Hoštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posanie.zna Mevilko 25 stotink. Izhaja: vsako sredo pnpoldne in soboto zjatraj. Stane za celo lcto 15 L. « volleta 8 L « četrt leta 4 L. Za inozemstvo cclo leto 35 L Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo oziratu Odgovo-ni urcdnik: Polde Kemperle. ww ^^^^^m^k^E^MmsU ^H ^BL^ff^^ j&I&JKL^KR št 73 V Gorki, v soboto 12. septembra 1925. utovm. Nefrankirana pisma sc ne spreiemalo. Oglasi sc računajo po dogo- voru in se plačajo v ntt- prei. List izdajo kon sorcij >GOKI$KE STRA2E* Tisli Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta it. 18. Uprava in uredništvo: ulico Mameli štev. 5, -- (prej Scuole). — Katoličani in narotfne manjšine V slovečem angleškem mestu Oks- fordu, kjer deluje na vscučiliščih cvet učenjakov, so se zbrali koncem av- gusta zastopniki Katotišfze akcije. Na zbor so prišli zastopniki katoliskih organizartj z avstralskih otokov, iz Avstrije, tudi velike belgijske delav- ske zvcze so odposlalc svoie delega- te; zasiopane so bile skoro vse južno- omeriške drzave. Prisotne so bile Ka- ioliške organizacije Kanade. Kitajske, in mala, a trdna skupina iaponskih kristjanov. V imenu katoliskih Slova- nov so «nvorili Čchi in Slovaki, ki so oznanUi pravo prebujenje vernih Ijudskih mnozic, ki jih češki brezver- ci tako bridko in surovo žalijo; potem Slovenci, Hrvati, Ukrajinci in Poljaki. Šestindvajset katoliških narodov je odposlalo na zborovanje zastopnike velikih kulturnih organizacii. Kongres se je vršil pod vodstvom londonske- ga kardinala N. E. Bourne- ia, ki je prinesel pozdrave in blagoslov pogla- varja katoliškc Cerkve. papeza Pija XI. flsah narod ima prauico žlveti. Zakaj so sc od vseh strani sveta zbrali katoliski odposlanci na ta kon- gres? Zborovanje je imelo slcdeci po- glavitni na men: Da se katoliške orga- nizacije vsega sveta združijo in v de- janja prevedejo veliki program: Mir Kristusov y kraljestvu Kristusoveml Nad vsemi sovrastvi in spopadi sku- ;::/:, nad vsemi plemetii, narodi, poli- tienimi strankami naj zavihra zastava krščanskega edinstva, okoli katere naj se zdruziio vsi, ki zivijo s Kri- stnsovo Ccrkvijo. Toda kaj najbolj brani. da ne more sveta objeti mir Kristusov? Kje je najmočncjši studenec. iz kateregn se razliva gnojno sovraštvo med ljudi, med narode sveta? Katoliski kongres je takoj v prvi seji pokazal na ta iz- vor zla: Brezbožni nauk o močnem imrodu — bogn, ki smc zatirati, usuž- njevati, vnieevati vse druge socialne skupine, druzino in Cerkev. majhne narode in sibke države — ta nrotina- ravni nauk je poglavitni vrelec so- vraštva v svetu. Proti tej največji za- blodi sodobja je katoliski. kongres vno- vič dviimil in potrdil slarodavno in vedno zivo tcr moderno naeelo Cer- kve: Vsak narod, velik ali majhen, Una pravico do življenja! Nihče m- rodu svobodnega zivljenia vzeti ?. smc, ne cesar ne drzava ne velik m- rod! Katoličani vseh narodov so do- žni braniti to načelo o narodni pn- vičnosti. ten shlep. Zbor katoliskih zastopnikov vsa dezelü je sklenil znamenito resolucil, ki pravl: Brezboine süe vsega sveu se družijo v velikanske svetovi? zvezc in s smotreno velikovoteziv propagando vničujejo krščanske U melje druzabnega življenja. potiskajt drzave in narode v nravstveno anar hijo in posebno se zaganjajo v Cer kev na skali, ker vedo, »otroci terne«, da je Cerkev zadnje in mogoeno za- vetje socialne pravice. Razmerje mel narodi, med drzavami, se bode nwglt praviaw urediti le, ce bodo zmagala <> mednarodnem življenju krščanska na- čela. V mednarod'nem pravu, ki s? ravno ustvarja, morajo prodreti kr- ščanska nacela pravienosü. V tej uri lezi na ramenih katoličanov vetikan- ska odgovornost. In ker velik del ka- toličanov se ni spoznal, kako vazm äolznosti imajo katoličani do drugih narodov, sktene kongres, da nstanovt Mednarodno zvczo za katoliško akci- jo. Namen te Zveze je, v vseh kato- liskih dezelah zbuditi in gojiti kato- liske ideje o življenju med narodi, dn- hf-nravir.nrmti do dawUi mirod<^> t: stanavljati središča katoliške zavesti. Tudi mi slovenski katoličani. ki nam je katoliška Cerkev bila res Mati, ker nas je rodila kot narod, ko smo bili prej le tropa paganskih pasürjev, — tudi mi z zaupanjem in prisreno po- zdravljamo to vstajenje katoliske pra- vienosti med narodi. Ker smo branili poglavitno naeelo, ki ga je oznanil ka- toliski kongres, naeelo, da ima vsak narod pravico ziveti, smo mnogo in liudo trpeli. Toda vedro in neupoglji- vo hočemo še nadalje braniti nacela, ki niso naša, niso goriska. niso pre- fekiova, niso ministrova. niso od lju- di postavljena, ampak od vecnega Boga proglasena in potrjena. Mi pa smo dolžni ta nacela braniti, iih uve- Ijaviti in ni je sile, ki bi nas mogla tako streti, da bi ta boz'n zakon za- molčali ali pofeptali. J. K. Kaj se godi po svetu? V zadnjcTn našern političnem prc- Rledii smo razgrniM sliko' povo.inc dru- žhe, ki lioče iz razvalin razbitc Ev- rope dvipfniti novo stavho. stavbo srcčnejšccra človcštva. Sklicuiejo se zastormiki raznili držav, v prvi vrsti velcsil, idfei bi nasli pravo nit, s kntero bi povezali po vojni nastale državne tvorbe v eno enoto. Toda ta zunanja enota, ki jo skušajo zvariti po raz- ücni'li diplomntskih sejah, zborova- njih in konferencah, se bo razbila že ob ralilem simkii. ker ji bo manjkalo notranjih sil, diiiše, ki bi oživljala zu- nan.io obliko. Pozdravljamo sicer vsa drzavniška zborovania, ki skušajo rcševa.ti med- državne spore niirnim potom ne pa z orožjcm, toda prej je še potrebtio, da se razbita enota dnba obnovi. Danes imamo že dobro obetajoče znaike, ki kažeio, da stremi človeštvo tuldti po tej obnovi. Tekom leto&niegra poletja so se ši- rom sveta zbirali Ijtudic na zborova- njn. k.ier so razpravliali o Tiai^lobl.iili nrašonjih, ki zadevajo človeško živ- I.lcnje. Mnoffi teh kongresov so sicer zffre- šili pravo pot, a vendar iih moramo zabelcžiti kot poskuse, da se obme pogled človeštva od tvari, od zuna- niih dobrin, tudi k duhovnemu živ- Ijenju. Zborovanje judov. Prve dni tega meseca so prisli za- stopniki Jndov iz vseh delov sveta na Dunaj, da se pogovori.io o svojiih za- devah. Mi smo /e enkrat O'znacili ju- dovstvo kot prvo finančno silo sveta. Obvna poteza vsakega Jnda. Ici je žclja po dobičku in denarju, je prav- zaprav naredila iz jusdovstva neko po- litično-^ospodarsko silo: verska po- teza se je na judovstvu že močno za- brisafe. Zato je razumliiv nastop versko prcišinjenih Judov. skupina Misralii, ki so obdolžcvali vodstvo Si- onistiene (jindovskc zveze), da se nie ne briga za versko stanje judovstva v Palestini. Toda fflavna pažnja Ju- dov na njih verskem kan^resu je bila posvečena političnim prašanicin; ali naj pripuste Angležem varuštvo nad seboi ali nc v Svcti deželi. Zborovalci so se končno razšli ne da bi prišlo db kakih važnih sktepov. Potrdili so tudi dosedanje vodstvo s profesorjerna Weiznianom in Sokolowom na čelu in šli po svojih kupčijah. Judovstvo je po konnresu še ravno tako v duhov- nem oziru razbito kot prej. Obnovitev juidovske drzave v Palest in i pa je odvisna od Angležev in diru^ih velesü. Svetovna konferenca praktičnega krščanstva. Večje^a poTnena za duhovno pre- rojenje kot zborovanje Jiidbv. je bila svetovna konferenca praktičmeffa kr- ščanstva od 19. -do 30. avofusta v g;lavnem mestu Švedske, v Stokhol- mu. Vodilna misel, ki je sfnala neka- tere protestantovske škofc. da so skli- cali to zborovanje, je bila: združiti mno^oštevilne protestamtovske ločinc in poskusiti ali bi se ne dala raz^esti vez do pravosla\Tie vzhodne cerkve. V resnici so se tuldfi sestali pole.e: po- glavarjev raznih protostantovskih sekt tudi nekateri pravOslaiVni patri- arhi iz Vzhoda. Z velikim siiajcm so otvorili zborovanje, nazivali so je ce- ] lo »cerkveni koncil«, toda pokazalo ] se je, kako daleč narazen ne 1c po | le.cri. ampak tudii po duhu sta si pra- voslavna in protestantovska cerkev. Organizern protestsntizma ie tudi ves razpokan. Dve fflavni stniii se borita v njem za premoč. Ena hoče | enotnost n-uika in hierarhije. drujra pa enotnost praktienetra udejstvova- nja, dnicco ji ni mar. Treha je tudi vp«*e Zborovanje, katcro smo opisir>li, ni obrodilo sadu diirhO'Vne enote. Zboro- valci so si sicer postavili neknj skup- nih praktičnih točk, v delu bi btli rciidii edini, a manj'ka jim viere. Skoro po- Iovico zborovalcev se prišteva k ti- stemu modernemu in proticerkvene- mu protestantizmu, ki Sinatra, Kristn- sa Ie za velikega filozofa, zameta pa vero v nadnaravni svet.. Skupnost le v dclu, a neienotnost d,uha. Zato je bil ta konsrres v Stok- bolmu le poskus najti pravo pot, ker je le hotel na zunaj zvariti. kar je no- tranje d!aleČ vsaksebi. Za duhovno obnovo Nemčije. Zborovanja na Dunaju in Stokliol- mu so bilia le poskusi. 64. katoliski shod Nemcev v Stuttgartu pa pomeni korak naprei. Tu se niso delali po- sikusi. da bi se zbralo, kar ie ločeno, ¦marveč, da bi se pojxlobilo in razširi- lo. kar ze obstoja. Enotnost duha in volje je prevevala tisoče in tisoöe lju- di, ki so prihiteli na zborovanie. V teij enotnosti so bile že prvi dan pro^la- šcne resolueije za mir modi nnrodi in zedinienic vseh kristjanov. Rivši av- strijski vodilni državnik dr. Seipcl je crovoril o svctovnem mini. »Ko bo zavladat sociolni mir,« je zakljuceval, y>bo osrečil svet tudi mir med drzava- mi. Država pa mora opustiti svojo blazno idejo. da ie ona najvisii posta- vodajalec.« Dr. Mnrx, bivši memški zvczni kancler pa je v svoiem ffovoni o šolstvu pmidaril, da mora demokra- tična držnva varovati narodne in ver- ske manjsine. S temi j^esli ffrodo nemški katoliča- ni na delo, da rešiio sefce in domo- vino. Tri krščanske cerkve, katoliška, pravoslnvna in protestantovskat stre- mijo za tem ciliem, a vsnka hodi po svoii poti. Mi trdno vemjemo. da se bodo vse tri näsle na ciliu. Ravno versiki kongresi. kjer ne sede pri zelc- nih mizah spletkars'ki diplomati, am- pak se iiščejo v duhu ljubezni in brnt- stva nova pot za mir in zedinjenjc človeštva, bodo rešili svet dtusevnega in matcria'lnesa propadlanja:. Dva oätka. V z ad njih dveh števitkah smo bili na uvodnem mestu nekoliko. recimo, — izredni. Enkrat smo dali besedo nasemu g. podprefektu, drugic smo bili prisiljeni razpravljati o gospo- dinjstvu. Upamo pa, da so naši naroč- niki, pnialelji in ätatelji razumeli naš položaj in niso radi tega ozlovoljeni. Ker si pa nocemo skvariti naklonje- nosti svojih citatefjev in nocemo pritl ob dobro ime, ki ga uživajo uvodniki »Goriške Straže«, zato hocemo danes spregovoriti zopet resno besedo. Za- vrniti moramo namree dva očitka, ki smo jih v zadnjem času slišali na go- riškem polieijskem komisariiatu. Ve- mo, da se s tem tamosnjim gospodotn ne bomo prikupili, vemo tudi. da bi pri zdravih razmerah nase opazke ne bile potrebne, toda položaj. v katerega smo potisnjeni, nujno zahteva razjas- nitve. Policijski nadkomisar Diaz v Go- rici nas je v zadnjem času napadel s tema dvema očitkoma: Prvič je vrgel nasemu uredniku v obraz, da smo mi goriški Slovenci ire- dentisti po duhu in sreu; drugič je ocital nasemu listn, da namenoma blati italijansko artn ado. Obe obdolžitvi sta neutemeljeni, neopravičeni, žaljivi in krivieni, zato moramo nanjc odgovoriti. Zavedamo se sicer, da se bo mnogim nasim braveem zdeh smcšno. da na take očitke odgoverjamo in se branimo Z nobenim dejanjem ni naše goriško ' slovensko Ijudstvo od prvega dneva, kar je vključeno v me je italijanske drzave, pokazalo kake protidrzavne teznje. Kljub ernim dnevom. ki so sli v teh sedmih letili preko nas. ie osta- lo naše Ijudstvo zvesto zagotovilom in izjavam, ki so jih pod ali nasi me- rodajni zastopniki vodilnim državnim krogom. AU je bit ze kak nas ctovek ohsojen radi protidrzavne ga ruvanja? Ali more doprinesti kako oblastvo do- Mz, da se je v enein ali drtrgem delu nase dežele gojila iredentistiena mi- sel? Kot pošteni in kulturni ljudje smo od prvega priCctka drzali dano besedo. Vse samopašne hisne nreiska- ve raznih oblastnikov in druga prega- njanja, katerim smo biH podvrzeni, potrjnjejo to neoporekljivo dejstvo. Odločno in glasno moramo zato na tem mestu ugovarjati, da si una vitez Diaz ocitati nasim zastopnikom ire- dentizem. Pozivamo merodaine go- spode, da gospoda viteza v tem ozi- ru primer no pouce. In kako hu do obtozbo nam mecejo v obraz, ko nam ocitajo. da zalimo italijansko annado! ftalijanska ar- mada se je stiri leta junaško in z ne- znanskimi zrtvami borila za svobodo malih narodov! Nase Ijudstvo je na lastne oci videlo junasko epovejo ita- lijanske armade ob Soči in z obeudo- vanjem doživelo silni prelom mi Vit- torio Vencto, ki je zakljncil svetovno voino. Kako bi si Slovenci drznili ža- liti evet italijanske mladine. ki je dal zivUenjc za vzorc, ki so tudi naši vzori, za svobodo in bratstvo vseh na- rodov, velikih in malih! Le zlobnost nam more očitati, da smo take bc- dastoce zmoznü Mi zclimo, da bi državna armada xence', s katerimi je okrasila v vojni svoje zmagovite prapore, ohranila, da bi svojo slavo se bolj pomnof.Ua. Za- to nam je pri sreu, da se vse. kar bi moglo, cetudi le rahlo, omadezevati državno vojsko, že v kali zatre. V vsaki veliki socialni skupini. že v vsaki obeini, v vsakem narodu in v vsaki državi se dobe nediscinfinirant * poedinci, ki s svojimi čini skodijo Stran 2. >OORIŠKA SRA2A iigledu celoie. Take poedince ie treba ozigmati in ce so krivico storili, jo inorajo popraviti, da osiane trden ugled skupine, katerl pripadajo. Če mi tore] javinio v »Straži«. da so ne- disciplinirani poedini vojaki zagrešili nepostaven an, — hočemo te, da se krivica popravl, in da tako ostanc ugled celotne armade nedotaknjen in da se še okrepi. Tako in nič dnigace so bile mišljene nase besede. ki stuo jih pisali včasi o činih poedinih vo- jakov. Ova iezka očitka — dve tezki za- litvi! Toda mi vemo, da jih ne bo se konec. Zakaj nekateri nizji organi so ze tako zakrknjeni nasprotniki slow prebivalstva, da jim noben dokaz ne more pomugaii. Oni bodo nepre- stano sumničili slovcnske kmete, uči- telje, duhovnike z iredentisti. Toda vi- sokim državnim organom. ki imajo širše obzorje, priporotamo. da v in- teresu države napravijo tern neumnim metodam teh nerodnih iwravnikov konec. DNEVNE VESTI. Berite, g. Diaz, policijski nadkomisar v Gorici! V Turinu izhaja list pod naslovom »Vox populorum« (Glas liudstev) v anglcsčini, itaUjansčini, francoščini, spanščini in nemščini. Ta list se bavi s prašanjem narodnili manisin. Vanj pisejo zelo znamenlte politicne oseb- nosti. V letosnii 21. stcvilki tega gla- sila, ki bi moralo prihajati tudi na goriški komisariiat, je objavil profe- sor Francesco Cosentini, glavni tajnik iialijanskih federacij za Društvo na- rodov, članek pod naslovom »Le mi- noranze altogene in Italia«. V tern elanku izvaja nekatere misli. ki so popolnoma nasnrotne nacinom, ki jih uporabljajo naši obUistniki. Uvodoma naglasa, da je v Italiji silno dosti zna- kov dnigih narodnosti. ltaüjanska iradicija jc vpoštevala kulturo Neita- Ujanov. Državi je bilo le za to. da po- stanejo vsi lojalni drzavljani. Vsak pritisk po vzgledu avstrijske volitikc dovede do iredentizma. Prosvitljena strpnost in prav globoko vpostevanje vse preieklosti in navad tujerodnega ljudstva, bo pomagalo vstvarjati v njem politično zavest italilanskega drzavljana. To kar Italija more in jnora je vpostevanje pretvklosti, na- vad in kulture tujerodcev. Sicer niso ie misli nic novcga, a radi z njimi vostrežemo g. Diazu, ki v obilici svojih poslov večkrat na nje zahl. Pa pojdimo duljc. V naslednjem odstavkit bcremo: »Če kak rezim ze- lo pritiska na iujerodno ljudstvo, je pač naravno, da bo to tcžilo k svoje- mu narodnemu jedru onstran držav- nih mej; z ljubeznjivim in pravičnim postopanjem pa bodo ravno tujerod- ne narodne manjsine postage dober posrednik na politiäiem in gosnodar- skem potju mod obmejnimi državami in /talijo, katere morajo vezati dobri odnosaji.« Bodite človeŠki z našimi ljudmi! FLnančna intendanca v Vidmu je v zadniem času prav okrutno kaznova- la nekaterc kmete, ker je finančna straža našia na njiliovcm zemljišču par tobačnih stehe!. Vsi rekurzi, ki so jili kmetie vložili proti kaziiilnermi odlokti — »Decreto pcnak« — nič ne pomagajo. Ona ostane pri prvi kazni in je noöe znižati, češ. da jim je bila itak že naložena naimanjša kazen. Znani so nam slnčaii iz Cer- ' kna, S&mpetra in Riihcmber.ira. V teli shičajih so bili prizadeti kaznovani z Hrami 400 do 1700. Kmetie so nc- dolžni. Financni intendanci jc dobro zna- no', da jc bilo tobačno some zanese- no mod1 voino po vojaikih na mnoga zemljiSča. Poliedelci se tnidiiio, da bi cčistili svoja zemljišča tdbačnih ste- bel; naravno j.e, da eno ali drn^o kljub vseniui trudti še ostane. Postopanjc videniske finančnc in- tönidance je v vseh teh slučaiih neu- temeljeno. Zato pričakujemo od nje, da ne bo s svojim »Oecreto penale« razbnrjala nasega kmcta, ki m itak ječi pod težo davkov in da bo priza- detim kazni odipiisaku. Vsi prizadeti kmetovalci so se pritožili pri mcro- dajnih ministerstvih v Rim. V znanje prizadetim vojnim oškodovancem. Finančna intendanca posilja vojnim oškodovancem pisma, v katerih jini javija, da jim je bila likvidirana voj- na odiškodnina n. pr. v zncsku lir 97.832.95 in da so jim bili neopravi- čeno prcplačani predujmi n. pr. od kreditnega zavoda v Benetkah za n. pr. lir 41.265.60. Nato pozivlia finanč- na intendanca vojne^a oškodovanca, ida plača preplačani z-nesek zavodu, ki je preduim izplačal. V tajništvu se je do dames zglasilo ŠGst vojniili oškodovanccv. V teh shi- čajih znašajo prcplačani prcduimi lir 41.265.60, lir 30.997.50. lir 21.192.10, lir 40.102.65, lir 30.529.90. in lir 22.000. Vid'imo, da gre za naravnost groz- ne zneske. Takih slnčajev ie mnogo, posebno na Kraai in povsod tam, kjer je obnavljala his© in druga po- slopja znana zadru^a »Cer^r«. Po- trebna bo v vseh tel, slnčaiih vstrajna in energična akcija, da se prizadetim vojnim ošikodova,ncem reši. kar se sploh rešiti da. Kmetsko - d'eiavska zveza v Oorici bo storila vsc. kar je mogočc storiti v korisit nesrcčnih voi- nih oškodovancev. NaprosiUi bo po- slanca Besednjaka, da bo posredoval glede vseh prizadetih vojnih oskodö- vancev pri Kreditnem zavodn v Be- netkah in pri merotdajnih ministrskih v Rim. Da bo ddo urejenO', vabimo vise pri- zadete vojne oškodovance. ki so že dohili tozadevna sporočila od finanč- ne intendance, da se čimprei javijo v tajnistvii K. O. Z. Via MamdH 5. S seboj -naj prinesejo pismo, ki so Qa dohili od1 finančne intöndance. Ravno tako naj se javi v tajništvn vsak vojni oskodovanec, ko dobi od finaiičnc intendance ome'ii.i©iio pismo. Tajnisivo K. D. Z. v Gorici. Delavski dnevi v Mariboru. Krscansko-sociail'iiio delavstvo Slo- venije je v pondcljek in torek imclo svoje delavske dneve v Mariboru. Na- men teh dni je bil pokazati delovnim množicam vso pojruibnost niateriali- sticnetra socializma in jim razjasniti odrešilne idc^e krščansikega sociali- zma. Na zborovanjih so Sfovorili naj- bolj razboriti poznavalci delavs'kih prašanj kot gg. Kranjc, dr. Veble in drugi. Vpisovanje na gimnaziji. Vpisovanje na licealmo jrimnazijo v Gorici bo trajalo mt 21. septembra do 75. okiobra. Prošnje za sprejem, podpisane od staršev je treba naslo- viti na ravnateljstvo tekom omenje- nega roka. Kdor prosi za sprejem v prvi razrodl mora spisati prošnjo na paprju kolkovanem za dve liri, kdor pa prosi za višje razred'e na nekolko- vanem papirju. Jesenski rok za izpitie prione 2. ok- tobra. Tozadevne prošnje na kolko- vanem papirjn opreinliene s krstnim listom, z o sub no legitimacijo s foto- grafijo, z zdravniškim spričevalom o cepljenih kozah, z izkazom doseda- njih učnih uspehov ter z izkazom o nnrodnosti (certificato di nazionaJi- tä), je treba vložiti že do 15. t. m. Za ponavljalne iz,pite ie treba vlo- žiti prošnjo db iistega due, a na ner kolkovancm papirju. Dan izpitov se bo doloeil. Kvaternicanamirenskem „Gradu." Ker z-gradba nove roinarske cerkvc na »Qradtu« naprediuje, se bo letos kvatcrnica v novi cerkvi prav slo- ves'no obhajala v nedeljo, dne 20. septembra. Na predivcčer ob 7. uri bodo« za romarje litanijc z blngoslo- voin. V nedeiljo prva služl)a božja ob 5]/2, drugc sv. maše ob 6, 7, 8, 9; slo- vesna sv. maša s pridigo ob 10. nri; popoldne oto 3. uri pete litanije z bla- goslovom. Siioovednikov bo dovo'lj na razpolago. Ker so usahnili vsi denar- jviri, dokler se ne sklene konkordat, ipreduje zgradlba počasi. Tre- 1 bo pa zgraiditi pri cerkvi tudi dorn 2 skupne Sitanovske duhovne vaje, 1 bo obeniem pre:nočišče in gostišče i roimarje, ki trumoma prihajajo na urad« iz Goriškega, Istre in Furla- ije. Tudi mogočne zvonove in veli- ustne orgle, ki bodo pozdravljale po- bžne romarje, bo treba nabaviti. Za- t se misijomska dnižba na »Gradu« ikreno priporoča vsem vernirn ro- tarjem, da bo mpgla z miilodari do- všiti gradlenski Žalostni Materi bo- 'A primerno svetišče, ter niim nu- di mnogo idluhovnih doibrot in rišnega veselja na 300 Let sitari bo-žjj pti pri »sv. štengah« na »Gradu«, kl j našemu vernemu Tjudstvu za Sv. g>ro najbolj priljnbljena. Učenjaška dvestoletnica. Rnska akademija znanosti ie prej- äji tedlen obhajala 2001otnico svoje- j.u obstoja. Ta učena družbai je stela ned svoje udc najslavneiše može v^eh zemelj. Tudti pod boljševiki si je z)ipet priborila velik ugled. Pri tej ziameniti oWctnici je bil zraven tudi cn Slovenec, profesor Murko iz pra- ^ke univerze. Za čašo vinca rujnega... V Jugoslaviji popijejo le>tno 204 niljonc litrov vina, 312 miljonov li- irov piva im 66 miljonov litrov žga- ija. To znese skirpaj 2 in pol mi'ljar- ci (!) dinarjev. Vsled alkoholnega za- strupljenja umrje -letno 183.000 ljudi. Konec starih dni. V severnonemškem mestu Mam- burgu so vsi javni izvoščeki že oib zaslužck; saj Lina že v&akdo svoj avto, čc ne si ga pa Iahko najmie za majhen denar. Na praznik so »fija- karji« slovesno obhajali svoi konec. V dolgi vrsti se je pomikala po mest- nih ulicah procesija fi.iakar.iev in mr- savih kijikset vseh ovitih v zclenju. Zvečer so ga še po stari fiiakarski riavadi poiäteno srknili in tako ozna- nili, da od'slej so fijakarji v Hambur- }>, i izmrli. D'Annunzio ria Snežniku. 12. t. m. bodo obhajali na notranj- skem Snežniku velike slovesnosti. Posebno odposhrnstvo je šlo vabit pe- siüka d'Annunzia, naj se uidelcži. teh slovesnosti. Obljubil je, da bo priletel po zraku na Sncžnik. Svečanost bo tern slovesnejša. Brez dela, brez jela. Na Angleškem, eni najbogatejših dežel, vedno bolj narašča brezposel- nost. V zadnjem tednu ie število brezposelniih narastlo za preko 10 ti- soč. Danes išče že v Angliji skoraj 1 miljon in 400.000 delavcev za^ služka. Lakotniki so jo izkupili, Francozom in Špancem se zdi, da le že predolgo sliepomišijo po severni Afriki; zato so sklenili splbšno ofen- zivo z morske strani. Ko so zavczni- ki hoteli izkreati svoje čete pri Alhu- cemasu, so jih Rifovci speljali'v za- sedo in precej pobili. Pa še hujšega nauika bo treba evropskim lakotni- kom. Trdnjava na morju. Angleži, ki so silno zavzeti za sve- tovni mir, so spustili v •mo.r.ie vojno ladjo »Nelson«. To bo najvcčja lad ja na svetu. Njena posadka bo štela 1500 mož. Stala bo 8 milijunov anglcških funtov; koliko lir je to pa niti ne po- vemo. Naznanilo. Slovensko »Pcwdporno in bralno dnistvo v Go'rici« se je preselilo iz Corso Verdi v u'lico Sv. Ivaiia st. 7, prvo nadstropje. Uradne ure »Podp. dirustva« kot slov. bolniške blagajne so kakor prej vsak dtlovni dan, raizen čctrtka, od 10. do poldan. Sadjarsko-vinarska predavanje. Sadjarsko - vinarski oddelek Go- riškega urada za kmetijski potovalni pouk obvešča kmetovalce, da bo pri- rcdil dr. Peter Vallig v neldlcl.io 13. t. in. predipoldinü po sv. masi v prostorih ljudske sole v Rihenbergu popoldne po blagoslovu pa v Dombergu v pro- storih Ijitdsck sole javno predavanje o pravilni napravi vina. Snov je po- sebno letos velike važnosti in se zato pričakuje, da se udeliežiio trtorejci tega prcdavanja v kolikor mogoöe ve- Iikem Stcvilu. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Naše »Katoliško slovensko izobra- ževalno dmštvo«, ki je bilo obnovlje- no dne 29. junija 1925. priredi v ne- deljo due 27. septembra svoio prvo veselico. Na programu boidb pevske tooke, deklamacije in veseloigra »Po- slednji mož«. Prepričani stno. da bo- d;o toliko pevci kolikor igralci izvr- šili svoje vloge čiistno. Radi tega opo<- zarjamo vsa bližnja bratska clinštva, naj na ta dan ne prirejajo veselic. Natančen spored! priobčimo pravo- časno. Dornberg. Pevski zbor »Učit. zvezc« nastopi v ned'Cljo 13. t. m. ob 4. popoldne v dvorani »Ljudske posojilnice«. Vese- liino se, da nam bo daina prilika vidcti pevski zbor v svoji srodii. Spored je oibjavljen na lepakili in nudi res toliko in tako, česar se nismo in ne bomo slisali od nobenega drugega pevskega zbor a. — »Dram, krožck« v Prvaci- ni ja oidložil radi konccrta v Dorn- bergu ponovitev »Mladega gozdarja« za pozneje, kar je jakö nmestno in hvalevredno. Opozarjamo na to zlasti okoliške vctsi ter jih vabimo za nede- ljo v Dornberg. Pečine. Tilio, nepričakovano, a hudo in t'e- žko je udarilo v druzino Jeklin-ovo. Bela žcna se je z naglimi koraki vti- hotapila k postelji 15!etnega Janeza ter ga ix)kosila s svojo neizprosno kruto koso. Umrl je 7. t. m. Še teden poprej je v diruzbi stareisih bratov pe- vajoč kOiSil olavo, dames ga že krije hladna zemlja. — Lep pogreb ie imel. Sovrstniki in fantje so ga spremili na zadnji poti na pokopališče v dišeče ILpe. Žclimo Ti mirnega počitka, žaln- joči družini iskrcno sožaljc! Šlovrenc v Brdih. Naši fantje so 23. sept, prirodili v Gaberjah volik pies. Vso vas so ovili v zastave, kakor bi praznovali Bog ve kak pomemben dan. Fantie so pa hi teli lepiti na vseh oglih vabila za pies v slovaiskcm in laškem jeziku. V Oaberjah pa samo v laškem. Zato- rej cast in hvala vrlim fantooi. Kot je že navaida se je potem začelo »turško birmovanje«, ki je trajala dva dni. Kdo' se je pri tern najbolj odlikoval, za enkrat še zamolčimo. Vsa cast pa tudi našim materam, ki so kar z do- jenčki prišle k »barjarjem« in bile za lep vzgled liudskošolski mladini. — Pred kratkim sc jc pripetila pri nas velika nesreča. 18letni Vili Zalctel iz HrušEvlja je sei dne 26. t. m. kopait v Štandrež pesek. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, se je neikcmu možu, ki je v bližini delal, zazidielo čudno in je šel pogledat. Videl je grozen prizor: rnladieniča je zasula plast gramoza in ga zmečkala. Nesrcčnega fanta so pokopali ob obilnem spremstvu, pel inn je na grobu domači pevski zbor in igrala domača godba. Blagemu mladeniču mir in pokoj! Kojsko. V zadnji številki »Goriške Straže« je ncki gospod očrtal razmere v nasi občini in kritiziral razne funkcijonar- jc in takozvam« boliše kroge. Gotovo g. dopisnik ni mogel vse krivice mir- no gledati in raditega je napisal omc- iije-ni dopis, kateri naj bi malb zga- nil treznomisleče ljudi. Ves dopis po- polnoma odobravain, samo Skoda, da je uredništvo pri opisu posameznih oseb postopalo tako prizanesliivo. Ti ljudje niso vrodni obzira. Na eno stvar pa je g. dopisnik pozabil in za- to naj jaz dancs dopolnim ta ned'o- statek. »GORIŠKA STR.^A« St ran 3. Da so razmere v na&i občini tako slabe, da so na krmilu nesposobneži, brezznačajneži, ki zlorabljajo naše Ijudstvo, — smo v prvi vrsti mi samt krivi. Naše ljudstvo prelahko vzatne občinske volitvc; brez pramisleka Sre volit in še to tako »za spas«. »Eh, kaj me briga, naj bo ta ali oni, — frieni je vseeno,« — potem se pa jezi, zakaj sc oibčina tako slabo upravl.ia. F*ri tern igra veliko vlogo prijatelj- stvo, žlailita in še marsikai drugega. b konec vsega je, da pridejo v sta- rešiustvo ljudje, ki ne znajo odpreti niti ust, kateri še tako brezumen Pnedlog odobrijo in potem se rodi — zlo. Mi seveda pa naj plačujemo. Naši ljivdlje naj polagajo več pozor- fiosti na volitve in naj tudi sami pa- zijo na vse dclovanjc. Vprašal sem nekega moža-stareši- no, kaj da so danes imdi na seji. Bila ie samo navadna seja, kakor scm Poznejc zvodel. In ta moz-oidbornik TTii važno odgovori: »To ie tajnost!« Medtem pa ne ve, da je k seiam do- vojen dosto'p vsakemu, da zirpanstvo r'iora dnevni rod) javiti ljudstvu, da se lahko udeleži seje. Ali pri nas tega ni. Ti ljudje so nam že mnogo škodo- Vali, nič potrpljenja vcč in ob priliod- Tijih volitvah, katere se v kratkem ttiorajo vršiti, razčistimo to zaiego in Pokažimo, dia smo ljudje, ki se ne pu- st imo voditi za nos. Pustite v tej va- žni zadevi prijateljstvo in žlahto ter sodite pravično in volite samo može, ki sc v to razumejo, ki so sposobni in Došteiii. Naj «mi bo prijatelj, naj mi to sorodnik, — ampak, aiko je nc- sposoben, — je nesposoben. Priznam, do doitični braU te vrstice, ^e ni prav nič treiba popraševati, kdo Je to napisal, ampak naj se raise pra- sajo, kaj je napisal. Če pa v svoji bi- stri paineti dopisnika uganejo, dopis- siik radle volje razodene nienniu in Ora- ^ovcem, kdo je tista resnicoliubna in sPostovana oscba. Zadnje tedtie so uzmoviči tudi v ßaski dolini pridno na delu. Zdii se, da Ere tu za tajno tatvinsko zvezo. Miren. Hue 9. septembra ob 19. uri je v cvetoči dobi 20 let izdihnil svojo bla- So dušo Karel Pallor iz Trsta. §e ni dolgo, kar j© obsolviral dvo- razrcdno trgovsko šolo v Liubljani in je stopiJ v živijenje poln idealov, — pa ga je zasačila zavratna bolezen in nam ga ugrabila za vedno. Bil je od- kritega in kremenitega značaja; — mieid sošolci vedno najlx>ljsi prijatelj. Bill je podjeten in požrtvovalen v dnvštvih; kot ti-h prosvetni diclaivec je ves svoj prosti čas žrtvoval v dru- štvu. Bil je naročnik »Našega čolni- ča« t2ir vrl agitator istega. Zanimal se je za našo prosvetno organizacijo na Goriškem in kot vrl in idealen krščan- ski mladenič se je oprijel svojega še- le začetega de;la z vso vnemo. Karlo! Zaptiščaiš nas in odhajaš v boljšo domovino, bodi Ti lahka do- mača zemljica. — Družimi in sorodni- kom naše sožalje. Tovariš iz Mirna. Pliskovica. Preteklo nedeljo je priredilo naše mlado-čilo Prosvetno društvo svojo prvo lepo veselico, katera je nad vse pričakovanje zares lopo vspela. Ka- kor nalašč je bilo vreme lepo, kar je privabilo mnogo obiskovalcev iz oko- lice. Izostale so pa bližnja Krajnavas, Skopo, Dutovlje, če§, kaj pa zmorejo v Pliskovid. Pevski zbor in igravci so vsi rešili scojo težavno nalogo prav dbbro, da- si so nastopili na odm prvikrat 17 do 20 letni mladeniči in dekleta. »Pikin Jože« v kupletu, dalje v i,gri. vsi so se po'polnoma vživeli v svoja vloge tako, da so žcli od strani obilnega občin- stva burno ploskanje. Omotni in zlasti moralni uspeh naj bo društvenikom in še poscbej njego- vemu nozrtvova'Unemit pevovodju v vzpodbuidb k nadaljncmu delu ter vc- sclju do naše lepe pesmi. — Društvo naj kulturno deluje in pogumno nada- ljuje Bogu v cast, seibi in celi oibčini v ponos! Fantje - «dlekleta le brez stra- hu naprej! Slap pri Vipavi. Vsem članom in članicnm tel. od- se-kov, kateri so sodclovali pri tclo- vadnefti nastonu due 30. avgusta, kli- oe:mo: Bog živi! Ciospodu R. Fcrjan- čiču, ki je brezplačno ödlstopil prostor in mnogolštevilnemu oličinstvu pa iz- rcka prisrčno zahvalo telovčidni od- sek Slov. izobraževalnega društva! Lokavec. (Tečaj za cepljenje v sveče oko.) Kmetijski urald> za ajdovski okraj je prirodiil pretekli pomdcljek v Lo- kavcu praktični tečaj za cepljenje sadnega drevja v speče oko. Tečaj je \-odil šolski vodja g. Leopold Paljk v sol. drevesnici. Udelažba ie bila po- volina. Pol eg Loikavča.nov so prišli tudi mladeniči in gospodarii iz so- scdnjih vasi, tako od Stomažev, Skrilj, Ceste in.Plač. — Udbleženci so z vidnim zanimanjem sled'ili bese- dam g. učitelja; nato pa so pocepili večk1 število sadnih -direvesc. Mimo- grode omenjamo, da razpolaga šol. drevesnica s par tisoč oepljenimi sad- nhni drevesci, ki se bodo. kakor ču- jemo, že to jesen brezplačno razde- ljevala med licence ljud. in kmct. nadl sole. Čaistitamo g. učitel.iu na uspchih na kmctijskem polju in želimo, da hi tu/d'i v bodoče zastavil-vse svoje moči v dobrobit našcmu kmetskemu stanu. Idrija ob Bači. Danes hočemo zopct neka.i pove- d'ati o delu v našem izobraževalncfm društvu. Po zadinji prireditvi smo imeli dosti dela po polju in senožetih. Le časoipisi in knjige so se čitali v ve- černih urah, sicer pa je drmštveno življenje nekoliko uplahnilo. Zdiaj- smo se pa spet oprijeli dcla v dru- štvu. Napravili smo že nov odier, ki smo ga že tako željno pričakovali. Upamo, da se homo že oktobra poka- zali na našem novcm odru. Ob tej priliki se pa tudi zalivaljujcmo vsem onim, ki so nam kaj pomagali. Tudi dekliški krožck pod vodstvom g.čne Rezike Rupnik se čvrsto drži. Dekle- ta so 7,0 tudi pokazala, da vedo ceniti pomon prosvetnega dTiištva. Ob kon- cu žclimo le naj hi se vsi fantie in de- klcta oprijela društva in v niem na- šla svoj d'rugi dom. injižeunost in umetnost. Koncert pevskega zbora ^Čiteljske Zveze" v Gorici. Zbr »Zveze učit. društev« nastopi v sooto 12. t. m. ob SVi zvečer v Oo- rici Trgovski dom) s popolnoma no- vim )rograniom. Sitematična pot pevskega zbora pri iberi sporedov je, da se občin- stvunudi velik diel vsega prejšnjega in sdanjega glasbenega ustvarjanja pri :as in pri bratskih narodili: od nav.dme ljiudske popsvkc pa do naj- mocernejše umetne skladbe. Tako ho- če jodati .smernicc našim pevskim dnitvom in njih vodjem bod'isi glede gla.t>ene proizvodlnje, bodisl; ffltede iz- vaj.nja. Zwr se je za nastop pripravil ne le v ptju, ampaik tudi v vsem. kar je potebno za izobrazcvanje glasu, po- sebio v ainalizi glasbcnih tvorb in si- cer od najmanjših motivov do velikih oblk. Na novem programu srečamo zo- petAdamičai. Zastopan ie z »Vragovo nc\esto« (po Štrekljevem nar. bese- d'ili), z mm an co »Krcsovale tri de- voj^e« (Znpančič) in z belokranjskimi »S\atovskimi«. Balada »Vragova nevesta« nam kaie prevzetno deklc, ki zavrača fan- te in jo nazadnje vzame — huldioba. Ko jo odnašajo vražji svatje, se spomni Boga in ga kliče na pomoc. Na ncbu se pokažejo angeli, jo otmejo iz peklenskih rok in nesejo k ncbe- škemu Očetu. Skladba krasno podaia jahanje vra.gov, dekletovo milo prošnio za po- moc in posebno še rešitev Majdalen- ke, ko odnesejo angeli nie dušo v bo- žie višave. — »Kresovale tri devojke« ima siede- čo vsebino: Mladi Marko si izbira d'ekle. Ne izbere Mare, ki ima najlep- §e oči, ne izbere Bare, ki ima najlepše ustne, ampak Ano, ki ima najlepše sree. V pesmi slika skladatelj pies okrog ognjci, praSn.io k Boosts za dobro leto (v kanoničnem ženskem trospevu), Markovo ljubezen poidfaja moski zbor. Pogovori so v rccitativu. višek pa — o najlepšem sreu — izraža končno ves zbor. Belokranjske- »Svatovske« so štiri, nekaka svatovska sonata. Prva kaže nevesto, ki spleta tri vence. enega za očeta, drugega za mater, tretiega — iz svojega poštenja — za ženina. Ta del je vznešen in poln liubezcnskega hrepenenja. Drugi del je bahat in ša- ljiv (scherzo): starešina nabira po vasi da rove za nevesto. Tretii del je skoro cerkvenega zuacaia: mati sc poslavlja od hčerke, ki bo iutri zapu- stila dtom in sedla k rnozevi mizi. S solzami jo blagoslavlja pri ločitvi. Konec je razposajen in prisrčon: ne- vesta podi sva-te spat, ker čaka ljuibe- ga, ki ji i)rinese sivilen robec. Moigočna je skladiba drja. Božidar- ia Širole »Zorja, moja zoria...« Sli- ka vzhajanje zarje, ki jo dekle prosi, naj še ne vstane, kor mora sešiti po- ročno obleko. Tudi njen izvolienec prosi zarjo, naj še ne vzidle. ker bi še prej rad videl svoio nevesto. Skladba ima obliko fugate in slika posebno čudovito prihajanje jutranje zarje. V Mokranjčevem IV. venčku (rii- kovetu) opeva slepi guslar lepoto Mi- rjanc. Skladba jo prircjena za tenor solo, zbor, klavir in kaftaniete. Iz- zveni v brezmejno hrepenenic. Ženski zbor poje dve pesmi češke- ga skladatclja Joscfa Suka. s čvetero- ročniin spremljevanjem na klavirju. Prva je »Hrepcne'nje«: r.aj bi se de- klctu povrnile tri luči — sončna, me- sečina in nje zlati... V »Skupnem grobu« bi rada počivala ž niim; bilo bi dvojc trnpel, a- eno sree. Stanka Premrla: »Lilije« in Dr. Gojmira Kreka: »Tam na vrtni gre- di« sta iz dobe »Novih akordov«. Druga je posobno lepa. Sklatdfbi S/ta enostavni in lahko razumliivi. Po'leg navedenih se pojcjo- pri kon- certu tudi nekatcre Lajovccve sklad- be izredne lepote ter več drobnih Ijudr- skih pesmi, da se toliko bolj vidi raz- lika med eno$tavnim in naimoder- nejšim. Pričakovati je, da občinstvo ne za- mudi uinetniškega vžitka. Zbor izrabi sedaj priložnost radii svojih pevskih vaj in ne bo< spet tako kinalu nastopil v Gorici. Tržašbi romarji v Rimu. (2. — 10. sept. 1925.) Rim, 8 sept. Romar svetoletnik nam pise o pr- vih vtisih, ki jih je doživel v svetem mestu: V sredo due 2. t. m. so nas odipe- liali s tržaške postaje proti Rimu. Odi kolodvora do sv. Križa jc oddajalo ljuidLstvo pozdrave romarskomu v'la- ku. Bilo je okoli 560 oseb. Voznja, ki jc trajiila okoli 20 ur je bila dokaj pri- jetna. Cetudi nismo i>o noči nič spali, jc bilo vendarle kratkoča&no ob luni- ncm svitu. Milostjiva škofa, tržaški in poreški, sta po vseh vagonih burno pozdravljana obiskala romarie. — Ko smo prišli 3. t. ni. ob 9.30 v Rim, so nas razdelili po raznih stanovanjih v bližini sv. Petra. Hnino in večino sta- no van j smo imeli v modlnarodnom penzionatu čč. sesiter sv. Karl'a Nan- cyskega. Postrežba je bila diobra in točna. Sveto leto v Rimu je nekai poseb- nega. Ta čas mika vsake^a katoliča- na to sveto večno mesto, v katercm je vrhovni poglavar sv. Cerkvc raz- pisal jubilcjne odipustke. Da smo za- dobili odpustke, smo morali obiskati v štirih bazilikah tri olita.rje. Te biv/A- 1 ike so: cerkev sv. Petra v Vatikanu, sv. Jameza v Lateranu, cerkev Marije Snežniee in sv. Pavla. Mi smo obiskali te cei-ikve v slede- oem redu: Dne 4. t. m. smo se zbrali na ogromnem trgu sv. Petra in se od- pcljali s tramvajem k sv. Janezu La- teranstaniu. Pred cerkvijo smo se uvrstili v procesijo: za križem sta šllai cba škofa, duhovščina, mozie in žene. Nckak poseben oldkJelek smo tvorili Slovcnci s tržaško Marijino družbo. Ko smo prišli v cerkev skozi sveta vrata, smo našii notri že več procesij s tisocerimi množicami v velikanskih laidjah lateranske bazilike. Tu si sli- šal poveliöcvati Boga v raznih jezi- kih. Bili so Španci in Nemci. procesi- je iz južne Amerike, Irci in Francoczi, več procesij raznih italijanskih škofij itd. Umerjeno pctje latinskih pesinii in litanij, katere so peli dmhovniki raznih škoifij, se je razlegalo med pe- smiio živih jezikov. Tu ,so mdili v gručah vsak v svojem jeziiku. Vsak je slišal samo svoie sosede. Če pa si ob strani stal in poslušal, si imel obču- tek, da je vsak narod tekmovail, kako bi bolj slovesno poveličeval Boga. Tudi ni'i smo obiskali tri predpisane oltarje, tako da smo se po vsakem obisku vračali iz cerkve skozi glavna vrata in šli zopet v cerkev skozi sveta vrata. Šc veličastnejse je bilo, ko smo po- poldne obiskali v juibilejni procesiji oltarje v kralzici cerkvä, pri sv. Pe- tni. Ker je ta cerkev večja ko late- ranska — dolga je namreč 185 m, §i- roka 145 n% visoka broz kupoile 45 m — jc bilo petjc »3 lepse s'lisati. To bi vidcli, kako so nas glodiali razni tuji gospod'ie, ko so slišali naše krasne pesmi. Pevke tržaške Mar. dnižbe, idrijski gospodje in razni drugi so jo tako rezali, dia so vsi občudovali našo pescm. Zanimali so se od kod smo, kateri jezik govorhno, želeli so ve- deti, ali se dobijo te pesmj v knjigah tiskane, in pokazali smo jim knjigo »SI ava Brezm ad ežn i«. V soiboto zjutraj smo obiskali bazi- liko »Maria Maggiore«, Marijo Sn.cz- nico. Ta cerkev je noko'liko manjša od lateranske, a krasna tako. dla ni- mamo primera v naših krajih. Popo-ldne smo obiskali četrto cer- kev sv. Pavla zunaj rimskieiga oihzi- dja. Ta cerkev j.e 1. 1823. pogorela. Na sitarcm prostorti sta papeža Leon XII. in Pij IX. sezidala krasno, mo- derno cerkev. Dolga je 125 m, 65 m široka, od stropa do tal meri 34 me- trov visokosti. Lepo je videti 80 vi- sokih, kot steklo svetlih stcbrov, ki Stran 4. »GORŠKA STRAŽA« nosijo strop. V tej cerkvi na.idieš med stebri nasl.ikanc vsa papeže od sv. Petra do Bencditka XV. Napravlje- nih je še 14 prostorov za priliodnje urnrle papeže. V ncdeljo srno bili pričujoči pri sv. rrmši, ki jo je daroval sv. Oče. K.iko nestrpno je čakala tridcsettisočcra- množica, kedaj prinese.io na tronu sv. Očeta. In ko so poizavne nazna- niie njcgov prihod jc bilo vsako oko uprto tj,as koder La bodo nesli minio; in ko ,se je prikazai na tronu in bla- gos'lavljal pričiijoče ljudistvo, takrat ni bilo ne konca ne kraja veselih vzklikov v pozdrav Kristu'soveanu namestniku. Ko^ nas j€t blagoslavl.ial in ko je daroval sv. mašo. nas je vse prevzel njegov veličastni, a tudii po- božni nastop. V pon-deljek smo se odpeljali h ka- takombam sv. Domitile in sv. Kalista, kjor smo> si ogledali podzeimieljske rove, kamor so pokopavali prve kri- stjane in mučence. V podkemeljski cerkvi sv. Domitik? je 12 oltariev. Mi- lostljivi tržaški škof je prod daritvijo sv. maše spregovoril. par navduiscnih besed v proslavo svetih mučencev, in po'kpepitev naše vere, za katero so miičenci tako junaško umirali1. — Da- leč v podzemskem rovu na oltarju nručencev j-e daroval daritciv sv. ma- ze č. g. vodiitelj tržaške Mar. drnžbe. O da bi bili vi slišali, kako milo je donola slovenska pesem iz podze- nicljskili rovov. Ta dan so vsi %g. dn- hovniki maševali v katakomibah in vsi roinarji so tu prejelii sv. obliajilo. Za v torek opdldne nam ie oibljub- ljena avdlijoica pri sv. očetu. Ču.icino glasove, da se jci malo ro- marjcv prijavilo za gorisiko naidško- fijo, kakor nas je tudi iz Trsta in Istre malo. To je velika Skoda. Tii- kajšnji romarji so vsi navdušeni, ko viclijo toliko znamenito&ti, lepih cer- kov, starih spomenikov, toliko Jepih slik in kipov in slikanih soban in hodmikov v Vatrkanu in v kraijevi palači v Kvirinalu. Nobenomu ni žal za trošek in trud, ki je združen z ro- manjem. Zato želijo, dla bi čim več Goričanov poroinalo v Rim in da bi bili delcžni te srcčc, ki jo zdai uživa- jo tržaški in isterski romarii. Pozdravi fantov - vojaliov Oj, ta soldaški boben... (Pozdravi iz Bar cure.) Topničarji iz Spezie, sedai na voj. vajali pozdravljamo vse starše, de- klcta, diomačine in naša izobr. druš- štva, posebno pa pevske zborc. Tudi tu na daljni francoski m'eii scdaj lopo odmcva na'sa narodna pesem. »Qorisko Stražo« prejcmamo redno. Vaseli smo njenih novic, ki nas po- peljejo kar malo nazaj v naše lepe kraje! Bog živi! Starec Ferd. (Barkovlje); Markic A. (Vrtojba); Fcrligoj B. (Rubljc); Furlan 0. (Skopo); Ferfolia F. (Voj- scica)- Tavčar F. (Vojščica): Kosu- nik M. (Gorjansko); Trobec A. (Klanc); Kovač F. (Postoina); Ceč F. (Postojna); Simčič F. (Postojna); Trost A. (§1. Vid); Jež A. (Vipava); Možina^A. (Sclo): Pišot .1. (Sclo); Sušelj Š. (Košana); Samson A. (Tr- novo); Grebenjak J. (Deskle); Klan- čič G. (Miren); Komclj P. (Qorica); Brsziger J. (Kanal); Sei F. (Trst); Razpor A. (Klana); Simčič A. (Za- biče); Dolcnc A. (Divača): $turrn R. (Herpelje); Pcgan J. (Ponikvc); Vikan J. (Dobravlje); Lavrcnčič J. (Doberdiob); Suban M. (Trst); Vra- bec K. (Pliskovica); Scdmak P. (Za- gorj'e1); Ivančič Fr. (Male L(^če); Go- lob A. (Idriia); Ko^ej L. (Sp. Idrija); Rudolf R. (Crni vrh); Rupnik A. (Sp. Idrija); Grud'en A. (Idrija). Listnica Kmetsko - delavske zveze in poittičnega društva „EdJnosti„ v Gorici. 1. F. T. Drcginj: Registerski urad ima v smislu čl. 33 registerskega za- kona od 30. decombra 1923. pravico zvišati po strankali cenjcno vrcdnost pogodbencga prcdimeta. Slranka mo- ra v roku 3 mescccv rekurirati proti uradno zvišani ccnitvi, če ie uradna canitev znatno previsoka. 2. C. L. in B. A. Koritnica-Gaho- vo: Tajnistvo bo napravilo rkurz proiti predipisu hišnega d'avka; vadar Vas opozarja, da nimata pravic do popolnega oproščenja hišnega iav- ka, poizkusili bomo doseči znianje predpisanciga obdačljivega dblidka. 3. Žpn. Crni Vrh n. Idrijo: Rccurz proti negativnemu odiloku F. M. f bil brezusipešen, kcr je bila prosnja>/lo- žena šeie po 31. doc. 1923. R(x za vlaganje prošsnj do 1. oktobra 926 je bil podaljšan, todti samo za tko- zvane indirektne pokojnine, to j za pokojnine, ki jili imajo pravico d'biti stariši, vdove, sirote, bratie in setre po padlih v vojni. 4. K. A. Štanjel: a) Prošnje za roj- no odškodnino ne morete več najra- viti; b) pokojninsko prošnio bo DČe laliko vložil, pa bo Ie tcžko ugolno resisna, ker ima poleg padlcga sim še druge sinove; če je bolchen in v vso- ki starosti naj poizkusi vseeno la- praviti prosnjo potom žuipanstva; c) glede F. A. in M. A. tajnistvo ni šc prejelo odgovora. 5. M. 1. Livck: Vložite prosnjo za povišanje pokojnine potom žuipin- stva; v proisnji zahtcvajte noiv zdriv- niški pregled. 6. A. P. Smilwl - Postojna: Zgbsite se radi »obč. zomljišča« ob Driliki o- sebno v tajništvu. 7. K. I. Staroselo - Kobarid: V Vaši zaldlevi smo posredovali, pa nismo še dobili odgovora. 8. L. S. Sp. Idrija: a) Idriiska dav- karija razpošilja sedaj plačilne nalo- ge, ki se tičcjo dcžclne dokladc na zernljiški davek; ne gre torej v tern slučaju za dvakratno plačevanje iste- ga dlavka. b) v zadevi Č. F. smo pre- jeli odgovor, ki smo ga priobčili v »0. S.«; dirugega odgovora nismo še prcjeli. Skupini K. D. Z. v Idriii: a) Likar J. Vojsko naii vloži prcd poteköm trimesečnega roka rekurz proti negativncmiu odiloku: b) poslanec Besedniak se mudi sc- daj v Rimai in tajnistvo ga je naprosi- lo, da posreduje v naprošenih zade- vah gozdarjev in rudarjev kakor tudi v vseh štirih posameznih slučajili vpnkojencev iz Vojskega; c) na vsc dmga vprašanja Vain bo tajnistvo odgovorilo v kratkem pis- men o. Skupini K. D. 1. v Bovcu: a) V vojno-mdškodninski zadevi M. F. in Ml. M. bo tajnistvo posredovalo; b) ua druga vprašanja Vam bo tajnistvo pismeno odgovorilo. Tajnistvo K. D. Z. v Gorici. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Jan. Franke, žirpnik 15 L; Luka Ha- lat, Istra 10 L; Franc Krivičič, žup- nik 10 L; Val. Knavs, Logic 10 L; Fran Črnigoj, župnik 10 L. — Srčna livala! Izjava.* Podpisani sem moral v teku neko- liko let prestati mnogo obrekovanj in ncspodbbnih podli-h očitani od strani občiuarjev zoper moje poštenje; namreč, da sem občino kot bivši obč. tajnik sleparil. Starešinstvo ie na že- 1 jo ljudstva vzelo izvedlenca. ki je vse raenne natančno preglcdal, nato ugo- tovil, da me jc ljudstvo po krivici obrekovalo. Kdor je pa vkljub temu ostal ne- veren Tomaž, naj si račune v obč. uradu O'gleda, kjer bo ua lastne oči vidtl, sem li jaz občini dolžan ali nasprotno. Koliko in koniu je pa vojaštvo za posekana drva in pašnjo trave vpla- čaloi, se prav laliko prcpričate pri bivši K. u. k. Militär - Intendanz v ^radcu; tamkaj dlobite še vedno vsa pojasnila. Torej se je pilo na mddvedavo kožo. Gnuir, 9. 9. 1925. I Franc Milost, poštar. *) Za članke pod tcm naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. NEKA OSEBA je zgubiia dne 5. t. m. denarnico s preoejšno svoto donarja in neki račun, od šompeter- ske proge do Ra&tela. Posten najdi- telj naj priness na upravo, kjer dobi uagrado. NA PRODAJ JE po najnižjih ce- nali: vsakovrstno pohištvo. novo in rabljeno, kompletne spalne sobe in posaanezni kosi, via Duomo St. 4. pod veliko cerkvijo v Gorici. V1NARSKA ZVEZA v Gorici na- znanja, d'a se je preselila s svojo za- logo vina v ulico Formica štev. 1. tik Piazza Como. PRI UPRAVI »Goriške Straže« je na prodaj časopisni papir. Pozor! Naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši v Solkanu (Solkanska cesta) last- no TRGOVINO Z MEŠANIM BLA- GOM. Blago prvovrstno, cene zmer- ne, postrežba točna. — Za obilen obisk sie priporoča I. VELIŠCEK, SOLKAN 369. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špceijalist za usfcne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9, do 12. in od 3, dO 5. Vrnil se je zivinazdraunih H. C1UFFBKIH UiQ Pifteri 10 (prej Czörnig) GOR IC A Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija De. 9. DE FIOHI y GORICI, CDRSQ VITT. EM. III. St. 1* SPRE3EMA OD 9 - IZ IN Z -» Lloyd Sabaudo. Prihcxinje voznje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: Conte Verde« 22. 9. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 12. 10. 1925. »Principe di Udine« 16. 9. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 25. septembra 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle št. 4. MESTN9 HRÜNILHIGÜ L]UBL]9NSKfl (Gradska štedionica) ^^^^ v LJUBLJANI - Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov krön Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamei za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana. z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma varna. „Mundlos" šivalni stroji „Goricke^ duoholBSfl, motoFini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehanična delavnica, Piazza Cavour štev. S. Ljubljanska posojilnica = r. z. z o. z. v LJUBLJANI —- JMestni trg §lev. O. Hraniine vloge na knjižnice in tekoči račun = obrestuje najjugodneje = Posojilo daje proti popolnluspnosti na vhnjižbein proti dobremu poroštuu