Dol go ročne spre mem be oko lja 2017
Ljub lja na, 11. 5. 2017
V pro sto rih Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti je 11. maja 2017, v or ga ni za ci ji Inšti tu ta
za ar heo lo gi jo Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (ZRCSAZU),
po te kal četr ti pos vet z na slo vom »Dol go ročne spre mem be oko lja« (po ročili o pr vem in dru gem pos -
ve tu sta ob jav lje ni v Geo graf skem vest ni ku 83-1 in 85-1). Enod nev ni, sedaj že tra di cio nal ni bie nal ni
pos vet je edi no slo ven sko srečanje, ki združuje ra zi sko val ce z naj raz ličnejših po dročij, ki se vsa ka po
svo je do ti ka jo okolj ske zgo do vi ne.
Na to krat nem pos ve tu se je zvr sti lo de set pre da vanj, kar je po šte vi lu po dob no dru ge mu (8) in tret -
je mu pos ve tu (10) ter na ka zu je na šte vi lo pris pev kov in so de lu jočih ved, ki jih or ga ni za tor ji lah ko
pričaku je jo tudi v pri hod nje.
Ma te ja Ferk in Ma tej Li par (oba Geo graf ski inšti tut An to ne Me li ka ZRC SAZU) sta pred sta vi la pa -
leo hi dro loške raz me re na pla no ti Nul lar bor v Av stra li ji, Mit ja Pre lovšek (Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa
ZRC SAZU) pa vpliv pod neb nih spre memb na geo morf ni raz voj kra sa. To maž Fa bec (Za vod za varstvo
kul tur ne de diščine Slo ve ni je) je s po močjo se di men tov v vr tačah pred sta vil an tro po ge ne vpli ve v poz -
no plei sto cen ski in ho lo cen ski po kra ji ni Di vaškega kra sa. Sle di la so tri pre da va nja pos večena Ljub ljan ske mu
bar ju. Tjaša To lar (Inšti tut za ar heo lo gi jo ZRC SAZU) je s so de lav ci na pod la gi pa le oo kolj skih ra ziskav
ko lišč pred sta vi la pod neb ne in okolj ske raz me re v ti stem času. Ur ban Šilc (Bio loški inšti tut Jo va na Hadžija
ZRC SAZU) in An drej Mar tinčič sta pred sta vi la spre mem be rast ja na Ma lem pla cu za ra di vpli va člo -
ve ka v zad njih de set let jih, Alek san dra Kri vo grad Kle menčič (Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo,
Uni ver za v Ljub lja ni) s so de lav ci pa vpliv spre memb rast ja in hi dro lo gi je na raz voj šot ne ga bar ja v oko -
li ci Bevk od dru ge ga ti sočlet ja pred našim štet jem da lje. Sle dil je sklop šti rih pre da vanj po ve zan z gor skim
sve tom. Petra Jamšek Rup nik (Geo loški za vod Slo ve ni je) je s so de lav ci pred sta vi la se di men to loške ra -
zi ska ve na ob močju Ze len cev v Zgor nje sav ski do li ni, Mau ro Hr va tin in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut
An to ne Me li ka ZRC SAZU) pa tren de pre to kov v slo ven skih Alpah v zad nje ga pol sto let ja kot po sle -
di co pod neb nih spre memb in spre memb rabe tal. Mija Ogrin je pred sta vi la vpliv člo ve ka na ob li ko va nje
kul tur ne po kra ji ne v Ju lij skih Al pah, Maja An drič (Inšti tut za ar heo lo gi jo ZRC SAZU) s so de lav ci pa
pa le oo kolj ske razis ka ve se di men tov v Bo hinj skem je ze ru s pou dar kom na an tro po ge nih vpli vih.
Več o do se da njih pos ve to va njih lah ko pre be re te na splet nem na slo vu: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/stra -
ni/dso-dol go roc ne-spre mem be-oko lja#v.
Ma ti ja Zorn
3. med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca
Skop je, Ma ke do ni ja, 20.–21. 5. 2017
V Skop ju je spom la di po te ka la tret ja med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca. Na pro -
gra mu je bilo 71 pre da vanj sko raj 150 av tor jev iz 20 držav Evro pe, Afri ke, Azi je in Se ver ne Ame ri ke.
Konferen co or ga ni zi ra Društvo Geo bal ca ni ca (GeobalcanicaSociety), ki je tudi to krat opra vi lo odlično
delo. Glav ni vod ji kon fe ren ce sta bila Ivan Ra dev ski in Sve mir Go rin, pre da va te lja na Na ra vo slov no-
ma te ma tični fa kul te ti Uni ver ze Ci ri la in Me to da v Skop ju.
Pre da va nja so bila raz de lje na na tri vse bin ske sklo pe: PhysicalGeography(29 pre da vanj),Cartography,
GIS,SpatialPlanning,TeachingandEducationalGeography (20 pre da vanj) ter Socio-EconomicGeography
(22 pre da vanj).
Kon fe ren ce smo se ude ležili tri je slo ven ski geo gra fi: Rok Ci glič (sli ka 1), Dra go Per ko in Ma ti ja Zorn.
Na sto pi li smo z re fe ra tom: ChangingRiverCoursesandNationalBorders (soav to ri ca je tudi Ma te ja Breg
Va lja vec).
V so bo to so po te ka la pre da va nja, v ne de ljo pa so or ga ni za tor ji iz ved li še stro kov no ek skur zi jo v ju -
go za hod no Ma ke do ni jo, slo ven ski ude leženci pa smo si og le da li tudi os tan ke an tičnega me sta Sto bi
161
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja
162
Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017
Slika1:RokCigličpreduvodnimnagovoromnakonferenci.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Slika2:Stobijemednajboljznanimiarheološkiminahajališčiv Makedonijiinserazprostirana27ha.
Mestojebilonaseljenov 6.stoletjupredKristusom,največjirazcvetpajedoživelomed1.in3.stolet-
jempoKristusu,doklernibilov 7.stoletjuopuščeno.
M
AT
IJA
Z
O
RN
163
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja
(sli ka 2) 20 km ju govz hod no od Ve le sa, Na rod ni park Pe li ster, ki je s 172 km2 dru gi naj večji v Ma kedo -
ni ji, Pres pan sko je ze ro (slika 3) in Bi to lo, ki je bila še na začetku 20. sto let ja tret je naj večje me sto na
Bal ka nu, za Ca ri gra dom in So lu nom.
Vse in for ma ci je o kon fe ren ci naj de te na splet nem na slo vu: http://www.geo bal ca ni ca.org.
Po končani kon fe ren ci smo v po ne de ljek na po va bi lo vods tva obi ska li Na ra vo slov no-ma te ma tično
fa kul te to Uni ver ze Ci ri la in Me to da v Skop ju. Dra go Per ko se je se stal z de ka nom, pro de ka nom in dru -
gi mi vo dil ni mi de lavci fa kul te te ter pred sta vil pro jekt no delo v  Slo ve ni ji, pred vsem iz kušnje pri
med na rod nih pro jek tih, Rok Ci glič in Ma ti ja Zorn pa sta iz ved la vab lje ni pre da va nji na Od del ku za
geo gra fi jo te fa kul te te. Upa mo, da bo to pri po mo glo k na dalj nji kre pi tvi so delova nja med ma ke don -
ski mi in slo ven ski mi geo gra fi.
Dra go Per ko, Rok Ci glič, Ma ti ja Zorn
Četr ti sve tov ni fo rum o ze melj skih pla zo vih
Ljub lja na, 30. 5.–2. 6. 2017
Ko nec maja in v  začetku ju ni ja je v  Can kar je vem domu v  Ljub lja ni po te kal Četr ti sve tov ni
forum o ze melj skih pla zo vih (4thWorldLandslideForum). To vrst na srečanja po te ka jo pod okri ljem
Mednarodnega kon zor ci ja za ze melj ske pla zo ve (International Consortium on Landslides – ICL;
http://icl.iplhq.org/ca te gory/home-icl/), ki je bil us ta nov ljen leta 2002 v Kjo tu (Ja pon ska). Tema fo ru -
ma niso zgolj pro ce si pla ze nja, pač pa vsi večji po bočni pro ce si, to rej tudi skal ni po do ri in dro bir ski
to ko vi. Prvi fo rum je bil v To kiu leta 2008, dru gi v Rimu leta 2011 in tret ji v Pe kin gu leta 2014. Po leg
ICL so tokrat no srečanje soor ga ni zi ra li še Med na rod ni pro gram za ze melj ske pla zo ve (Internatio-
nal ProgrammeonLandslides – IPL; http://iplhq.org/) pod okri ljem UNESCA, Uni ver za v Ljub lja ni in
Geološki za vod Slo ve ni je. Srečanja se je ude ležilo prek 600 ude ležencev iz več kot pet de set držav. Fo -
rum je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pre da vanj ude ležen cev, pred sta vi tev po ster jev, raz prav raz ličnih
Slika3:SlovenskiudeleženciRokCiglič,DragoPerkoinMatijaZornobnekdajnajboljjužnitočki
Jugoslavije;južnoodvasiDolnoDupeniobvzhodniobaliPrespanskegajezera.
M
AT
IJA
Z
O
RN