Maja Vidmar
Pesmi
Mirovanje
Tam pa mirovanje srečnih, ki kot bog ne trpijo
v presežkih užitka, živalski usodi kradljivcev boga.
Večnost
Gledam naskrivaj v zatilje, kam padajo konice las, in v prste, kam... Končano bo, ko bom spregledala, za hip obrnjena drugam.
V napotju
Sama ne bi, bi se raje ob tebi naredila mrtvaka. A ustrašil bi se blede gline, ki ne čaka. A ne mine.
Gostota pozicije
Tu
sem. Neučakana. Stoje. Z lobanjo v glavi čudežnost bedim in sem ponižna, da me že skoraj ni. A počasneje kot stojim, redkeje sem še tu. Razredčena. Živim leže.