V trdšeir življenju si je izoblikoval tovariški odnos do svojih sodelavcev. Vedno je pošteno vrednotil skupne delovne napore. Bil je eden najbolj zvestih sodelavcev, pobudnikov in vodij raziskovalnih projektov inštituta za geografi- jo univerze v Ljubljani od njegove ustanovitve dalje. Pionirsko in vzorno je razvijal geografsko raziskovalno delo predvsem na didaktiki geografije, agrar- ni ter regionalni geografiji in kartografiji. Zapustil nam je več kot 100 ti- skanih enot: knjig, razprav, atlasov, kart, ekspertiz in strokovnih recenzij. Bil je član redakcijskih odborov slovenskega geografskega znanstvenega tiska. Svojim domačim krajem se je oddolžil s številnimi raziskavami in tiskanimi deli o problematiki gorskega knetijsktva. Zlasti je pomembna njegova knjiga o Mežiški dolini v zadnjih 100 letih, ki je njegova doktorska disertacija. Med prispevke k osvetlitvi sodobnih problemov dežel v razvoju sodita dva ob- sežna učbenika o Afriki in Latinski Ameriki ter poljudnoznanstvena knjižica "Svet se spreminja, človek in hrana". Med njegova pionirksa dela sodi Veliki atlas sveta, ki je bil večkrat ponatisnjen v arugin jugoslovanskih republikah. Pokojnik sodi tudi med tiste geografe, ki so skušali z rezultati svojega raz- iskovalnega dela pomagati Slovencem v zamejstvu. Že leta 1963 ga srečamo v geografski ekipi, ki je preučevala slovensko Porabje, nekaj let kasneje pa med pisci o problematiki kmetijstva na narodnostno mešanem ozemlju avstrij- ske Koroške. Je tudi avtor zemljevida z italijanskimi in slovenskimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji in zemljevida Tržaške pokrajine s slovenskimi krajevnimi in ledinskimi imeni. V zadnjem času se je ves posvetil marksističnemu razvijanju didaktike geogra- fije za reformirano osnovno in usmerjeno srednjo šolo. S svojimi tiskanimi prispevki in referati na posvetovanjih v Jugoslaviji in tujini, še zlasti z referatom na Svetovnem kongresu geografov v Moskvi leta 1975, je pritegnil s svojimi pogledi na didaktiko geografije pozornost domače in širše strokov- ne javnosti. Če je le mogel, je posredoval svoja spoznanja tudi širši jav- nosti v poljudnoznanstvenem tisku. Ob napornem raziskovalnem ter pedagoškem delu se ni nikoli branil dela in funkcij v družbeno političnih in strokovnih organizacijah. Med drugimi je opravljal tudi funkciji sekretarja ZK na filozofski fakulteti in predsed- nika Geografskega društva Slovenije. Vse njegovo obsežno delo, ki ga je opravil pokojnik, ostaja trajen in pomemben prispevek k razvoju slovenske geografske znanosti, nam geografom pa nalaga , da v njegov spomin nadaljujemo z njegovim skoraj dokončanim ali še nedokončanim delom na velikih za geografijo in vso slovensko družbo pomembnih delih, na slovenskem Nacionalnem atlasu, na Šolskem atlasu, na pripravi učbenikov za pouk geografije v osnovnih šolah in v šolah usmerjenega izobraževanja ter kart s slovenskimi krajevnimi in ledinskimi imeni za Goriško, Beneško Slo- venijo in Kanalsko dolino. Vladimir Klemenčič OBISK HRVATSKIH GEOGRAFOV V LJUBLJANI Novembra 1978 je bilo srečanje sodelavcev odseka za geografijo vseučilišča v Zagrebu in pedagoško znanstvene enote filozofske fakultete v Ljubljani. Za obe ustanovi je bilo srečanje pomemben dogodek, prav tako pa tudi za hrvaško, slovensko in jugoslovansko geografijo. Tako močno in na vseh ravneh dekla- rirano medrepubliško sodelovanje, ki je sicer bilo med geografi iz vseh re- publik in pokrajin nasplošno zadovoljivo z viškom, na štiriletnih zveznih kongresih (zadnji leta 1976 v Beogradu), na simpozijih, z izmenjavo predava- teljev, na strokovnih obiskih, pod strokovnim vodstvom ekskurzij, z objavami 52 v geografskih revijah, izmenjavo literature ter v skupnih nastopih na mednarod- nem področju, je dobilo s tem novo obliko. Dosedanji stiki slovenskih in hrvaških geografov so bili dolga lete., seveda z obdobnimi nihanji, tesni, plodni še iz časov predavanj prof.Rubioa na geografskem inštitutu ljubljanske zniverze. Sodelovanja se je zlasti močno razmahnilo po letu 1960 s skupnimi terenskimi vajami študentov, skupnim na- stopanjem na simpozijih in sodelovanjem na agrarnogeografskem medrepubliškem projektu "Transformacija agrarne pokrajine in karta izkoriščanja zemljišča". V Ljubljani in Zagrebu sta se razvili podobni socialnogeografski usmeritvi, njihov U3peh pa so številne monografske in druge razprave, ob katerih je rastel številen mlajši rod raziskovalcev. Končno je hrvatsko geografsko društvo v znak dolgoletnega tesnega sodelovanja podelilo akademiku prof.dr.Sve- tozarju Ilešiču naslov častnega člana društva. Srečanja so se udeležili člani obeh oddelkov. Iz Zagreba profesorji Mladen Friganovid, Josip Ridjanovič, Mladen Šegota, docenti Zlatko Pepeonik, Miroslav Sič, Milan Vresk, predavatelji Mirko Brazda, Ivan Malkoč ter stro- kovni sodelavci oziroma asistenti Petrica Novosel, Andrija Bcgnar, Jasna Pepeonik in Dane Peinovid, iz Ljubljane pa profesorji Ivan Giims, Vladimir Klem^nčič, Igor Vrišer, Mirko Pak, Marjan Žagar, doc.Franc Lovrenčak, asi- stenti Marijan Klemenčič, Dušan Plut, Andrej Černe, Anton Gosar in višji bibl. Tatjana Šifrer. Na srečanju so bile izmenjane podrobne informacije o pedagoškem in znanstveno- raziskovalnem delu obeh oddelkov ter posameznih sodelavcev posebej, prav tako pa smo izmenjali izkušnje pridobljene pri reševanju številnih problemov na področju geografskega izobraževanja, še posebej na višji in visoki stopnji. Plod srečanja je dogovor o nadaljnjem poglobljenem sodelovanju z vsakoletni- mi srečanji, izmenjavami predavateljev, s tesnejšim sodelovanjem na znanstve- no-raziskovalnem področju, z večjo udeležbo na simpozicijih, ki jih organizi- rata oba oddelka, z usklajevanjem sodelovanja v raznih zveznih organih, v tisku, vodstvu ekskurzij itd. Sodelovanje naj se poglobi na vseh ravneh, od posameznikov, oddelkov do obeh geografskih društev, s čimer bi zajeli obe sosednji republiki v celoti in čim večje število geografov. Naslednje sre- čanje, ki bo tudi sitrokovno poglobljeno in problemsko opredeljeno, bo sredi letošnjega leta. Mirko Pak GEOGRAFSKI PROBLEMI ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA - JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ Z MEDNARODNO UDELEŽBO V CELJU SEPTEMBRA 1973 Na pobudo komisije za znanstveno delo geografskega društva Jugoslavije je inštitut za geografijo univerze v Ljubljani pripravil mednarodni simpozij o geografskih problemih življenjskega okolja. Osnovni namen simpozija je bil, da izsledke slovenskih raziskav prikaže šir- šemu krogu geografov iz Jugoslavije in od drugod ter da se udeleženci seznani- jo tudi z metodami in dosežki raziskovalnega dela v drugih naših republikah in tujini. Uspeh simpozija pa ni samo v izmenjavi medrepubliških in mednarod- nih izkušenj in spoznanj, temveč tudi v tem, da je spodbudil zanimanje širšega kroga različnih ustanov in tudi iz šol. Simpozija se je udeležilo 144 strokovnjakov, od tega ¿9 iz tujine, 13 pa iz drugih republik Jugoslavije.Med udeleženci je bilo 62 profesorjev oziroma učiteljev. Med 32 referati jih je bilo 14 iz tujine. Razvrstiti jih je moč v tri skupine: 1. Teoretsko metodološki referati; med njimi naj opozorim na referate dr.Laha: Ekonometrični in humanistični vidiki okolja in dr.Rupperta: Socialnogeo- 53