svoje razprave analizira Kreftove »Krajnske komedijante«, potem pa nadvse podrobno še Mahničevo uprizoritev »Večera v čitalnici« (1953 v Mestnem gledališču ljubljanskem.) (mm)
(1972—1974)
23 a Lutkovno gledališče Maribor. Ob ustanovitvi Lutkovnega gledališča Maribor, 8 december 1973. Maribor, Kulturna skupnost 1973. 24 str. 8°. p. f. Ilustr. Ovojni naslov.
Knjižica je nastala ob združitvi dveh amaterskih lutkovnih gledališč — Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje — v
profesionalno gledališče in vsebuje temu namenjene zapise kulturnih in javnih delavcev. V nekaj stavkih prikazuje razvoj in pregled predstav obeh gledališč s slikovnimi prilogami igralcev in uprizoritev.
(1972—1974)
27 a Zavod za kulturno dejavnost, Novo mesto. Ob 10 [deset]-letnici Zavoda za kulturno dejavnost Novo mesto. Novo mesto 1973. 38 str. 8°. Ilustr.
Knjižica prinaša podatke o mnogočem, kar se je godilo in se dogaja v Novem mestu in okolici na področju kulture in umetnosti. Tako najprej o abonmajih in gostovanjih, predvsem Mestnega gledališča ljubljanskega, potem o delu domače amaterske skupine z intervjujem režiserja Marjana Kovača. O Odru mladih in o DPD Svoboda Dušan Jereb. Sledijo pregledi koncertov od 1963 dalje ter članek o reviji
pevskih zborov. Zatem informacije o baletni vzgoji in o različnih prireditvah (npr. Dolenjsko poletje, Dan med oglarji), o dramski knjižnici in prosyetnem servisu, o kulturnem utripu podeželja in o filmski vzgoji in dejavnosti, na koncu pa še o kulturnih domovih, (mm)
(1972—1974)
34 a Štih Bojan. Bojan Stih: Osnutki. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1974. 298 str. 8°.
Spisi, katerih večina je bila objavljena v prvih petnajstih letih po koncu druge svetovne vojne, govore o šestnajstih slovenskih pisateljih, katerih delo je povezano tudi z našo dramatiko in gledališčem (L. Kraigher, Izidor Cankar, F. Albreht, D. Lokar, J. Kozak, Prežihov Vo-ranc, F. Kozak, J. Vidmar, M. Jarc, S. Grum, V. Kralj, M. Kranjec, C. Kosmač, I. Brnčič, M. Bor, I. Potrč), (mm)
I. IZVIRNE SLOVENSKE PUBLIKACIJE
1	Cankar Ivan. Moravec Dušan. Ivan Cankar: Neznano pismo češki umetnici. — Dušan Moravec: Desetletje Cirila Debevca. Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1975. 26 str. 8°. Separat iz: Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Knj. 11. St. 25.
Gre za edino ohranjeno pismo, ki ga je Cankar 1906 pisal Riiženi Noskovi-Naskovi, ki je svojo igralsko kariero začela v ljubljanskem gledališču (1904—1907). Kasneje je prevajala Cankarjeve črtice v češčino. Cankar ji v pismu dovoljuje, da prevaja od njegovih del, kar ji je drago. Največ pa piše o eventuelni uprizoritvi »Kralja na Betajnovi« v Pragi.
V študiji, ki je napisana ob obletnici Debevčeve smrti, avtor opiše aktivnost pokojnega režiserja, posebno v njegovih najplodnejših letih 1927 do 1939. (mm)
2	Jurak Mirko. Mirko Jurak: Dileme parabolične umetnosti. Angleška angažirana poetična drama in gledališče. Ljubljana, Partizanska knjiga 1975. 212 str. 8°. Ilustr.
Gre za študijo, ki je hkrati avtorjeva disertacija, o angleški progresivni poetični in socialni dramatiki tridesetih let. Avtor opise dramaturške nazore ln razvoj Group theatra ter poglavitne probleme poetično-političnih dram. Doda opombe, povzetek v angleščini ter skupno imensko-stvamo kazalo, (mm)
3	Kalan Filip. Filip Kalan: Veseli veter. 2. predelana, razširjena izdaja. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1975. 309 str. + pril. 8°. Ilustr.
Knjiga ima troje poglavij: Na partizanski straži, Veseli veter in Blišč in beda velikega časa. V prvem govori o pesniku in dramatiku M. Boru, o Župančičevi »partizanski« pesmi in o treh »mladih«: o Kajuhu, Petru Levcu in Francetu Kosmaču; v drugem o partizanskem gledališču, o igralcih (pevcih) in repertoarju (uprizoritev Klopčičeve Matere v Kočevju), o prvem kongresu kulturnih delavcev v Semiču, o ustanovitvi in delovanju »Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje«, o gledališkem tečaju v Semiču, o Moličru, Raz-trgancih, Čehovu; v tretjem pa o likovnih pričevanjih v ječah, taboriščih in v partizanih. Na koncu je seznam avtorjevih sestavkov o partizanskem gledališču, pregled sporeda Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju (dramska dela, propagandne enodejanke, akademije, recitacijske, glasbene in plesne prireditve, nastopi v ROF in v RSL) ter imensko kazalo. V knjigi je mnogo podob, ki dopolnjujejo obravnavane probleme, (mm)
4	Kalan Filip. Arhar Vesna. Filip Kalan, Vesna Arhar: Veliki igralci. Ivan Levar, Marija Vera, Stane Sever. Ljubljana, Delavska enotnost 1975. 34 str. 8°. (Umetnost in kultura. 99.) Ilustr.
Filip Kalan v uvodu omenja skupne poteze vseh treh velikih igralcev: bili so samotarski zaverovanci, ki se jim je bilo boriti s provincia-lizmom. Levarja in Marijo Vero je opisal on, Severja pa Vesna Arhar. Vsak od treh umetnikov je predstavljen z eno civilno fotografijo in eno v kostumu, (mm)
5	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. 274 str. 8°. (Kultura.)
Študija pomeni literarnozgodovinsko rekonstrukcijo povojne slovenske dramatike in sicer skoz optiko enega samega gledališkega pisatelja v tem obdobju — Vitomila Zupana. Ta rekonstrukcija pa je obenem neprenehoma izhodišče za širše komparativne osvetlitve drugih povojnih avtorjev, njihovih besedil in njihove medsebojne povezanosti, (mm)
6	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Radikalnost in zavrtost — slovenski kulturni arhetip: prispevek k teoriji slovenske dramatike in kulture — analiza igrokazov Josipa Stritarja. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1975. 221 str. 8°.
Pisatelj trdi, da se ni mislil lotiti estetske in ideološke revalorizacije Stritarjeve dramatike (razen »Logarjevih«), ampak je bral Stritarja in starejšo slovensko dramatiko »glede na kriterij prisotnosti in odsotnosti, uveljavljenosti in skritosti konstrukcijskega in destrukcij ske-ga modela«, s katerima je hotela naša dramatika bodisi konstruirati moralni, politični, filozofski, socialni in ekonomski slovenski svet, bodisi ga razdreti, omajati, problematizirati, (mm)
7	Mladinsko gledališče Ljubljana. Mladinsko gledališče v Ljubljani 1955— —1975. V Ljubljani, Mladinsko gledališče 1975. 16 str. 8°. Ilustr.
Naslov in besedilo tudi v srbohrvaščini, nemščini in angleščini. Izdano za Welt-Festival der Kindertheater, Hamburg 1975.
Gledališki list, hkrati informativno propagandni prospekt z naslovno stranjo v barvah je izšel ob gostovanju v tujini: vsebuje podatke o Mladinskem gledališču, predstavi igrico »Vilin-ček z lune« in repertoar za sezono 1975/76. (mm)
8	Molière na slovenskem odru. Katalog in bibliografija. (Vodstvo raziskave in organizacija razstave, redakcija kataloga in bibliografije: Filip Kalan Kumbatovič.) (Ljubljana), Akademija za gledališče, \radio, film in televizijo 1975. 272 str. 8°. (Informacije in raziskave. 5.) Ilustr.
Najprej je obširen katalog k razstavi, se pravi opis razstavljenih prevodov in fotografij prizorov iz posameznih uprizoritev (str. 17 do 154). Sledi vsa doslej evidentirana bibliografija o Molièru v slovenskem jeziku, pomnožena z objavami v drugih jezikih (delo Vere Visočnik): najprej objave o Molièru nasploh, zatem poročilo o prevodih in uprizoritvah. Na koncu so ilustracije: plakati, rokopisi, stran iz režijske knjige, prizori, scenski in kostumski osnutki, (mm)
9	Partizanska umetnost. [Napisali] Filip Kalan, Marta Paulin-Brina, Ivan
Sedej, Ciril Cvetko, Viktor Smolej, Alenka Gerlovič. Ljubljana, Delavska enotnost 1975. 54 str. 8°. (Umetnost in kultura. 100.) Ilustr.
F. Kalan prikazuje položaj gledališč ob začetku vojne, nastajanje ter delovanje gledaliških skupin Agitteatra (1942) in Jermanove igralske družine (1943), od januarja 1944 pa Slovenskega narodnega gledališča kot osrednje igralske družine s poklicnimi igralci. Marta Paulin-Brina razmišlja o delu Kulturniške skupine XIV. divizije in o možnostih razvoja plesne umetnosti v tem času. Sledi članek o likovni umetnosti (Ivan Sedej), zapis o glasbeni ustvarjalnosti v partizanih (Ciril Cvetko) in o slovstvu med NOV (Viktor Smolej). Na koncu Alenka Gerlovič predstavi Partizansko lutkovno gledališče.
10	Plamen kulture ob meji. Ob tridesetletnici osvoboditve. (:1945—1975:) (Podatke zbral Anton Šeško.) Šentilj v Slovenskih goricah, Kulturno umetniško društvo »Mejnik« 1975. 60 str. 8°. Ilustr.
Brošura ima več člankov, ki prikazujejo posamezna obdobja kulturno-prosvetnega življenja v Šentilju v Slovenskih goricah. Najprej je zapis o obdobju prebujanja narodne zavesti: leta 1892 Šentiljčani ustanovijo »Kmečko bralno društvo«, še prej sta bila ustanovljena pevski zbor in knjižnica. Prvo gledališko igro so uprizorili 1911. Sledi informacija o dobi med svetovnima vojnama, ko kulturno-prosvetno delujejo Katoliško prosvetno društvo, pevski zbor »Obmejni zvon«, tamburaški zbor in Sokol. Naj obširnejše je opisana zadnja doba — »naših trideset let«. O tej dobi zapišejo nekaj spominov igralci Mira Sardočeva, Janko Haberl in Peter Ternovšek ter pisatelj in dramatik Leopold Suhadolčan. Sledijo popisi delovanja Prosvetnega odbora OF Šentilj in njegovega naslednika Kultumo-umetniškega društva »Mejnik«, se pravi delovanja vseh njunih odsekov: dramskega, pevskega in tamburaške-ga, vseh pomembnejših gostovanj znanih kulturniških skupin (med njimi mariborske in ljubljanske Drame in Primorskega dramskega gledališča), zatem seznam članstva pevskega in tamburaškega zbora in igralcev ter seznam dramskih del, igranih po osvoboditvi (kar šestinštirideset) ter predstav pionirskega dramskega krožka (20 del). Objavljenih je mnogo fotografij, največ prizorov iz gledaliških uprizoritev (Hlapci, Ženitev, Deseti brat, Pohujšanje, Miklova Zala, Dnevnik Ane Frank itd.), (mm)
11	Predan Vasja. Vasja Predan: Odčarani oder. Gledališke presoje. Maribor, Obzorja 1975. 288 str. 8°. (Razpotja. 26.) Z avtorj. sl.
Knjiga se začenja z Esejem o ljubljanski Drami, ki opisuje globalne programsko-re-pertoame in artistične značilnosti tega gledališča v času od 1961 do 1969. Sledi jedro z gledališkimi presojami, ki jih je avtor objavljal od. 1968 do 1972 in ki zadevajo uprizoritve
štirih gledališč: ljubljanske in mariborske Drame, tržaškega in novogoriškega. V na koncu dodanih »Refleksih« pa avtor obravnava stisko v ljubljanski Drami leta 1969, gostovanje angleškega gledališča Royal Shakespeare Company spomladi 1964, svoja gledališka spoznanja v Parizu 1965 in 1972 ter srečanje z »levim humanizmom« (Dürrenmatt, Labiche) na gledališkem festivalu v Zurichu 1972. Dodano je tudi imensko kazalo, (mm)
12	Pričevanja o Lojzetu Filipiču. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1975. 198 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 68.) Slika L. Filipiča.
Uvodni oznaki Lojzeta Filipiča, ki jo je napisal Vasja Predan, sledi 31 pričevanj o rajnem dramaturgu, med njimi Moravčevo, Hiengovo, Jermanovo, Štihovo, ¡Hartmanovo, Benedeti-čevo, Janovo, Skrbinškovo, Korunovo, Pretnarjevo, Šedlbauer j evo, Logarjevo itd. (mm)
13	Spendal Manica. Manica Špendal: Glasbene predstave na odru Mariborskega gledališča od 1785 do 1861. Maribor, Obzorja 1975. 124 str. 8°. (Knjižna zbirka Pedagoške akademije Maribor. 2.) Ilustr.
Razprava (avtoričino magistrsko delo) obrav-nava razvoj mariborskega gledališča od ustanovitve (prvo stalno gledališče) 1785 do 1861, ko je bila ustanovljena slovenska čitalnica — in sicer z muzikološkega vidika. Podan je pregled glasbeno dramatskih del v tem času, podana je ugotovitev, katere zvrsti so v Mariboru prevladovale, zatem vzroki, ki so vplivali na usmeritev v posameznih obdobjih pa tudi ocene izvajalske ravni različnih družb, ki so gostovale v Mariboru, (mm)
14	Vidmar Josip. Josip Vidmar: Dramaturški zapisi. Maribor, Obzorja 1975. 414 str. 8°. (Izbrano delo. 4.)
V 4. knjigi Vidmarjevega izbranega dela so objavljeni njegovi dramaturški zapisi oz. kritike in razčlembe v razponu od. 1924 do 1974 in to v treh razdelkih: najprej so »nekdanje drame«, zatem »sodobne medigre« in na koncu »slovenska drama«. Pri kritikah urednik (avtor sam) izpušča oceno deležev režiserjev in igralcev. (mm)
15	Vogelnik Marija. Marija Vogelnik: Sodobni ples na Slovenskem. Ljubljana, Kinetikon 1975. 273 str. + 14 str. pril. 8°. (Knjižnica Kinetikon. 1.) Ilustr.
Prvo poglavje predstavlja pregled plesnega dogajanja skozi zgodovinska obdobja vse od kamene dobe tja do romantike v Parizu; drugo poglavje govori o nosilcih evropske plesne moderne, tretje pa o sodobnem plesu na Slovenskem s študijami o Pii in Pinu Mlakarju,
o Meti Vidmarjevi in Katji Delakovi, o Marti Paulinovi, Živi Kraigherjevi in Lojzki Zerdi-novi, zatem pa so še informacije o najmlajši plesni generaciji, o povojnem akademskem baletu, o naših plesnih »zdomcih« ter o Ljubljanskem festivalu, Poletnih kulturnih prireditvah in Bienalu. Na koncu je kronološki pregled dogodkov sodobnega plesa na Slovenskem od 1892 do danes, imensko in stvarno kazalo, viri in bibliografija, vmes pa 16 strani slikovnega gradiva, (mm)
16	Živo gledališče. Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945—1970. Uredil Dušan Tomše. Del 1. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1975. 355 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 63.)
Tri knjige, ki jih je uredil Dušan Tomše, obravnavajo vsa slovenska poklicna in pol-poklicna gledališča v letih od 1945 do 1970 in hočejo pokazati predvsem njihova temeljna re-pertoarno-programska izhodišča.
Prva knjiga, ki ji je na čelu študija Frana Albrehta »Fragment o živem gledališču«, poda poglede na ljubljanska gledališča: na Dramo (V. Predan), MGL (M. Javornik), na Mladinsko (R. Suklje) in Lutkovno (S. Godnič) in še na mariborsko Dramo (B. Trekman in celjsko SLG (Andrijan Lah). Na koncu so zapisana upravna in umetniška vodstva teh gledališč i.i statistični podatki (število sedežev, obisk, gostovanja itd. — za vsako sezono posebej), (mm)
17	Živo gledališče. Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945—1970. Uredil Dušan Tomše. Del 2. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1975. 300 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 64.)
Druga knjiga obravnava gledališča v Novi Gorici (M. Kreft), Šentjakobsko v Ljubljani (V. Frantar), na Jesenicah (J. Šifrer), v Kranju (F. Bratkovič), v Kopru (V. Sav) in v Ptuju (V. Dabič). Tudi tu so imena upravnih in umetniških vodij in repertoarni pregled vseh teh gledališč, (mm)
18	Živo gledališče. Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945—1970. Uredil Dušan Tomše. Del 3. (Veno Taufer: Avantgardna in eksperimentalna gledališča.) Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1975. 279 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 65.)
Tretjo knjigo je v celoti — z opombami, kronološkim pregledom uprizoritev in imenskim kazalom vred — napisal Veno Taufer in v nji orisal ideje, program, delovanje in odmevnost treh ljubljanskih »malih gledališč«: Eksperimentalnega, Odra 57 in Ad hoca. (mm)
19	Cankar in gledališče. Ljubljana & Vrhnika, Slovenski gledališki muzej & Kulturna skupnost Vrhnika & Družbenopolitične organizacije 1976. (8) str. 8°.
Razstavo in katalog-zgibanko je ob 100-letnici Cankarjevega rojstva pripravila Frančiška Slivnik, zgibanka je bila obenem vabilo na razstavo 5. maja 1976 na Vrbniki v domu JLA in zajema kratek uvod o Cankarju, njegovih delih in uprizoritvah ter o razstavi, nato pa še popis 125 eksponatov.
20	Cankarjevo gledališče. Razstava ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. (Katalog.) (Zunanja podoba in tehnične rešitve Mirko Lipužič. Uredil Mirko Mahnič.) Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1976. 76 str. 8°. Ilustr.
Razstava je bila. v Novem Sadu, Ljubljani, Mariboru, dvakrat v Trstu, v Čedadu, Celovcu in na Dunaju.
Katalog s podatki o Cankarjevem izvirnem in prevedenem delu za gledališče in o uprizoritvah njegovih del doma in na tujem — s številnimi podobami (Cankarjevi portreti, avtoportreti, karikature, rokopisi, plakati, režiserji in igralci njegovih likov, prizori iz uprizoritev). Upoštevani so tudi radio, televizija in film. (mm)
21	Grčar Miša. Miša Grčar: Slovenska gledališča in njihovi obiskovalci. Ljubljana, Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi 1976. (IV) + 97 str. 4°. Strojep. avtogr.
Raziskava začne s podatki o slovenskih gledališčih, o usmerjenosti in konceptih anketiranih gledališč. Zatem avtorica obravnava odnos do gledališča pri abonentih in raziskuje vzroke in razloge (ne) obiskovanj a gledališč. Na koncu poda vzorce vprašalnikov, ki jih je uporabljala ,pri anketiranju gledališč, abonentov in neobiskovalcev, ter nekaj izvlečkov iz komentarjev, ki so jih podali anketiranci, (mm)
22	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Od igre do telesa. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1976. 361 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 70.)
Razpravljanje o sodobnem slovenskem gledališču ob dramatikih Torkarju, Zupanu, Javoršku, Tauferju, Rudolfu in Lužanu. Poudarek nosita uvodni študiji o dramaturgiji forme povojne slovenske drame in o smereh in poteh današnje slovenske groteske, (mm)
23	Klemenčič Milan. Slikar in lutkar Milan Klemenčič. 1875—1957. Retro-
spektivna razstava Nova Gorica, junij-julij 1976. (Besedilo: Marko Vuk in Emil Smasek. Seznam razstavljenih del in bibliografija: Marko Vuk.) Nova Gorica, (Goriški muzej) 1976. 24 str. 8°. Ilustr.
V razstavnem katalogu so najprej tri študije: dve je napisal Marko Vuk (Milan Klemenčič in njegov čas, Slikarsko delo Milana Klemenčiča), eno pa Emil Smasek (Začetnik slovenskega lutkarstva). Sledi seznam razstavljenih del in bibliografija, nekaj slikarjevih podob in dve fotografiji njegovih lutk. (mm)
24	Rački Tone. Tone Rački: Improvizirajmo sceno. Ljubljana, Pionirski dom 1976. 14 str. + 23 str. sl. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr.
Priročnik govori o vlogi scene pri gledališki predstavi in o oblikovanju odrskega prostora. Preide k praktičnim napotkom za izdelovanje scenskih elementov — od načrtovanja do barvanja in osvetljevanja scene. Pol knjižice napolnjujejo risbe: scenski tloris in naris, podobe praktikablov, kulis, panojev, prizorišč, izoblikovanih s španskimi stenami in drugih mnogovrstnih prizorišč, (mm)
25	Samec Smiljan. Smiljan Samec: Gledališki obrazi. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1976. 229 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 69.)
Gre za izbor zapisov nekdanjega dramaturga ljubljanske Opere in upravnika SNG, ki so nastajali in bili objavljeni ob raznih priložnostih — ob jubilejih, poslovitvah in smrti gledaliških umetnikov. Knjiga obsega 23 zapisov o opernih umetnikih (Švara, Lipušček, Korošec, Janko, Neffat, Zebre, Bukovčeva, Gostič, Štritof, Heybalova itd.), 20 o dramskih (Golia, M. in V. Skrbinšek, Sever, oba Potokarja, Cesar, Stupica, Saričeva, Danilova, Jan itd.), 4 o umetnikih, ki so delali tako v Drami kot v Operi (Sest, Debevec, Kreft, Medvedova) in še zapis o upravniku SNG Jušu Kozaku, (mm)
26	Sivec Jože. Jože Sivec: Opera skozi stoletja. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1976. 605 str. + 36 str. pril. 8°. Ilustr.
Knjiga prikazuje razvoj opere v zvezi s splošnimi tokovi glasbe od njenih začetkov do danes; gre torej za strnjeno in zaokroženo zgodovino opere in hkrati za vodnik po operni literaturi. Prvo poglavje zajema zgodovino opere od njenega rojstva do zatona baroka, drugo rokoko in klasicizem, tretje romantiko, romantični realizem in verizem, četrto, ki se mu pridruži že tudi slovensko operno snovanje, pa dvajseto stoletje vse do vzpona in razcveta sodobne opere. Sledi literatura (12 strani), seznam objavljenih fotografij (kar 70,
od teh 61 iz ljubljanskih uprizoritev in l iz mariborskih) in seznam imen in del (53 strani), (mm)
27	Ahačič Draga. Draga Ahačič: Gledališka vzgoja. I. del. Izhodišča in cilji. Ljubljana, Pionirski dom 1977. 56 str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr.
Priročnik se posveča gledališki vzgoji otrok in mladine. Avtorica tu obravnava posebnosti dramskega gledališča, odnos gledališča do občinstva in izvor novih gledališko vzgojnih teženj, položaj gledališkega amaterstva in gledališke vzgoje pri nas, zaključuje pa s poglavjem o dispozicijah gledališke vzgoje, (mm)
28	Dvajset revij in srečanj gledaliških skupin Slovenije. (Zbral in uredil: Marjan Belina.) Ljubljana, (Zveza kulturnih organizacij, Združenje gledaliških skupin Slovenije) 1977. 164 str. 8°. Ilustr.
Knjižnica govori (zapisi, repertoar) o dvajsetletnem obdobju srečanj amaterskih gledališč (1958—1977) in nam tako poda podobo slovenskega gledališkega ljubiteljstva v tem času.
29	Filipič Lojze. Lojze Filipič: Živa dramaturgija. ¡1952—1975. (Izbral, uredil in spremno besedo napisal Bojan Stih.) V Ljubljani, Cankarjeva založba 1977. 564 str. 8°. (Bela krizantema.)
V	knjigi, ki ji je na čelu uvod urednika Bojana Štiha, so ponatisnjeni Filipičevi prispevki iz gledaliških listov treh gledališč, v katerih je delal kot dramaturg in umetniški vodja, izpuščeni so le nekateri informativni in priložnostni članki, nekaj nekrologov in jubilejnih zapiskov. Na koncu je repertoar vseh treh gledališč — celjskega od 1952 do 1955, ljubljanske Drame od 1955 do 1962 in Mestnega gledališča ljubljanskega od 1962 do 1975. (mm)
30	Hartman Bruno. Bruno Hartman: Celjski grofje v .slovenski dramatiki.
V	Ljubljani, Slovenska matica 1977. 155 str. 8°. (Razprave in eseji. 21.)
V	delu, ki je nekoliko predelana in dopolnjena inavguralna disertacija (1976), avtor najprej poda popis slovenskih dramskih del o Celjskih grofih, takoj zatem pa še popis literature o dramatiki o njih. Nato razpravlja o Celjskih grofih v zgodovini ter v slovenskem in nemškem zgodovinopisju ter o snoveh, motivih in temah o njih. Na koncu poda pretres slovenske dramatike o Celjskih grofih. Sledijo opombe ter seznam virov in literature, (mm)
31	Inkret Andrej. Andrej Inkret: Spomini na branje. Maribor, Obzorja 1977.
267 str. 8°. (Razpotja. 29.) Avtorjeva fotografija.
V knjigi so objavljeni ponatisi književne kronike iz Naših razgledov z naslovom »Branje« — zapisi in razmišljanja posvečeni natisom izvirne slovenske proze in dramatike, ki naj bi bila posebej zanimiva za »branje«. Časovni razpon zapisov sega od 24. dec. 1971 do 30. avg. 1974. Dodani so avtorjeva spremna beseda, dialogizirana spremna beseda Tarasa Kermaunerja »Branje spominov«, kazalo imen in naslovov.
32	Mahnič Mirko. Mirko Mahnič: Spet upanje. Dnevnik gledališkega lektorja. Maribor, Obzorja 1977. 262 str. 8°.
Knjiga je nadaljevanje »Upanja«, ki ga je avtor, lektor v ljubljanski Drami, izdal 1971. Tudi tu se, kot v »Upanju«, mešata strokovnost (izkušnje in spoznanja o odrskem govoru) s spomini na gledališke dogodke in ljudi, (mm)
33	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Cankarjeva misel o poslanstvu gledališča. Ljubljana, Slovenska matica 1977. Separat iz: Simpozij o Ivanu Cankarju, str. 170—176.
Pisec študije zasleduje Cankarjevo misel o poslanstvu gledališča vse od »dijaškega gledališča v ljubljanskem predmestju« preko srečanja z dunajskim gledališčem, nekaterimi nemškimi in francoskimi avtorji in Shakespearom do lastne dramatike in do polemike z Govekarjem. (mm)
34	Razstava Gledališče med NOB. [Razstavni katalog. Uredila Francka Slivnik.] Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1977. (12) str. 8°. p. f. Stro-jep. avtogr.
Razstava je obdelala naslednje teme: 1. Mitingi (10 podob), 2. Agitteater (3 podobe), 3. Jermanova skupina — kulturno umetniška skupina pri IOOF Jasa (10 podob), 4. Igralska skupina IX. korpusa (12 podob), 5. Frontno gledališče VII. korpusa (8 podob), 6. Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju v Črnomlju (41 podob), 7. Odrski tečaji (6 podob) in 8. Partizansko lutkovno gledališče (4 podobe). Vsak teh oddelkov ima informativen uvod. (mm)
35	Simpozij o Ivanu Cankarju, 1976, Ljubljana. Simpozij o Ivanu Cankarju 1976. (Uredili Josip Vidmar, Stefan Barbarič, Franc Zadravec.) Ljubljana, Slovenska matica 1977. 307 str. + (10) pril. 8°. Ilustr.
Slovenska matica je prevzela nalogo, da v posebnem zborniku izda predavanja, ki so bila
prebrana na simpoziju ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Bilo je trideset predavanj, objavljena so v istem zapovrstju, kakor so si sledila na simpoziju. O Cankarjevi dramatiki so predavali: Maria Bobrownicka (Krakow) »Iz problematike Cankarjevega dramskega oblikovanja«, Marianna Beršadskaja (Leningrad) »Ivan Cankar in slovenska dramatika v letih 1918—1965«, Viktor Kudčlka (Brno) »Dramatika Ivana Cankarja in njen evropski kontekst«, Primož Kozak »Problem množice v Cankarjevi dramatiki«, Jože Koruza »Menjavanje perspektive v dramatiki Ivana Cankarja«, Slavko Batušič (Zagreb) »Dela Ivana Cankarja v Hrvaškem narodnem gledališču«, Dušan Moravec »Cankarjeva misel o poslanstvu gledališča«, Simun Jurišič (Split) »Prva gledališka prevoda in predstavi dveh Cankarjevih dram na srbo-hrvatskem jezikovnem področju«. Sledi poročilo o poteku simpozija ter uredniški post fe-stum S. Barbariča. Zbornik je obogaten z devetimi ilustracijami angleške slikarke Nore Lavrin, ki so tematsko povezane z devetimi poglavji Hiše Marije Pomočnice, (mm)
36	Taufer Veno. Veno Taufer: Odrom na rob. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1977. 301 str. 8°.
Po uvodu o smrti literarnega gledališča so v jedru knjige obravnavane »predstave predstavi j avcev« (tj. režiserjev) od 1969 do 1977 in to Herzoga (6 režij), Hienga (1), A. Jana (3), Jovanoviča (13), Koruna (5), L. Kralja (1), Križaja (8), Logarja (3), M. Milčinskega (1). Mlakarja (5), Peršaka (l), Petana (6), L. Rističa (3), Soldatoviča (2), Svetine (1), Šedlbauerja (8), Šprajca (1), Toryja (5) in Vrhovca (3). Sledi jim poglavje »Komedijantski vozovi« o sodobnem gledališču v Parizu in Londonu, o Brooku in Bitefu, na koncu pa je pregled predstav svobodnih eksperimentalnih gledališč (»Pupilija Ferkenverk«, »Glej«, »Pekarna«), (mm)
37	Tovornik Arnold. Igralec Arnold Tovornik. (Uredil Tone Partljič.) Maribor, Borštnikovo srečanje 1977. 70 str. 8°. Ilustr.
Monografiji o velikem igralcu, ki jo je napisal režiser Branko Gombač, sledijo spominski zapisi J. Babiča, M. Bačka, S. Godničeve, A. Inkreta, S. Juga, S. Jana, J. Kislingerja, B. Kočevarja, Ladka Korošca. B. Krefta, T. Partljiča, V. Predana, B. Rudolfa, F. Vičarja in F. Žižka. V. Vuk prikaže Tovornika kot filmskega igralca. Na koncu so Tovornikove vloge v Mariboru, 128 po številu (avtor, naslov dela, vloga, premiera), vloge v televizijskih dramah (avtor, naslov dela, vloga, leto), njegova filmografija, seznam nagrad in priznanj (podatke je zbrala F. Slivnik) ter povzetek celotne knjižice v ruščini in nemščini. Natisnjenih je 33 njegovih fotografij (vloge, v družbi, zasebno), nastavitveni dekret iz leta 1947, listina o podelitvi nagrade občine Maribor (1976) in listina o podelitvi Borštnikovega prstana (1972). (mm)
38	Vidic Darja. Darja Vidic: Improvizirajmo kostume. Ljubljana, Pionirski dom 1977. 43 str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr.
Avtorica najprej na kratko (slabih šest strani) razloži, kaj je kostum: najprej nekaj o njegovi zgodovini, nato o stilu in stilizaciji, o materialih, o odnosu scena : kostum, o pravljičnih kostumih. Sledi 24 celostranskih kostumskih skic. (mm)
39	Bor Matej. Moravec Dušan. Jurak Mirko. William Shakespeare: Zbrane gledališke igre. Prva knjiga. (Ljubljana), Mladinska knjiga 1978. 1373 str. 8°.
Iz vsebine:
Bor Matej: Pogledi na Shakespeara. Str. 10 do 42.
Moravec Dušan: Shakespeare pri Slovencih. Str. 43—139.
Jurak Mirko: Vloga in pomen virov za Shakespearovo dramatiko. Str. 140—184.
Prva knjiga Shakespearovih zbranih gledaliških iger prinaša komedije — 5 Borovih, 6 Zupančičevih in 2 Modrova prevoda z opombami (A. Sodnikova k 4, Moder k 9 igram). Uvod »Srečanje z Župančičevim Shakespearom« je napisal Matej Bor, sledijo mu tri razprave: Borova o »Pogledih na Shakespeara«, Moravčeva o »Shakespearu pri Slovencih« (s poglavji: Zgodnja srečanja, Prvi poskusni prevodi, Pot v gledališče in prve knjige, Cankar in Shakespeare, Med obema vojnama, Od osvobojenja do jubileja, Od jubileja do naših let) in Jurakova o »Vlogi in pomenu virov za Shakespearovo dramatiko, (mm)
40	Elvira Kraljeva. Borštnikovo srečanje ’78. (Uredil Tone Partljič.) (Maribor, Borštnikovo srečanje 1978.) 54 str. 8°. Ilustr.
Podnaslov v kolofonu: Gledališki zbornik Borštnikovega srečanja 1978.
Avtor študije o Elviri Kraljevi je Branko Gombač. Opisano je njeno življenje in njena umetniška pot, znanje in dosežki in to ob natančni in obilni uporabi virov (članki, študije, kritike, korespondenca), ki so tudi navedeni. Med besedilom je 24 fotografij njenih likov, na koncu pa seznam vlog (avtor, naslov igre, datum premiere, vloga), ki jih je odigrala v Mariboru — 266, Ljubljani — 97, v MGL — 1, v Prešernovem gledališču v Kranju — 1, v Mladinskem gledališču — 4 in v Eksperimentalnem gledališču — 1 ter seznam radijskih in televizijskih vlog (popis je pripravila F. Slivnik). (mm)
41	Filipič Lojze. Lojze Filipič: Gledališče, kultura, družba. Izbor esejev, člankov, kritik, zapisov in izjav. 1949—1975. (Izbral, uredil in napisal opombe Bojan Štih.) Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1978. 503 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 75.) Avtorjeva slika.
Urednik in pisec opomb B. Štih je Filipičevo gledališko pisanje porazdelil v šest skupin: 1.
Gledališče, kultura, družba (samoupravljanje, financiranje, politika in kultura, gledališče in osnutek nove slovenske ustave itd.); 2. Z dramaturške mize (Župančič in slovensko gledališče, igralec in gledališče, sto let jugoslovanskih gledališč itd.); 3. Gledališke ocene; 4. Z gledaliških potovanj (Erlangen, Pariz, Avignon); 5. Besede umrlim gledališkim ustvarjalcem (Gregorinu, Grtinu, S. Potokarju, Ga-velli, Tiranu, Nučiču, Stupici, Severju, F. Pre-setniku) in 6. Slovenska dramaturgija (gledališče in »gledališče«, nova slovenska dramatika, satirični večeri, Borštnikovo srečanje itd.), (mm)
42	Kermauner Taras. Taras Kermau-ner: Besede in dogodek. Študije o slovenski tragediji in groteski. V Ljubljani, Slovenska matica 1978. 305 str. 8°. (Razprave in eseji. 22.)
Knjiga ima troje poglavij: Razmerja, Tragedija vztraja in Groteska v razcvetu. V prvem govori o razmerjih med tragedijo in grotesko in o razmerjih med tragedijo v Evropi in pri Slovencih, v drugem razčlenjuje tri Mrakove igre oz. tragedije (Spoved lučnim bratom, Razsulo Rimljanovine, Blagor premagancev), v tretji pa groteske F. Rudolfa, P. Lužana in B. Wudlerja. (mm)
43	Kermauner Taras. Taras Kermau-ner: Dialektika ideje od skrivnosti do jezika. Maribor, Obzorja 1978. 244 str. 8°.
Knjiga ima dva dela, ki sta že v naslovu: najprej Dialektika ideje, nato Od skrivnosti do jezika. Prvo poglavje pomeni neko stopnjo v njegovi raziskavi slovenske drame, je prvi poskus zapisanja zakonov slovenske dramatike od Kristana in Vošnjaka vse do Leskovca in Preglja. Drugo, ki je po avtorjevem mnenju torzo, pa obravnava prve odrske tekste gibanja reizma-ludizma. Razpravi na platnicah vpeljuje Dimitrij Rupel, (mm)
44	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Dramaturško delo Otona Zupančiča. Separat iz: Simpozij o Otonu Župančiču, 1978. Str. 91—106. 8°.
Razprava je prikaz dramaturškega dela v dveh obdobjih pesnikovega življenja, to je v sezoni 1912/13 in v letih 1920—1928. Na koncu je po'-vzetek v francoščini.
45	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Ivan Cankar. V Ljubljani, Partizanska knjiga 1978. 237 str. 8°. (Znameniti Slovenci.) Ilustr.
Dušan Moravec, ki se je mnogo ukvarjal s Cankarjem-dramatikom, nam v 22 poglavjih podaja celotno človeško in umetniško usodo velikega pisatelja. Opomb ni, pač pa »pregled dogodkov« poglavitnih študij o njem. Podobe (fotografije, avtoportreti, karikature, rokopisi,
naslovne strani knjig itd.) so večji del iz Cankarjevega albuma, (mm)
46	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Pisma Frana Govekarja. Prva knjiga. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1978. 255 str. 8°. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Korespondence pomembnih Slovencev. 5/1.) Slika F. Govekarja.
V prvi knjigi avtor objavlja Govekar jeva pisma Dramatičnemu društvu (l pismo), Franu Vidicu (126 pisem), Frančišku Lampetu (7), Minki Vasičevi (14), Franu Levcu (8), Ivanu Cankarju (15), materi Mariji Govekarjevi (1) in Franu Ellerju (23). Opombe, ki jih je za slabo polovico knjige, opišejo najprej rokopisno gradivo in načela izdaje, zatem pa komentirajo vsako pismo posebej, (mm)
47	Naša pota v kulturo svobodnega človeka. Iz zgodovine delavskih in narodnoobrambnih izobraževalnih in kulturnih organizacij 1867—1977. (Uredil Janko Liska.) Ljubljana, Delavska enotnost 1978. 255 str. 8°. Ilustr.
Knjigo je priklicala tridesetletnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Članke so prispevali urednik Liška (o delavskih izobraževalnih in kulturnih društvih na Slovenskem od 1867 do 1977 in o Kocmurjevi »Vzajemnosti«, ustanovljeni v Ljubljani 1909), Ivan Regent (o »Ljudskem odru« v Trstu), France Klopčič (o izobraževalnem društvu »Vesna« in o trboveljskem »ljudskem tribunu« Mirku Weinbergerju), Bratko Kreft (o uprizoritvi Golouhove »Krize« 1928), Jaro Dolar (o Delakovi uprizoritvi »Hlapca Jerneja« v Mariboru), Rafael Ajlec (o pesmih s socialno vsebino, ki jih je Emil Adamič zložil za zbor »Trboveljski slavčki«), Cvetko Zagorski (o Čufarju), Dušan Bravničar (o razpustu Zveze delavskih kulturnih društev »Vzajemnost«), Milica Kacin-Wohinz (o zatiranju izobraževanja in kulturnega življenja Slovencev pod Italijo 1918—1941), Miroslav Ravbar (o Francetu Bevku), Emil Cesar (o kultur-no-prosvetnem delu in narodnoosvobodilnem boju). Drago Druškovič (o Prežihovem Vo-rancu), Marjan Belina (o smernicah in mejnikih v treh desetletjih Zveze kulturnih organizacij Slovenije), Ančka Korže-Strajnar (o javnih knjižnicah po 1945), Marjan Lah (o razvoju delavskih univerz po 1945), Jerneja Lenard (o folklornih in plesnih skupinah), Tone Zorn (o zatiranju slovenskega jezika in kulture v Avstriji), Jože Koren (o prosvetnih društvih zamejskih primorskih Slovencev po 1945), France Šebjanič (o ljudskoprosvetni dejavnosti porab-skih Slovencev), Slovenska izseljenska matica (o organizacijah in društvih slovenskih izseljencev) in Marin Zakonjšek (o sodelovanju ZKOS s kulturnimi društvi naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini). Objavljenih je skoraj sto fotografij, (mm)
48	Opera in balet SNG v Ljubljani. Projektna naloga in idejna zasnova za adaptacijo in razširitev. V Ljubljani, Investicijski Zavod za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani 1978. 106 str. 4°. Strojep. avtogr. Ilustr.
Po opisu ciljev in smotrov investicije ter razvojnih tendenc, so najprej podani splošni podatki (predstavniki investitorja in izdelovalci projektne naloge), prostor, obstoječi objekt in zgodovinski oris graditve stavbe Deželnega gledališča v Ljubljani. Sledijo poglavja o spomeniški ocenitvi poslopja, o dimenzioniranju in opisu funkcionalnih zahtev, o tehnični opremljenosti, o zaklonišču in o protipožarni zaščiti objekta. V drugem delu sodelavci razpravljajo o izhodiščih in opredelitvi naloge, o idejni rešitvi in programskem načrtu, o stroških in o ukrepih za izvedbo programa. Prav na koncu je še okvirni časovni in finančni načrt. Objavljenih je mnogo celostranskih tehničnih risb in dve fotografiji, (mm)
49	Osrednja knjižnica v Celju. Na naših knjižnih policah vas čakajo naslednja dramatska dela. Celje, Osrednja knjižnica 1978. 72 f. 30 cm. (Obvestila za bralce.) Fotokopija tipkopisa.
Po abecedi avtorjev sestavljen seznam domačih in drugih dramskih del, ki jih ima knjižnica in je namenjen obiskovalcem za informacijo.
50	Oton Župančič v slovenskem gledališču. [Razstavni katalog. Uredil Mirko Mahnič.] Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1978. 20 str. f. 4°.
Na dvajsetih, zelo podolgastih listih so natisnjene Župančičeve misli o gledaliških problemih načelno in še posebej pri nas. Gre za »neuradno« publikacijo, ki je pravzaprav odtis strojno postavljenih legend za razstavo »Oton Župančič v slovenskem gledališču«. Slovenski gledališki muzej je dal natisniti okrog 300 izvodov, (mm)
51	Oton Župančič v slovenskem gledališču. ([Razstavni katalog.] Uredil Mirko Mahnič.) Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1978. (16) str. 8°. Ilustr.
Razstava »Oton Župančič v slovenskem gledališču« je po Ljubljani obiskala še Maribor in to za Borštnikovo srečanje 1978. Ob tej priložnosti sta SGM in Borštnikovo srečanje izdala katalog, ki ima zapisane vse eksponate, vštev-ši tiste, ki so bili dodani v Mariboru (Župančič v mariborskem gledališču). Na čelu je še spremna beseda, med popisom pa Župančičevi gledališki »aforizmi« (o slovenskem gledališču, o vodenju tega gledališča, o naši dramatiki in dramaturgiji, o prevajanju in o odrskem govoru, o igralstvu, kritiki in občinstvu). Poleg Zupančičeve fotografije so objavljene še štiri
celostranske fotografije mariborskih uprizoritev »Veronike« in Zupančičevih prevodov Be-naventeja, Moličra in Shakespeara, (mm)
52	Repetoar slovenskih gledališč. Répertoire des Théâtres Slovènes. 1972— —1977. Drugo dopolnilo h knjigi Repertoar slovenskih gledališč 1867— —1967. (Popis je pripravila Majda Clemenz.) V Ljubljani, Slovenski gledališki muzej 1978. 88 str. 8°.
Redno petletno dopolnilo (1972 do 1977) Repertoarja slovenskih gledališč 1867 do 1976, urejeno po načelih, uveljavljenih pri temeljni knjigi z dodatnimi abecednimi popisi in kazali, (mm)
53	Trekman Borut. Borut Trekman: Iz oči v oči. Kritični zapisi o povojni mariborski dramaturgiji. Maribor, Obzorja, 1978. 296 str. + pril. 8°. (Razpotja. 30.) Avtorjeva slika.
V uvodnem sestavku Razpon ustvarjalnosti mariborske Drame od 1945 do 1970 avtor izpove svoje poglede na povojno dramaturgijo SNG Maribor in sintetično prikaže njegove poglavitne repertoarne in uprizoritvene tokove v omenjenem razdobju, v osrednjem objavlja ocene posamičnih predstav v času od 1962 do 1975, nato razčlenjuje profil Borštnikovega srečanja ob njegovem desetem delovnem jubileju, v zadnjem sestavku pa ugotavlja, kako je na mariborske odrske deske prodiral sodobni slovenski gledališki izraz. Knjigi je dodano imensko kazalo, (mm)
54	Zupančič Mirko. Moder Janko. Mirko Zupančič: Pogled v dramatiko. Bli-žanje Ibsenu. Poglavje iz Shakespeara. (Janko Moder: Ibsen pri Slovencih.) Maribor, Obzorja 1979. 158 str. 8°.
V prvem delu knjige so razmišljanja o Ibsenu in njegovi dramatiki in poglavje Ibsen pri Slovencih avtorja Janka Modra. V drugem delu so Poglavja iz Shakespeara, izbor že objavljenih spisov o Shakespearu (Shakespearova tragična vizija sveta, Romeo in Julija in Lorenzo, Beneški trgovec in Timon Atenski), na koncu pa so viri in literatura.
55	Gerlovič Alenka. Alenka Gerlovič: Partizansko lutkovno gledališče. Ljubljana, Borec 1979. 151 str. + 20 prilog. 8°. Ilustr.
Slikarka, ki je bila sama Članica Partizanskega lutkovnega gledališča, piše o nastanku in prvi predstavi (Crmošnjice na Silvestrovo 1944) tega gledališča, o njegovih članih, besedilih, nastopih, tehničnih problemih in o v partizanih izoblikovanih lutkah, ki so »igrale« še po osvoboditvi v letih obnove. Pripovedi so dodane opombe in celotno besedilo »Jurčka«, lutkovne
igrice ki jo je napisala avtorica knjige. Na koncu je 40 strani fotografij plakatov, scenskih osnutkov, lutk, prizorov in igric, članov gledališč, lokacij v Crmošnjicah itd. (mm)
56	Inkret Andrej. Andrej Inkret: Milo za drago. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1978 (tiskano 1979). 527 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 76.) Avtorjeva slika.
Knjiga, ki po piščevem mnenju »noče in ne more biti drugega kot zbirka observacij, empiričnih ugotovitev in sodb o komedijantskem življenju Slovencev v zadnjih sedmih letih«, obsega okrog 120 kritičnih poročil o gledaliških dogodkih pri nas, ki so bila objavljena v času od septembra 1971 do septembra 1978 v slovenskih časopisjih, največ v Delu, Itd, Stopu in Naših razgledih. Avtor jim je dodal še svoj predgovor, imensko kazalo in po abecedi urejene naslove obravnavanih iger. (mm)
57	Kalan Filip: Filip Kalan: Anton Tomaž Linhart. V Ljubljani, Partizanska knjiga 1979. 178 str. 8°. (Znameniti Slovenci.) Ilustr.
Na široko zasnovana razprava odpre vrsto vprašanj okrog »znanega in (neznanega« Linharta: o Metastasiu, Sonnenfelsu in o dvornem gledališču, o vihamiški Miss Jenny Love, o njegovem domovrnstvu in svetovljanstvu, o novosti in izvirnosti tako »Micke« kot »Matička«, pa tudi o Linhartu med čitalničarji in v poznejši dobi — mimo partizanskega gledališča do današnjih dni. Dodane so opombe, literatura in opis pomembnejših dogodkov iz časa Linhartovega življenja, imensko kazalo in mnogo podob (posamenze osebnosti, pisma, naslovne strani Linhartovih del, prizori iz uprizoritev itd.), (mm)
58	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Cankarjeva dramatika. Ljubljana, (samozaložba) 1979. 302 str. 8°.
V knjigi je avtor objavil analizo Cankarjevih dram, ki jih obravnava v treh razdelkih: v prvega uvršča kot knjižno filozofsko dramatiko Romantične duše in Jakoba Rudo, v drugega z njihovo socialno in socialnoeksistencialno usmerjenostjo drame Za narodov blagor, Kralja na Betajnovi in Hlapce, v tretjega pa glede na njun nerealističen ustroj Pohujšanje in Lepo Vido.
59	Korun Mile. Mile Korun: Rojevanje predstave. (:Pohujšani Cankar.:) Iz režiserjevega dnevnika. Ljubljana, Delavska enotnost 1979. 67 str. 8°. (Umetnost in kultura. 111.) Ilustr.
Režiser pripoveduje o ustvarjanju predstave »Pohujšanja« v ljubljanski Drami (1965) ter »Narodovega blagra« in »Hlapcev« v Celju (1966, 1967). Na koncu je študija Vena Tauferja o
Korunu, ki je nastala prav ob branju režiserjevih zapiskov, (mm)
60	Somen Branko. Branko Somen. Gledališče pod smrekami. Zgodba igralca frontnega gledališča med vojno. Ilustriral in opremil Božo Kos. V Ljubljani, Borec 1979. (17) str. 4°. (Kurirčkova zgodovinska slikanica.)
Naslov v kolofonu: Gledališče med smrekami. Pisatelj je otrokom prikazal delovanje gledališča med narodnoosvobodilno vojno v obliki ilustrirane zgodbe.
61	Peršak Tone: Tone Peršak: Pogovori z režiserji. Fotografije Miško Kranjec. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1978 (tiskano 1979). 519 str. 8°. (Knjižnica Mestnega	gledališča
ljubljanskega. 77.) Ilustr.
»Pogovori-« predstavljajo — po avtorju — tiste režiserje, »ki so trenutno v oblikovanju podobe slovenskega gledališča najbolj aktivni in ki v tem oblikovanju že dlje sodelujejo-« (to so Korun, Šedlbauer, Povše, Mlakar, Jovanovič, Križaj, Herzog, Petan, Jamnik, Gombač in Babič). Avtorjeva vprašanja režiserjem se gibljejo predvsem v okviru treh tčm: vloga in naloga umetnosti sploh, posebej gledališke; odnos med gledališčem in literaturo; slovensko gledališče in slovenska dramatika, (mm)
62	Štih Bojan. Bojan Štih: Pridite, predstava je! (Eseji, članki, dramaturški listki in izjave.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1979. 366 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 78.)
Knjiga je nadaljevanje »Gledališkega trenutka-« iz leta 1969 (Knjižnica MGL, št. 46). Vsebuje eseje, članke in razprave, ki v to izdajo niso bili uvrščeni. Razdeljena je v tri zaokrožene celote in obravnava najprej Dramo SNG v Ljubljani od 1961—1969, nato SLG Celje od 1970 do 1974 in na koncu MGL 1974—1977. Na koncu so opombe in imensko kazalo.
63	Vladimir Skrbinšek. Maribor, Borštnikovo srečanje, 1979. 49 str. 8°. Ilustr.
Ovojni naslov = naslov v kolofonu: Almanah o igralcu Vladimirju Skrbinšku.
Almanah je tretji po vrsti, ki je posvečen igralcu, dobitniku Borštnikovega prstana. Avtor prvega članka je Tone Partljič, ki oriše njegovo življenjsko pot, Filip Kalan je prispeval članek o Cankarju, Krleži in Shawu v sporedu Vladimirja Skrbinška, nato je članek o igralčevem splitskem obdobju s popisom vlog, članek ob petdesetletnici njegovega dela Tarasa Kermaunerja, Borut Trekman piše o radijskih, Vladimir Frantar pa o televizijskih vlogah, o Skr-
binšku kot filmskem igralcu piše Vili Vuk, Božo Podkrajšek pa se ga spominja kot sodelavca. Na koncu je seznam vlog in režij v gledališčih in na televiziji (sestavila F. Slivnik). Knjižica je opremljena s slikovnim gradivom.
64	Amatersko gledališče Svoboda, Postojna. 30 let. 1950—1980. Besedilo Boža Brecelj. Ur. Srečko Šajn. Postojna, Kulturna skupnost 1980. (68) str. 8°. Ilustr.
Ob bogatem dokumentarnem gradivu (plakati in fotografije predstav), nam v besedilu prikaže avtorica amatersko gledališko življenje v Postojni po letu 1945 in od 1950 pa do 1980, ko je gledališče praznovalo tridesetletnico delovanja.
65	Amatersko gledališče »Tone Čufar«, Jesenice. 35 [petintrideset] let Amaterskega gledališča na Jesenicah. Ur. odb. Igor Škrlj [itd.]. Jesenice, Amatersko gledališče 1980. 34 str. 4°. Ilustr.
Ob petintridesetletnim gledališča so ob bogatem slikovnem gradivu objavljeni spominski članki in zapisi, ter popisi uprizorjenih del, (slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev, pomembnejših del svetovne dramatike, drugih uprizorjenih del, pravljičnih in mladinskih iger, recitalov in prireditev, operet) in pregled uprizarjanja vseh teh (po številu premier, predstav in obiskovalcev).
66	Inkret Andrej. Andrej Inkret: Novi spomini na branje. (Ljubljana), Mladinska knjiga 1980. 448 str. 8°.
Nadaljevanje knjige Spomini na branje, ki je izšla leta 1977. Objavljenih je šestdeset poglavij »branja-« iz Naših razgledov. Zapisi segajo v čas med 8. nov. 1974 in 22. dec. 1977. So torej »dokument o slovenski literarni proizvodnji« v tem času, v katerem poleg drugih področij avtor izčrpno poroča tudi o dramski literaturi.
67	Kalan Filip. Filip Kalan: Hvalnica igri. V Ljubljani, Cankarjeva založba
1980.	340 str. (48) str. pril. 8°. Ilustr.
V knjigi je objavil avtor tri eseje, monografije o igralcih Ivanu Levarju (Hvalnica igri), Mariji Nablocki (Gospa iz Astrahana) in Vladimirju Skrbinšku (Homo ludens — homo sapiens). Knjiga je opremljena z opombami, fotografijami, seznamom virov, imenskim kazalom in kazalom objavljenih slik.
68	Kalan Filip: Filip Kalan: Živo gledališko izročilo. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1980. 327 str. (62) str. pril. 8°. Ilustr.
Za knjigo je avtor izbral deset esejev o gledališču na jugoslovanskih tleh v različnih obdob-
jih v preteklosti z naslovi: Problemi gledališkega izročila v Jugoslaviji, Renesančno gledališče v Dalmaciji, Baročno gledališče v deželah Jugoslavije, Slovenska igra o paradižu — podatki in domneve, Gledališki značaj Škofjeloškega pasijona, Narodnost in mednarodnost — uprizoritve osemnajstega stoletja v deželah Jugoslavije, Romantika — narodni odpor na odru Južnih Slovanov v devetnajstem stoletju, Igra v igri, Problemi in paradoksi na slovenskem odru ob prelomu stoletja, Poslanstvo slovenskega gledališča v Trstu. Na koncu so opombe in seznam gradiva, imensko kazalo in kazalo slikovnega gradiva.
69	Kozak Primož. Primož Kozak: Temeljni konflikt Cankarjevih dram.
V	Ljubljani, Cankarjeva založba 1980. 181 str. 8°.
Razprava je posvečena dramskemu opusu Ivana Cankarja kot sklenjeni celoti. Posamezno delo obravnava po kronološkem zaporedju nastanka, ugotavlja njegove posebnosti in značilnosti in mu določa prostor v celoti. Vsako dramsko besedilo, dramsko dogajanje je proces, ki dozoreva iz prejšnjega oz. prejšnjih in pomeni sintezo problemov in stališč.
70	Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. (Reprodukcije in povečave Drago Holynski.) Kranj, Gorenjski muzej 1980. 70 str. 8°. p. f. Ilustr.
V	knjižici sta sestavka Vasilija Melika in Majde Zontar in prikazujeta razvoj slovenskega narodnega gibanja in kulturnih društev na Gorenjskem, ob njih pa dramskih odsekov in gledaliških društev od 1860 do 1914. Na koncu so navedeni uporabljeni viri in literatura.
71	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918—1941). V Ljubljani, Cankarjeva založba 1980. 492 str. + (72) str. pril. 8°. Ilustr.
Knjiga je nadaljevanje »Slovenskega gledališča Cankarjeve dobe« (1974) in nam predstavlja znanstveno raziskano in preverjeno zgodovino slovenskega gledališča med obema vojnama. Ima osem kronološko zasnovanih poglavij: Obuditev starega gledališča (1918 do 1920), Podržavljenje in prva iskanja novega (1920—1926), Zaton tržaškega in rojstvo mariborskega gledališča, Od krize k prerojenju (1926—1930), Srečna leta z doktorjem Gavello (1930—1935), V znamenju iskanj Bojana Stupice (1935—1938), Prepreke in nove spodbude na pragu druge svetovne vojne (1938—1941), Drugo mariborsko desetletje (1930—1941). V epilogu z naslovom Od včerajšnjega k jutrišnjem gledališču nas seznani s položajem gledališča po okupaciji in s partizanskim gledališčem. Knjigo dopolnjujejo povzetek v francoščini, kratice in literatura, imensko kazalo ter fotografije, dokumenti in barvne priloge scenskih in kostumskih osnutkov.
72	Skušek-Močnik Zoja. Zoja Skušek-Močnik: Gledališče kot oblika spektakelske funkcije. Spremna beseda Slavoj Žižek. Ljubljana, Univerzum 1980. 131 str. 8°. (Analecta.)
V	knjižici so objavljeni zapisi — sociološka razmišljanja — najprej O gledališču kot obliki spektakelske funkcije (Gledališče in družbena funkcija spektakla, Aristotelizem in vprašanje »grštva« novoveškega gledališča, Scena po Heglovi Estetiki, Lessing in nacionalno gledališče, Katarza po Lessingu, »Za narodov blagor« in vprašanje preloma meščanskega nacionalnega gledališča, Avantgarda pred dilemo »estetično : politično«, Monodrama: resnica v koncentratu, ». . . by the very cunning of the scene . . .«, Gledališče kot topos, Festival: praznik ne-dela, »Aristotel vs. Platon« danes), ki je glavna tema knjižice, nato pa poglavji O semiotiki in norosti in Dva posega (dva primera iz slovenske ideologije: Linhart in paradoks govorečega Kranjca ter Krpanov teorem).
73	Slovenska operna ustvarjalnost 1780—1980. Razstava Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja ob dvestoletnici slovenske opere. Avtor razstave Peter Bedjanič. Oblikovanje razstave Marija Kolarič. Ljubljana, Križanke 1980. (V Ljubljani, Slovenski gledališki in filmski muzej.) 1980. (16) str. 8°. Ilustr. Ovojni naslov.
V	razstavnem katalogu je najprej uvodna beseda J. Sivca o razstavi, nato pa članek Petra Bedjaniča o zgodovini glasbeno dramatske ustvarjalnosti Slovencev. Zaključuje ga preglednica praizvedb in ponovnih uprizoritev opernih del slovenskih skladateljev in pregled neizvedenih, oziroma izgubljenih slovenskih oper. Objavljeni sta tudi dve fotografiji uprizoritev.
74	Valič Aleksander. Aleksander Valič: Frontniki. Ljubljana, Borec 1980. 283 str. 8°. Ilustr.
Avtor objavlja spomine na partizansko gledališče — Frontno gledališče VII. korpusa od ustanovitve spomladi 1944 pa do oktobra 1945, ko je prenehalo delovati. V dodatku je objavljeno dokumentarno gradvo: spored Frontnega gledališča, Zvočni tednik FG VII. korpusa NOV in POS in Tri leta borbe (skeč), seznam članov, igralske zasedbe vlog, nastopi kulturne skupine 15. divizije, nastopi Frontnega gledališča VII. korpusa NOV in POS, predstave FG (kronološko) v conj B, slovenski Istri in coni A ter viri.
75	Ahačič Draga. Draga Ahačič: Umetnostna vzgoja. Osnove gledališke umetnosti. Ljubljana, Mladinska knjiga
1981.	88 str. 8°. (Srednje izobraževanje.
Skupna vzgojnoizobraževalna osnova. Ilustr.
Podnaslov na hrbtu nasl. lista: Poskusni učbenik.
V učbeniku obravnava avtorica naslednja poglavja: Bistvo gledališča in gledaliških zvrsti, Dramska igra in njena ustvarjalna izraznost, Studijski postopek dramske uprizoritve in njegovi sodelavci, Dramsko dejanje in njegova zgradba, Sestavljenost dramatske govorice in njene funkcije, Govorjena beseda v dramski igri, Telesna igralska izraznost in dramska igra, Igralski umetniški izraz in njegov razvoj, Umetnost dramske režije, Dramsko besedilo in režijska zamisel, Resničnost gledališke neresničnosti, Prenovitveno gledališče, Družbeni položaj in pomen gledališča, Posredovano gledališče — radijska in televizijska igra. Na koncu so čtivo za praktično delo in pomožni priročniki ter slovarček imen in pojmov.
76	Gledališka scenografija in kostumografija. 30 let DOS. Ljubljana, Društvo oblikovalcev Slovenije 1981. (32) str. 4°. Ovojni naslov.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa. Katalog razstave v Umetnostni galeriji Maribor, od 22. oktobra do 1. novembra in Likovnem razta-višču Rihard Jakopič, Ljubljana, od 9. do 21. novembra 1981.
Društvo oblikovalcev Slovenije je ob svoji tridesetletnici pripravilo razstavo o gledališki scenografiji in kostumografiji in ob tej katalog z uvodnima tekstoma Mete Hočevar o razvoju in namenu društva in Vasje Predana o scenografiji in kostumografiji ter popisom pomembnejših del na tem področju in nagrad ter priznanj zanje po abecednem redu avtorjev.
77	Gledališki besednjak. Slovensko strokovno izrazje v gledališču, filmu in televiziji. (Uredil Dušan Tomše.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1981. 612 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. [85].)
Priročnik je razdeljen v tri dele: v prvem je stvarno kazalo po področjih (film, gledališče, lutke, ples, televizija), ustrezen izraz je še v francoščini, angleščini in nemščini; v drugem delu je kratka razlaga izrazov (gesel) : v tretjem pa so izrazi razvrščeni v abecednih kazalih najprej francoski, nato angleški in nemški.
78	Javoršek Jože. Jože Javoršek: Ogledala. Gledališke kritike. Trst, Založništvo tržaškega tiska 1981. 435 str. 8°. (Kritike. 1.)
Avtor je objavil gledališke kritike, ki zadevajo dve obdobji zgodovine slovenske gledališke umetnosti. Prvi del je obdobje od 1953 do 1957, »ko se je slovensko gledališče socialno utrdilo in razširilo«, v umetniškem izrazu pa »še v
celoti posnemalo izkustva predvojne dobe«; drugi del zajema kritike od 1975 do 1980, ki »v bistvu slavijo zmago gledaliških moderniz-mov, hkrati pa kažejo že njegove slabosti, napake in prva znamenja razkroja«.
79	Kramberger Igor. Bertolt Brecht v slovenskem prevodu. Bibliografija za obdobje od leta 1945 do maja 1961. Za marksistični center Univerze v Mariboru pripravil Igor Kramberger. Maribor, Marksistični center Univerze 1981. 48 str. 4°.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa.
Bibliografijo z naslovom »Bertolt Brecht v slovenskem prevodu« (1945—maj 1981) je pripravil avtor za potrebe Marksističnega centra mariborske Univerze. Zajema pisateljeva prevedena dela ter članke naših avtorjev o njem in njegovih delih.
80	Kramberger Igor. Bertolt Brecht v zgodovini. Pripravil Igor Kramberger s sodelovanjem Snežne Štabi. (V Mariboru Marksistični center Univerze) 1981. 9 str. 4°.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa.
Gre za zgoščeno »utemeljitev« izbora prevodov dveh tekstov Hansa May er j a in treh tekstov Bertolta Brechta; v teh prevodih je prikazano Brechtovo odklonilno stališče do »klasične« tradicije (do aristotelovskega gledališča, do klasike itd.) in pritrdilno do »neoklasičnega izročila« (šport, kabaret, kriminalne zgodbe itd.), se pravi njegovo »lomljenje norm«. Njegov občudovalec Max Frisch ga je kljub temu imel za pravega klasika (v sestavku »Brecht als Klasiker«, 1955). (mm)
81	Kuret Niko. Niko Kuret: Duhovna drama. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1981. 112 str. 8°. (Literarni leksikon. 13.)
Viri in bibliografija, str. 93—102. Stvarno kazalo sestavila Majda Stanovnik.
Pisatelj obravnava najprej duhovno dramo v cerkvi. V tem delu so poglavja o liturgiji, liturgični drami (obredje, igra kot literarno, glasbeno in dramsko delo), zaključuje pa ga poglavje o liturgični drami na naših tleh. V drugem delu so poglavja o duhovni drami zunaj cerkve (semi-liturgična drama, velika duhovna drama na Francoskem, Nemškem in Angleškem ter v slovanskih deželah, sacre rappresen-tazioni, autos sacramentales, Nizozemska in duhovna drama, novolatinska duhovna drama, jezuitska drama, baročne pasijonske procesije in igre, izročilo duhovne drame v 20. stol. Na koncu so navedeni viri in bibliografija, stvarno in imensko kazalo.
82	Levstikovo delo za gledališče. 1831 —1981. Razstavo je pripravil Slovenski
gledališki in filmski muzej. Avtor Mirko Mahnič. Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej 1981. 8 str. 8°. llustr.
V katalogu, ki je zgibanka, so kronološko predstavljeni Levstikovi dramatični spisi, ob dokumentiranem fotografskem gradivu pa so odlomki iz pisateljevih del in poročila njegovih sodobnikov.
83	Levstikovo delo za gledališče. 1831 do 1981. Razstavo je pripravil Slovenski gledališki in filmski muzej. Avtor Mirko Mahnič. Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej 1981. 8 str. 8°. llustr. Ponatis.
Katalog je bil ponatisnjen za razstavo v Stal-nem slovenskem gledališču v Trstu istega leta.
84	Mahnič Mirko. Mirko Mahnič: Klici. Ljubljana, Slovenska matica 1981. 188 str. 8°.
Knjiga je nadaljevanje »Upanja« (1971) in »Spet upanja« (1977) in vsebuje zapiske in razmišljanja (podkrepljene s citati, mislimi in sporočili drugih), ki so vsi v prvi vrsti posvečeni odrskemu jeziku in govoru, pa tudi drugim gledalškim in kulturnim vprašanjem.
86	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Vojnovičeve drame v slovenskih gledališčih. Zagreb 1981. Str. 253—260. 8°. Separat iz: Radovi Medunarodnog simpozija »O djelu Iva Vojnoviča-«.
Čeprav je bil Ivo Vojnovič v vseh obdobjih tudi na Slovenskem priznan kot eden najpomembnejših hrvaških pa tudi jugoslovanskih dramatikov, so se vse uprizoritve njegovih dram zvrstile v letih pred in po prvi svetovni vojni. Pomembne so predvsem uprizoritve v takrat že poklicnem slovenskem gledališču v Trstu. Po drugi svetovni vojni sta bili uprizorjeni operi slovenskih skladateljev: Ekvinokcij Marijana Kozine in Mati Jugovičev Mirka Poliča. V slovenskem prevodu je izšlo le delo Smrt Majke Jugoviča leta 1911.
86 Predan Vasja. Vasja Predan: Po premieri. Ljubljana, Državna založba 1981. 479 str. 8°.
Besedila, objavljena v knjigi pričajo o poteh slovenskega gledališča v obdobju 1972—1980 in so razdeljena na pet poglavij: Gledališče in njegov kritik (pomen in vloga kritika v gledališču, scenografija in kritika, eksperiment, o »današnjem« slovenskem gledališču), Od premiere do premiere (kritike uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu), Festivali in gostovanja (20.—25. Sterijino pozor j e,
10.—13. Borštnikovo srečanje, Gostovanje Ateljeja 212. BITEF-a in drugih). Drame (Lebovič-Obrenovič »Nebeški odred«, Matkovič »Sejem sanj«. Cašule »Črnina«, Smole »Antigona«), S poti (doživetja in razmišljanja z obiska v Parizu, Londonu).
87	Sivec Jože. Jože Sivec: Dvesto let slovenske opere (1780—1980). Ljubljana, Opera in Balet SNG 1981. 110 str. 8°. Ilustr.
Besedilo in naslov tudi v angleščini. Prevedel Franc Slivnik.
Kot je napisano na ovitku knjige, je »v knjigi podal avtor pregleden in zgoščen oris razvoja operne ustvarjalnosti na Slovenskem ter zgodovinsko in stilno opredelil tvorce naše glasbene preteklosti«. Besedilo knjige je prevedeno v angleščino in objavljeno v drugem delu knjige.
88	Slovenski theater gori postaviti. O pomenu in namenu slovenskega gledališča. Besedilo je zbral, uredil in komentiral Bojan Stih. Ljubljana, Mladinska knjiga 1981. 210 str. 8°. (Kondor. 198.) Ilustr.
V knjižici je objavljen izbor spisov o pomenu in nalogah slovenske odrske umetnosti od najstarejših avtorjev (Levstika, Nollija, Stritarja, Cankarja, Zupančiča, Prijatelja, Albrehta, Vidmarja. Ocvirka, Debevca, Lajovica, Kalana, Filipiča, Pirjevca in Štiha) do današnjih dni.
89	Šekoranja Matjaž. Matjaž Šekoranja: Gledališče enega. Analiza pojavov v sedemdesetih letih v srednjeevropskem prostoru. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1981. 199 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 84.)
Študija je razdeljena v dva dela. Avtor najprej prikaže zgodovinski pregled pojavov gledališča enega, nato se ukvarja s teoretičnimi osnovami in izhodišči, z dramaturškimi značilnostmi monodrame, njenimi vzporednimi fenomeni (kategorijami), ki so vplivali na tak tip gledališča (predavanje, proza, televizijski nagovor), sledi poglavje O pogojih nastajanja. V drugem delu podaja pregled značilnih oblik monodrame v posameznih državah (najprej v Jugoslaviji, v slovenskem in srbohrvaškem govornem območju, nato še v Avstriji, ZR Nemčiji, Franciji, Holandiji, Italiji Poljski, Češki in Madžarski). Študijo zaključuje z analizo nekaterih sorodnih audiovizuelnih pojavov. Na koncu so bibliografske opombe in povzetek vsebine v angleščini.
90	Šentjakobsko gledališče, Ljubljana. Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča. 1921—1981. (Zbornik sta pri-
pravila Ida Marinčič in France Kvaternik.) (Ljubljana, Šentjakobsko gledališče 1981.) 78 str. 8°. p. f. Ilustr.
V	zborniku ob šestdesetletnici gledališča so objavljeni ob slikovnem in dokumentarnem gradivu najprej članki in zapisi o Šentjakobskem gledališču in gledališču na sploh, nato so pregledi uprizoritev po sezonah (avtor, naslov dela, režiser, število uprizoritev), krstnih in slavnostnih predstav, nastopov na festivalih in RTV, popis priznanj članom in gledališču, popis režiserjev s številom režij, jubileji članov in izpisek iz seznama aktivnih članov Šentjakobskega gledališča od 1920 dalje.
91	Ahačič Draga. Draga Ahačič: Gledališče pod vprašajem. Polemike in obračuni. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1982. 270 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 87.)
Za knjigo je avtorica izbrala polemike, ki so bile v zadnjih petindvajsetih letih objavljene po časopisih in revijah in se nanašajo na kulturna vprašanja. Članki so razvrščeni v tri dele z naslovi: O gledaliških vprašanjih, Drugačni pogledi na gledališko vzgojo in Pobude v prazno.
92	Doživljamo, ustvarjajmo, nastopajmo! (Odgovorna urednica Dora Gobec. Risbe so narisali otroci iz VVO Klinični center.) Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije 1982. 72 str. 8°. (Estetska vzgoja. Del 4.) (Zbirka Cicibanove urice. 10.) Ilustr.
V	prvem delu knjižice so uvodne misli in primeri za celostno estetsko vzgojo otrok, v drugem z naslovom Kulturno-umetniške prireditve pa so naslovi Nastopajmo, Pripravimo in oglejmo si razstavo otroške likovne ustvarjalnosti in Primeri gledališkega ustvarjanja.
93	Gledališče med NOB. Razstava in predstavitev. Foyer Velike dvorane Cankarjevega doma april—maj 1982. [Razstavo in katalog so pripravili] Lutkovno gledališče, Slovenski gledališki in filmski muzej, Muzej ljudske revolucije Slovenije in Cankarjev dom. [Ljubljana, Cankarjev dom 1982.] 18 str. 4°.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa.
Razstava in katalog obdelujeta teme in predstavljata gradivo kot leta 1977 (avtor Francka Slivnik), razširjeno je gradivo o partizanskem lutkovnem gledališču (avtor članka Matjaž Loboda) katalogu pa je dodan tudi kratek uvodni tekst.
94	Linhartova soba v Radovljici [Razstavni katalog.] (Uredil Mirko Mahnič. [Oblikoval Viktor Molka.]) (Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1974, ponatis 1982.) 16 str. 8°. Ilustr. Ovojni naslov.
Vsebinska oznaka v bibliografskem pregledu za 1972 do 1974, enota 31.
95	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Miroslav Krleža. (Govor na žalnem zboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dne 4. januarja 1982.) Separat iz: Slavistična revija. 1982. St. 2. Str. 236—240.
Dušan Moravec govori o pisateljevem življenju, delu in o njegovih delih pri nas.
96	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Pisma Frana Govekarja. Druga knjiga. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1982. 282 str. 8°. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Korespondence pomembnih Slovencev. 5/II.)
V	drugi knjigi objavlja in komentira avtor 182 pisem 17 naslovnikom in sicer Marici Bartl-Nadliškovi (31), Ivanu Hribarju (22), Antonu Aškercu (6), Jožefu Vidicu (1), Ivanu Žmavcu (3), Matiji Murku (5), Vladimiru Levcu (14), Uredništvu »-Mladosti-« (7), Ivanu Prijatelju (12), Viktorju Parmi (1), Ivanu Trinku (1), uredniku revije »Slovansky prehled (1), Društvu hrvat-skih umetnikov (1), Milivoju Dežmanu (2), Hinku Nučiču (66), Franu Deteli (5) in Fran-tišku Adolfu Subertu (4).
97	Neubauer Henrik. Henrik Neubauer: Trideset let Festivala Ljubljana. (Pregled umetniških zvrsti na festivalskih prireditvah in razvoja posameznih dejavnosti.) Ljubljana, Festival
1982.	55 str. 8°. Ilustr.
V	katalogu so najprej objavljene besede pred-stavnikov političnega in kulturnega življenja ob tridesetletnici Festivala. V članku, dopolnjenem s preglednicami (podatki so za obdobje 1953—1981) prikaže avtor dejavnost Festivala od vseh začetkov najprej na splošno potem pa še po posameznih zvrsteh (koncerti, glasbeno-scenske prireditve, balet, pantomima, dramsko gledališče, ljudski plesi, filmi, razstave, druge dejavnosti). Objavlja tudi popis domačih in tujih izvajalcev po umetniških zvrsteh (koncerti, opera, opereta-musical-rock opera, filmi, razstave, balet, drama, satirični kabaret, pan-
tornima, monodrama, lutke, ljudski plesi). Na koncu sta povzetek vsebine v angleščini in komentar k objavljenim fotografijam.
98	Peršak Tone. Tone Peršak: Med stvarnostjo in domišljijo. O režiserju Jožetu Babiču. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1982. 715 str., 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 88.)
Obsežna in izčrpna monografija o gledališkem delavcu (režiserju in umetniškem vodji) Jožetu Babiču.
99	Pojmo, plešimo — ustvarjajmo! (Odgovorna urednica Dora Gobec. Krojne pole za prstne lutke Olga Ebart.) Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije 1982. 113 str. 8°. (Estetska vzgoja. Del 1.) (Zbirka Cicibanove urice. 6.) Ilustr.
Knjižica je namenjena umetnostni vzgoji predšolskih otrok. V poglavjih Pojmo, plešimo — ustvarjajmo; Pojmo, igrajmo in poslušajmo glasbo!; Lutkovno predstavo gledamo, z lutkami igramo — ustvarimo svojo lutkovno predstavo; Lutka se smeje in joče; Ustvarjalne gibalne igre s prsti, igre" s škatlo; Plešimo! različni avtorji prikazujejo, kako uvesti otroka v svet glasbe, gledališča in plesa.
100	Scenograf Ernest Franz. (Razstava Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani. Razstavo je pripravil Viktor Molka s sodelavci. Katalog so uredili Majda Clemenz, Mirko Mahnič in Viktor Molka.) V Ljubljani, Slovenski gledališki in filmski muzej 1982. 44 str. 8°. Ilustr. Ovojni naslov.
V katalogu so objavljeni: življenjepis Ernesta Franza (Francka Slivnik), spominski članek (Bratko Kreft), izseki iz spominov, dognanj in priznanj kulturnih delavcev, kronološki pregled del scenografa Ernesta Franza (Francka Slivnik in Majda Clemenz), seznam razstav na katerih je sodeloval ter reprodukcije uprizoritev in scenskih osnutkov.
101	Slovenska opera v evropskem okviru. Ob njeni 200-letnici. Simpozij 20.—21. oktobra 1982. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1982. 159 str. 8°.
Vzporedni naslov in povzetki v angleščini.
Objavljeni so naslednji referati s simpozija ob 200-letnici slovenske opere: D. Cvetko: Slovenska opera skozi čas; P. Kuret: Oblike glas-
beno-gledališkega ustvarjanja na Slovenskem: R. Flotzinger: K začetkom slovenskega glasbenega gledališča (v nemščini), D. Pokorn: Libreto v slovenski operi; M. Spendal: Začetki slovenske opere v Mariboru; J. Bek: Ljubljanska Opera kot središče slovensko-čeških glasbenih stikov; J. Sivec: Wagner na slovenski glasbeni sceni; B Loparnik: Friderik Rukavina in vprašanje repertoarnih vodil slovenske opere; I. Klemenčič: Zasnova in pomen Kogojeve opere »Črne maske«; K. Kos: Slovensko selo u djelu »Vdova Rošlinka« Cvetka Golara i Antuna Dobroniča; N. Mosusova: Drame Ivana Cankara na operskoj sceni in M. Bergamo: »Cortesova vrnitev« Pavla Sivica.
102	Župančič Oton. Oton Župančič: Zbrano delo. Osma knjiga. Gledališke ocene, članki, govori in izjave/Neob-javljeni gledališki članki/Zapiski in dnevniki. (Besedilo pripravil in opombe napisal Joža Mahnič.) V Ljubljani, Državna založba Slovenije 1982. 414 str. 8°. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 136.)
Kot je razvidno že iz naslova, je osma knjiga Zupančičevega Zbranega dela namenjena gledališkim ocenam, člankom, govorom in izjavam (prvi del), neobjavljenim gledališkim člankom (drugi del) ter zapiskom in dnevnikom 1900 do 1948 (tretji del). V zadnjem delu knjige so: študija J. Mahniča »Župančičevo delo za -gledališče« in opombe k besedilom.
103	Frelih Emil. Emil Frelih: V svetu operne Talij e. Razmišljanja, zapisi in eseji! Ljubljana, Državna založba Slovenije 1983. 231 + 24 str. pril. 8°. Ilustr.
Knjiga je zbirka razmišljanj, zapisov in esejev o opernem gledališču, opernih delih ter o doživetjih in izkušnjah avtorja kot opernega režiserja. Na koncu je bibliografija ocen opernih predstav obravnavanih v knjigi in uprizoritve opernih del, njih režije in scenografije, pri katerih je avtor knjige sodeloval. Knjiga je opremljena s fotografijami.
104	Hribar Tine. Tine Hribar: Drama hrepenenja. (Od Cankarjeve do Šeligove Lepe Vide.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1983. 252 str. 8°. (Zbirka Kultura.)
Pisatelj se v svoji literarno filozofski študiji posveti enemu glavnih mitov slovenske kulture — motivu Lepe Vide. Prvi del posveti Cankarjevi Lepi Vidi, v drugem delu analizira Šeligovo Lepo Vido, v tretjem delu pa ugotavlja razliko med obema.
105	Jezik na odru, jezik na filmu. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko
1983.	343 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 92.)
V	knjigi so objavljeni referati in razprave o odrskem jeziku, ki so bili na simpoziju »Pogledi na odrski jezik« ob Borštnikovem srečanju 1982, v drugem delu pa pogovori pri okrogli mizi ob 10. tednu domačega filma v Celju 1982 z naslovom »O jeziku v slovenskih filmih«.
106	Jurak Mirko: Mirko Jurak: Od Shakespeara do naših sodobnikov. Eseji in zapisi o angleški, ameriški in avstralski književnosti. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete & Partizanska knjiga 1983. 175 str. 8°.
Knjiga je izbor študij in zapisov o angleški in ameriški književnosti; razdeljena je v štiri poglavja, v katerih razmišlja avtor tudi o dramski književnosti in estetski podobi postavitev del.
V	prvem delu z naslovom Študije je med drugimi literarnozgodovinska študija o Georgu Bernardu Shawu, drugi ima naslov Članki in knjižne ocene, tretji del z naslovom Gledališki zapisi in kritike pa je v celoti posvečen gledališču. V njem so objavljene misli o delu Edwarda Bonda, o gledališčih na Brodwayu in njihovih uprizoritvah, o Eliotovem Umoru v katedrali in njegovi celjski uprizoritvi, o gledališču krutosti, o Marlowem Faustu in Shakespearovi igri Romeo in Julija in njunih postavitvah na odrih celjskega gledališča in ljubljanske Drame, sledijo razmišljanja Musical pred Shakespearom in Pinterjem, Sean O’Casey, William Shakespeare: Anton in Kleopatra, Hamlet in gostovanje angleškega gledališča Prospect Theatre na Ljubljanskem festivalu, Shakespeare: Ljubezni trud zaman, The Open Theatre: Terminal (gostovanje v Ljubljani) ter zapis o mladem angleškem dramatiku Arnoldu Wesker ju in njegovih dramah. Četrti del z naslovom Oris avstralske kjiževnosti zaključi s poglavjem o tamkajšnji dramatiki, njenem razvoju in glavnih predstavnikih. Na koncu so opombe k poglavjem, kazalo avtorjev in del.
107	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Drama, gledališče in družba. Sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki. V Ljubljani, Slovenska matica 1983. 284 str. 8°. (Razprave in eseji. 26.)
Knjiga obsega študije o slovenski dramatiki, ki so nastajale v letih 1978 do 1982. Ima dva dela z naslovom Drama in gledališče in Drama in družba. V prvem so načelne in teoretske študije o slovenski drami in gledališču, v drugem delu pa avtor analizira slovensko dramatiko od starejše do novejše (od Jurčiča in Levstika, Vošnjaka, Govekarja in Cankarja, Medveda, Kozaka itd., do Miheličeve, Bora, Zupana in Partljiča, Hienga, Smoleta, Jančarja, Šeliga, Božiča in drugih).
108	Lutkovno gledališče Ljubljana. Lutkovno gledališče Ljubljana, del gle-
dališke kulture, 35 let. (Uredil: Matjaž Loboda s sodelovanjem Edija Majarona in Marka Permeta. Prevajalci: Zdenka Turk, Desanka Geršak, Viktor Jesenik.) Ljubljana, Lutkovno gledališče Ljubljana 1983. 40 str. 8°. Ilustr.
Publikacija prikazuje umetniški razvoj ljubljanskega Lutkovnega gledališča od 1948 do 1983. Najprej sta uvodni besedi Edija Majarona in Matjaža Lobode, ki govorita o lutkovnem gledališču kot delu gledališke kulture in sta objavljeni tudi v angleščini, francoščini in nemščini. Sledi ponatis članka Janka Kosa iz almanaha ob 25-letnici gledališča, ki prikazuje razvoj gledališča do 1973, nadaljuje pa ga članek Matjaža Lobode, ki govori o prizadevanjih od začetka sedemdesetih let dalje v smeri modernizacije lutkovne umetnosti. Tu gre predvsem za nove možnosti uprizarjanja klasičnih literarnih predlog (uprizoritev »Kozlovske sodbe v Višnji gori«), pridobivanja sodelavcev (režiserjev, likovnikov) in partnerjev (Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom). Sledi kronološki pregled uprizoritev do konca leta 1983, seznami članov, članov Sveta in Programskega sveta LG v Ljubljani. Sklepni članek Edija Majarona govori o prostorih bodočega gledališča in repertoarni usmerjenosti ter je spet preveden v angleščino, francoščino in nemščino.
109	Maks Kavčič. Osnutki za inscenacije. Umetnostna galerija Maribor, 25. oktober—13. november 1983. (Razstava je postavljena v okviru Borštnikovega srečanja. (Maribor, Borštnikovo srečanje 1983.) (8) str. 8°.
Kratek oris Kavčičevega dela je napisala Gordana Spremo, objavljen pa je tudi seznam razstavljenih del.
110	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Pisma Frana Govekarja. Tretja knjiga. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1983. 501 str. 8°. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Korespondence pomembnih Slovencev. 5/III.)
V tretji knjigi je objavljenih 257 pisem 59 na-siovljencem: Ksaverju Mešku (29), Društtvu čeških pisateljev (1), Gledališki intendanci v Zagrebu (6), Vatroslavu Holzu (2), Josipu Voš-njaku (11), Simonu Gregorčiču (1), Adolfu Robidi (12), Ljudmili Prunkovi (2), Antonu Dolarju
(2)	, Josipu Stritarju (2), Franu Kristanu (5), Ivanu Lahu (20), Intendanci slovenskega gledališča (1), Franu Kobalu (2), Aloisu Jiršsku
(3)	, Josipu Cirilu Oblaku (2), Františku Taborskemu (2), Milanu Skrbinšku (6), Karlu Trillerju (1), Ruženi Noskovi-Naskovi (11), Antonu Medvedu (3), Zofki Kvedrovi (10), Srečku Albi-niju (4), Avgusti Danilovi (2), Vladimiru Trešče-cu (35), Neugotovljenemu doktorju (1), Ivanu
Robidi (1), Odboru Ljudskega odra (1), Rajnerju Hlači (1), Franu Ilešiču (5), Ivanu Vrhovniku (2), Mihajlu Markoviču (1), Vekoslavu Špindlerju (1), Otonu Župančiču (2), Avgustu Praprotniku (5), Josipu Ažmanu (1), Janu Karlu Strakatemu (21), Josefu Holačku (1), Članu konzorcija (1), Milanu Klemenčiču (1), Uredništvu »Kritike« (1), Osipu Sestu (3), Zdenki Haskovi-Dykovi (9), Marthi Tauskovi (1), Otonu Berkopcu (1), Antonu Ocvirku (4), Združenju gledaliških igralcev (3), Cirilu Debevcu (3), Radovanu Brenčiču (1), Veri Adlešičevi (l), Radu Pregarcu (1), Pavlu Rasbergerju (1), Bogdanu Kilarju (1), Mihaeli Saričevi (1), Janezu Cesarju (2), Ivanu Froletu (1), Elku Justinu (1), Jožetu Žužku (1) in Antonu Cerarju-Danilu (1). Kot v prvih dveh knjigah so na koncu opombe k pismom, v tej pa sledijo »Zrcalna podoba Frana Govekarja«, povzetek v angleščini in ruščini, popravki ter kazalo osebnih imen, kronološki seznam pisem in seznam naslovljencev (I-IH).
111	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Zrcalna podoba Frana Govekarja. (:Ob zaključku tretje knjige Pisem.:) Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1983. Str. 441—453, 8°. Separat iz: Dušan Moravec: Pisma Frana Govekarja. Knj. 3.
Ob zaključku tretje knjige Pisem Frana Govekarja nam urednik in komentator izdaje oriše njegove temeljne značilnosti — samozavestnost, delavnost in delavoljnost, ki ga ženejo, ko se poskuša uveljaviti kot pisatelj, urednik in ko se kasneje »zasužnji« gledališču in vse svoje življenje poveže z njim. Iz njegove korespondence se razkrivajo mnoge podrobnosti v odnosu do njegovih sodobnikov, predvsem Cankarja.
112	Naš Shakespeare. Razstava slovenskega gledališkega in filmskega muzeja Ljubljana. Cankarjev dom od 15. decembra 1982 do 6. januarja 1983. (Uredila Majda Clemenz.) [Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej 1982.] (12) str. 8°. Iustr.
Vzporedno z angleško razstavo Shakespeare in njegov čas, je pripravil gledališki oddelek muzeja razstavo in zgibanko — katalog, v katerem je predstavil Shakespearova dela na slovenskih odrih, pa tudi opere in balete po njegovih delih. Ob seznamih in kratkem zgodovinskem pregledu so ob ilustracijah citati iz kritik in razmšljanj vidnih gledaliških delavcev.
113	Pričevanja, november 1983. Pisati svoj čas. Avtobiografski eseji. (Urednik Franček Bohanec.) Ljubljana, Partizanska knjiga 1983. 349 str. 8°. Ilustr.
Petnajst avtorjev, kulturnih in političnih delavcev (Josip Vidmar, Karel Grabeljšek, Filip Kalan, France Brenk, Ivan Potrč, Matej Bor, Boris Majer, Dušan Moravec, Jože Javoršek, Ivan Jan, Mitja Vošnjak, Franček Bohanec,
Bojan Štih, Vojan Rus, Tone Svetina), je na urednikovo povabilo zapisalo svoja razmišljanja, pričevanja o sebi, svojem delu, delovanju in o drugih, v tem in preteklem času.
Razen Dušana Moravca, katerega pričevanje z naslovom Zaprašene misli o dramaturgiji je v celoti posvečeno gledališču, Filipa Kalana Homo-mensura pa pretežno in Franceta Brenka Slovenska filmska balada filmu, se tudi drugi, čeprav včasih le bežno, dotikajo gledaliških vprašanj in spominov.
114	Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica. Pot, ki jo meri ustvarjalnost. Ob petnajstletnici profesionalnega Primorskega dramskega gledališča. (Urednik Emil Aberšek.) Nova Gorica, (uprava PDG) [1983]. 48 str. 8°. Ilustr.
Knjižica »poskuša zabeležiti trenutek, v katerem se gledališče nahaja in se spomniti nekaterih mejnikov iz kratke, toda vznemirljive poti«. Opremljena je s štiridesetimi fotografijami.
115	Repertoar slovenskih gledališč. 1977—1982. Tretje dopolnilo h knjigi Repertoar slovenskih gledališč 1867—
—1967. (Popis je pripravila Mojca Kaufman v sodelovanju z Majdo Cle-menz.) V Ljubljani, Slovenski gledališki in filmski muzej 1983. 95 str. 8°.
Naslov in kazalo tudi v francoščini.
Pričujoči popis uprizoritev (premier) je nadaljevanje temeljnega za leta 1867—1967, ter za leta 1967—1972, 1972—1977. Upoštevana so merila in pravila prejšnjih popisov, na novo je obdelano Lutkovno gledališče Maribor, ki deluje od sezone 1974/75 kot poklicno.
116	Stojko Tone. Tone Stojko: Gledališka fotografija. Predgovor Mojca Kranjc, Peter Krečič, Iztok Premrov, Marko Slodnjak. Reprodukcije Jože Fajdiga.) (Ljubljana, EG Glej 1983.) (16) str. 4°. Ilustr. Ovojni naslov.
Ob razstavi gledališke fotografije Toneta Stojka je Eksperimentalno gledališče Glej izdalo katalog z zapisi Mojce Kranjc, Petra Krečiča. Iztoka Premrova in Marka Slodnjaka o pomenu gledališke fotografije ter o avtorju razstave in njegovem delu ter izborom razstavljenih fotografij.
II. PREVODI, TUJE PUBLIKACIJE O SLOVENSKI DRAMATIKI IN GLEDALIŠČU IN TUJEJEZIČNE PUBLIKACIJE SLOVENSKIH AVTORJEV
117	Bulgakov Mihail Afanasjevič. Mi-hail Bulgakov: Življenje gospoda Mo-liera. (Prev. Stanka Rendla.) (V Ljubljani, Cankarjeva založba 1974.) 216 str. 8°. (Bios.)
Roman — delo pisatelja, ki je Molieru, njegovemu delu in življenju posvetil še dve drami, (mm)
118	Kermauner Taras. Taras Kermauner. Savremena slovenačka dramatika. Vrnjačka Banja, Kulturno propagandni centar 1974. Str. 527—640. 8°. Separat iz: Biblioteka »Zamak kulture«. 10.
Pregled in analiza slovenske dramatike od 1941 do danes — od socialnega humanizma in njegovega konca do intimizma, personalizma, avtodestruktivizma in reizma ludimza. V enem od poglavij avtor poda tudi periodizacijo povojne slovenske drame. Obravnava naslednje avtorje: Mraka, Zupana, Javorška, Torkarja, Bora, Miheličevo, Remca, Žmavca, Zupančiča, Hofmana, Smoleta, Strnišo, P. Kozaka, Hienga, Jovanoviča in Rudolfa, (mm).
119	Pdnek Jaroslav. Jaroslav Panek: Pisma Frana Govekarja Cehom. (:Pri-
spevek k zgodovini slovensko-čeških odnosov v prvi polovici XX. stoletja.:) Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1974—1976. 8°. Iz: Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. L. 10, št. 23/24. L. 11, št. 25/26. L. 12, št. 27/28.
Objavljena so Govekar jeva pisma novinarju, dramatiku, dramaturgu in režiserju F. A. Šubertu (4 pisma), pisatelju A. Jirâsku (3), pesniku in pisatelju, slavistu F. Taborskemu (2), novinarju J. K. Strakatemu (19), Z. Hâskovi, ženi pesnika V. Dyka (9). Naslovljenci so natančno predstavljeni, pisma komentirana, na koncu je kazalo osebnih imen vseh, ki nastopajo v pismih, (mm)
120	Barrault Jean-Louis. Jean-Louis Barrault: Spomini za jutri. (Poslovenil Stane Potisk.) Ljubljana (Mestno gledališče ljubljansko) 1975. 239 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 66.)
Kritični in polemični spomini na Atelier in Dullina, na gledališko družino Grenier des Augustins in ob tem na Artauda in Madeleine Renaud, na Comédie s Cidom, Hamletom in Fedro, na Sartra in Claudela, na gledališče
Marigny, na Théâtre de France, na policijsko obkolitev Odéona 1968 in na Malrauxa. (mm)
121	Giesemann Gerhard. Gerhard Gie-semann: Zur Entwicklung des sloveni-schen Nationaltheaters. Versuch einer Darstellung typologischer Erscheinungen am beispiel der Rezeption Kotze-bues. München, »Trofenik-« 1975. 116 str. 8°. (Geschichte Kultur und Geisteswelt der Slowenen. 13.)
Avtor govori o vlogi, ki so jo odigrale Kotze-buejeve igre v slovenskem gledališču, posebej še v gledališču Dramatičnega društva. Študiji priloži pregled vseh prevodov v slovenščino, ki jih je kar 43. (mm)
122	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Infantilni demon. Študije o evrop-skoj drami. Preveo sa slovenačkog Dejan Poznanovič. Beograd, Nolit 1975. 223 str. 8°.
V esejih, ki zadevajo evropsko dramo, avtor poskuša spremljati usodo dramskega junaka v spremenjenih družbenih, ideoloških in estetskih pogojih Pri tem analizira junake v Shakespearovem Othellu, v Goethejevem Torqua-tu Tassu, v Mjussetovem Lorenzacciu, v Ca-musovem Kaliguli in v Jarryjevem Kralju Ubuju. (mm)
123	Otis Skinner Cornelia. Cornelia Otis Skinner: Gospa Sara. Življenje igralke Sare Bernhardt. (Prevedla Rapa Šuklje.) V Ljubljani, Cankarjeva založba 1975. 313 str. + 16 str. pril. 8°. Ilustr.
Roman ameriške pisateljice o igralki Sari Bernhardt (1844—1923).	(16 strani fotografij.)
(mm)
124	Veze slovenskog i hrvatskog dram-skog kazališta. Izložba. (Izložbu je pri-premio Slovenski gledališki muzej u saradnji sa odborom Borštnikovog srečanja. Ovaj katalog štampan je prigo-dom izložbe u Hrvatskom narodnom kazalištu u Zagrebu...) Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1975. (8) str. 8°. Ovojni naslov.
Gre za razstavni katalog (brez fotografij), ki je v njem 32 legend, nanašajočih se na posamezne podobe razstave o stikih med slovenskim in hrvaškim dramskih gledališčem, (mm)
125	Welt-festival der Kindertheater, Hamburg, 1975. Weltfestival der Kindertheater Hamburg 1975. (Hamburg, Theater ftir Kinder [1975].) 38 str. 8°. p. f. Ilustr.
Mladinsko gledališče v Ljubljani, str. 18—21.
Katalog Svetovnega festivala mladinskih gledališč v Hamburgu, v katerem je predstavljeno tudi Mladinsko gledališče in delo Vilinčelc z Lune, s katerim je gostovalo.
126	Cankarovo pozorište. Izložba u čast 100-godišnjice rodenja Ivana Can-kara. [Katalog.] (Spoljašnji oblik i teh-nička rešenja Mirko Lipužič. Urednik Mirko Mahnič.) (Ljubljana, Slovenački pozorišni muzej.) 1976. (76) str. 8°. Ilustr.
Vsebinska oznaka pri enoti 20.
127	Freytag Gustav. Gustav Freytag: Tehnika drame. (Prevedel Bruno Hartman.) Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1976. 303 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 71.)
Klasično delo nemške dramaturgije o tehniki drame, napisano okrog 1863, obsega šest poglavij: 1. Dramsko dejanje (ideja, kaj je dramatično, enotnost, verjetnost, pomembnost in veličina, gibanje in stopnjevanje, kaj je tragično); 2. Zgradba drame (igra in nasprotna igra, pet delov drame in njena tri mesta, Sofoklejeva zgradba drame, germanska drama, petero aktov); 3. Zgradba prizorov (členjenje, prizori po številu oseb); 4. Značaji (ljudstva in dramatiki, značaji v snovi in na odru. drobna pravila); 5. Verz in barva; 6. Dramatik in njegovo delo. (mm)
128	Gjurin Velimir. Semantic Inaccuracies in Three Slovene Translations of »King Lear«. (By) Velimir Gjurin. Ljubljana, University 1976. Str. 59 do 83. 8°. Seperat iz: Acta neophilologica. IX.
Razprava ugotavlja »semantične napake« v treh slovenskih prevodih Shakespearovega Kralja Leara: v Funtkovem, Zupančičevem in Borovem. (mm)
128 Lešič Josip. Josip Lešič: Iz istorije pozorišta Bosne i Hercegovine. Sarajevo, Veselin Masleša 1976. 297 str. 8°.
Str. 225—264: Rade Pregare, moderni reformator Sarajevske scene (:1930 do 1963:).
Avtor v devetih poglavjih odpira razglede na gledališka dogajanja v Bosni in Hercegovini v času od 15. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Eno od teh poglavij je namenjeno sarajevskemu Komornemu gledališču Emila Na-dvornika, v katerem sta bila poglavitna ustvarjalca Marija Vera in M. Skrbinšek, druga p* — zelo obširno — o R. Pregarcu, »modernem reformatorju sarajevske scene«, (mm)
130	II teatro di Ivan Cankar. (Teatro Politeama Rossetti, Trieste, novembre
1976.	Redazione a cura de M. Mahnič. Design M. Lipužič.) (Ljubljana, Slovenski gledališki muzej 1976.) (8) str. 8°. Ilustr.
Ob razstavi »Cankarjevo gledališče« v italijanskem gledališču v Trstu je muzej pripravil zgibanko, v kateri je objavljeno dokumentarno gradivo in v nekaj stavkih orisano Cankarjevo življenje, delo in uprizoritve.
131	Teatro Stabile Friuli Venezia Giu-lia, Trieste. Ivan Cankar: La forza dell’ideale. A cura da Furio Bordon. (Trieste 1976.) (44) str. 8°. (Quaderni del Teatro Stabile Friuli—Venezia Giulia. Nuova serie n. 5.) Ilustr.
Gledališki list Stalnega gledališča v Trstu ob uprizoritvi Cankarjevega Martina Kačurja v dramatizaciji F. Tomizza. Poleg zapisov o Kačurju (Petan, Tomizza, režiser Macedonio) in celotnega besedila dramatizacije so objavljeni še članki oz. razprave Josipa Tavčarja (Zgodovinski vzroki neke literature), Jožeta Koruze (Slovensko gledališče od začetka do danes) in Martina Jevnikarja (Življenje in delo Ivana Cankarja). Objavljenih je tudi mnogo fotografij (Cankarjeve risbe ih avtoportreti, Smrekarjeve karikature, scenski in kostumski osnutki in fotografirani prizori iz te uprizoritve). (mm)
132	»Ausstellung Das Theater Ivan Cankar’s« in Bundesg'ymnasium für Slowenen in Klagenfurt. Ljubljana, slowenische Theater Museum 1977. (12) str. 8°. Ovojni naslov.
Slovenskemu razstavnemu katalogu je bil ob razstavi v Slovenski gimnaziji v Celovcu 1977 priložen dodatek v nemščini, razmnožen kot fotokopija. Vsebuje najprej kratek oris Cankarjevega življenja in dela ter uprizarjanja njegovih del, nato pa še popis eksponatov.
133	Meyerhold Vsevolod E., Tairov Alelesandr I., Vahtangov Evgenij B. Vsevolod E. Meyerhold, Aleksander I.
Tairov, Evgenij B. Vahtangov: Gledališki oktober. Zapiski o razvoju sovjetskega gledališča. (Prevedla Dragana Kraigher-Senk.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1977. 430 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 74.)
Prevajalka knjigi pravi kar zbornik in po pravici, saj je v njem zbrano pisanje najpomembnejših ustvarjalcev »oktobrskega« oz. revolucionarnega gledališča. O njegovih začetkih piše gledališki teoretik in kritik Bernard Reich, sledijo pa mu gledališki spisi treh velikih ustvarjalcev — Meyerholda, Tairova in Vahtan-gova, ki jih vsakokrat začenjajo biografski zapisi o njih. — Meyerhold, ki je v knjigi najmočneje zastopan, piše o zgodovini in tehniki gledališča, o balaganu (nekakšnem ruskem Pavlihovem gledališču), o igralcu prihodnosti, o gledališču revolucije in o obnovi gledališča ter o ideologiji in tehnologiji v gledališču. Tem člankom oz. govorom je priključena razprava Aleksandra Gladkova z naslovom »Meyerhold o gledališki umetnosti«. — Tairov v »Režiserjevih zapiskih« govori o igralski umetnosti, o zvijačah v gledališki znanosti, o komornem gledališču in o gledališčih po svetu (»Tostran in onstran ekvatorja«). — Vahtangov v svojih »Zapiskih iz dnevnika« razpravlja o novih nalogah gledališča po revoluciji, o igralcu in vlogi in o teatraličnem, temu pa je dodana razprava Nikolaja Gorčakova o »Princesi Tu-randot« (v režiji Vahtangova). — Besedilo je komentirano, na koncu so številne opombe, (mm)
134	Moravec Dušan. Dušan Moravec: Revoljucionnaja rol’ Ivana Cankara v slovenskom i jugoslavskom teatre. Moskva, Akademia Nauk 1977. Str. 97—100. 8°. Separat iz: Sovetskoe slav-janovedenie. No. 1. Cirilica.
Za »Sovetskoe slavjanovedenie« napisana razprava (v slovenščini še neobjavljena), (mm)
135	Pečar Borut. Borut Pečar: »Slove-nački dramski trenuci«. (Prevela sa slovenačkog Olga Trebičnik-Vučic.) Novi Sad, Sterijino pozorje 1977. 22 str. 8°. Ilustr.
Katalog Pečarjeve razstave na Sterijinem pozor ju vsebuje študijo o karikaturistu, ki jo je napisal Boris Grabnar, seznam njegovih razstav, popis razstavljenih karikatur ter 32 podob slovenskih in nekaterih srbskih in hrvaških gledališčnikov, (mm)
136	Stanislavskij Konstantin Sergeje-vič. Konstantin Sergej evič Stanislavski: Igralec in njegovo delo. Prvi del. Delo s seboj med ustvarjalnim proce-
som doživljanja. Dnevnik učenca. I. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1977. 312 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 72.)
Prevod dela: Rabota aktera nad sobo j.
Ovojni naslov: Sistem I.
Prevajalec je svoje delo posvetil pokojnemu pedagogu in režiseru Igorju Pretnarju. V prvi knjigi so poglavja o diletantizmu, o odrski umetnosti in odrskem rokodelstvu, o akciji »če bi«, o domišljiji, odrski pozornosti in sprostitvi mišic, o koščkih in nalogah, o občutku za resnico in o veri. Na koncu so opombe, (mm)
137	Stanislavskij Konstantin Sergeje-vič. Konstantin Sergej evič Stanislavski: Igralec in njegovo delo. Prvi del. Delo s seboj med ustvarjalnim procesom doživljanja. Dnevnik učenca. II. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, (Mestno gledališče ljubljansko) 1977. 339 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 73.)
Prevod dela: Robata aktera nad seboj.
Ov. nasl.: Sistem II.
V drugem delu so naslednja poglavja: čustveni spomin; medsebojni stiki; prilagajanje in drugi igralčevi elementi, zmožnosti in darovi; gibala psihičnega življenja; smer teženja gibal psihičnega življenja; notranje odrsko samo-počutje; glavna naloga in vseskoznja dejavnost; podzavest v igralčevem odrskem samopočutju. Sledijo »dodatki« (k poglavju o medsebojnih stikih, o vzajemnem sodelovanju igralca in gledalca, o igralski naivnosti), opombe, študija Filipa Kalana »Paradoks o Stanislavskem« in 16 strani fotografij: prizori iz uprizoritev Hu-dožniškega gledališča in scenski osnutki (Je-gorov, Craig). (mm)
138	Das Theater Ivan Cankar’s. (Zusammenstellung und texte Mirko Mahnič. Konstruktionen und Gestaltung Mirko Lipužič. Theseustempel Volksgarten, Wien 27. okt.—19. nov. 1977.) (Ljubljana, Slovenski gledališki muzej
1977.) (12) str. 8°. Ilustr.
Zgibanka.
Priloženo: Ausstellung Das Theater Ivan Can-kars mit einer geschichtlichen Übersicht des Slovenischen Theaters. (28) str. 8°.
Na dunajski razstavi so bili poleg »Cankarjevega gledališča« prikazani tudi začetki slovenskega gledališča. V zgibanki je, tako kot za tržaško razstavo, objavljeno dokumentarno gradivo in orisani Cankarjevo življenje, delo in uprizoritve, v prilogi pa je popis gradiva z dodatkom k tej razstavi.
139	Dermota Anton. Anton Dermota: Tausendundein Abend: Mein sängerleben. Wien & Berlin, »Paul Neff« Verlag 1978. 357 str. + 24 str. pril. 8°. Ilustr.
Pevčevi spomini: otroška leta v Kropi, hlapec na Bledu, v šoli za organiste in študent glasbe, član zbora v ljubljanski Operi, Dunaj, sreča-s skladatelji in dirigenti (Strauss, Furtwängler itd.), poroka v Tretjem Reichu, rojstvo dunajskega Mozartovega sloga, požar Opere, z dunajsko Opero po svetu (posebno Južna Amerika, Avstralija), družina, kako poučevati petje itd. Od Slovencev so omenjeni Betetto, F. s. Finžgar, Gostič, Kimovec, Mantuani, Polič, Premrl, M. Rus, Švara, Trost, J. Gašperšič. Na koncu je pevčev repertoar (vloge), njegova odlikovanja in naslovi, seznam posnetih plošč, snemanj, fotografov, ki so ga slikali in kazalo osebnih imen. (mm)
140	Pertot Marjan. Marjan Pertot: 100 let dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu. 1878—1978. Prosek-Kontovel, Amaterski oder 1978. (59) f. 4°. Ilustr.
141	Prvo gostovanje v Kanadi. Mestno gledališče ljubljansko predstavlja Golarjevo veseloigro v treh dejanjih »Vdova Rošlinka«. First Canadian Debut. Ljubljana City Theatre presents comedy in three acts by Cvetko Golar: Widow Rošlinka. Program May 2—8,
1978.	(Toronto, The Canadian-Slovene Group for cultural exchanges 1978.) 15 str. 8°. Ilustr. Ovojni naslov.
Besedilo v slovenščini in angleščini.
Ob gostovanju v Kanadi je izšel gledališki list, v katerem so predstavljeni Mestno gledališče ljubljansko, režiser in igralci, program gostovanja in zapisa ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča ter o Golarju in Vdovi Rošlinki.
142	Sovensko prosvetno društvo »Dra-bosnjak-«, Kostanje. 75 [petinsedemdeset] let po ustanovitvi Slovenskega prosvetnega društva za Kostanje in okolico (1903—1978). [Kostanje], SPD »Drabosnjak« [1978], 75 str. 8°. Ilustr.
Knjižica vsebuje nekaj dokumentov in ponatise člankov iz raznih časopisov od začetka delovanja »Slovenskega prosvetnega izobraževalnega društva za Kostanje in okolico« pa do petinsedemdesetletnice 1978 in pričajo predvsem o poslanstvu slovenskega društva na avstrijskem Koroškem. Iz revije Die Brücke 1978, št. 7/8 je ponatisnjena razprava P. Zablatnika o Andreju
Šusterju Drabosnjaku. Objavljenih je tudi nekaj fotografij iz dramskega delovanja društva in faksimili najstarejših ohranjenih prepisov Drabosnjakovih iger.
143	Vidmar Josip. Josip Vidmar: Kri-tička razmišljanja. (Beograd, Narodna knjiga 1978.) 297 str. 8°. (Biblioteka »Naši vidici«. Savremeni slovenački esej i kritika.) Cirilica.
V knjigi je najprej poglavje o slovenski litera-turi, v katerem razmišlja o pesnikih in pisateljih ter njihovem delu od Prešerna do Kocbeka, v drugem poglavju je petnajst krajših tekstov o dramatiki (o Sofoklejevem Oidipu in Antigoni, Ajshilovi Oresteji, klasikih, razmišljanje o Mo-Ličru ob 300-letnici rojstva, Držičevem Dundu Maro ju, Schillerjevi Spletki in ljubezni, Gogoljevem Revizorju, Btichnerjevi Dantonovi smrti, Čehovu, Linhartu, Cankarjevem Pohujšanju, Župančičevi Veroniki, Grumovi Gogi ter sodobni drami in gledališki kritiki), v tretjem poglavju je šest daljših tekstov o umetnosti in pogledu na svet. Na koncu je beseda o avtorju z naslovom »Kritička misao Josipa Vid-mara« Boška Novakoviča.
144	Efros Anatolij. Anatolij Efros: Gledališka vaja — ljubezen moja. (Prevedla Andrej Kurent in Franc Podobnik.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1979. 286 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Zv. 79.)
Prevod dela: Repeficija — ljubov’ moja.
Knjiga znanega sovjetskega režiserja je zbirka pričevanj, beležk, razmišljanj, delovnih zapiskov o igralcih, gledaliških delih, uprizoritvah, o gledališki umetnosti in gledališču.
145	Filipič Lojze. Lojze Filipič: Živa dramaturgija. (Priredivač knjige Bojan Štih. Preveo sa slovenačkog Gojko Janjuševič.) Novi Sad, Sterijino pozorje
1979.	410 str. 8°. (Biblioteka Sterijinog pozorja. Dramaturški spisi. 11.)
Kniga je prevod »Žive dramaturgije«, ki je izšla pri CZ leta 1977, v njej so objavljeni pri-spevki iz treh obdobij Filipičevega delovanja, najprej v celjskem gledališču od 1952 do 1955, ljubljanske Drame od 1955 do 1962 in Mestnega gledališča ljubljanskega od 1962 do 1975. Pred temi je uvod urednika Bojana Štiha, na koncu pa je kazalo naslovov dramskih del (sestavila Vida Zeremski) in osebno imensko kazalo.
146	Kalan Filip. Filip Kalan: Veseli vetar. Beograd, Univerzitet umetnosti 1979. 110 str. 8°. (Mala biblioteka.) Ilustr.
V srbskem prevodu je objavljen drugi del slovenske izdaje iz leta 1975. Govori o partizanskem gledališču, o igralcih, pevcih, repertoarju, o prvem kongresu kulturnih delavcev v Semiču, o ustanovitvi in delovanju »Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje«, o gledaliških tečajih v Semiču in Črnomlju, o izvirni partizanski igri, O Borovih Raztrgancih, o Čehovu in Moličru ter radiu Osvobodilna fronta.
147	Kermauner Taras. Taras Kermauner: Dolina i nebo. Eseji o Cankaru. (Beograd), »Vuk Karadič« (1979). 237 str. 8°. (Biblioteka Argus.) Cirilica.
Avtor objavlja v knjigi tri eseje — študije v srbščini: v prvem, z naslovom »Dolina i nebo« govori o kratkem romanu Hiša Marije pomočnice, v drugem »Kainov znak« o noveli Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, v tretjem (str. 163—236) z naslovom »Kralj prosjak« pa je študija o Kralju na Betajnovi.
148	Krščanska kulturna zveza, Celovec. (Setev in žetev. Devet desetletij organizirane kulturne dejavnosti koroških Slovencev.) Celovec, Krščanska kulturna zveza & Slovenski informacijski center 1979. 250 str. 8°. Ilustr.
Knjiga je zbirka poročil, kronik, dokumentov in spominov, ki pričajo o nastajanju in delovanju kulturno izobraževalnih društev na Slovenskem Koroškem od pevskih in tambu-raških, ljudskih odrov do gospodinjskih tečajev. Prikazuje njihovo organiziranje v eno društvo, to je Krščansko kulturno zvezo. Poudarjena je glavna naloga, ki so jo imela društva v vsej devetdesetletni zgodovini, to je ohranjanje in širjenje slovenske besede. Poleg branja in tiskane besede tudi amatersko dramsko udejstvovanje Pri tem jim ves čas gre za pristne narodne igre in dobre prevode tujih. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana.
149	Malpass Eric. Eric Malpass: Shakespeare. (Prevedla Majda Capuder.) Del 1. Mili Will. Maribor, Obzorja 1979. 332 str. + (10) str. pril. 8°. (Veliki možje. 40.) Ilustr.
Prevod dela: Sweet Will.
Biografski roman, portret dramatika in časa v katerem je živel, napisan v treh delih, ki je vsako zase celota. Prvi del prikazuje Shakespearovo mladost do odhoda v London.
150	Malpass Eric. Eric Malpass: Shakespeare. (Prevedla Majda Capuder.) Del 2. Kleopatra, kje si? Maribor, Obzorja 1979. 273 str. + (8) str. pril. 8°. (Veliki možje. 41.) Ilustr.
Prevod dela: The Cleopatra boy.
V	drugem delu romana o Shakespearu opisuje avtor njegovo življenje in delo v Londonu.
151	Malpass Eric. Eric Malpass: Shakespeare. (Prevedla Majda Capuder.) Del 3. Hiša žensk. Maribor, Obzorja 1979. 246 str. + (10) str. pril. (Veliki možje. 42.) Ilustr.
Prevod dela: A house of women.
V	tretjem, Hiša žensk, je prikazan tretji del dramatikove življenjske poti, po vrnitvi v Stratford.
152	Antično gledališče na tleh Jugoslavije. Katalog. [B. k. zal. 1980.] 26 str. 8°.
V	slovenščino preveden popis eksponatov z razstave »Antično gledališče na tleh Jugoslavije«, ki sta jo pripravila Matica srpska iz Novega Sada in Zveza arheoloških društev Jugoslavije.
153	Gippius Sergej Vasiljevič. Sergej Vasiljevič Gippius: Gimnastika čutil. (Praktične vaje za dramske igralce.) (Prevedel Andrej Kurent.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1980. 300 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 83.)
Prevod dela: Gimnastika čuvstv.
V	knjigi so 202 vaje za trening dramskih igralcev.
154	Spolin Viola. Viola Spolin: Impro-vizacijske vaje. (Prevedel Milan Stepanovič.) Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1980. 347 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 81.)
Prevod dela: Improvisation for theater. Spremna beseda: Andrej Vajevec, str. 345—347.
Priročnik prikazuje improvizacijo kot enega od postopkov in sredstev pri študiju vloge in uprizoritve. Je načrt, kako priti do igranja. Prvo poglavje ima naslov Teoretična osnova, drugo Vaje (in vsebuje načrt petih usmeritvenih vaj) tretje pa Otroci in gledališče (navodila za delo z otroki).
155	Svacov Vladan. Vladan Švacov: Temelji dramaturgije. Hermenevtika dramatskega izraza. (Prevedel Igor Lampret.) Ljubljana, Mestno gledališče
ljubljansko 1980. 335 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 82.)
Prevod dela: Temelji dramaturgije. Bibliografija, str. 332—335.
V	prvem poglavju Dramatski izraz obravnava avtor Dramatsko kot napetost (telesno, biološko, duševno, zgodovinsko, eksistencio-nalno) in Izraz kot prikazovanje sveta. V drugem delu z naslovom Drama najprej opredeljuje pojem Drama, nato se posveti dramskemu besedilu in na koncu še igralcu. V dodatku se dotakne vprašanja in opredelitve metode in teorije izraza. Na koncu so opombe in bibliografija.
156	Hayman Ronald. Ronald Hayman: Za novo gledališče. Nova gibanja po Beckettu. (Prevedel Janko Moder.) Ljubljana. Mestno gledališče ljubljansko 1981. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1981. 406 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 86.)
Prevod dela: Theatre and anti-theatre.
V	knjigi gre za gledališka gibanja, nove tokove, ki usmerjajo gledališče zadnjih dvajset let. Polovico knjige posveti avtor Beckettu, Ione-scb, Genetu in Handkeju. Sledijo poglavja o Pinterju in Stoppardu ter Albeeju in She-pardu, o Artaudu, Brooku, Grotowskem in Chaikinu. Na koncu so opombe, kronologija uprizoritev, bibliografija ter imensko in stvarno kazalo.
157	Lutkovno gledališče Ljubljana. [Programa ob gostovanju s Kozlovsko sodbo v Višnji gori na Kitajskem, v avgustu 1981. Ljubljana, Lutkovno gledališče 1981.] V kitajščini.
[1.] (8) str. 8«. z 1 si.
[2.] (16) str. 4». Z 1 sl.
158	Strindberg August. August Strindberg: Zagovor blazneža. (Prevedel, spremno besedo in opombe napisal Janko Moder.) Ljubljana, Državna založba Slovenije 1981. 335 str. 8°. (Biografije.)
Izvirni naslov: Le playdoyer d’un fou.
Knjiga je avtobiografija znanega švedskega pisatelja in dramatika. Prevajalec ji dodaja spremno besedo in opombe.
159	Aristoteles. Aristoteles: Poetika. Prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar. 2., dopolnjena izdaja. Ljubljana, Cankarjeva založba 1982. 157 str. 8°. (Bela krizantema.)
Aristotel v svojem delu najprej v poglavjih 1—5 razpravlja o poeziji, o njenem izvoru in začetkih, o izvoru in razvoju komedije in v poglavjih 6—18 preide na razpravo o tragediji kot najpopolnejši umetniški vrsti. Sledijo poglavja 19—25 o misli in dikciji, o epskem pesništvu in o literarni kritiki, v zadnjem poglavju (26) pa primerja epsko pesništvo in tragedijo. Na uvodno mesto je prevajalec uvrstil svojo razpravo o Aristotelu in Poetiki ter bibliografijo o Poetiki, na konec pa opombe k posameznim poglavjem.
160	Pupteatra Interanico Festivalo, Zagreb. 15 godina medunarodnog festivala kazališnih lutaka. Zagreb, Medu-narodni centar za usluge u kulturi 1982.
Besedilo v esperantu, slovenščini in srbohrvaščini.
161	Razstava Shakespeare in njegov čas. [Katalog.] 15. 12. 1982—5. 1. 1983. Posredoval: The British Couneil. Ljubljana, Cankarjev dom 1982. 55 + 5 str. 4°. Ovojni naslov.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa.
Razstava sicer prikazuje življenje v Angliji v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja, vendar je, kot enemu najpomembnejših ljudi tistega časa, pretežen delež namenjen Shakespearu.
Katalog obsega kratek uvod in popis eksponatov vsakega dela razstave. Posebej Shakespearovemu življenju je namenjen del B, drami in gledališču pa L in M.
162	Ernest Franz (1906 1981). [Uredila M. Clemenz.] [Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej 1983.] 12 str. 4°.
Razmnoženo kot fotokopija tipkopisa.
Katalog za razstavo v Sarajevu in Beogradu.
Ob gostovanjih z razstavo o scenografu Ernestu Franzu v Sarajevu in Beogradu, je muzej pripravil kot dodatek k slovenskemu razstavnemu katalogu srbohrvaški prevod zapiskov Francke Slivnik in Bratka Krefta ter citatov spominov in zapisov iz tega kataloga.
163	Mitrovič Marija. Marija Mitrovič: Kralj Betajnove Ivana Cankara. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva 1982. 124 str. 8°. (Biblioteka »Portret književnog dela«.)
Delo je razdeljeno v tri poglavja: v prvem avto-rica razpravlja o dramah, ki jih je napisal Cankar pred in po Kralju na Betajnovi in o nastajanju te drame, v drugem delu poda analizo drame, v tretjem pa govori o odmevih
v javnosti po prvi uprizoritvi, dodani so odlomki iz študij T. Kermaunerja »Cankarjeva dramatika« (1979) in P. Kozaka »Temeljni konflikt Cankarjevih dram« (1980), književni koledar dramatikovega življenja in dela ter zgodovinskih dogodkov v tem času, na koncu pa še pomembnejša bibliografija o njem.
164	Predan Vasja. Vasja Predan: Kri-tičarevo pozorište. Priredio Andrej Inkret. Preveo sa slovenačkog Gojko Janjuševič. (Novi Sad, Sterijino pozorje 1983.) 238 str. 8°. (Biblioteka Steriji-nog pozorja. Dramaturški spisi. 15.)
V srbohrvaškem prevodu je objavljen izbor Predanovega pisanja o gledališču (iz knjig Od premiere do premiere — 1966, Sinočnje premiere — 1974, Odčarani oder — 1975, Po premieri — 1981.) Na začetku so trije spisi o pomenu in vlogi kritika v gledališču in o namenu in pomenu sodobnega gledališča (Pozorište i njegov kritičar, Traganje za izgubljenim pozo-rištem, Pokušaj odredenja). V drugem delu je na prvem mestu esej o povojni slovenski drami, nato pa razmišljanja o posameznih slovenskih dramah in njihovih uprizoritvah na odrih ljubljanske in mariborske Drame ter Trsta in Zagreba, sledi poglavje o sodobni srbski, hrvat-ski in makedonski dramatiki (Dramski nemiri našeg vremena — Lebovič-Obrenovič: Nebeški odred, Matkovič: Sejem sanj in Cašule: Črnina) ter o Krleževih (Leda, Svet) in Nuši-čevih (Žalujoči ostali, Svet) uprizoritvah v ljubljanski Drami in v Trstu. V tretjem delu knjige so esej o ljubljanski Drami v letih 1961 do 1969 in kritike uprizoritev v tem gledališču v tem obdobju.
A. Inkret je knjigo uredil in napisal spremno besedo, konča pa se z imenskim in naslovnim kazalom.
165	Stanislavskij Konstantin Serge-jevič. Konstantin Sergejevič Stanislavski: Igralec in njegovo delo. Drugi del. Delo s seboj med ustvarjalnim procesom utelešenja. Dnevnik učenca. III. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1982. 330 str. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 89.)
Prevod dela: Rabota aktera nad soboj.
Ov. nasl.: Sistem, m.
Prva dva dela Sistema sta izšla leta 1977. V tretjem delu so poglavja: Prehod k utelešenju, Razvijanje telesne izraznosti, Glas in govor, Perspektive igralca in vloge, Tempo in ritem, Še o govoru, Logičnost in vrstni red, Značilnosti.
166	Stanislavski Konstantin Sergejevič. Konstantin Sergejevič Stanislavski: Igralec in njegovo delo. Drugi del.
Delo s seboj med ustvarjalnim procesom utelešenja. Dnevnik učenca. IV. Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko 1983. 310 str., 17 cm. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 90.)
Prevod dela: Rabota aktera nad soboj.
Ov. nasl.: Sistem. IV.
Poglavja: Zadržanost in dokončnost, Odrski čar in mamljivost, Etika in disciplina, Odrsko samopočutje, O igralski etiki in očrtu »sistema«, Sklepni pogovori, Gradivo za predavanja o »sistemu« in Opombe pa zaključujeta zadnjo, četrto knjigo Sistema.
OSEBNO IMENSKO KAZALO
Aberšek Emil 114 Adamič Emil 47 Adlešič Vera 110 Ahačič Draga 27, 75, 91 Aishilos 143 Ajlec Rafael 47 Ajshil glej Aishilos Albee Edward 156 Albini Srečko 110
Albreht Fran (34 a k popisu 1972—1974) 16, 88
Arhar Vesna 4
Aristoteles (74 a 'k popisu do 1965), 72, 159 Artaud Antonin 120, 156 Aškerc Anton 96 Ažman Josip 110
Babič Jože 37, 61, 98 Bačko Marjan 37 Barbarič Štefan 35 Barrault Jean-Louis 120 Bartl-Nadlišek Marica 96 Batušič Slavko 35 Becket Samuel 156 Bedjanič Peter 73 Bek Josef 101 Belina Marjan 28, 47 Benavente Jacinto 51 Benedetič Filibert 12 Bergamo Marija 101 Berkopec Oton 110 Bernhardt Sara 123 Beršadskaja Marianna 35 Betetto Julij 139 Bevk France 47 Bobrownicka Marija 35 Bohanec Franček 113 Bond Edward 106
Bor Matej [ps.] (34 a k popisu 1972 do 1974), 3, 39, 107, 113, 118, 128, 146 Bordon Furio 131 Božič Peter 107 Bratkovič France 17 Bravničar Dušan 47 Brecelj Boža 64 Brecht Bertolt 79, 80 Brejc Jože glej Javoršek Jože [ps.] Brenčič Radovan 110
Brenk France 113
Brnčič Ivo (34 a k popisu 1972—1974)
Brook Peter 36, 156
Büchner Georg 143
Bukovec Vilma 25
Bulgakov Mihail Afanasjevič 117
Byron George Gordon 106
Camus Albert 122
Cankar Ivan 1, 10, 19, 20, 33, 35, 39, 45, 46, 58, 59, 63, 69, 88, 101, 104, 107, 111, 126, 130, 131, 132, 134, 138, 143, 147, 163 Cankar Izidor (34 a k popisu 1972—1974) Capuder Majda 149, 150, 151 Cerar Anton glej Danilo [ps.]
Cerar Avgusta glej Danilova Avgusta [ps.] Cerar Mira glej Danilova Mira [ps.]
Cesar Emil 47 Cesar Janez 25, 110 Chaikin Joseph 156 Claudel Paul 120
Clemenz Majda 52, 100, 112, 115, 162 Craig Edward Gordon 137 Cvetko Ciril 9 Cvetko Dragotin 101
Čašule Kole 86, 164
Cehov Anton Pavlovič 3, 143, 146
Čufar Tone 47
Dabič Vika 17
Danilo [ps.] 110
Danilova Avgusta [ps.] 110
Danilova Mira [ps.] 25
Debevec Ciril 1, 25, 88, 110
Delak Ferdo 47
Delak Katja 15
Dermota Anton 139
Destovnik Karel glej Kajuh [ps.]
Detela Fran 96 Dežman Milivoj 96 Dobronič Antun 101 Dolar Anton 110 Dolar Jaro 47 Drabosnjak [ps.] 142 Druškovič Drago 47 Držič Marin 143 Dullin Charles 120
Dürrenmatt Friedrich 11 Dyk Viktor 119
Dykovä Zdenka glej Häskovä-Dykovä Zdenka
Bukič Branko 34
Ebart Olga 99 Efros Anatolij 144 Eliot George 106 Eller Fran 46
Fajdiga Jože 116 Filipič Lojze 12, 29, 41, 88, 145 Finžgar Franc Šaleški 139 Flotzinger Rudolf 101 Frantar Vladimir 17, 63 Franz Ernest 100, 162 Frelih Emil 103 Freytag Gustav 127 Frisch Max 80 Frole Ivan 110 Funtek Anton 128 Furtwängler Wilhelm 139
Gantar Kajetan (74 a k popisu do 1965) 159
Gašperšič Jože 139
Gavella Branko 41, 71
Genet Jean 156
Gerlovič Alenka 9, 55
Geršak Zdenka 108
Giesemann Gerhard 121
Gippius Sergej Vasiljevič 153
Gjurin Velimir 128
Gladkov Aleksander 133
Glušič Helga 34
Gobec Dora 92, 99
Godnič Stanka 16, 37
Goethe Johann Wolfgang 122
Gogolj Nikolaj Vasiljevič 10, 143
Golar Cvetko 101, 141
Golia Pavel 25
Golouh Rudolf 47
Gombač Branko 37, 40, 61
Gorčakov Nikolaj 133
Gostič Josip 25, 139
Govekar Fran 33, 46, 96, 107, 110, 111, 119
Govekar Marija 46
Grabeljšek Karel 113
Grabnar Boris 135
Grčar Miša 21
Gregorčič Simon 110
Gregorin Edvard 41
Grotowski Jerzy 156
Grum Slavko (34 a k popisu 1972—1974) 143
Grün Herbert 41
Haberl Janko 10 Handke Peter 156 Hartman Bruno 12, 30, 127 Häskovä-Dykovä Zdenka 110, 119
Hayman Ronald 156
Hegel Georg Wilhelm F. 72
Herzog Miran 36, 61
Heybal Valerija 25
Hieng Andrej 12, 36, 107, 118
Hlača Rajner 110
Hočevar Meta 76
Hofman Branko 118
Holaček Josf 110
Holynski Drago 70
Holz Vatroslav 110
Hribar Ivan 96
Hribar Tine 104
Ibsen Henrik 54 Ilešič Fran 110
Inkret Andrej 31, 37, 56, 66, 164 Ionesco Eugène 156
Jamnik France 61
Jan Aleš 36
Jan Ivan 113
Jan Slavko 12, 25, 37
Jančar Drago 107
Janjuševič Gojko 145, 164
Janko Vekoslav 25
Jarc Mija (34 a k popisu 1972—1974)
Jarry Alfred 122
Javornik Marjan 16
Javoršek Jože 22, 78, 113, 118
Jegorov Vladimir 137
Jerman Ivan (Janez) 9, 12, 34
Jesenik Viktor 108
Jevnikar Martin 131
Jiräsek Alois 110, 119
Jovanovič Dušan 36, 61, 118
Jug Slavko 37
Jurak Mirko 2, 39, 106
Jurčič Josip 107
Jurišič Šimun 35
Justin Elko 110
Kacin-Wohinz Milica 47 Kajuh [ps.] 3
Kalan Filip [ps.] (47 a k popisu 1966—1971) 3, 4, 8, 9, 57, 63, 67, 68, 88, 113, 137; 146 Kaufman Mojca 115 Kavčič Maks 109
Kermauner Taras 5, 6, 22, 31, 42, 43, 58, 63, 107, 118, 122, 147, 163 Kilar Bogdan 110 Kimovec Franc 139 Kislinger Juro 37 Klemenčič Ivan 101 Klemenčič Milan 23, 110 Klopčič France 47 Klopčič Mile 3 Kobal Fran 108 Kocbek Edvard 143 Kocmur Janez 47 Kočevar Boris 37 Kogoj Marij 101 Kolarič Marija 73
Koren Jože 47 Korošec Ladko 25, 37 Korun Mile 12, 36, 59, 61 Koruza Jože 35, 131 Korže-Strajnar Ančka 47 Kos Božo 60 Kos Janko 108 Kos Koraljka 101
Kosmač Ciril (34 a k popisu 1972—1974) Kosmač France 3 Kotzebne August 121 Kovač Marjan (27 a k popisu 1972—1974) Kozak Ferdo (34 a k popisu 1972—1974) Kozak Juš (34 a k popisu 1972—1974), 25 Kozak Primož 35, 69, 107, 118, 163 Kozina Marijan 85
Kraigher Lojz (34 a k popisu 1972—1974) Kraigher Živa 15 Kraigher-Senk Dragana 133 Kralj Elvira 40 Kralj Lado 36
Kralj Vladimir (34 a k popisu 1972—1974) Kramberger Igor 79, 80 Kranjc Mojca 116
Kranjec Miško (34 a k popisu 1972—1974) Kranjec Miško ml. 61 Krečič Peter 116
Kreft Bratko (47 a k popisu 1966—1971) 25, 37, 47, 100, 162 Kreft Mojca 17 Kristan Etbin 43 Kristan Fran 110 Križaj Franci 36, 61 Krleža Miroslav 63, 95, 164 Kudčlka Viktor 35
Kuhar Lovro glej Prežihov Voranc [ps.]
Kumbatovič Filip glej Kalan Filip [ps.]
Kurent Andrej 143, 153
Kuret Niko 81
Kuret Primož 101
Kvaternik France 90
Kveder Zofka 110
Labiche Eugène 11
Lah Andrijan 16
Lah Ivan 110
Lah Marjan 47
Lajovic Anton 88
Lampe Frančišek 46
Lampret Igor 155
Lavrin Nora 35
Lebovič Borde 86, 164
Lenard Jernej 47
Leskovec Anton 43
Lessing Gotthold Ephraim 72
Lešič Josip 129
Levar Ivan 4, 67
Levec Fran 46
Levec Peter 3
Levec Vladimir 96
Levstik Fran 82, 83, 88, 107
Linhart Anton Tomaž 57, 72, 94, 143
Lipušček Janez 25
Lipužic Mirko 20, 126, 130, 138
Liška Janko 47
Loboda Matjaž 93, 108
Logar Matija 12, 36
Lokar Danilo (34 a k popisu 1972—1974)
Lopamik Borut 101
Lužan Pavel 22, 42
Macedonio Francesco 131 Mahnič Joža 102
Mahnič Mirko (47 a k popisu 1966—1971) 20, 32, 50, 51, 82, 83, 84, 94, 100, 126, 130, 138
Majaron Edi 108 Majer Boris 113 Malpass Eric 149, 150, 151 Malraux André 120 Mantuani Josef 139 Marija Vera 4, 129 Marinčič Ida 90 Markovič Mihajlo 110 Marlowe Christopher 106 Matkovič Marijan 86, 164 Mayer Hans 80 Medved Anton 107, 110 Medved Cirila 25 Melik Vasilij 70 Meško Ksaver 110 Metastasio Pietro 57 Meyerhold Vsevolod E. 133 Mihelič Mira 107, 118 Milčinski Matija 36 Mitrovič Marija 163 Mlakar ušan 36, 61 Mlakar Pia 15 Mlakar Pino 15
Močnik-Skušek Zoja glej Skušek-Močnik Zoja
Moder Janko 39, 54, 136, 137, 156, 158, 165, 166
Modrinjak Dragiša (42 a k popisu 1966— —1971)
Molière 3, 8, 51, 117, 143, 146 Molka Viktor 94, 100 Moravec Dušan 1, 12, 33, 35, 39, 44, 45, 46, 71, 85, 95, 96, 110, 111, 113, 134 Mosusova Nadežda 101 Mozart Wolfang Amadeus 139 Mrak Ivan 42, 118 Murko Matija 96 Musset Alfred de 122
Nablocka Marija 67
Nadlišek-Bartl Marica glej Bartl-Nadlišek Marica
Nadvomik Emil 129
Naskovâ-Noskovâ Riižena glej Noskovâ-Naskova-Ružena Neffat Anton 25 Neubauer Henrik 97 Nolli Josip 88
Noskova-Naskova Ružena 1, 110 Novakovič Boško 143 Nučič Hinko 41, 96 Nušič Branislav 164
Oblak Josip Ciril 110 Obrenovič Aleksander 86, 164 O’Casey Sean 106 Ocvirk Anton 88, 110 Otis Skinner Cornelia 123
Panek Jaroslav 119
Parma Viktor 96
Partljič Tone 37, 40, 63, 107
Paulin Marta-Brina 9, 15
Pavšič Vladimir glej Bor Matej [ps.j
Pečar Borut 134
Perme Marko 108
Peršak Tone 36, 61, 98
Pertot Marjan 140
Petan Žarko 36, 61, 131
Pinter Harold 106, 156
Pirjevec Dušan 88
Platon 72
Podkrajšek Božo 63 Podobnik Franc 143 Pokorn Danilo 101 Polič Mirko 85, 139 Potisk Stane 120 Potokar Lojze 25 Potokar Stane 25, 41
Potrč Ivan (34 a k popisu 1972—1974), 113
Povše Janez 61
Poznanovič Dejan 122
Praprotnik Avgust 110
Predan Vasja 11, 12, 16, 37, 76, 86, 164
Pregare Rade 110, 129
Pregelj Ivan 43
Premrl Stanko 139
Premrov Iztok 116
Presetnik France 41
Prešeren France 143
Pretnar Igor 12, 136
Prežihov Voranc [ps.] (34 a k popisu 1972—■ 1974), 47
Prijatelj Ivan 88, 96 Prunk Ljudmila 110
Rački Tone 24 Rasberger Pavel 110 Ravbar Miroslav 47 Regent Ivan 47 Reich Bernard 133 Remec Miha 118 Renaud Madeleine 120 Rendla Stanka 117 Ristič Ljubiša 36 Robida Adlof 110 Robida Ivan 110 Rudolf Branko 37 Rudolf Franček 22, 42, 118 Rukavina Friderik 101 Rupel Dimitrij 43
Rus Marjan 139 Rus Vojan 113
Samec Smiljan 25 Sardoč Mira 10 Sartre Jean-Paul 120 Schiller Friedrich 143 Sedej Ivan 9 Sever Stane 4, 25, 41
Shakespeare William 33, 39, 51, 54, 106, 112, 122, 128, 149, 150, 151, 161 Shaw Georg Bernard 63, 106 Shepard Sam 156 Sivec Jože 26, 73, 87, 101 Skinner Otis Cornelia glej Otis Skinner Cornelia
Skrbinšek Milan 25, 110, 129 Skrbinšek Vladimir 12, 25, 63, 67 Skušek-Močnik Zoja 72 Slivnik Franc 87
Slivnik Frančiška 19, 34, 37, 40, 63, 93, 100, 162,
Slodnjak Marko 116 Smasek Emil 23 Smole Dominik 86, 107, 118 Smolej Viktor 9 Smrekar Hinko 131 Sodnik Anuša 39 Sofokles 127, 143 Soldatovič Voja 36 Sonnenfels Joseph 57 Spolin Viola 154 Spremo Gordana 109 Stanislavski Konstantin Sergejevič 136, 137, 165, 166 Stanovnik Majda 81 Stepanovič Milan 154 Stojko Tone 116 Stoppard Tom 156
Strajnar-Korže Ančka glej Korže-Strajnar Ančka
Strakatÿ Jan Karel 110, 119 Strauss Richard 139 Strindberg August 158 Stritar Josip 6, 88, 110 Strniša Gregor 118 Stupica Bojan 41, 71 Suhadolčan Leopold 10 Svetina Tone 36, 113
Šajn Srečko 64 Šarič Mihaela 25, 110 Šav Vladimir 17 Šebjanič France 47 Šedlbauer Zvone 12, 36, 61 Šekoranja Matjaž 89 Šeligo Rudi 104, 107
Šenk-Kraigher Dragana glej Kraigher-Šenk Dragana Šest Osip 25, 110 Šeško Anton 10 Šifrer Jože 17
Šivic Pavel 101
Škerlj-Medved Cirila glej Medved Cirila
Škrlj Igor 65
Šomen Branko 60
Špendal Manica 13, 101
Špindler Vekoslav 110
Šprajc Božo 36
Štabi Snežna 80
Štih Bojan (34 a k popisu 1972—1974), 12, 29, 41, 62, 88, 113, 145 Štritof Niko 25 Šubert František Adolf 96, 119 Šuklje Rapa 16, 123 Šuster Andrej glej Drabosnjak [ps.j Švacov Vladan 155 Švara Danilo 25, 139
Taborsky František 110, 119 Tairov Aleksander I. 133 Taufer Veno 18, 22, 36, 59 Tauskova Martha 110 Tavčar Josip 131 Ternovšek Peter 10 Tiran Jože 41 Tomizza Fulvio 131 Tomše Dušan 16, 17, 18, 77 Torkar Igor 22, 118 Tory Iztok 36 Tovornik Arnold 37 Trebičnik-Vučič Olga 135 Trekman Borut 16, 53, 63 Treščec Vladimir 110 Triller Karl 110 Trinko Ivan 96 Trost Anton 139 Turk Zdenka 108
Vahtangov Evangelij B. 133 Vajevec Andrej 154 Valič Aleksander 74 Vasic Minka 46 Vičar Franc 37 Vidic Darja 38 Vidic Fran 46 Vidic Jožef 96
Vidmar Josip (34 a k popisu 1972—1974), 14, 35, 88, 113, 142 Vidmar Meta 15 Visočnik Vera 8 Vogelnik Marija 15 Vojnovič Ivo 85 Vošnjak Josip 43, 107, 110 Vošnjak Mitja 113 Vrhovec Boštjan 36 Vrhovnik Ivan 110
Vučič-Trebičnilk Olga glej Trebičnik-Vučič Olga Vuk Marko 23 Vuk Vili 37, 63
Wagner Richard 101 Weinberger Mirko 47 Wesker Arnold 106
Wohinz-Kacin Milica glej Kacin-Wohinz Milica
Wudler Borivoj 42
Zablatnik Pavle 142 Zadravec Franc 35 Zagorski Cvetko 47 Zakonjšek Martin 16, 47 Zeremski Vida 145 Zorn Tone 47
Zupan Vitomil 5, 22, 107, 118 Zupančič Mirko 54, 118
Zebre Demetrij 25 Zerdin Lojzka 15 Žižek Fran 37 Žižek Slavoj 72 Žmavc Ivan 96 Žmavc Janez 118 Žontar Majda 70
Župančič Oton 3, 39, 41, 44, 50, 51, 88, 102, 110, 128, 141, 143 Žužek Jože 110
Bibliografija: Mojca Kaufman
Vsebinske oznake: Mojca Kaufman in Mirko Mahnič (mm)
Publication sur les pièces de théâtre et le théâtre en Slovénie
La bibliographie des publications présentée n’est que la suite des trois bibliographies publiées dans les Documents en 1966, n» 8/9, en 1972, n° 19 et en 1975, n° 25 et contient les publications parues depuis 1975 jusqu’à 1983 en complétant les listes précédentes. Les principes de la bibliographies restente les mêmes, l’on ajoute à la description bibliographique de chaque unité des anotations. Un index de noms cités est ajouté tandis que les bibliographies précédentes ne contenaient qu’un index des auteurs.