GLASILO OBČINE DOMŽALE
5. december 2008 - letnik XLVIII, št. 14
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in
Župnjiska Karitas Domžale
Knjižnica kot tretji prostor
Vabita na
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za splošne knjižnice, je ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic osrednjo prireditev pripravila 20. novembra 2008 v Knjižnici Domžale ter jo združila z okroglo mizo Knjižnica k uporabnikom ali uporabniki h knjižnici, razglasili pa so tudi zmagovalce izjemno odmevnega literarnega natečaja Zgodbe iz knjižnice. Častna gostja prireditve je bila soproga predsednika Republike Sloevnije, Barbara Miklič Türk, ki je prisotnim povedala prav posebno »zgodbo iz knjižnice«: s predsednikom republike sta se spoznala prav v knjižnici. Gostom prireditve - bralcem, predstavnikom slovenskih splošnih knjižnic in predstavnikom medijev, sta spregovorila tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je govoril predvsem o povezanosti občine in knjižnice ter posebej pohvalil vse zaposlene v Knjižnici Domžale za njihovo delo ter številne prireditve, in Breda Podbre-žnik Vukmir, predsednica Sekcije za splošne knjižnice, ki je govorila o vlogi in problematiki knjižnic. Med številnimi prisotnimi sta bili tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, dr. Melita Ambrožič, in mag. Tatjana Likar z Ministrstva za kulturo.
(nadaljevanje na strani 5)
V prenovljeni Hali Komunalnega centra bo za vse dovolj prostora.
v petek, 5. decembra 2008, ob 16.30.
v Hali Komunalnega centra
Domžale
Prireditev so omogočili
Občina Domžale in domžalske krajevne skupnosti.
Spominska slovesnost
Človek z odprtim srcem - za vsakogar
17. novembra je bila velika dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale mnogo premajhna za vse, ki so se želeli spomniti velikega domžalskega glasbenika, kulturnika in prvega častnega občana Občine Domžale, profesorja Staneta Habeta.
(nadaljevanje na strani 17)
15 let uspešnega dela KD Groblje
Od pevskih zborov do dramske skupine in folklore
Na pobudo Antona Košenine in Staneta Cotmana, sedanjega podpredsednika Kulturnega društva Groblje, so se na ustanovnem občnem zboru, 3. septembra 1993, v gasilskem domu v Srednjih Jaršah, zbrali domačini z namenom, da ustanovijo Kulturno društvo Groblje. Ob tem je treba poveda-
ti, da to ni začetek kulturnih dogajanj na tem območju naše občine, saj so se kulturniki združevali že pred vojno, poseben pečat pa je kulturnemu dogajanju v kraju dal svetovno znani Oktet bratov Pirnat.
(nadaljevanje na strani 16)
Naslednja številka Slamnika izide 19. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov pa je torek, 9. decembra 2008. Voš čilnice in dobre želje za leto 2009 bomo sprejemali
do vključno 12. decembra v Kulturnem domu Franca Bernika, do 12. ure, ali do 14. decembra, na elektronski naslov: slamnik.urednica@gmail.
60 let Planinskega društva Domžale
Društvo po meri gora
Potem, ko so v oktobru skupaj z Društvom plezalcev Koper v veliki Ospski steni uspešno organizirali in izvedli 11. memorial Janeza Jegliča - Johana, so se člani Planinskega društva Domžale posvetili prireditvam ob svojem 60. rojstnem dnevu, kateremu so sicer namenili vse prireditve v letu 2008.
(nadaljevanje na strani 20)
30. rojstni dan Atletskega kluba Domžale
Atletika je način našega življenja
Praznovanju 30. rojstnega dne Atletskega kluba Domžale je bilo namenjeno vse leto 2008, saj smo ob državnem prvenstvu v gorskem teku na Šumberku v njem pripravili prva državna prvenstva tudi na naši novi atletski stezi v Športnem parku Domžale. Pred rojstnim dnevom smo bili posebej veseli podatka, da ima Atletski klub Domžale skoraj 200 članov in članic, med njimi veliko najmlajših.
(nadaljevanje na strani 21)
Deset let
v
Športnega društva
v
Želve Radomlje
ŠD Želvo smo ustanovili oktobra 1998, ko se nas je zbralo enajst športnih navdušencev, ki želimo narediti nekaj zase in za druge.
(nadaljevanje na strani 22)
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Drage bralke, dragi bralci,
pozdravljeni v predzadnji številki Slamnika, ki že diši po prihajajočih praznikih. Vabimo vas na miklavžev sprevod, ki bo v petek, 5. decembra na božičkov, ki bo v torek, 23. decembra, bolšji sejem in silvestrovanje na prostem. Mesec bo prav gotovo prekratek za obisk vseh prazničnih prireditev, si jih pa lahko pogledate v rubriki Koledar prireditev. Seveda pa vam ponujamo veliko zanimivega branja tudi v drugih rubrikah. Ob jubilejih Knjižnice Domžale, Planinskega društva Domžale, Atletskega društva Domžale, Športnega društva Želve še zanimiv intervju s Zoisovim nagrajencem, dr. Igorjem Škrjancem in Markom Ocep-kom, priznanim fotografom. Prijazno so nas z opisom svojih aktivnosti presenetile šole, ki so pokazale, da svojim učenkam in učencem ponujajo aktivno preživljanje prostega časa. Ponujamo vam še prebiranje prispevkov o aktivnostih društev ter seveda nekaj povsem strokovnih vsebin, ki so jih želeli izpostaviti vaši soobčani in soobčanke, npr. o kvaliteti Kamniške Bistrice, o ponovni vrnitvi starega instrumenta Kornofona in ostalih temah. Veselim se teh člankov, ki po moji oceni prinašajo pomemben dodatek k vsebinski širini glasila.
Želim vam čimbolj prijeten in čimbolj prazničen december.
urednica
Županov sprejem
s/
Čestitke za devet zlatih maturantk
Župan Toni Dragar je s sodelavci pred kratkim pripravil tradicionalni sprejem za zlate maturante z območja Občine Domžale. Zaradi študijskih, najbrž pa tudi drugih obveznosti, letošnji sprejem ni bil preveč dobro obiskan.
Tjaša Zupane k, Tina Goropečnik, Tina Karner, Sonja Kokalj, Lucija Penko, Katja Vozel, Nika Nemec, Kaja Prosenc in Sarah Gomezelj so imena in priimki devetih zlati maturantk, ki že nekaj časa obiskujejo različne fakultete in se trudijo, da bi bile enako uspešne kot v gimnazijah. Obiskujejo sila različne fakultete, saj jih najdemo na Medicinski fakulteti, Fakulteti za farmacijo, na
Fakulteti za arhitekturo, nekaj jih je na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. Ob iskrenih čestitkah so bile deležne tudi finančne pomoči, ki jo bodo lahko koristile za nakup učbenikov ali druge potrebne literature, poklonili pa smo jim tudi majice z napisom »Rad imam Domžale.«
Upamo, da se bodo »zlata« dekleta, ki se ob pridnem študiju ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, strinjala, da jih predstavimo v naslednjih številkah Slamnika. Do tedaj pa, iskrene čestitke, zlate maturantke, in veliko uspeha tudi v prihodnje!
Urad župana
Bolšji sejem tudi v Domžalah na tržnici
Vsako nedeljo od 14. decembra dalje, od 9. do 15. ure,
vas vabimo na tržnico v Domžale (poleg parkirišča Vele).
Praznični sejem
pripravljamo 27. in 28 decembra v Športnem parku Domžale.
Vabljeni!
Ko smo v vrtcih jedli med za zajtrk
Med je dober in radi ga imamo
Tudi letos se je Čebelarsko društvo Domžale odločilo, da sodeluje v vseslovenski akciji »Medeni zajtrk«, v kateri se je več kot 55 tisoč malčkov iz slovenskih vrtcev sladkalo z medenim zajtrkom. Čebelarji so s podarjenim medom poskrbeli, da so domžalski vrtci dobili med, za obisk enega od medenih zajtrkov pa se je odločil tudi župan Tone Dragar.
Prijetno četrtkovo jutro v Vrtcu Urša sta skupaj s svojimi vzgojiteljicami polepšali skupini levčkov in sovic, ki sta članom Čebelarskega društva Domžale, županu ter direktorici Vrtca Urša, Antoniji Dobršek, zapeli in zaplesali o čebelici, ki leta od cveta do cveta. O izobraževalni akciji, ki jo je letos drugič po vsej Sloveniji pripravila Čebelarska zveza Slovenije, je najprej govorila direktorica vrtcev, otroke pa je pozdravil župan Toni Dragar ter jim govoril o svojih izkušnjah z medom in jim svetoval, naj pojedo čim več slovenskega medu, če želijo biti veliki in zdravi. Janez Mihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, pa je otrokom govoril o zdravem načinu življenja tudi z medom, pa tudi o skrbi za čebele in okolje, saj je njihova vloga v naravi nenadomestljiva in nujno potrebna za ohranjanje ravnovesja. Svetoval jim je, naj namesto čokolade in bonbonov vzamejo žličko medu. Vsi otroci, ki so
ob pomoči vzgojiteljic že prejšnje dni pekli medenjake, so prejeli tudi poučno in na oko prijetno zgibanko Čebelica moja prijateljica z nagradno igro.
Po pozdravih in pesmici, s katero so nas najmlajši opozorili na jesen, jih je s pesmijo o čebelici razveselila Pavla Cotman. Nato je bil na vrsti kviz, v katerem so otroci odgovarjali na vprašanja, povezana s čebelami in medom. Obiskovalci smo kar strmeli nad njihovim poznavanjem tega področja, saj so vedeli prav vse o čebelnjaku, koristnosti čebel, uporabi meda, našteti so znali vse
medene izdelke in tudi povedati, za kaj se uporabljajo posamezna čebelarska orodja, ki jim jih je pokazal Janez Mihelič. Še posebej pomembne pa so bile njihove izkušnje, ki so jih pripovedovali o uporabi medu v njihovih družinah. Zmagovalci so bili vsi in so iz rok predsednika prejeli med, še posebej pa sta bila medu vesela zmagovalca med posamezniki.
Hvala Čebelarskemu društvu Domžale za njihovo odločitev, da sodeluje v vseslovenski akciji, našim malčkom pa veliko medenih zajtrkov.
Vera Vojska
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, vabi vse zainteresirane, da do 17. decembra 2008 na vložišču Občine Domžale podajo vlogo za
brezplačni najem stojnice
v času novoletnega dogajanja v Športnem parku Domžale. Vsak posameznik ima na voljo najem stojnice v času od 29. decembra, od 14. do 20. ure, do 30. decembra, od 10. do 18. ure. Izmed prispelih vlog bo organizator izbral vloge z najprimernejšimi prodajnimi vsebinami. Prednost
bodo imele vloge z novoletno-darilnimi vsebinami, kot so različni darilni programi, zimske pletenine, medeni in pekovski izdelki, sladki program ...
Vabljeni!
Ve č informacij dobite na tel.: 724 1321.
Rekreativci bodo odslej še raje obiskovali Arboretum Volčji Potok, saj so tam poskrbeli za pravi fitnes v naravi. Čestitamo!
Novo križišče na Viru je v zaključni fazi
Pogovor z novinarji
Začetek ločenega zbiranja bioloških odpadkov
V Občini Domžale smo skladno s sklepom Občinskega sveta Občine Domžale v mesecu novembru začeli z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov oziroma, strokovno rečeno, z ločenim zbiranjem organskih odpadkov iz gospodinjstev. S tem je tudi Občina Domžale sledila zakonom in pravilnikom s področja ravnanja z odpadki, ki od slovenskih občin zahteva vse bolj odgovorno ravnanje z njimi. Vse možnosti za vzpostavitev odgovornejšega ravnanja z odpadki, med katerimi je tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov iz gospodinjstev, pa so seveda dražje.
Nov sistem ločenega zbiranja organskih odpadkov iz gospodinjstev je poleg novih, višjih okoljevarstvenih zahtev, ki jim Občina Domžale sledi že od vsega začetka uvajanja ekoloških otokov, spodbudila tudi odločitev pristojnega ministrstva o zaprtju odlagališča v KS Dob. Po njegovem zaprtju je namreč pomemben strošek postalo tudi deponiranje (75% cene), ki je za ločeno zbrane biološke odpadke še enkrat cenejše kot za mešane komunalne odpadke. To je razvidno tudi iz primerjave obeh cen zbiranja, odvoza in deponiranja organskih odpadkov iz gospodinjstev in mešanih komunalnih odpadkov. To za občane na dolgi rok prav gotovo predstavlja pomemben prihranek. Pri vzpostavitvi novega sistema se je pojavilo kar nekaj zapletov in vpra-
šanj, o katerih smo vas sproti obveščali, od dodatnih pregledov izračunov za cene s strani revizorjev, ki jih je pred potrditvijo novih višjih cen zahteval Občinski svet, do kasneje različnih interpretacij o pristojnostih Občinskega sveta za potrditev omenjenih cen, o ločenem potrjevanju dneva pričetka zbiranja do pridobitve dokončnega soglasja vlade v odhajanju za predlagane cene mešanih komunalnih odpadkov. Kljub vsem neznankam, ki so se pojavile pri uvajanju novega sistema ločenega zbiranja organskih odpadkov iz gospodinjstev, pa lahko rečemo, da je za nami nadpovprečno dober mesec: »V Občini Domžale smo tako kot v občinah Mengeš in Trzin v prvem mesecu odvoza presegli pričakovano količino ločeno zbranih odpadkov, ki jih je na centru za ravnanje z odpadki v KD Dob prevzel izvajalec (skupaj 170 ton). Vsi ti odpadki so bili izredno čisti in bodo zaradi nadaljnje predelave v precej manjši meri obremenjevali okolje, kot bi ga kot del mešanih komunalnih odpadkov.«
V preteklosti je bilo kar nekaj govora o odstotku dviga cen, ki ga je pojasnil Vinko Juhart, podžupan: »V preteklosti smo v Občini Domžale plačevali eno nižjih cen zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov iz gospodinjstev v Sloveniji. V letu 2008 smo se s cenami približali drugim občinam, ki za odlaganje nimajo lastne deponije. Smo pa v pogovoru
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o.,
Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404
Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL
■	Člani uredništva
JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
■	Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR
■	Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je
potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
z JKP Prodnik dobili zagotovilo, da bomo po dokončni uveljavitvi sistema pregledali dodatne možnosti za nagrajevanje tistih, ki bodo ločeno zbirali odpadke na ekoloških otokih in ločeno odlagali tudi biološke odpadke.
Možnost za dogovor o nagrajevanjih prav gotovo obstaja. V primeru, da bomo občani in občanke Občine Domžale odlagali smeti na ekološke otoke in še dodatno ločeno zbirali organske odpadke, bodo naši zabojniki precej manj obremenjeni in bo možno znižati frekvenco odvozov
za mešane komunalne odpadke, kar bo prav gotovo vplivalo na ceno in jo znižalo v delu, ki predstavlja zbiranje in odvoz odpadkov. Prav tako v zimskih mesecih razmišljamo o bonusih za zbiranje, odvoz in deponiranje bioloških odpadkov.« Žal pa so vse to naša predvidevanja, ki jih ne moremo z gotovostjo napovedati, dokler ne bo nov sistem vpeljan in se bodo občani ter občanke nanj privadili, je pojasnil Marko Fatur, direktor JKP Prodnik.
Občina Domžale in JKP Prodnik
Silvestrovanje na prostem
V	Občini Domžale smo se odločili, da tudi v letošnjem letu organiziramo silvestrovanje na prostem. Uvedli bomo kar nekaj novosti, ki jih je naštel Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale: »Silvestrovanje na prostem bomo viz centra Domžal preselili v Športni park Domžale.
Nova lokacija bo, upamo, dobro sprejeta tudi s strani prebivalcev SPB-ja. Vsem pa se bo ponudila novo možnosti za silvestrovanje na prostem, in sicer v neposredni bližini drsališča.
V	času pred novim letom načrtujemo v bližini drsališča tudi
postavitev manjšega bolšjega sejma s prijetno glasbo. Dogajanje bomo skupaj z novim gostincem in novimi novoletnimi stojnicami popestrili ob drsališču.
O naši odločitvi bi želel obvestiti vse občane in občanke ter na silvestrovanje še posebej povabiti prebivalce in prebivalke centra Domžal, ki bodo lahko praznovali z nami in ne zaradi nas.«
Občina Domžale
stran
3
OBČINSKI SVET
22. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Sprejeta programa kulture in športa za leto 2009
22. seja Občinskega sveta Občine Domžale, 19. novembra 2008, se je začela s sprejemom zapisnika 21. seje. Po razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS, je bil zapisnik sprejet in svetniki ter svetnice so se lotili sprejemanja dnevnega reda 22. seje. Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagal, da se na dnevni red uvrsti aktualna problematika varnih poti v OŠ Dragomelj. Po pojasnilu mag. Marka Vreska, LDS, ki je povedal, da je v zvezi z omenjeno problematiko Svetniška skupina LDS pripravila poseben sklep, ter po pojasnilu župana Tonija Dragarja je predsedujoči Vinko Juhart, podžupan, predlagal v sprejem dnevni red 22. seje Občinskega sveta, ki je bil soglasno sprejet in svetniki ter svetnice so se lotili prve točke.
Vprašanja, pobude, predlogi
Cveta Zalokar Oražem, Zares, je postavila vprašanje o izjemno visokih plačah, ki jih imajo v okviru institucije Ljubljanske regijske razvojne agencije. Zanimalo jo je, ali je Občina Domžale kakorkoli statusno povezana z agencijo in ali ima možnost vpliva na dogajanja. Odgovoril je Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. Na drugo vprašanje, v zvezi z razrešitvijo problematike avtorstva v Slamniku objavljenega prispevka avtorice Anite Abraham, je podal odgovor mag. Milan Pirman, predsednik Izdajateljskega sveta glasila Slamnik. Majda Pučnik Rudl, SDS, je opozorila na neurejenost parkirišča ob železniški postaji v Jaršah; Anton Preskar, LDS, je opozoril na neurejeno cesto med Pe-lechovo cesto in vhodom v Industrijsko cono Jarše, povprašal je, kdaj se bosta obravnavala Aneks k investicijskemu programu za Halo komunalnega centra ter Poročilo o pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za tribuno na nogometnem stadionu. V zvezi s tožbami proti občini ga je zanimala vsebinska narava sporov, postavil je vprašanje v zvezi z ureditvijo okulistične dejavnosti za otroke - tudi z vidika čakalne dobe, podobno vprašanje pa je postavil tudi v zvezi s čakalnimi dobami pri preventivnih programih (mamografija, pregled prostate). Mag. Lovra Lončarja, SDS, je zanimala problematika urejanja parkirišča ob VELE, postavil je vprašanje v zvezi z višino finančnih sredstev za medijsko kampanjo za projekt ločenega zbiranja in odvažanja bioloških odpadkov ter problematiko usahnitve struge Kamniške Bistrice in posledicami. Katarino Karlovšek, SLS, je zanimala gradnja trgovskega centra
TUŠ ter pridobitev ocene potrebnih vlaganj v center Domžal in ocena vrednosti nepremičnin v lasti Občine Domžale ter zemljišč v solastnini občine ter Tuša. Janez Limbek, N.Si, je postavil vprašanje v zvezi z zidavo hiše ob brežini hudournika Rovščice. Mag. Jožica Polanc, DeSUS, je govorila o problematiki imenovanja novega ravnatelja OŠ Domžale ter stališčih članic Sveta OŠ, ki so imenovane s strani Občinskega sveta, zanimala jo je plača ter drugi prihodki direktorja Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Mag. Marko Vresk, LDS, je podal pobudo, da občina preuči možnost gradnje neprofitnih stanovanj na podlagi gradbene pogodbe, direktno z gradbenim podjetjem na lastnem zemljišču, odgovor pa mu je na seji podal župan Toni Dragar. Saša Kos, LDS, je podala pobudo o možnosti nižjega plačila storitev odvoza odpadkov, Franci Gerbec, SD, pa je predlagal, da Ljubljanski podjetniški center predloži Občinskemu svetu poročilo o svojem delu na območju Občine Domžale v celotnem obdobju dosedanjega izvajanja pogodbe z občino v roku 30 dni, Občinska uprava pa predloži Občinskemu svetu v roku 30 dni informacijo o vseh doslej nakazanih sredstvih za plačilo individualnih in kolektivne rente KS Dob v zvezi z odlaganjem odpadkov na odlagališču Dob in o porabi sredstev, ki jih je prejela KS Dob. Hkrati je predlagal, da Izdajateljski svet glasila Slamnik predloži Občinskemu svetu informacijo o obravnavi pritožbe svetnice Cvete Zalokar-Oražem glede objavljenega prispevka avtorice Anite Abraham in da se ta informacija uvrsti na dnevni red naslednje seje Občinskega sveta. Metka Zupanek, DeSUS, je predlagala večjo skrb za čistočo centra Domžal ter zagotovitev možnosti nakupa razglednic Domžal na večih mestih. Franc Černagoj, Zelena stranka, je naprej opozoril na problematiko dela odgovorne urednice Slamnika, dal pobudo za večjo informiranost občanov o delu občinskega sveta tudi preko lokalne televizije, pohvalil je postavitev premične okoljske postaje v Domžalah, predlagal, da o stanju Kamniške Bistrice, za katero so podali pobudo Zelena stranka, Ribiška družina Domžale in Društvo za varstvo okolja Domžale, čim prej razpravlja Občinski svet, opozoril je na gradbišče ob levem bregu Mlinščice na Rodici, želel pa je tudi pojasnilo, kolikšna bo skupna vrednost investicije - ureditev križišča na Viru ob gradnji trgovskega centra Hofer ter v kakšnem deležu bodo investicijski stroški izvedbe razdeljeni med Direkcijo za državne ceste RS, Občino Domžale in trgovsko podjetje Hofer.
BOŽIČKOV SPREVOD
V DOMŽALAH
23. decembra 2008 ob 17. uri
Sprevod bo potekal od Domžalskega doma po Ljubljanski in Kolodvorski cesti do ploščadi pred blagovnico Vele
Vabljeni!
Organizator prireditve: Beline, d.o.o Domžale Pokrovitelji: Občina Domžale, Domservis Domžale
Izpostavil je tudi vprašanje gradnje večstano-vanjske hiše na Savski cesti, nasproti gasilskega doma, ki je bila zgrajena na pločniku. Majdo Pučnik Rudl, SDS, je zanimalo, zakaj se na Hudem ne odvija odvoz bioloških odpadkov. Rok Ravnikar, SLS, je predlagal, da se v problematiko Doma upokojencev Domžale vključi občinska uprava, hkrati pa ga je zanimalo, kam se obrnejo kmetovalci, če jim divjad dela škodo. Robert Hrovat, SDS, je postavil vprašanje v zvezi z gradnjo Poslovne cone Želodnik in predlagal, da se v Turnšah čim prej postavijo obljubljene ceste ovir za umiritev prometa. Miha Ulčar, Zares, je izpostavil problem premaknjene meje med naseljema Homec in Nožice ter zahteval ponovno pojasnilo Geodetske uprave. Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal, da na eni od prihodnjih sej Občinski svet razpravlja o problematiki drog v naši občini. Opozoril je na neurejenost vodotoka Rače pod Kulturnim domom na Močilniku ter na potrebno ureditev protipoplavnega območja - postavitev zapornic, zanimalo pa ga je tudi, kdo upravlja z deponijo Dob ter kakšne so pravice in dolžnosti koncesionarja, posebej še, kdo izvaja monitoring nad delovanjem deponije in kakšne so izmerne vrednosti v odnosu na dopustne. Odgovor je na seji podal Marko Fatur, direktor JKP Prodnik. Pavel Cerar, LDS,
je dal pobudo občinski upravi, da točko Vprašanja, pobude in predlogi uvrsti na zadnjo točko seje Občinskega sveta. Odgovoril mu je Toni Dragar, župan. Pavel Cerar, LDS, je hkrati predlagal, da se v Dobu nazaj postavi ekološki otok, saj so trije za 1.300 občanov absolutno premalo ter da se za razbremenitev ceste skozi Turnše uredi cesta Dob-Turnše, za katero obstajajo projekti. Opozoril je, da bankine, ki so bile sanirane iz smeri Doba proti Turnšam, niso zadovoljivo narejene.
Volitve in imenovanja
Gradivo so svetnice in svetniki prejeli z vabilom. Po razpravi mag. Jožice Polanc, De-SUS, ki jo je zanimalo, kdaj bo pripravljen novi predlog članov in članic posameznih delovnih teles, glede na spremembe v posameznih svetniških skupinah, ter predlogu novega sklepa Svetniške skupine LDS, v zvezi z varno potjo do OŠ Dragomelj, ki ga je podal mag. Marko Vresk, ter mag. Lovra Lončarja, SDS, v zvezi s sestavo Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Marijo Koderman, stan. Sv. Trojica 11, 1233 Dob, se razreši funkcije predstavnice Občine Domžale v Svetu Knjižnice Domžale. Namesto nje se imenuje Katjo Pirnat, stan. Žeje 30, 1233 Dob.
2.	Petra VERBIČA, Srednje Jarše, Kamniška cesta 11, 1230 Domžale, se razreši funkcije predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale.
3.	Maksimiljana KARBO, Podrečje 22, 1230 Domžale, se razreši funkcije člana Sveta za preventivo in vz goj o v cestnem prometu v Občini Domžale.
4.	Občinski svet Občine Domžale imenuje v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale naslednja predstavnika:
•	Maksimiljana KARBO, Podrečje 22, 1230 Domžale - predsednik
•	Darko JENKO, Študljanska cesta 33, 1230 Domžale - član.
5.	Občinski svet zadolži in pooblašča župana, da v roku enega tedna, odloči o predlogu šole za določitev varnih in nevarnih šolskih poti od Bišč do Drago-mlja v šolo Dragomelj in o tem obvesti občinski svet.
Seznanitev z dokončni poročili Nadzornega odbora
Daljšo uvodno informacijo v zvezi z vsebino dokončnih poročil Nadzornega odbora je podal Tomaž Deželak, predsednik Nadzornega odbora. Svetniki in svetnice so obravnavali nadzorni pregled naslednjih postavk: Ureditev Češminovega parka v Domžalah; pregled dejavnosti na področju športa in rekreacije v letu 2006 - Športni park Ihan; poslovanja s sredstvi pridobljenimi oziroma namenjenimi za sanacijo in ureditev deponije Dob za leti 2006 in 2007. O pregledu poslovanja krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka ter ugotovitvah nadzornih pregledov je svetnike in svetnice podrobneje seznanil in opozoril na nekatere pomanjkljivosti ter vlogo občine. O poročilih nadzornega odbora je govoril tudi član Nadzornega odbora, Anton Tomažin. V razpravi so sodelovali: župan Toni Dragar, Janez Limbek, N.Si, Franci Gerbec, SD, Robert Hrovat, SDS; v daljši razpravi pa so nekatere poglede na poslovanje KS predstavili dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, ter Vera Banko, predsednica Sveta KS Simona Jenka, in Roman Kurmanšek, SDS, ob koncu pa je župan Toni Dragar pojasnil potek sprejemanja Odloka, ki bo uredil področje KS.
Nato so svetniki in svetnice soglasno sprejeli naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Domž ale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 6604 - Ureditev Češminovega parka v Domžalah.
2.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 8112 - Sofinanciranje Športnega parka Ihan, pregled proračunske postavke 8199 - Pokrivanje obveznosti preteklih let, konto 4208 - Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring in konto 4323 - Investicijski transferi javnim zavodom za leto 2006.
3.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 5102 - Sanacija in ureditev deponije.
4.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad poslovanjem Krajevne skupnosti Slavka Šlandra.
5.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad poslovanjem Krajevne skupnosti Venclja Perka.
6.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad poslovanjem Krajevne skupnosti Simona Jenka.
Letni izvedbeni program kulture
V	razpravi so sodelovali: mag. Lovro Lončar, SDS, o zagotavljanju sredstev za obnovo kulturnih domov, pohvalil je bogato ponudbo kulture v občini; župan Toni Dragar je podal informacijo o razmišljanju o zaposlitvi koordinatorja; Franci Gerbec, SD, je pohvalil odločitev, ki naj bi celovito uredila področje ponudbe z vseh področij, brošuro, kdo je kdo v občini, podprl je zamisel o tu-ristično-informativnem centru. Sprejet je bil naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2009.
Letni izvedbeni program športa
V	razpravi so razpravljali Franc Gerbec, SD, ki je vprašal, kdaj bo pripravljen odlok o pogojih in merilih za uporabo vseh športnih objektov v občini Domžale, celovito poročilo o gradnji hale in nogometne tribune, zanimalo ga je revidirano poročilo o delu Zavoda, pa tudi razvojni program športa v občini. Mag. Jožica Polanc, DeSUS, je predlagala, da se čim večje število starejših ljudi vključi v rekreativne programa (sofinanciranje telovadnic). Po odgovorih mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, so razpravljali: mag. Jožica Po-lanc, DeSUS, ki je predlagala dodatni sklep in ga kasneje umaknila, ter Franci Gerbec, SD, ki je predlagal dva dodatna sklepa; Anton Preskar, LDS, je želel vedeti, kdaj bo Občinski svet obravnaval aneksa k investicijskim programu hale KC. Po pavzi ter nekaterih zapletih v zvezi z glasovalnimi napravami je Anton Preskar, LDS, predlagal dodatna sklepa v zvezi z gradnjo hale KC in vzhodno tribuno, Občinski svet pa je sprejel osnovni sklep ter sklepe, ki sta jih predlagala Franc Gerbec, SD, in Anton Preskar, LDS, in sicer:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni program športa Občine Domžale za leto 2009.
2.	Zavod za šport in rekreacijo Domžale je dolžan predložiti v obravnavo
občinskemu svetu osnutek Odloka o namenih pogojih in merilih uporabe športnih objektov v lasti Občine Domžale najkasneje do 31. januarja 2009.
3.	Zavod za šport in rekreacijo Domžale takoj pošlje vsem svetnikom in svetnicam revizijsko poročilo o pregledu njegovega poslovanja.
4.	Občinski svet z adolži župana in občinsko upravo, da predloži na decembrsko sejo sveta:
•	Dodatek k Investicijskemu programu za Halo komunalnega centra Domžale zaradi evidentnega odstopanja naložbe nasproti sprejetemu Investicijskemu programu s strani Občinskega sveta v višini okoli 1 mio €, kar je že dalj časa znano, tako županu kot občinski upravi. Izvede se tudi celovita revizija dosedanjih vlaganj po sprejetem Investicijskem programu s strani nevtralne organizacije.
Rok: decembrska seja Občinskega sveta 2008.
•	Dodatek k Investicijskemu programu (ali novelirani Investicijski program) za vzhodno tribuno na nogometnem stadionu, v kolikor prihaja po izdelani projektni dokumentaciji do odstopanja, nasproti sprejetemu programu.
Rok: decembrska seja občinskega sveta 2008
Nato so se svetniki in svetnice lotili obravnave sprememb in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Urša ter brez razprave sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Vrtec Urša.
Uporaba stavbnih zemljišč
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča za leto 2009 se poviša
Pred sprejemom povišanja vrednosti točke sta razpravljala Rok Ravnikar, SLS, ki je opozoril na to, da stvari z lastništvom niso urejene, denar pa se pobira, ter Franc Gerbec, SD, ki je predlagal, da se pridobi informacija o evidenci vseh nepremičnin v občini, ter se v proračunu zagotovi več finančnih sredstev, če je potrebno, za ureditev lastništva. Pojasnila je podal Edvard Ješel-nik, direktor Občinske uprave. Nato so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2009 znaša 0,00154 €.
2.	Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2009 znaša 0,10056 €.
3.	Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 2009 dalje.
Povprečna gradbena cena za leto 2009 se poveča
Brez razprave so bili sprejet naslednji sklep:
1.	Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine za III. kategorijo opremljenosti za leto 2009 na območju Občine Domžale se določi v znesku 980,00 €.
2.	Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve za 1 m2 koristne stanovanjske površine na območju Občine Domžale se določijo:
•	za individualno komunalno opremljanje: 59,42 €/m2;
•	za kolektivno komunalno opremljanje: 68,70 €/m2.
3.	Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Domžal se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene:
•	območje centra Domžal 8,00-10,00 %;
•	območja naselij, ki se urejajo s OPPN 6,00-8,00 %;
•	območja naselij, ki se urejajo s PUP 3,00-6,00 %.
4.	Vrednosti, določene s tem sklepom, veljajo na dan 31. 12. 2008, uporabljajo se od 1. 1. 2009 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom razlik v ceni, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala za skupino: Stanovanjska gradnja.
S tem je bila 22. seja Občinskega sveta Občine Domžale zaključena, predsedujoči Vinko Juhart se je prisotnim zahvalil za udeležbo ter jih povabil na zadnjo sejo v letu 2009, ki bo predvidoma 17. decembra 2008.
Urad župana
INTERVJU
stran
4
Iskrene čestitke dobitniku Zoisovega priznanja 2008
Dr. Igor Škrjanc, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko
Na področju znanosti imajo Zoisove nagrade podobno prestižno vrednost kot v umetnosti Prešernova nagrada. Podeljuje jih Odbor Republike Slovenje za Zoisovo nagrado, ob nagradi pa se podeljujejo tudi Zoisova priznanja, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. Odbor, ki odloči o dodelitvi Zoisove nagrade, sestavljajo uveljavljeni raziskovalci, akademiki, predstavniki univerz in visokošolskih zavodov ter predstavniki gospodarskih organizacij. Letošnja podelitev je potekala v Cankarjevem domu, osrednji govornik pa je bil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.
Eno od Zoisovih priznanj za leto 2008 je prejel tudi dr. Igor Škrjanc, univ. dipl. inž. elektrotehnike, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ki z družino živi v Dobu. Ob čestitkah za izredni življenjski uspeh sem ga zaprosila, da pove nekaj več o svojem delu, najprej pa želim bralce Slamnika na kratko seznaniti z njegovim življenjepisom.
Dr. Igor Škrjanc se rodil 20. julija 1963 v Ljubljani. Leta 1978 je končal osnovno šolo v Radomljah in leta 1982 maturiral na I. gimnaziji Ljubljana-Bežigrad. V tem času je dobil več priznanj na slovenskih matematičnih tekmovanjih. Leta 1983 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in diplomiral leta 1988. Za diplomsko delo je prejel nagrado Vratislava Bedjaniča. Na isti ustanovi je leta 1992 magistriral in štiri leta kasneje doktoriral z disertacijo Mehko adaptivno vodenje. Leta 1989 se je zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani kot raziskovalni sodelavec Laboratorija za simulacijo in avtomatsko vodenje in Laboratorija za vodenje industrijskih procesov. Leta 1990 je bil izvoljen v naziv asistenta za področje Sistemi, avtomatika in kibernetika, v letu 1998 je pridobil naziv docenta, šest let kasneje pa naziv izrednega profesorja. Danes dr. Igor Škrjanc kot izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko deluje na Katedri za sisteme, avtomatiko in kibernetiko. S predavanji je vključen v dodiplomski, specialistični in doktorski študij.
V letu 2007 je dobil najvišje priznanje Fakultete za elektrotehniko in raziskovalno delo - Vodovnikovo nagrado za izjemne razisko-valske dosežke, odlikoval pa se je tudi kot mentor študentov, ki so za znanstvena dela pod njegovim mentorstvom prejeli številne nagrade.
Kam je pravzaprav usmerjeno vaše raziskovalno delo?
Moje raziskovalno delo je usmerjeno v področje identifikacije nelinearnih sistemov, vodenja nelinernih sistemov, mehkega vodenja, adaptivnega vodenja, mehkega adaptiv-nega vodenja in prediktivnega vodenja. Bolj preprosto bi rekel, da s pomočjo matematičnih enačb poizkušamo zapisati, kaj se v nekem kemijskem, biološkem, mehanskem ali pa na primer ekološkem procesu ali napravi dogaja. Temu rečemo, da smo napravili matematični model. S tem modelom si potem lahko pomagamo, ko poskušamo pripraviti ta isti proces ali napravo, da se obnaša tako, kot bi uporabnik želel in temu rečemo vodenje procesa.
Sodelovali ste v več raziskovalnih projektih in se izpopolnjevali v tujini. Lahko na kratko predstavite ta del svoje delovne poti?
Moje sodelovanje v raziskovalnih projektih, ki so bili navadno povezani s tujino, se je začelo v letu 1993 na Technical University, Delft, na Nizozemskem, v okviru projekta Tempus, nadaljevalo naslednje leto na Te-chniche Hochschule, Darmstadt v Nemčiji, v okviru bilateralnega projekta, ki je trajal do leta 1997; sledilo je izpopolnjevanje na Univerzi v Glasgowu, od koder so me znanstvene poti spet vodile na Nizozemsko in v Nemčijo. V letih 1998-2002 sem se izpopolnjeval v Parizu, nato me je pot zanesla v Argentino na Universidad Nacional del Sur, nazadnje pa sem gostoval na Tehniški univerzi na Dunaju in leta 2007 na Univerzi v Siegnu ter na Univerzi v Santiagu v Čilu.
S tujimi univerzami pa je povezano tudi vaše delo gostujočega profesorja. Lahko o tem poveste nekaj več?
Predmet Inteligentni sistemi predavam na podiplomskem študiju Fakultete elektrotehnike i mašinstva Univerze v Tuzli od leta 1998. Predmet Projektiranje in avtomatizacija tehnoloških sistemov sem predaval na dodiplomskem študiju, Politehnika, Nova Gorica, v tujini pa sem na podiplomskem študiju predaval v Argentini leta 2000 in leta 2007 na Univerzi v Čilu.
Bili ste tudi mentor pri magistrskih in diplomskih nalogah?
Bil sem mentor pri dveh magistrskih in več diplomskih nalogah, pa tudi mentor pri dveh doktoratih in mentor trem mladim raziskovalcem. Poleg tega aktivno sodelujem pri tečajih dopolnilnega podiplomskega izobraževanja in specializaciji. Aktiven sem tudi v strokovnih združenjih, sem član društva SLOSIM in Društva avtomatikov Slovenije.
Bogata je tudi vaša bibliografija, lahko s številkami ilustrirate svoje delo na tem področju?
Sem avtor oziroma soavtor 62 znanstvenih člankov, med njimi 37 s faktorjem vpliva SCI, od tega je 17 člankov z mojim prvim avtorstvom, 136 člankov na domačih in tujih konferencah, 6 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah, 4 univerzitetnih ali visokošolskih učbenikov z recenzijo, 9 drugih učnih gradiv, 8 končnih poročil o raziskavah, 5 elaboratov in raziskovalnih predštudij, 3 projektnih dokumentacij in 1 patentne prijave.
Vam je katero področje vašega znanstvenega dela posebej ljubo?
Posebej me zanima inteligenca sistemov. To je tisto, kar omogoča sistemom, da se učijo in prilagajajo na spremembe okolja in hkrati zagotavlja delovanje v primeru zelo zahtevnih razmer. Inteligentni in adaptivni sistemi temeljijo na mehanizmih, ki so prenešeni iz narave in jo z njimi pravzaprav poskušamo posnemati. V naravi so mehanizmi inteligence in adaptacije odločilni za preživetje vrst.
Morda nekaj o raziskovalnem področju, za katero ste prejeli nagrado.
Gre za ožje raziskovalno področje, ki obsega modeliranje in identifikacijo nelinearnih dinamičnih sistemov, raziskovanje podatkov z uporabo neuro in mehkih sistemov ter pre-diktivne, adaptivne in inteligentne metode vodenja. Bolje rečeno, gre za modeliranje in vodenje nelinearnih sistemov, t.j. takih sistemov, ki se različno obnašajo, če jih opazujemo pri različnih delovnih pogojih. Raziskovalni dosežki vsebujejo poleg izvirnih dosežkov s področja temeljnih raziskav sistemov vodenja tudi pomembne dosežke pri prenosu znanja v industrijsko prakso. Metodologija in primeri uporabe so bili predstavljeni tudi v najuglednejših revijah s področja avtomatike. Med objavami ima še posebno mesto članek v najprestižnejši reviji s področja - AUTOMATICA (zaporedna številka 17).
Zoisovo priznanje ste prejeli tudi za pomembne dosežke pri prenosu naprednih tehnologij vodenja v prakso. Lahko na-štejete nekaj najpomembnejših primerov?
•	Programska oprema za izvedbo in načrtovanje mehkega inteligentnega regulatorja za programirljivi logični krmilnik. Regulator omogoča enostavno vključevanje operaterjevega znanja v krmilno logiko.
•	Razvoj sprotnega samoučečega algoritma za samonastavljivi regulator. Delo je bilo opravljeno v okviru 5. okvirnega programa v projektu Advanced Control Algorithms for Programmable Logic Controllers. Rezultati projekta so patentirani (COBISS 2.23 Patentna prijava, zap. št. 169), moj prispevek pa je eden od ključnih delov vsebine patenta. Originalni prediktivni mehki regulator je doživel nekaj izvedb na različnih programirljivih logičnih krmilnikih.
•	Izvedba modifikacije prediktivnega regulatorja na različni strojni opremi in realizacija prediktivnega vodenja v farmacevtski industriji, kar predstavlja prvo izvedbo sodobnega prediktivnega algoritma vodenja v slovenski industriji.
•	Modeliranje vpliva nastavitvenih parametrov rotacijske stiskalnice na kvaliteto tablet z mehkimi modeli v naši farmacevtski industriji.
•	Najpomembnejši prispevek pri prenosu naprednih tehnologij v prakso je uspešen prenos originalne metode prediktivnega regulatorja v programirljivi logični krmilnik japonske multinacionalke Mits-hubishi-Electric. Multinacionalka je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk tovrstne opreme in je omenjeni algoritem vključila v asortiman svojih prodajnih produktov. V Laboratoriju za avtomatizacijo in informatizacijo procesov na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je v letu 2007 že tudi potekalo usposabljanje za delo z omenjenim regulatorjem za nekaj japonskih inženirjev.
Nagrado ste prejeli tudi za izjemno mentorsko delo, saj so vaši mladi raziskovalci v zadnjih sedmih letih dosegli vrsto pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugim tudi prvo mesto na mednarodni olimpiadi s področja avtomatike in drugo mesto na evropskem prvenstvu v robotskem nogometu na Dunaju. Kako bi ocenili današnje študente?
Na študentih se zrcali čas, v katerem živimo. Problem tehnike in naravoslovja je v tem, da je to področje relativno zahtevno in se zato za te študije odloča manj mladih, kot bi jih v naši družbi potrebovali, če si res želimo v družbo znanja. Napori, ki se zahtevajo od študentov tehnike v času študija in zahtevnost dela inženirja, se po mojem mnenju nikakor ne odražajo v vrednotenju njihovega dela in s statusom v družbi. Razliko med študenti danes in med študenti moje generacije vidim predvsem v tem, da je danes bistveno pomembnejši status kot sama vsebina ali veselje do določenega študija oziroma dela. To je sicer veliko posploševanje in nikakor ne velja za vse. Imam veliko sijajnih študentov in tri zelo sposobne mlade raziskovalce, ki so poleg vsega tudi veliki intuziasti, brez česar pri raziskovanju prav gotovo ne gre.
Še igrate tenis na teniških igriščih v Radomljah, kjer vas poznajo tudi kot dobrega organizatorja in igralca, menda pa ste nekoč igrali tudi košarko?
Ja, res je, do leta 1997 sem bil aktiven košarkar. Če bi rasel v kakšnem drugačnem okolju, bi mogoče postal profesionalni košarkar. Svojo košarkarsko pot sem začel kot kadet v KK Helios Domžale že leta 1978. Potem sem nadaljeval v mladinski ekipi in v sezoni 1980/81 prvič zaigral tudi za člansko ekipo, kjer sem potem igral vključno do sezone 1994/1995. V tem času sem bil član slovenske ekipe mlajših članov, bil sem v razredu perspektivnih jugoslovanskih športnikov in sem zato dobival posebno štipendijo, v sezonah 1980/81 in 1981/1982 smo igrali v II. jugoslovanski ligi, dvakrat smo bili z ekipo KK Helios prvaki slovenske lige, v sezoni 1983/84 in 1990/91. Po razpadu Jugoslavije smo igrali v ligi SBA, kjer so sodelovale najboljše 4 ekipe iz Avstrije, Češko-slovaške, Madžarske in Slovenije in v evropskih pokalih. Na košarko imam zelo lepe spomine in lahko rečem, da mi je dala mnogo. Sedaj se vračam v košarkarsko dvoranu v Domžalah, ker se je za košarko navdušil sin Janez, ki že redno trenira v ekipi starejših dečkov. Nikoli ga nisem navduševal ravno za košarko, ker se mi zdi, da mora biti to njegova odločitev. Seveda pa oba otroka usmerjam tudi v šport, ker se mi zdi, da je nujen za zdrav razvoj. Bistveno se mi zdi, da vzljubita šport, katerikoli. Ko sem končal z aktivnim igranjem košarke, sem nujno rabil nadomestilo, ki sem ga našel v tenisu. Tenis se mi zdi primeren šport za rekreacijo, ker ga lahko igraš z zelo različnimi soigralci in vedno najdeš tudi nekaj zase. Igram v Radomljah, kjer smo skupaj ustvarili zelo prijetno okolje, prijetno družbo ljudi, ki uživa v igranju tenisa in druženju ter je vedno pripravljena za to tudi kaj storiti. Naj poudarim, da smo prvi dve igrišči zgradili s prostovoljnim delom. Zadnja tri leta sem predsednik TK Radomlje in poskušam doseči, da bi se v Radomljah in okolici čimveč otrok naučilo in navdušilo za tenis in da bi s svojimi starši hodili na naša igrišča, ki so v mirnem in zelenem okolju Kamniške Bistrice.
Na letošnji slovesni podeliti se je veliko govorilo o letnih časih. Zapomnila sem si, da imate radi zimo s snegom, ker vas je strah, da snega kmalu ne bo več. Je torej zima vaš najlepši čas?
Zima s snegom je nekaj posebno magičnega zame že od otroštva. Ampak to ni najpomembnejše. Najpomembnejše se mi zdi, da letni časi sploh so, taki kot so, da so različni, da po zimi pride pomlad in potem poletje in jesen in spet zima. Da imamo letne čase, se mi je vedno zdela prednost našega podnebja! Vsak po svoje je lep v svojih posebnosti. In zima je najbolj ogrožena. Zato sem rekel, da se je najbolj razveselim. In tudi smučamo pozimi. Hčerka Veronika mi je rekla, da je zima lepa zato, ker se takrat lahko počne vse.
Bosta vaša otroka Janez in Veronika tudi znanstvenika?
Kot verjetno vsak starš tudi jaz delam projekcije za svoje otroke, ki so seveda po mojih merilih, željah itd. Upam, da mi bo uspelo to odpraviti in misliti samo na to, da jih z Jeleno pripraviva, da bosta v življenju počela nekaj, kar ju bo v vseh pogledih čimbolj izpolnjevalo in da se bosta za to stvar pripravljena včasih tudi zelo, zelo potruditi, vanjo verjeti in nikoli popustiti.
Kako vam je všeč življenje v Dobu, v naši občini?
Žal sem v Dob prišel šele v času, ko sem bil že v službi, polno zaposlen in nisem vzpostavil kakšnih večjih stikov s svojim novim okoljem. Delam v Ljubljani, veliko prostega časa preživim v Radomljah, kjer imam sorodnike in prijatelje ter na tenisu. V Dobu pravzaprav samo servisiramo naše bivanje. Tako je to. Verjetno zelo podobno, kot se dogaja večini ljudi, v Dobu ali pa kjerkoli v okolici.
Uradna obrazložitev
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju inteligentnih sistemov v modeliranju in vodenju
Profesor dr. Igor Škrjanc s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je razvil vrsto adap-tivnih in napovednih algoritmov na osnovi mehkih modelov, ki omogočajo vodenje zelo kompleksnih procesov, predvsem v izdelčni, kemični, biokemični in farmacevtski industriji. Njegov najpomembnejši prispevek je prenos izvirne metode napove-dnega regulatorja v programir-ljivi logični krmilnik japonske multinacionalke Mitsubishi-Electric, kar je edinstven dosežek pri slovensko-japonskem sodelovanju nasploh. Pomemben dosežek je tudi razvoj na-povednega algoritma za vodenje avtonomnih mobilnih sistemov in izvirni prispevek k nelinearnemu modeliranju z uvedbo mehkega modela. Izsledke raziskovalnega dela je objavil v vrsti mednarodnih revij, pomembnih za področje tehnike. Svoje prispevke je objavil tudi v več vrhunskih revijah, večji del kot prvi avtor. Profesor Skrjanc je v zadnjem obdobju vodil vrsto mednarodnih projektov, ki se odlikujejo s pomembnimi prenosi znanja v industrijsko prakso.
Kakšni so bili prvi odmevi na Zoisovo priznanje?
Moram reči, da sem bil presenečen in vesel nad veliko odmevnostjo priznanja, kar je seveda povezano z medijsko pozornostjo, ki je bila posvečena tej prireditvi. Vesel nisem samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi tega, ker se je ob tem omenjalo naše področje, ki je bilo na prireditvi tudi predstavljeno. To je na vsak način eden od boljših načinov promocije našega dela. Seveda sem bil vesel čestitk svojih najbližjih, kolegov in prijateljev. Prav posebna je bila osebna čestitka predsednika uprave Krke iz Novega mesta, gospoda Jožeta Colariča, ki govori o tem, da so podjetje, ki spremlja, kaj se dogaja v tej sferi v Slovenji. In to me navdaja z optimizmom. Upam, da mi bo priznanje pomagalo odpreti vrata v kakšno od slovenskih podjetij.	^
Nedvomno dela izr. prof. dr. Igorja Škrjan-ca pomenijo pomemben in trajni prispevek k razvoju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Dela prinašajo nove ideje in nove metode na področju vodenja sistemov, zaradi prenosa naprednih tehnologij v prakso pa tudi pomembne ekonomske učinke. Mednarodni projekti, objave (s soavtorji iz tujih univerz) in vabljena predavanja na tujih univerzah izkazujejo pomembno znanstveno delovanje v tujini. Izjemno uveljavljenemu mednarodnemu strokovnjaku na področju inteligentnih sistemov v modeliranju in vodenju in prav gotovo enemu vodilnih v Sloveniji, iskreno čestitamo ob prejemu Zoisovega priznanja in mu želimo tudi v prihodnje veliko znanstvenih uspehov.
Vera Vojska
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic
Knjižnica kot tretji prostor
(nadaljevanje s strani 1)
Ob prazniku
Kot smo lahko izvedeli na prireditvi, 20. november ni le praznik 61 slovenskih splošnih knjižnic, ki delujejo v knjižnični mreži s svojimi krajevnimi knjižnicami, in knjižničarjev, je tudi praznik 535.682 članov, ki smo v knjižnicah prepoznali svoj tretji prostor. Kar 25,9 odstotkov prebivalstva je včlanjenih v knjižnice, ki so v letu 2007 pripravile 17.507 prireditev, ki jih je obiskalo 687.000 obiskovalcev. Člani so si izposodili preko 25 milijonov enot gradiva, kar je 12,6 enot na prebivalca. V letu 2007 je knjižnice zaradi izposoje, prireditev in drugih storitev knjižnic obiskalo 9.572.465 ljudi.
Okrogla miza
Okrogla miza Knjižnica k uporabnikom ali uporabniki h knjižnici, ki jo je vodil Marjan Gujtman, je prinesla vrsto informacij o delu in prireditvah ter projektih posameznih knjižnic v Sloveniji. Seznanili smo se s praktičnimi izkušnjami, ki jih prinaša vsakodnevno dobro delo v knjižnicah po Slovenij, ob tem pa smo izvedeli, da kljub internetu in drugim oblikam knjižnice ostajajo tretji prostor, kar pomeni, da so neformalni prostori, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srečujejo in razvijajo socialne interakcije. Knjižnica kot tretji prostor je prostor za pri-
jateljske vezi, debate, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbuja druženje in omogoča prijetnejše življenje.
Knjižnica kot moj tretji prostor
»Tretji prostor so naše knjižnice, so prostor interaktivnosti, udobja, prijaznosti in dobrega počutja vseh generacij,« so bile besede, ki so odmevale na omenjeni prireditvi, ki je bila namenjena tudi podelitvi priznanj sodelujočim v natečaju Knjižnica kot moj tretji prostor Sekcije za splošne knjižnice. Na natečaj je prispelo 200 del, izmed katerih je posebna komisija izbrala 33 zgodb, ki jim je knjižnica posodica ali skodelica, v katero je položena pripoved - zgodba. Posebej pohvalno je, da so vse nagrajene zgodbe do 20. novembra zagledale luč sveta v prvem literarnem zvezku Zgodbe iz Knjižnice. Med nagrajenci iz naše občine je Miomira Šegina, ki je napisala zgodbo Smrt v knjižnici. Čestitamo!
Javno opozorilo
Na slovesnosti pa so knjižničarji in podporniki knjižnic javno opozorili na neustreznost namere o ukinitvi članarine v osrednjih splošnih knjižnicah, ki izhaja iz koalicijske pogodbe nove vlade. Svoje opozorilo so utemeljili z dejstvom, da splošne knjižnice že danes brezplačno
omogočajo dostop do knjižničnega gradiva, njegovo uporabo v prostorih knjižnice ter izposojo v čitalnice in na dom, seznanjanje z novostmi, rezerviranje gradiva, dostop in uporabo splošno dostopnih elektronskih virov, dostop in uporabo zakupljenih podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, uporabo elektronske pošte, prost vstop na prireditve ... Otroci in mladostniki, upokojenci, študentje, nezaposleni in ostale ranljive skupine so že danes oproščeni tudi plačila članarine oziroma je ta ustrezno zmanjšana. Knjižnice so ta trenutek najbolj demokratičen družbeni prostor, saj vsem in vsakomur omogočajo dostop do informacij, znanja, učenja in osebne rasti. So prostor in-teraktivnosti, udobja, prijaznosti in dobrega počutja vseh genera-
cij. Ukinitev članarin brez ustreznega finančnega nadomestila knjižnicam namreč pomeni prav to: finančno oslabitev knjižnic, njihove možnost za razvoj in v nekaterih primerih celo osnovno delovanje.
Ne verjamemo, da bo odsotnost letne članarine v vrednosti nekaj revij ali zelo poceni knjige državljanom omogočila lažji dostop do knjižničnega gradiva. Nedvomno bo oslabila finančni položaj knjižnic in poslabšala možnosti za uresničevanje strokovnih standardov, kar bodo v prvi vrsti občutili ravno zvesti uporabniki knjižničnih storitev. Temu odločno nasprotujemo, zato novo vlado pozivamo, naj ponovno razmisli o posledicah morebitne ukinitve članarin za splošne knjižnice. Ob tem povejmo, da smo v Občini Domžale že naredili korak naprej, saj uporabnikom naše knjižnice že dalj časa ni potrebno plačevati članarine.
Vera Vojska
Veliki in majhni otroci, pozdravljeni!
V petek, 5. decembra 2008, ob 18.30, vas vabimo na MIKLAVŽEVANJE v Trgovskem centru BREZA.
Za vse obiskovalce smo pripravili prijetna presenečenja, večer pa vam bo popestril Miklavž s svojim spremstvom.
Dobrodošli!
Govorica preprostih stvari
Relikvije
Latinska beseda »reliquiae« (ostanki) se od 4. stoletja dalje v krščanstvu uporablja v današnjem pomenu za »ostanke svetnikov«. Mednje spadajo kosti, koščki oblačil, mučilnih orodij, vse tisto, kar je bilo v stiku z določenim svetnikom. Srbi jim pravijo »mošti«; slovar razlaga, da so to »svete moči ali ostanki svetnikov«. Izraz pove, da se tem predmetom pripisuje posebna moč blagodejnega delovanja. Splošno človeška je navada, da radi ohranimo oprijemljiv spomin na drago ali spoštovano osebo. Judje menijo, da stik s truplom napravi človeka obredno nečistega, zato ne poznajo relikvij, poznajo pa jih pogani v antiki.
Kristjani utemeljujemo češčenje relikvij s Svetim pismom: v Stari zavezi beremo, da ob dotiku s kostmi preroka Elizeja mrtvec oživi (2 Kralj 13,21). Ostanke mučencev častimo zato, ker so s svojo smrtjo pričevali za Kristusa. V katakombah so se kristjani zbirali in obhajali evharistijo nad grobom mučencev. Že v 4. stoletju v Jeruzalemu častijo relikvije Kristusa in svetnikov, posebej njegov križ; posebno češčenje velja predmetom, ki so povezani z njegovim trpljenjem in smrtjo (trnova krona, sulica, Veronikin prt). Koncil v Niceji (787) je ukazal, da si mora vsaka cerkev za posvetitev oltarja pridobiti svetniške ostanke. Vstavili so jih v oltar. V srednjem veku je želja po posedovanju relikvij dosegla vrhunec. Ljudje so romali na svete kraje, da bi jih počastili ali si jih pridobili. Zaradi velikega povpraševanja je prihajalo tudi do zlorab. Četrti lateransski koncil (1215) je prepovedal vse relikvije, katerih pristnosti ni potrdil škof. Triden-tinski koncil je v 16. stoletju prepovedal prodajo relikvij in izobčil prodajalce nepristnih relikvij. Mnogi romarski kraji se ponašajo s tem, da imajo relikvije Kristusa, Marije, Janeza Krstnika ali apostolov: Trier (Kristusova suknja), Turin (mrtvaški prt), Loreto (na-
zareška hišica), sv. Peter v Rimu (Petrov stol). Cvetoče obdobje češčenja relikvij je trajalo od 10. do 14. stoletja. Potem ko je cesar Friderik Barbarosa osvojil Milano, so v Köln pripeljali dragocen plen - relikvije svetih treh kraljev. Leta 1204 so križarji oropali Carigrad, središče vzhodnega krščanstva. Tako je veliko število dragocenih relikvij v umetelnih zlatih in srebrnih posodah prišlo na Zahod, npr. relikvije Sv. Marka iz Aleksandrije v Benetke. Pridobljene relikvije so najprej hranili v cerkvah, v oltarju ali pod njim, kasneje pa v dragocenih skrinjicah ali drugih bogato okrašenih posodah (reli-kviarijih). Vsako leto so slovesno obhajali dan prenosa (translatio) svetih predmetov od oddaljenega kraja najdenja. Cerkve so si od papeža pridobile pravico nakla-njanja odpustkov tistim, ki so jih prišli počastit. Slikovni program romarskih cerkva (slike, kipi) se je ravnal po tem, katere svetniške ostanke je posamezna cerkev hranila. Baročni kipi v mogočnih stebrih, ki podpirajo kupolo Sv. Petra v Rimu, povedo, katere relikvije hrani ta cerkev: Sv. Veronika (Veronikin potni prt), Sv. Helena (košček Kristusovega križa), rimski vojak Longin (sulica, s katero je prebodel Kristusovo stran), apostol Andrej (glava). Kraji, kjer se nahajajo grobovi velikih svetnikov, so postali dobro obiskovani romarski kraji, npr. Santiago de Compostela (Sv. Jakob Starejši), Vezelay (Sv. Marija Magdalena), St. Gilles (Sv. Tilen ali Egidij), Trier (apostol Matija), Marburg (Elizabeta Turingijska). Množičen obisk romarjev, zlasti ob praznikih, je bil razlog za to, da so marsikje morali zgraditi večjo cerkev. Relikvije so imele veliko vlogo tudi v srednjeveški pravni praksi: uporabljali so jih ob prisegah, pri sklepanju pogodb, kot sredstvo pravnega varstva ter v politiki in diplomaciji.
Bogdan Dolenc
Vrednotenje kakovosti reke Kamniške Bistrice z metodo Allium
Porečje Kamniške Bistrice s pritoki, posledični vpliv iztoka čiščenih vod iz CČN in FARM IHAN, drugih urbano-industrijskih iztokov in agrokemizacije na kakovost reke - monitoring 1998-2008
Varovanje okolja in s tem tudi voda, našega najdragocenejšega življenjskega vira, ni le vprašanje varstva narave, je še veliko več, postaja vprašanje etike. Če smo nekoč naravo zaščitili zaradi njene neokrnjenosti, jo moramo danes ščititi pred človekom, torej pred samim seboj. Okoljski problemi niso problemi tehnologij, industrije kmetijstva in prometa, temveč problem človekovega duha in njegove (za)vesti. Karkoli se v naravi dogaja, res ne moremo pripisati človeku, a zdi se, kot da sta duhovna in etična dimenzija človekove odgovornosti do narave dostikrat odpovedali. Problemi kemizacije okolja, ki jih povzroča kmetijstvo, industrija, urbani svet in promet, so znani. V okolju se akumulira vse več toksičnih in genotoksičnih snovi. Ni dovolj le določiti onesnaženih snovi v okolju, pomembno je vedeti, ali pri ugotovljenih koncentracijah prihaja do škodljivih učinkov. Okoljska polucija je pomemben rizični faktor vpliva na zdravje ljudi, saj mnoge kemikalije izkazujejo mutagene učinke, ki so posledično posredno povezani z incidenco kanceroge-nih obolenj pri ljudeh. Potrebno je spoznati poti prenosa teh škodljivih snovi in mehanizme delovanja v biološke sisteme.
Raziskave omogočajo spoznanja o vplivu in posledicah genotoksičnih snovi na organizme in posledično tudi na človeka. Obstajajo tehtni dokazi, da kemikalije, ki povzročajo
kromosomske poškodbe, znane kot genotoksične snovi, izkazujejo lastnosti kancerogenosti, kakor tudi značilnost EDC-s (Endocrine-Disrupting Chemicals) oziroma kemikalije hormonskih motenj.
Raven genotoksičnosti
Raven genotoksičnosti so kromosomske poškodbe kromosomov v celicah rastnih vršičkov testnih rastlin mlade čebule (Allium cepa L.) Za poškodovano kromosomsko garnituro se šteje, če je v njej poškodovan vsaj en kromosom. V garnituri je lahko poškodovanih več kromosomov oziroma tudi več različnih tipov poškodb na enem kromosomu. Raven genotoksičnosti se podaja kot odstotkovno razmerje med celicami s poškodbami kromosomov in ostalimi celicami brez kromosomskih poškodb. Rezultate ravni genotoksičnosti podajamo v odstotnih točkah (odst. t.), kjer ena odstotna točka ali celica s poškodbo kromosomov predstavlja eno genotoksično točko (npr. : manj kot 5 - nizka raven, ničelna ocena tveganja; več kot 10 - srednja raven, srednja ocena tveganja; več kot 30 - visoka raven, visoka ocena tveganja; več kot 45 - kritična ocena tveganja).
Članek podaja pregled študije monitoringa kakovosti reke Kamniške Bistrice s pritoki, vrednotene z biološko metodo Allium na različnih lokacijah od izvira do izliva v reko Savo, ki je njen desni pritok, v desetletnem obdobju od leta 1998 do 2008. Porečje reke je gosto naseljeno, kar se odraža tudi v obremenitvi urbano-komunalnih odplak, industrijskih izpustov in vplivi agroke-
mizacije. V desetletnem monito-ringu se v kakovosti reke obeleži obdobje pred letom 2005 in po letu 2006. Nekako do leta 2004 je bila reka Kamniška Bistrica nepresta-
no obremenjena z agrokemizacijo ksenobiotikov, industrijsko, komu-nalno-urbano in prometno polucijo, kakovost reke Kamniške Bistrice pa najbolj problematična in skoraj do skrajnosti kritična. Po letu 2006 se opaža neprestano izboljšanje reke. K temu so prispevali zaprtje nekaterih industrijskih obratov v mestu Kamnik, zelo omejena agrokemiza-cija na južnih obronkih Mengeške-
ga polja in bistveno večji nadzor za vtočne (influentne) odpadne vode v CČN Domžale-Kamnik. CČN posledično z izpusti čiščenih vod nikoli ni dodatno obremenjevala kakovosti reke Kamniške Bistrice oziroma se čiščena iztočna voda iz CČN po kakovosti ni bistveno razlikovala od rečne vode, kar je še posebno razvidno iz rezultatov raziskav (preglednica 1) v
Preglednica 1: Rezultati Monitoringa reke Kamniške Bistrice od leta 1998
ravni genotoksičnosti s testom ALLIUM do 2001 in 2006 do 2008
letih 2006/2008.
Iz raziskav v obdobju 2006/2008 je tudi razvidno (preglednica 1), da je največji onesnaževalec iztok FARME IHAN, kar se posledično odraža še v kraju Bi-šče, kjer je to še posebej izrazito v raziskavi vzorca nad rečnim sedimentom! Rečni vzorec nad sedimentom ima neprimerno višjo raven genotoksičnosti, kot je čiščena iztočna (efluentna) voda iz CČN.
Pritok potoka Pšata kaže na izviru visoko kakovost, kjer se potoku dolvodno vključno s krajem Mengeš kakovost bistveno poslabša. Morebitni vzroki so lahko agrokemizacija in urbano-komunalna in v manjši meri industrijska polucija. Raziskava je bila opravljena samo leta 2005. Na splošno pa raziskave na lokaciji Študa dokazujejo izboljšanje kakovosti reke Kamniške Bistrice, zlasti po letu 2005. Rezultati raziskav to sami po sebi dokazujejo, oziroma nas privedejo do spoznanja, kdo vse je bil onesnaževalec v krajši preteklosti in kako je zastrupljal reko. Epilog: »Kemična Bistrica« ponovno postaja Kamniška Bistrica. Nasprotno pa se je kakovost na izviru poslabšala z najnižjo kakovostjo prav v letu 2008. Opaža se tudi, da je na dnu ojezerjenega izvira vse več nitastih zelenih alg z rodovoma Spirogira in Zygne-ma, pojavlja pa se tudi skupina bičkastih alg rodu Euglena. Vse tri skupine so indikatorji onesnaženja, ki se posledično naseljujejo v organsko bogatih vodah in vodah z veliko hranili, ki lahko kažejo na fekalni izvor.
Peter Firbas, univ. dipl. biol., Zasebni laboratorij za rastlinsko citogenetiko
stran 6
Praznik kruha med Domžalčani
Srečanje Gospodarske zbornice z gospodarstveniki v Domžalah
Kako bo zbornica še učinkoviteje zastopala interese našega gospodarstva
DOMŽALE

Pred kratkim je Marta Turk, predsednica Območne zbornice Ljubljana, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, v Domžalah pripravila delovno srečanje, ki naj bi spodbudilo intenzivnejše sodelovanje z gospodarstveniki in odločevalci v lokalnem okolju Občine Domžale. Na delovnem srečanju sta sodelovala župan Toni Dragar in Vinko Ju-hart, podžupan Občine Domžale, ki sta zbranim gospodarstvenikom predstavila poglede občine na razvoj gospodarstva v občini, s posebnim poudarkom na razvoj podjetništva in obrtništva, izhodišča prostorskega plana, ki so pomembna za gospodarski razvoj, posebno pozornost pa sta namenila Poslovni coni Želo-dnik.
Srečanje se je po predstavitvi občine nadaljevalo s seznanitvijo s programom dela in dejavnostjo Območne zbornice Ljubljana na področju spodbujanja kulture inovativnosti v okolju ter izhodišči iz Bele knjige Gospodarske zbornice Slovenije, v imenu katere je najpomembnejše naloge in svoj pogled na prihajajočo finančno krizo predstavil mag. Samo Hribar Milič. V razpravi so gospodarstveniki in podjetniki govorili o razmerah in problemih, s katerimi se soočajo pri svojem delu, pa tudi o pričakovanjih od gospodarske zbornice in nove Vlade RS. V razpravi so podjetniki opozarjali
na visoke cene zemljišč, nespodbudno davčno politiko pri investicijah in pri izobraževanju deficitarnih poklicev. Domžalski podjetniki so opozarjali, da mnogi že beležijo zmanjševanje naročil in s tem izpad načrtovanega prihodka, tudi padec izvoza je že očiten. Čeprav se domžalska občina v osrednjeslovenski regiji uvršča na drugo mesto in je neto izvoznica, so gospodarstveniki mnenja, da so razsežnosti prihajajoče krize nepredvidljive in so apelirali na vse tiste, ki odločajo, tako na nivoju občine kot tudi na prihajajočo vlado, da se vprašanja gospodarske krize loti resno in z veliko mero posluha za pozive iz gospodarstva. Ugotovljeno je bilo, da je izobraževanje kadrov za obrtne poklice in druge proizvodne poklice v upadanju, delodajalci morajo sami organizirati usposabljanje kadrov, zato se je potrebno tega vprašanja lotiti sistematično ter po potrebi uvesti tudi spodbude za delodajalce. Vodstvo občine je ob tem posebej opozorilo na potrebo po spremembi davčne zakonodaje, ki bi omogočala izdatnejše financiranje občin in s tem spodbujanje gospodarstva. Pri davčnih olajšavah in subvencijah bi se lahko zgledovali po avstrijskih in italijanskih izkušnjah, saj bi tako lahko prispevali k preprečevanju upadanja števila delujočih podjetij. Predsednica Območne zbornice Ljubljana Gospodarske zbornice Slovenija in podjetnica Marta Turk je bila z delovnim srečanjem
v Domžalah zelo zadovoljna. Problemi, težave in pobude, podani s strani sodelujočih gospodarstvenikov, bodo namreč vodstvu zbornice pomagali pri njihovih zahtevah, ki
Študentka Katja Komlanc je v okviru svoje diplomske naloge na Visoki šoli za design v Ljubljani izpeljala projekt rekonstrukcije nekdanje tovarne Toko v hotel s tremi zvezdicami. V Domžalah, na mestu, kjer se je včasih nahajala tovarna, tako danes stoji tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, kavarno s teraso, konferenčno dvorano, masažnim salonom, ob
AMBIENT HOTEL
Podvojite tfofivstje Slovenije
jih bodo posredovali pristojnim institucijam.
V. Vojska
hotelu pa se nahaja še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki. Z zasnovo in izvedbo zunanjosti in notranjosti hotela se Katja Komlanc predstavlja na dogodku Mesec oblikovanja 2008 (www.mesecoblikovanja.com), ki vzpostavlja prenos znanj med branžami, med bolj in manj razvitimi ekonomijami ter poudarja strateške, ekonomske in kulturne prednosti oblikovanja. »Za udeležbo na tem dogodku sem se odločila zato, ker je to odlična priložnost za predstavitev mojega dela in samega projekta, ki sovpada z letošnjo rdečo nitjo dogodka, to je izkustvo v primeru hotela, 'okuša-nje Slovenije',« pravi Katja.
Tina Železnik
21. novembra se je v Mercatorje-vem centru v Domžalah začel praznik kruha Pekarne Grosuplje, razgibano in poučno tridnevno dogajanje v znamenju kruha in krušne dediščine. Obiskovalci vseh generacij so bili deležni zabavnega izobraževanja, degu-stacij, prikaza izdelave pletenic, prisluhnili pa bodo tudi zvokom slovenskih ljudskih glasbil.
S praznikom kruha želita Mercator in njegova lastna pekarna, Pekarna Grosuplje, približati svojim kupcem in drugim obiskovalcem bogato slovensko izročilo na področju kruha. Prireditev je od začetka septembra obiskala že Štajersko, Prekmuije, Koroško in Primorsko. Povsod je doživela zelo dober odziv, posebno zanimanje obiskovalcev pa je vzbudilo etnološko obarvano dogajanje, povezano s kruhom. Tokrat se praznik kruha selil v Domžale, kjer je od petka, 21. novembra, do nedelje, 23. novembra, živahno v tamkajšnjem
Mercatorjevem centru. Že dopoldan so praznično prizorišče napolnili najmlajši iz Osnovne šole Dob. Več kot 80 jih je ob predstavi ''Od zemlje do žemlje'' spoznavalo, kako nastane kruh. Domžalski otroci so skupaj s svojimi učiteljicami navdušeno peli in se igrali s pekom Matevžem ter se tako pridružili blizu tisoč vrstnikom po vsej Sloveniji, ki so doslej v njegovi družbi že odkrivali zgodbo o kruhu.
Obiskovalci so v soboto lahko spremljali mojstra peka pri izdelavi tradicionalne slovenske pletenice, si ogledali film o izdelavi pletenega kruha, ob tem pa ves čas brezplačno pokušali kruh in pekovsko pecivo. V nedeljo bodo dogajanje dopolnile melodije, ki jih je poznavalec slovenskih ljudskih glasbil Zdravko Debeljak izvabljal iz lajne, harmonike in opreklja, najstarejšega slovenskega tolkala. Praznik kruha je potoval na ljubljanski Rudnik, nato pa na Dolenjsko.
T. Ž.
Katja Komlanc in Ambient hotel na Mesecu oblikovanja 2008
Vačani ponosni na obnovljen vaški vodnjak
Vače, 1. december 2008 - Ob nedeljskem Andrejevem sejmu so odprli obnovljen vodnjak na Vačah. V letošnjem izboru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je vodnjak v občini Litija s 38.000 evri finančno najtežji. Občina Litija je 52. slovenska občina, v kateri stoji 58. obnovljeni vodni vir, kot rezultat 10-letnega partnerskega sodelovanja med Heliosom in Ministrstvom za okolje in prostor.
Pomanjkanje vode so Vačani odpravili šele leta 1878, ko so zagnani vaščani kopali v živo skalo, 32 metrov globoko s premerom 3 metrov. Ob njem so se dogajali številni pomembni družabni dogodki. Do leta 1947 je bil vodnjak edini vodni vir na Vačah. Z ureditvijo vodovoda pa je vodnjak na trgu izgubil svoj nekdanji pomen in začel hitro propadati. Vsebinsko zahteven program konzervatorsko - restavratorskih del in načrt rekonstrukcije vodnjaka je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje že pred leti. K začetku realizacije projekta obnove je pripomogel projekt Vodne učne poti na Vačah, ki ga je izdelala podružnična šola Vače. Zato se je Občina Litija letos prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in uspela pridobiti del sredstev za obnovo vodnjaka. Sicer pa je vodnjak na Vačah nedaleč stran od geometričnega središča Slovenije GEOSS ter ostalih znamenitosti, zato bo njegova ureditev predstavljala velik dodatek k turistični ponudbi kraja. V okviru sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 58. obnovljeni vodni vir v 52 slovenski občini.
Koreno pri Lukovici
Heliosov prispevek iz njihovega sklada za obnovljene vodne vire, ki sta ga skupaj ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, ni tako majhen, kajti v petek, 14. novembra, so v vasi Koreno predali svojemu namenu vodna korita, kar je že 56. obnovljeni vodni vir v 50 slovenskih občinah.
Zgodovino korit, ki so jih ob pomoči Heliosovega sklada, Občine Lukovica in vaščanov in v soglasju z lastnico zemljišča, Lidijo Žuran, obnovili, so nam tokrat na zanimiv način predstavili učenci podružnične šole Krašnja in Kulturno društvo Fran Maselj Pod-limbarski. Poleg korit smo si lahko ogledali še projekt, ki so ga pripravili učenci na temo O vodi - vodna učna pot. Tokrat smo, ob pomoči mladih in malce manj mladih, spoznavali zgodovino srečevanj ob koritu sredi prijetne vasice, malce dvignjene nad dolinsko meglo. Človek si ne more predstavljati, kaj vse se je svoje čase dogajalo pri in ob koritu, saj se je poleg
C Hotf/fo mt/pfco
azme/i
/I'll-kill Hlbllli'ii |H) ULITI
i In
«Mrk
-	:-r.lll|r
-	jmprjn,
-	ixdrhmi miiluroitlxkil Izročil i Ii in večernih
-	siitiujo pk'snili
in ulnLiliikili IhwIimiKH
Ksirmtn Bfr^nt s.p.
i i.i-.'.i Z A. Vir pii 1 iiLif.nl;i]b
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
preskrbe z vodo in pranja tam izvedelo tudi veliko takšnih in drugačnih novičk in tako so ljudje lahko živeli brez novodobnih stvaritev, kamor spada internet. Novice so se širile z veliko hitrejšo naglico in ob teh novičkah smo se tokrat dobro zabavali. Otvoritev, na kateri je beseda pripadla tudi predstavniku občine in Heliosa, je slonela na petju, igri in plesu in res je bilo
na malce temačen petek prijetno stopiti v čas naših dedkov in babic. Čeprav niso poznali pralnih strojev in podobne šare, so se na vasi imeli prav prijetno in tako se imajo v majhni vasici Koreno še danes, zahvaljujoč slogi in vodnim koritom, ki zbližujejo in združujejo. Da bi tako ostalo še dolgo.
djd
Naj bo mirno, naj bo lepo ne le v praznični bleščavi, naj prav vsak dan v novem letu z nasmehom toplim vas pozdravi!
Vam želi
FRIZERSKI IN NEGOVALNI SALON LASEK
Slamnikarska c. lc, Domžale 040 766 666
www.lasek.si
stran
7
IZ NAŠIH DRUŠTEV
Čebelarska družina Domžale v Menačnkovi domačiji
Vse, kar še niste vedeli o čebelarjenju in medu
Čebelarska družina Domžale je, podobno kot lani, pripravila bogato čebelarsko razstavo v Menačnkovi domačiji z naslovom: Vse, kar o čebelarjenju in medu niste vedeli, pa se niste upali vprašati. Marjan Košak, predsednik Čebelarske družine Domžale, je povedal »Naša želja je bila, da si razstavo ogleda čim več otrok iz naših vrtcev in šol ter se na tak način seznani z eno izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na podeželju, hkrati pa spozna pomen medu za naše zdravje.«
V času mojega obiska so si razstavo ogledovale tri skupine otrok iz vrtcev. Z zanimanjem so prisluhnili pripovedovanju čebelarja Marjana, ki jim je obrazložil, da so čebele sprva shranjevale svoj med na drevesih, nato pa jih je popeljal do današnjih čebelnjakov. Zvedave otroške očke so si ogledovale matice, delavke in trote ter v pripovedovanje čebelarja vpletale svoje izkušnje s čebelami in z medom, ki ga imajo
radi. Domov so odnesli prijetne, informativne knjižice Čebelica moja prijateljica in tako dobili še več znanj o čebelarjenju in medu, predvsem o uporabi medu, cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka in voska. V knjižici o darilih iz panja so izvedeli tudi, da je med odlično hranilo, krepčilo in kako pomembno, da ga otroci redno uživajo vsak dan. Nekateri najmlajši obiskovalci so ob odhodu med tudi poizkusili.
Na slovesnosti ob odprtju razstave je bilo veliko narodnih noš, prisluhnili smo Janezu Miheliču, predsedniku Čebelarskega društva Domžale, ljudskim pevkam, rekom o čebelah in medu, ki jih je pripravil Matjaž Bro-jan, ter Pavli Cotman.
V času razstave je vsa Menačn'kova domačija dišala po medu. Čebelarji so svojo dejavnost predstavili skozi čas in nas opozorili na najpomemb-
nejše slovenske, svetovno znane čebelarje. Predvsem je razstava opozarjala na ljudi z veliko ljubeznijo do čebel in na ljudi s posebnim občutkom za ohranjanje narave. Za obiskovalce so bili zanimivi »zgodovinski« panji in pripomočki ter čebelarska orodja, ki jih skoraj ne najdemo več: radi so se zaustavljali pri mini čebelnjaku ter občudovali medene izdelke, med katerimi je tudi veliko takih, ki so primerna za praznična darila, npr. številne panj-ske končnice z različnimi motivi, ki vsak zase pripoveduje zgodbo o čebelarjenju. Seznanili so se s Sv. Ambrožem, zavetnikom čebelarjev, ugibali, kaj je to ometalec čebel, ter občudovali, kakšna orodja so čebelarji uporabljali v zgodovini. Posebej so jih zanimali izdelki iz čebe-
ljih pridelkov ter njihova uporaba v vsakdanjem življenju: različne vrste medu, propolis, mešanice medu, cveličnega prahu, matičnega mlečka in propolisa, vosek in drugo. Starejše je navdušila zbirka glasila slovenskih čebelarjev ČEBELAR, saj je gospod Marjan Košak razstavil kompletno zbirko ČEBELARJEV od leta 1913 do danes ter nam ob tem zaupal, da je bila to pot stalnega napredka in strokovnega izpopolnjevanja čebelarskega znanja. Pohvalil je množični obisk čebelarske razstave, zlasti vesel je bil obiska najmlajših iz naših vrtcev, hkrati pa vsem priporočil: »Kakovost, pestrost izbire in bogastvo arom so prednosti našega slovenskega medu, zato uživajte slovenski med!« Mi dodajmo še, da je dobro uživati
čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, ker so kakovostni in varni, ker izvirajo iz okolja, v katerem živimo, ker slovenski čebelarji zagotavljajo
sledljivost in ker je opraševanje pomembno za ohranjanje naše naravne pestrosti.
Vera Vojska
Ljubitelji čebelarstva, dobrodošli!
VABILO
Čebelarska družina Domžale vabi na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. decembra 2008, ob 18 uri, v prostorih Gostišča Kanja v Prelogu, Breznikova cesta 27.
Vsi čebelarji in ljubitelji čebelarstva, ki bi se radi vključili v Čebelarsko družino Domžale kot člani, ste dobrodošli. Na občnem zboru boste lahko poravnali članarino za leto 2009. Ob tem boste brezplačno prejeli koledar za leto 2009, čebelarski dnevnik in dve strokovni knjigi.
Čebelarska družina Domžale
PGD Domžale - mesto
Na izletu z
muzejskim
vlakom
V soboto, 25. oktobra, smo se člani PGD Domžale - mesto odpeljali na izlet z muzejskim vlakom po bohinjski progi ter si nato ogledali še Goriška Brda.
Muzejski vlak nas je pričakal na železniški postaji na Jesenicah in vožnja se je kmalu pričela. Vlak je naredil vtis na vsakega in med samo vožnjo smo zelo uživali in se zabavali. Vožnjo nam je pospestril še obisk harmonikarja. Posebej zanimiv del vožnje je 6327 metrov dolg tunel - skozi okna smo lahko opazovali le iskre, ki so ves čas švigale. Na postaji v Kanalu nas je čakal avtobus ter nas odpeljal na ogled
23 metrov visokega razglednega stolpa v Go-njačah, kjer smo si v sončnem dnevu ogledali Vipavsko dolino, Kras, Furlanijo ... Po okusnem kosilu v Brdih smo si ogledali še vinsko klet, nato pa smo se odpravili do Nove Gorice, kjer smo se zopet vkrcali na parno lepotico ter se odpeljali proti domu.
Dan je v prijetni družbi in z zanimivim programom hitro minil, nepozabne vožnje z muzejskim vlakom pa se bomo vsi še dolgo spominjali.
Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto
Srečanje gasilcev veteranov v Žejah
Tudi letos Gasilska zveza Domžale ni pozabila na gasilce veterane - tiste, ki so se ukvarjali z gasilstvom, gradili temelje ali kako drugače pripomogli k razvoju, da lahko današnji aktivni člani njihovo delo nadaljujejo s pomočjo sočloveku v nesreči. Letošnje, 12. srrečanje, bilo 7. novembra v gasilskem domu v Žejah.
Franc Pirnat, predsednik Komisije za veterane ter voditelj prireditve, je goste in udeležence najprej pozdravil ter poudaril namen srečanja, med katerimi so najpomembnejši krepitev medsebojnih vezi, izraz pripadnosti gasilstvu ter želja druženja in dokazovanja znanja na sproščen način. Nato je sledil nagovor Marjana Slatnarja, častnega predsednika,
Strokovna ekskurzija GZ Domžale
Gasilska zveza Domžale daje pri svojem delu velik poudarek na izobraževanje svojih članov v zvezi in po društvih. Poleg rednega usposabljanja, ki ga izvaja po programu vsako leto, ob koncu požarnega meseca organizira strokovno ekskurzijo za člane upravnega odbora in za člane, ki delajo v komisijah GZ Domžale.
Letošnja strokovna ekskurzija je bila izvedena v soboto, 22. novembra. Zbrali smo se v jutranjih urah, pred Centrom požarne varnosti na Količe-vem. Prišli smo se vsi, ki smo se na ekskurzijo prijavili, skupaj s predsednikom Rajkom Novakom na čelu. Podpredsednik GZ Tone Pavlič nam je razkril, kako in kje bomo preživeli sobotni dan.
Pot nas je vodila po avtocesti preko Trebnjega v Tržišče, kjer smo imeli postanek za jutranje okrepčilo. Po gasilskem zajtrku smo pot nadaljevali do poklicne gasilske enote v Krškem. Tam nas je sprejel poklicni gasilec Anton Knez. V uvodu nam je predstavil zgodovino in delo po-
klicne enote. Povod za ustanovitev enote je bila razvita industrija na čelu z nuklearno elektrarno. Poklicna enota Krško deluje od leta 1980. Po uvodni predstavitvi smo se razdelili v manjše skupine in si podrobneje ogledali prostore in gasilsko opremo. Ogled smo zaključili v sobi pri dežurnem gasilcu. Po kratki izmenjavi izkušenj smo pot nadaljevali proti PGD Kapele, kjer nas je pričakal njihov dolgoletni predsednik Franc Urek. Iz uvoda smo bili seznanjeni, da društvo obstaja že 82 let. Zgradili so si urejen dom, na katerega so ponosni vsi gasilci in krajani. Ogledali smo si prostore v domu: od orodišča, sejne sobe do dvorane, kjer je mesto za zbiranje vseh gasilcev in krajanov. V kratkem pogovoru in ob domačih dobrotah je čas hitro minil. S tem ogledom je bil strokovni del ekskurzije izčrpan. Popoldan smo čas izkoristili za ogled naravnih znamenitosti Bizeljskega in okolice. Polni dobrih vtisov in novih spoznanj smo se v večernih urah vrnili na iztočnico naše ekskurzije, na Količevo.
Florjan Zabret
w	v
SRD Zejan
Jesenski izlet na Ptuju
Vsak mesec članom ŠRD Žejan ponuja nov izziv. En dan v mesecu je namenjen druženju, spoznavanju novih ljudi, stvari in krajev. Novembrski izlet, ki smo ga poimenovali kar jesenski, čeprav je bilo vreme bolj zimsko, je obljubljal veliko. In veliko smo tudi doživeli.
V soboto, 22. novembra, smo se odpravili proti Ptuju. Kratek postanek na počivališču nam je dal moči ter zbudil še tiste, ki so v dan gledali še bolj zaspano. Pot do Ptuja je minila hitro in ob vznožju Ptujskega gradu nas je pričakalo sonce ter sem ter tja tudi malo vetra. Podali smo se na grad, kjer smo občudovali razgled, nato pa si ogledali kar nekaj poučnih in zanimivih muzejskih zbirk ter po grajskih sobah z zanimanjem sledili vodiču, ki nam je razložil zgodovino, predstavil glasbila, orožje, pustne maske ter nam z veseljem odgovarjal na vprašanja. Po ogledu smo se okrepčali v grajski kavarni, nato pa se peš odpravili
po ptujskih ulicah do Ptujske kleti. Tam smo si z zanimanjem ogledali klet, kjer se nahajajo ogromni sodi in bogata zbirka arhivskih vin. V zgornjih prostorih smo si ogledali multivizij sko predstavitev ter poskusili vina, se ob tem naučili nekaj osnov kulture pitja in za popotnico dobili vsak svojo buteljko. Avtobus nas je nato odpeljal do turistične kmetije Ozmec, kjer smo pojedli kosilo ter se še nekaj časa v klepetu ob dobri kapljici vina družili. Vsako druženje prinese nove izkušnje in nova spoznanja in tako tudi ŠRD Žejan. December je praznični mesec in tako ga bomo preživeli tudi člani društva, kar pa ne pomeni, da bomo počivali. Ravno nasprotno - na naši spletni strani www. srdzejan.si si že lahko ogledate koledar dogodkov v letu 2009. Do takrat pa vam želimo lepe praznike in vse dobro v novem letu.
Katja Pirnat
Luč miru iz Betlehema
Tudi letos bo prišla. Pričakali jo bomo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18.30, na ploščadi pred VELE v Domžalah. Naj vam prinese mir v srca v tem »norem« decembru in v vas prebudi sporočilo miru.
Domžalski skavti vas vabimo na sprejem luči miru, da ob tem drug drugemu izrečemo še kakšno lepo besedo. Lepo vabljeni!
Gašper Tomažin
ki se srečanja udeleži vsako leto. Svoje delovanje, kot predsednik komisije Regije Ljubljana III., je podal tudi Marjan Ručigaj. Program so popestrili še recitatorka Karmen Ravnikar, harmonikaša Ema Smolnikar in Miha Cencelj ter trio Toneta Habjaniča.
Najbolj zanimiv del je bilo tekmovanje, kjer so se med seboj pomerili člani in članice društev iz Domžal, Studenca, Doba, Stoba-Depale vasi, Homca, Pšate-Dragomlja, Vira, Ihana, Štude, Jarš-Rodice, Rov, Radomelj in Žej-Svete Trojice. Ekipe, ki so jih sestavljali trije predstavniki oziroma predstavnice društva, so se najprej pomerile v teoretičnem znanju, nato pa še v praktičnem, kjer sta sodelovala le dva člana ekipe, ki sta spajala C-cev in navezovala ročnik. Tekmovalno dogajanje je budno spremljalo oko komisije, v sestavi Valentina Žabnikarja, Aleša Rožiča, Marjana Smolnikarja ter Lucije Koderman. Po skupnem seštevku je bila najboljša ekipa iz Radomelj, sledila je ekipa iz Rov, nato pa še ekipa Jarše-Rodica. Sledila je razglasitev najstarejših veterank in veteranov, ki je kot novost prinesla podelitev medalj najstarejšim trem v obeh kategorijah. Kot najstarejša veteranka je zlato medaljo dobila Rozalija Petrič, zlato medaljo za najstarejšega veterana pa je prejel Jože Rape. Vse navzoče je nagovoril novi predsednik Gasilske zveze Domžale, tovariš Rajko Novak, zbranim pa so spregovorili še drugi gostje. Proslava se je zaključila, srečanje pa se je nadaljevalo ob dobri hrani - klobasi in zelju ter domačih sladicah, poskočni glasbi in v prijetnem druženju.
Katja Pirnat
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek; 8 -12 in 16-18 sobota: 9-12
IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
stran
8
Zdravnica na obisku
Najmlajše otroke iz skupin Sončki in Oblački iz Zasebnega vrtca Mali princ je v torek, 25. novembra, obiskala zdravnica. S seboj je prinesla veliko zdravniško torbo, v kateri je imela vse, kar potrebuje pri svojem delu (zdravniško haljo, palčke za pregled grla, lučke za pregled oči, ušes in grla, stetoskop, povoje ...).
Tudi sami smo se preizkusili v vlogi zdravnika in poslušali bitje srca, povijali dojenčke, si nadeli zdravniško masko ... Vsak otrok je od zdravnice dobil v dar injekcijo in palčko za pregled grla, ki jih bomo uporabili pri naši igri. Ob koncu dneva smo se
zdravnici zahvalili za obisk v našem vrtcu in jo povabili, da v prihodnjih dneh obišče tudi ostale skupine v našem vrtcu. Vabilu se je prijazno odzvala in nekaj dni zatem so poklic zdravnika spoznali vsi otroci Zasebnega vrtca Mali princ.
Zasebni vrtec Mali princ
v _
Učenci OS Roje uspešni na tekmovanju
Specialna olimpiada Slovenije je v sodelovanju s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna organizirala 6. državne igre Specialne olimpiade MATP. Tekmovanje je potekalo v četrtek, 23. oktobra, v celjski dvorani Golovec.
Učenci so bili razdeljeni v dve kategoriji (starostna meja je bila 16 let). Boris je tekmoval v mlajši kategoriji, Miha, Špela in Aleksandra pa v starejši. Tekmovali so v sedmih panogah: vožnji z vozičkom ali plazenju/lazenju skozi ovire (tunel, trakove ...), slalomu z vozičkom ali hoji med količki z upoštevanjem prometnih znakov, brcanju žoge na gol, metanju na koš, podiranju kegljev, hokeju in zbijanju žoge s stožca.
Pri vsaki nalogi so sodniki, študentje Pedagoške fakultete in Fakultete za šport, ocenjevali nivo izvedbe naloge. Učenec je lahko nalogo izvedel na 1. nivoju s pomočjo asistenta, na
2. nivoju z verbalnim usmerjanjem in manjšo fizično pomočjo asistenta ali samostojno na 3. nivoju. Vsi učenci, razen Špele, so se prvič udeležili tekmovanja. Zelo radi so tekmovali. Ves čas so bili dobre volje in smeje izvajali naloge na vseh postajah. Pri izvedbi niso imeli težav, kajti na tekmovanje so se vneto pripravljali. K dobrim uspehom je pripomoglo tudi vzdušje na tekmovanju. Naloge so izvedli hitreje in odločneje kot v šoli. Po kosilu smo se udeležili še zabavnega dela programa. Sodelovali smo pri igri s padalom (tekmovalci so na znak zamenjali mesta pod padalom, vodili žogo po padalu .). Z veseljem smo prisluhnili pevki Evi Černe in se veselili medalj in priznanj, ki sta jih podelila Urška Žolnir in Peter Kavzer.
Zelo smo uživali! Komaj čakamo naslednje tekmovanje!
O.Š. Roje
Otroci so nestrpno pričakovali, da bo morski lev priplaval čisto blizu ...
Obiskali smo živalski vrt
Vez med človekom in živaljo je lahko pravo harmonično pretakanje energije. Z namenom, da bi tudi naši otroci spoznali in začutili živali z vsemi čutili, smo se odločili za ekskurzijo v živalski vrt malo drugače.
V ponedeljek, 13. oktobra, smo učitelji in učenci OŠ Roje z avtobusom odpravili v ljubljanski živalski vrt. Ekskurzije so se udeležili učenci in učiteljice oddelkov vzgoje in izobraževanja in učenci od 1. do 4. razreda OŠPP. Učenci iz oddelkov so odšli v poseben prostor na vodeno spoznavanje živali v živalskem vrtu, učenci iz razredov in učiteljice pa smo se odšli sprehajat po živalskem vrtu. Z navdušenjem so opazovali podgane, koze, prašiče, morska leva, medveda, tigre, kamele, žirafe in druge živali. Ustavljali so se tudi ob tablah, brali in spraševali o različnih živalih, poslušali rjovenje leva in tigra. Zelo prijazno in s pravim občutkom za otroke so nam najprej predstavili grlico, ki smo jo pobožali in nam je celo pristala na glavi. Sledila je mehka činčila z najmehkejšo dlako na svetu. Raznežil nas je tenrek -ki je podoben ježjemu mladiču samo z mehkimi bodicami. Nazadnje nas je presenetila kača. Kdor je želel, si jo
je lahko ovil okoli vratu in čutil njeno premikanje. Po tem smo odšli še na ogled hranjenja in pravo predstavo morskega leva, ki je zganjal svoje norčije. Pravi stik s temi živalmi je v otrocih pustil globoke, neprecenljive občutke. Spoznavali so sebe, česa se bojijo in česa ne.Odpeljali smo se v šolo, kjer so otroci svoja doživetja besedno in likovno izrazili.
Anka Kunaver Dermastija, učiteljica 3. razreda OŠ Roje
Okolje še vedno gradi mostove
Vsak odhod iz svojega okolja je po svoje zanimiv in pomemben, saj spoznaš, da življenje ni vedno enako tvojemu. Čeprav se je projekt Okolje gradi mostove končal z lansko izmenjavo, se dijaki še vedno odločamo za tovrstno spoznavanje sveta, saj so bili rezultati vedno pozitivni. Dijaki 2. letnika ŠCRM Kamnik smo bili na obisku v Neustadtu od 13. do 19. septembra 2008, mi pa bomo dijake nemške šole gostili v juniju 2009.
V soboto, 13. septembra, smo navsezgodaj zjutraj za teden dni zapustili svoj dom, družino, prijatelje in šolo. Vožnja do novih domov je trajala 12 ur in pol. Ko smo prispeli pred šolo, ki jo obiskuje 900 dijakov od 1. do 13. razreda, smo kmalu videli, da bo teden, ki je bil pred nami, zelo zanimiv. Kratkemu pozdravu njihove profesorice je sledil smuk k svojim novim prijateljem in njihovim družinam. Ko smo svoje družine spoznali, smo se odpravili na spoznavni večer. Nedeljo smo preživeli s svojimi družinami, ki jo je vsaka pripravila nekoliko drugače.
Ponedeljek se je začel z ogledom poteka pouka, ki smo ga zaključili s kosilom v priljubljeni piceriji, preostanek dneva pa smo preživeli samostojno s svojimi partnerji. Torek je bil tematsko obarvan dan. Tema izmenjave so bili gensko spremenjeni organizmi. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je obiskala inštitut za gensko spremenjene rastline AlPlan-ta, druga pa je obiskala raziskovalni center. Ko smo se vrnili v šolo, smo o tem napisali članke. Zvečer smo se vsi skupaj odpravili na Wurstmarkt, kjer je potekal festival vina. Ogledali smo si veličasten ognjemet. Bolj pogumni smo se odpravili še na "vratolomne podvige" v zabaviščnem parku. Utrujeni smo se doma zazibali v spanec. Sreda je bila v znamenju čudovitega Heidelberga, ki smo si ga, prav tako kot Neustadt, samostojno ogledali s pomočjo napotkov. Polni lepih vtisov smo se vrnili v Neustadt, kjer smo imeli približno 2 uri, da smo se pripravili na filmski večer, ki je potekal v šoli. V četrtek smo najprej določili ekipe za večerno diskusijo, nato pa smo napisali članke o celotnem tednu. Zvečer je sledila zaključna diskusija o naši temi, "pojedina" s starši. Nato smo se nekateri še odpravili v mesto, kjer smo imeli "poslovilni večer". Vsi komaj čakamo, da se vidimo v juniju, ko oni pridejo v našo deželo na sončni strani Alp.
Nežka Rugelj, 2. a
Skozi meglo v čudoviti svet slik
V začetku novembra smo se šolarji podružnične šole Krtina odpravili v prostore Kulturnega društva Miran Jarc na Studenec. Vreme nam je kazalo svoj pust, meglen obraz, a je na nas takoj ob prihodu do gledališkega odra na Studencu posvetilo sonce.
Slikar Jože Napotnik nas je sprejel s čopičem v roki, saj je ravno v tistem času risal oglasne plakate, namenjene povabilu na Miklavžev večer. Nasmejan nas je povabil v toplo sobo, kjer so
bile razstavljene njegove slike. Otroci so se takoj razkropili in si vsako sliko natančno ogledali. Zaslišali so se vzkliki občudovanja, ki so gospoda Napo-tnika spodbudili, da nam je vsako svoje delo posebej predstavil. Planinci, ki se ob sončnem zahodu vračajo v dolino, čarobna svetloba, ki proseva skozi krošnje dreves v gozdu, pogled na rečico pri rojstni vasi ... svet, kot je nekdaj bil, in svet, v katerem rad biva. Otroci so bili posebej navdušeni nad tehniko slikanja, saj je večina razstavljenih slik naslikana z lopaticami, ki nam jih je Jože Nspotnik tudi pokazal. Svoje vtise so učenci strnili v knjigi vtisov, v katero so se drug za drugim tudi podpisali. Na koncu smo prijaznemu slikarju še zapeli, nato pa smo se zaviti v tople barve odpravili proti šoli.
Anja Kokalj
Teden otroka na Osnovni šoli Dob
Ob tednu otroka smo na šoli pripravili zelo bogat program. Učencem smo popestrili šolsko življenje s športnimi, kulturnimi in družabnimi dejavnostmi. Prav vsi učitelji na šoli smo prispevali delček svojega prostega časa in skupaj z učenci izvedli res prijazen, bogat in prijeten teden otrok.
Učitelji in učenci so se pomerili v odbojki. Učenci so bučno navijali za svoje tekmovalce. Tudi pri igrah med dvema ognjema, kjer so se pomerili učenci četrtih in petih razredov, je bilo navijanja, spodbujanja in glasnega odobravanja toliko, da je kazalo, da bo žoga na parketu kar pregorela. Zelo živahno je bilo tudi na bolšjem sejmu. Otroci prve triade so pobrskali po omarah, kleteh in podstrešjih ter v šolo prinesli igrače, ki jih ne potrebujejo več. Te so zamenjali s sošolci in prav vsak je nesel domov staro igračo, ki jo bo imel odslej tako rad, kot bi bila kupljena v najboljši trgovini. Igrače imajo otroci zelo radi. Zato so
Botra jesen na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah
Tudi letos nam postregla z vsemi jesenskimi plodovi in oktobrski dnevi za marsikoga od nas pestri in nepozabni.
V soboto, 18. oktobra, se je na Vaški poti v Preserjah odvijala razstava buč. Zelo različne, kar neverjetne izdelke buč si je natančno ogledala komisija in najboljše nagradila. Člani Športnega društva Preserje so dogajanje popestrili s tekmovanjem v bučah, manjkali pa niso niti pečen kostanj, pivo, sok, domače pecivo, srečolov s praktičnimi nagradami in dobra volja.
Veselo je bilo tudi na teniškem igrišču na Škrjančevem, kjer je naš 5. c
OŠ Preserje pri Radomljah 21. oktobra izvedel kostanjev piknik. Prijetno druženje staršev, učiteljev, sošolk in sošolcev se je kar prehitro končalo, seveda z obljubo, da naslednje leto slet srečamo.
Zadnji šolski dan pred počitnicami so^ učencem podaljšanega bivanja OŠ Preserje pri Radomljah popestrile njihove učiteljice in tako učencem polepšale vstop v zaslužene jesenske počitnice.. Kar na šolskem igrišču so organizirale kostanjev piknik, na katerem so otroci in starši, ki so se jim pridružili, zelo uživali.
Lara Korošec, Klara Penko, Jasmina Pogačnik
jih v nižjih razredih pri tehničnem dnevu tudi sami izdelali. Poskusili so se v šivanju in na koncu so nastale tako lepe punčke iz blaga, da so jih občudovali prav vsi, ki so si razstavo ogledali. Tudi razstava starih gumbov je pritegnila veliko občudovalcev. Ali veste, da s pomočjo starih gumbov lahko nastanejo zelo lepe slike in podobe živali, predmetov in abstraktnih oblik? Razstavne stojnice so bile res ves čas polne. Zelo veliko gledalcev se je ustavljajo ob razstavljenih predmetih, ki jih zbirajo naši otroci. Nalepke, prtičke, razglednice in še kaj. V podaljšanem bivanju pa so učenci izdelali čudovite predmete iz koruze. Imeli smo tudi nekaj kulturnih prireditev. Našo šolo je obiskal kanadski mladinski pisatelj Richard Schrimberg in poklepetal z učenci, seveda v angleščini. Prevajalka je poskrbela, da so ga vsi razumeli.
Telovadnica se je napolnila tudi, ko so učenci zaigrali glasbeno igro Kresni-ček. Iz otroških grl je prihajalo ubrano petje, pravljična zgodba je pritegnila gledalce in na koncu so sošolci izjemno prireditev nagradili z bučnim aplavzom.
Skupina nadarjenih učencev je odšla na gostovanje v Tržič in tam zaigrala zelo uspešno igro Povodni mož, ki so jo letos pozimi predstavili tudi nam. Zgodba o prevzetni Urški, ki je s povodnim možem končala v valovih Ljubljanice, je predstava, ki se lahko kosa s pravimi gledališkimi odrskimi uprizoritvami. Prvošolci pa so imeli ta teden še posebno pomemben dan. Sprejeli smo jih v skupnost učencev naše osnovne šole. Kar pokali so od ponosa in navdušenja.
Teden otroka smo zaključili s pohodom. V petek zvečer smo se učenci prve triade, straši in učitelji zbrali pred šolo in se odpravili na uro dolg pohod od gledališča Močilnik ob reki do Krtine. Vso pot smo občudovali jasno zvezdnato nebo, sklepali prijateljstva in poglabljali stara. Nazaj grede se je ob poti vila dolga kolona, osvetljena z baklami. Bil je res prelep jesenski dan.
Tatjana Kokalj
Petstoletnica Trubarja na Osnovni šoli Dob
Letos praznujemo 500 let rojstva Primoža Trubarja, ki je napisal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik, in tako postal nesporni oče slovenskega knjižnega jezika. Trubar je začetnik slovenske kulture in nosilec ideje o slovenstvu, saj je svoje rojake prvi nagovoril: »Lubi Slovenci!«
Močno si je prizadeval za vzpostavitev osnovnega šolstva na slovenskem. V tistih zelo težkih časih se je pridružil naprednemu verskemu, kulturnemu in političnemu gibanju - reformaciji in podpiral ideje nemškega duhovnika Martina Lutra, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil list s 95 tezami in obsodil ravnanje tedanje rimskokatoliške cerkve. Želel je, da vsak vernik bere Sveto pismo v maternem jeziku, naj bo cerkev preprosta in prav tako bogoslužje, bil je nasprotnik čaščenja svetnikov in relikvij ter zahteval, da se cerkev ne postavlja nad državo. To so bile zelo napredne zahteve in vsi vemo, kakšen val ogorčenja so sprožile njegove teze v naslednjih obdobjih. Tudi Primož Trubar je občutil preganjanje in trpljenje, a njegova vera v pravičnost ni umrla. In to neizmerno ljubezen do Slovencev so v gledališki igri upodobili naši učenci. Na naši šoli sta učiteljici Nataša Kolar in Brigita Jahič ob pomoči Helene Ko-
lar pripravili gledališko predstavo, ki je navdušila učitelje in učence. Nataša in Helena sta napisali scenarij, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in Trubarjevih zapisih. Tako je nastala igra, ki se lahko kosa z vsako, ki jo vidimo na gledaliških odrih. Do potankosti izdelan scenarij, kostumografija, scenografija ter vsi dramaturški posegi ter spretna režija je na odru pričarala predstavo, ki je ne bomo pozabili. Pred gledalci je zaživel čas Trubarjevega življenja ter podobe njegovih sodobnikov in prijateljev. Predstava je izzvenela razumljivo, a vendar bogato metaforično ter na enkraten način pričarala podobo tega mračnega, a za nas tako pomembnega časa. Iz igre veje optimizem, ljubezen, vdanost slovenski besedi in narodu, ki ga je imel Trubar v presežnikih. V igri so izjemno izstopali igralci -učenci. Lovro Krašovec je mojstrsko zaigral Trubarja, skupina učencev je do potankosti pričarala tiskarski stoj, ki tiska prvo slovensko knjigo, druga pa divjanje konj, ki preganjajo Trubarja. Izvrstni so bili tudi Luka Kotnik, Kristina Sušnik, Urban Matko, Domen Nahtigal, Maruša Zalaznik in drugi. Učencem in njihovim mentorjem ob tej priliki iskreno čestitamo. Želimo jim, da bi njihovo predstavo lahko videlo še veliko gledalcev.
Tatjana Kokalj
Popotovanje po Trubarjevi poti
nam je tudi gradiva, letake in celo vabilo na gledališko predstavo o Trubarju, ki je bila narejena posebej njemu na čast. Resnično smo lahko začutili, da je ta »ubogi Slovenec« v Derendingenu za vedno pustil svoj pečat in da so ga Nemci sprejeli za svojega ter ga globoko spoštujejo.
Na poti nazaj v Tübingenu smo si ogledali center evangeličanske skupnosti, poimenovan Primus Truber Haus. Nato smo si ogledali Tübingengled podnevi, nadaljevali v katedrali in osrednjem mestnem trgu, potem pa smo se povzpeli po gričku do tiskarne, kjer je Trubar natisnil prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, ter renesančnega gradu Hochentuebingen. Z gradu smo lahko občudovali čudovit razgled nad sončnim mestom. Popoldne smo se odpravili v Badurach, kjer je Trubar kasneje tiskal in izdajal svoja dela. Zadnji dan naše strokovne ekskurzije smo se poslovili od Trubarjevega mesta in se odpravili na pot domov. Letos vse leto ponavljamo, kako pomemben je Trubar za nas Slovence in za naš jezik, vendar si vseeno težko predstavljamo, kakšen drzen in revolucionaren korak je naredil ta en človek, »en Slovenec«. Vtisnil se je v spomin naroda, ki ga je ljubil in za katerega je deloval, in naroda, h kateremu se je po pregonu iz Ljubljane moral zateči. V Derendingenu je vsako leto Trubarjevo, pa je tako tudi pri nas?
Po celotni Sloveniji so se vrstile mnoge prireditve v spomin na 500. obletnico njegovega rojstva, avtorja prvih dveh slovenskih knjig Abecednik in Katekizem. Toda, ali vemo, kje jih je pisal in kasneje tudi izdal? V malo, univerzitetno nemško mestece Tübingen smo se po stopinjah Rodoljuba Ilirskega odpravili dijaki 2. in 3. letnikov.
Naša pot se je začela v četrtek, 9. oktobra, zgodaj zjutraj ob petih. Naš prvi postanek je bil v mestu Augsburg. V tem naselju je tudi bunker, ki je v 2. svetovni vojni mnogim prebivalcem Augsburga nudil zavetje pred zračnim napadom. Nadaljevali smo pot v Tübingenu, najprej smo ga spoznali ponoči in lahkor ečemo, da mu številni študentje tobingenške univerze dajejo prav poseben čar. Najlepši je bil pogled na trg z bogato poslikano mestno hišo in fontano.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v sosednje mesto Derendingen. To je bila Trubarjeva zadnja župnija in tu naj bi bil tudi pokopan. Ob prihodu smo si najprej ogledali Trubarjevo hišo, potem pa nas je sprejela tamkajšnja mežnarica, ki nas je popeljala v cerkev Sv. Gala. To je bila nekdaj Trubarjeva župnijska cerkev, v kateri danes lahko vidimo njegovo nagrobno ploščo. Gospa mežnarica nam je z veseljem pripovedovala o Trubarju, ki je tu do svoje smrti skrbel za vse farane in mlade študente iz Tübingena. Pokazala
Tanja Ropas, 3.c
Svetovni dan jezikov z roko v roki Trubarjevega leta
Pred petstotimi leti se je rodil oče slovenskega knjižnega jezika, pisec prve slovenske tiskane knjige ter velik domoljub -Primož Trubar.
V počastitev temu dogodku in dnevu jezikov, ki ga obeležujemo 24. oktobra, so učenci OŠ Preserje pri Radomljah pod vodstvom odličnih mentorjev pripravili prireditev, ki še tako zahtevnega obiskovalca ni pustila ravnodušnega. Enourno predstavo so učenci zaigrali v štirih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini in španščini. Njihovo poznavanje zgodovinskih dejstev ter »velikih mož«, znanje tujih jezikov in talent so na odru treščili tako silovito, da je beseda odlično preblaga za oceno tistega, kar smo si lahko ogledali v petek, 7. novem-
bra. Odlomki Shakespearovih tragedij so na odru zaživeli v izvirniku, torej v angleščini, Trubarjev odlomek pridige Proti zidavi cerkva pa je vse obiskovalce za trenutek prestavil v čas slovenščine, govorjene skoraj petsto let nazaj. Humor, natančnost in izvirnost so zagotovo temeljne značilnosti predstave, ki je vključevala vse najpomembnejše zgodovinske dogodke ter osebnosti od Brižinskih spomenikov iz leta 1000 in vse do izida Abecednika in Katekizma iz leta 1550. Rdeča nit prireditve je bilo odkrivanje slavnega detektiva Hercula Poirota, ki ga je izvrstno odigral Jakob Novak, kdo je avtor prve slovenske knjige.
Jasmina Pogačnik
stran
9
SOLE
Vseslovenski debatni maraton na Srednji šoli Domžale
V	okviru Zavoda Za in proti je po različnih šolah v Sloveniji 19. novembra potekal vseslovenski debatni maraton, tokrat v znamenju evropskega leta medkulturnega dialoga. Na srednji šoli Domžale smo na ta dan organizirali dva debatna dogodka.
V	knjižnici Srednje šole Domžale je ob 9. uri potekala okrogla miza o debatni trditvi Angleščina naj postane svetovni uradni jezik. Dijakinja Neža Peterka se je z gosti pogovarjala o pomenu angleščine in drugih jezikov ter ohranjanju različnosti skozi jezik. Multikulturna sestava udeležencev okrogle mize je poskrbela, da smo slišali različna mnenja o pomenu večjezičnosti. Okrogle mize so se udeležili Christine Okresek, vodja Avstrijskega inštituta v Ljubljani, Andrea Leone, tujejezični učitelj iz Italije, Bojana Dragoš, profesorica angleškega jezika, Adrijana Kokalj, tajnica Srednje šole Domžale, ter dijaka Katarina Baškovič in Jurij Rožič. Nekoliko kasneje, ob 12. uri, so debateriji 4. letnikov gimnazije v sejni sobi Občine Domžale debatirali o trditvi Zaščita nacionalne kulture je bolj pomembna kot multikultur-nost.
Z obema dogodkoma smo hoteli opozoriti, da medkulturni dialog poteka povsod okrog nas. Kadar se odpravite na daljše potovanje ali le do konca ulice, srečate ljudi iz različnih kulturnih okolij, hoteli pa smo tudi poudariti, da je strpnost do različnosti veščina, ki jo lahko urimo s pomočjo pogovora in debate.
Sofija Baškarad
Dijaki Srednje šole Domžale v »navideznem svetu«
Srednja šola Domžale tudi ob koncu tedna ne zapre svojih vrat. Kar dve soboti v mesecu novembru sta bili namenjeni računalniškim in filmskim navdušencem, ki sta jih nagovorili dve tradicionalni prireditvi, obe umeščeni tudi v sklop prireditev, s katerimi letos obeležujemo 60-letnico domžalske šole.
Že deveta omrežna zabava je drugo soboto v novembru zbrala na kup ljubitelje računalniških iger, ki so dan preživeli v navideznih svetovih svojih računalnikov. Kljub temu, da nismo organizirali nobenega tekmovanja, je bilo zabave in dobre volje na pretek, organizatorji smo bili pa še posebej veseli tega, da so se nam tehnične težave tokrat na široko izognile. Morda je tudi zato deveta
omrežna zabava trajala rekordnih 13 ur in postavila temelje za naslednjo, deseto, jubilejno že samo po sebi. Kar naslednja sobota je bila prizorišče tretjega filmskega maratona, ki ga v Srednji šoli Domžale prirejamo za filmske sladokusce. Tema tokratnega je bila serija filmov o osmem potniku Alien, s katero smo počastili kar dva jubileja - 60-letnico šole in 30-letnico premiere prvega filma v seriji, ki ga je režiral Ridley Scott in pomeni mejnik tako v karieri tega velikega filmskega ustvarjalca kot tudi v kinematografiji nasploh. Kljub trdim šolskim klopem so gledalci zdržali kar 9 ur dolgo projekcijo brez težav, vsak film pa je bil pospremljen s kratko predstavitvijo in diskusijo. Obe prireditvi sta dokaz, da se šola tudi z obšolskimi dejavnostmi trudi delovati na polju informacijske tehnologije in uporabe medijev, ki so pomembne prioritete rednega dela v šoli, ter razvojnih aktivnosti, pri katerih šola sodeluje. Nenazadnje pa udeležba dijakov v obšol-skih dejavnostih tudi ob koncih tedna potrjuje, da jim šola ni le kraj, kjer morajo preživljati svoj čas, ampak kraj, kjer to tudi dejansko hočejo početi.
Volodja Šiškovič
Zmaga na tekmovanju Mladina in gore
Člani planinske skupine OŠ Preserje pri Radomljah so se 8. novembra udeležili področnega tekmovanja Mladina in gore na Bledu.
Tega tekmovanja smo se letos udeležili prvič, po treh letih, odkar je bila na šoli ustanovljena planinska skupina. Našo osnovno šolo in Planinsko društvo Domžale sta zastopali dve izkušeni ekipi mladih gornikov in gornic, ki se redno udeležujeta izletov in taborov mladinskega odseka PD Domžale. Prva ekipa , »Ta hitri«, v sestavi Urban Po-pelar, Bojan Lenček, Gašper Dolenc in Lara Jerman ter ekipa »Divji svizci«, v sestavi Klemen Kogovšek, Miha Šere in Lara Bajec, so dosegli odlično 4. in 1. mesto ter uvrstitev v finale. Za dosežke, izkazano znanje in izkušnje jim iskreno čestitamo ter držimo pesti za državno tekmovanje.
Mateja Peršolja, mentorica
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE, Ljubljanska 58, 1230 Domžale
VABILO
Današnji najstniki imajo v poplavi medijev veliko informacij tudi o spolnosti, ki pa jih brez podpore in razumevanja staršev ne znajo pravilno ovrednotiti. Ob tem je znano, da je najboljši odgovor na vsako vprašanje, ki ga staršem zastavijo najstniki, tisti, ki ga starši podkrepijo z lastnim zgledom, nepomembno pa ni niti, da samo zadovoljni starši lahko vzgojijo zadovoljne otroke. Otroci namreč zadovoljne starše in družinsko toplino čutijo kot nekaj domačega, nekaj, kar si bodo kasneje kot vzorec želeli prenesti v svoje dru-
Z željo, da vsak pri sebi ugotovi, ali starši lahko naredimo še kaj več za srečo svojih otrok in vnukov, pa tudi v razmislek, smo za vas pripravili predstavo
Najboljši odgovor na vsako vprašanje
Predstavo si lahko ogledate v četrtek, 11. decembra 2008, ob 18. uri, v MALI KULTURNICI na Osnovni šoli Venclja Perka Domžale.
Dobrodošli!
Tradicionalni prednovoletni bolšjak
Spoštovane bralce Slamnika pozivamo, da prevetrijo svoja stanovanja in v Center za mlade prinesejo predmete (okraski, knjige, igrače, nakit ...), na katerih se jim nabira prah. Podarjene predmete bomo prodali na novoletnem bolšjaku, ki ga bomo
v torek, 9. decembra 2008, ob 16. uri,
odprli v prostorih Centra za mlade (Domžalski dom, Ljubljanska 58).
Izkupiček bolšjaka bomo namenili programom, ki jih izvajamo v Centru za mlade. Predmete lahko prinesete v Center za mlade od ponedeljka do četrtka, med 8. in 18. uro, ter v petek, med 8. in 13. uro. Lahko pa jih dostavite tudi na dan bolšjaka.
Za več informacij pokličite na tel.: 722 66 00.
Mednarodno sodelovanje dveh osnovnih šol
Srečanje s hrvaškimi vrstniki
V četrtek, 13. novembra, se nas je šest članov debatnega kluba Osnovne šole Rodica (Klara, Neža, Boris, Timotej, Mark in Tadeja) z mentorico Ireno Lapanje odpravilo v Zagreb na srečanje z debaterji iz Osnovne šole Jureta Kaštelana, s katerimi smo povezani v projektu ACES (Akademiji srednjeevropskih šol).
Tja smo se odpravili z vlakom, gostitelji pa so nas pričakali že na zagrebški železniški postaji. Skupaj smo odšli na gostiteljsko šolo, kjer smo bili prisotni pri uri hrvaškega jezika. Bilo je zelo zanimivo, čeprav smo bolj malo razumeli. Zvečer smo si ogledali gledališko predstavo »Shakespeare in Exit«, nato pa smo se vrnili s tramvajem in se nastanili pri družinah gostiteljev, ki so nas toplo sprejeli.
Naslednji dan, v petek, smo si ogledali hrvaški parlament. Tam smo se srečali z dvema hrvaškima poslancema, s katerima smo se pogovarjali o hrvaškem šolstvu, politiki in krimi-
nalu. Sledil je sprehod po mestu in ogled nekaterih cerkva. Ob dvanajstih smo se zbrali pred stolpom, iz katerega se vsak dan ob isti uri sliši topovski strel. Ta tradicija traja že stoletja. Nato smo se odpravili v mestni muzej, kjer smo pobližje spoznali zgodovino Zagreba. Po kosilu v bližnji restavraciji smo prosti čas preživeli pri družinah gostiteljev. Popoldne smo se vrnili v šolo in se v mešanih skupinah pripravljali na debato, ki je bila osrednji dogodek tega srečanja. Debatirali smo v angleškem
jeziku na temo Mediji prispevajo k otroškim pravicam. Svoje stališče je bolje zagovarjala negacijska stran, zato je tudi zmagala. Po debati je sledilo še prijetno druženje, kjer smo izmenjali vtise minulega dne. V soboto smo se najprej odpravili na jezero Bundek, kjer smo se zabavali v parku. Pred kosilom smo uro prostega časa izkoristili v nakupovalnem centru Avenue Mall. Imeli smo izredno srečo, da smo Zagreb obiskali ravno v času knjižnega sejma, kjer so nam pripravili krajši kviz o popularnem hrvaškem romanu Smogovci. Kmalu zatem se je naše druženje končalo in veseli smo se poslovili, saj se bomo kmalu spet videli, tokrat v Sloveniji.
Tadeja Skok
Slovenska delegacija pred hrvaškim parlamentom
Osnovna šola Rodica
Tabor za boj proti drogam v Planici
V	novembru, mesecu preprečevanja odvisnosti, smo se tudi na OŠ Rodica pridružili preventivni akciji. V okviru dejavnosti za boj proti drogam, ki jih sofinancira tudi Občina Domžale, smo pripravili tridnevni tabor za učence od 7. do 9. razreda. Podali smo se v čudovito Planico, kjer smo imeli prave pogoje za pester program in dobro počutje.
V	luči boja proti drogam je bila rdeča nit našega tabora predvsem zdravo življenje in kvalitetno preživljanje prostega časa. Tako smo veliko
časa preživeli v naravi in ob različnih športnih aktivnostih. Sprehodili smo se do koče v Tamarju, si s kolesi ogledali okolico Kranjske Gore ter se povzpeli na zaletišče planiške letal-nice. Kljub oblačnemu vremenu smo izvedeli marsikaj zanimivega tudi o astronomiji in zvezdah, na delavnicah pa smo se ob prijetnem skupinskem delu spoznavali z nevarnostmi drog in drugih vrst odvisnosti ter skupaj iskali ideje za preprečevanje zasvojenosti. Preizkusili smo se celo kot scenaristi, režiserji in igralci ter posneli zanimive filmčke, v katerih smo predstavili nevarne posledice
uživanja drog. Ob vseh dejavnostih nam je še vseeno ostalo dovolj časa za druženje, medsebojno spoznavanje in tkanje novih prijateljskih vezi. Ko smo polni energije in pod vtisi prijetnih doživetij odhajali domov, smo si potrdili, da so droge res brez veze, saj smo se znali odlično zabavati tudi brez njih.
Irena Jeretina, psihologinja OŠ Rodica
Učenci Osnovne šole Rodica
vabimo vse občane na
novoletni sejem,
ki bo v četrtek, 11. decembra 2008, ob 18.30 v telovadnici šole.
Pred sejmom vas ob 17. uri vabimo na novoletni koncert v avlo šole.
Šolska skupnost učencev OŠ Rodica
Naj se vam in nam prižgejo iskrice upanja, belina nasmehov naj vsem nam prekrije obličja
9. decembra na OS Venclja Perka ob Dnevu šole s sejmarjenjem.
Za pravljične trenutke vam ponujamo:
16.00 - 18.00 Jedilnica - sejmaijenje, srečelov, topli kotiček za sladokusce 16.00 - 17.00 Glasbena učilnica - gledališka predstava v angleškem jeziku (5. razred) 17.00 - 17.30 Glasbena učilnica - gledališka predstava v angleškem jeziku (7. razred) 17.00 - 18.00 Glasbena učilnica - dražba izdelkov naših učencev
18.00 - 19.30 Telovadnica - osrednja prireditev z živo glasbo, pesmijo in plesom (različni izvajalci)
Zveza prijateljev mladine Domžale
Pred otroškim parlamentom v letu 2009
Zveza prijateljev mladine Domžale ugotavlja, da so prav vsi dosedanji otroški parlamenti prinesli veliko predlogov, pobud, vprašanj pa tudi zahtev, ki jih skušajo skupaj z mentorji tudi uresničiti. Ob izbirah tem za otroške parlamente organizatorji ugotavljajo, da se otroci najraje pogovarjajo o ljubezni in prijateljstvu, zlasti za starejše pa je zanimiva tudi tema o spolnosti. Zato ni nič nenavadnega, da je v marcu državni otroški parlament predlagal temo za leto 2009: Ljubezen in spolnost.
O temi se bodo pogovarjali v razrednih skupnostih, na šolskih parlamentih, svoje poglede, predloge in pobude pa strnili tudi na medobčinskem otroškem parlamentu, ki
bo predvidoma v januarju na Osnovni šoli Dob. V zvezi s temo otroškega parlamenta v letu 2009 je dobro vedeti, da imajo današnji najstniki v poplavi medijev veliko informacij tudi o spolnosti, ki pa jih brez podpore in razumevanja staršev ne znajo pravilno ovrednotiti. Ob tem je znano, da je najboljši odgovor na vsako vprašanje, ki ga staršem zastavijo najstniki, tisti, ki ga starši podkrepijo z lastnim zgledom, nepomembno pa ni niti, da samo zadovoljni starši lahko vzgojijo zadovoljne otroke. Otroci namreč zadovoljne starše in družinsko toplino čutijo kot nekaj domačega, nekaj, kar si bodo kasneje kot vzorec želeli prenesti v svoje družine.
Z željo, da vsak pri sebi ugotovi, ali starši lahko naredijo še kaj več za srečo svojih otrok in vnukov, pa tudi v razmislek, bo zveza prijateljev mladine pripravila predstavo NAJBOLJŠI ODGOVOR NA VSAKO VPRAŠANJE. Predstavo si lahko ogledate v četrtek, 11. decembra 2008, ob 18. uri v MALI KULTURNICI na Osnovni šoli Ven-clja Perka Domžale. Dobrodošli!
Vera Vojska
Tudi letos veliko prireditev za otroke
Zveza prijateljev mladine Domžale in veseli december
Zveza prijateljev mladine Domžale, za katero je že kar nekaj jesenskih dejavnosti, od katerih naj omenimo le projekte v okviru krompirjevih počitnic skupaj z Osnovno šolo Ro-dica, obisk Pikinega festivala skupaj s podružnično šolo Krtina ter učenci tretjih razredov OŠ Rodica, v teh dneh pospešeno pripravlja letošnje prireditve v okviru projekta VESELI DECEMBER.
Prireditve so namenjene učencem prve triade v Občini Domžale, Zveza prija-
teljev mladine pa bo poskrbela tudi za veselje vseh petletnikov, vključenih v naše vrtce. To pomeni, da bodo prijetne prireditve namenjene več kot 1300 otrokom, ki bodo lahko obiskali prireditve v kulturnih domovih Groblje in Radomlje, na osnovnih šolah Domžale, Dragomelj, Roje, Dob ter v Ihanu. Za prijetno pričakovanje prazničnih dni bo poskrbelo družinsko gledališče Kolenc s predstavama Čarobni klobuček in Cesarjev slavček, Damjana Golavšek se bo predstavila s Snežno vilo, Melita
Osojnik vas bo razveselila s pravljico o Zlati Roži, Lutkovna skupina iz Vrtca Bistra pa bo med otroke pripeljala Čarovnika iz Oza. Zveza prijateljev mladine Domžale želi vsem mladim veliko sproščene zabave ob programu letošnjega veselega decembra,v katerem Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale, želi vsem majhnih in velikim otrokom veliko prijetnih trenutkov.
Vera Vojska
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Srečanje Severno osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora LDS
V Občini Komenda se je konec novembra, po volitvah za poslanec v Državni zbor Republike Slovenije, sestal Izvršni odbor Severno osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora LDS. Sejo pokrajinskega izvršilnega odbora je vodil Peter Gubanc, predsednik SOPO LDS in je v uvodnem nagovoru vse pozdravil, se jim zahvalil za njihov prispevek na državnozborskih volitvah ter pozval, da skupaj delamo še naprej.
m g . E 2
o c £ o
LDS
Nato je predal besedo Dorijanu Maršič, generalnemu sekretarju LDS, ki se je zahvalil za povabilo in vse predstavnike občinskih odborov seznanil z temelji koalicijske pogodbe, predvsem s posebnimi temami, ki so bile predmet pogajanj.
Ugotovil je, da je bila pogajalska skupina LDS zelo uspešna in je uspela v koalicijsko pogodbo vključiti ključne točke svojega programa.
Predlagala je konkretne rešitve iz programa za obdobje 2008 do 2012 za prav vsa področja delovanja države. Vse predloge LDS, ki so bili umeščeni v koalicijski sporazum si lahko ogledate na spletni strani www.lds.si/domzale.V sklopu kadrovskih pogajanj je LDS izpogaja-la dve ministrski mesti - Ministrstvo za notranje zadeve vodi predsednica LDS Katarina Kresal, Ministrastvo za pravosodje pa Aleš Zalar, poleg tega pa še pet sekretarjev. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da je stranki uspeli pridobiti tako povezani ministrstvi, saj bo koordinacija med njima za uresničevanje programa prav zagotovo lažja.
Nato so se udeleženci dotaknili aktualnih razmer v stranki in državi. Predstavniki lokalnih odborov so sprejeli plan dela za prihodnje, med katerim so izpostavljene priprave na prihajajoče volitve. Članice in člani Severno osrednje-slovenskega pokrajinskega odbora LDS so se dogovorili za nekaj skupnih aktivnosti, ki pa bodo tudi usmerjene v naslednje lokalne in volitve za evropske poslance.
OO LDS Domžale
Zunanje politike ni mogoče oblikovati na osnovi osebnih znanstev
Dr. Jože Pirjevec
V eni od razprav na spletni strani www.lds.si lahko preberete misel dr. Jožeta Pirjevca, ki si ni mogel kaj, da bi ne izrazil začudenje nad odločitvijo premiera Pahorja, da imenuje bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za svojega osebnega odposlanca.
Pahorjeva trditev, da ne gre izgubiti človeka, ki ima v žepu telefonske številke najpomembnejših svetovnih politikov, se mi ne zdi povsem prepričljiva, saj zunanje politike ni mogoče oblikovati na osnovi osebnih znan-stev, temveč konkretnih interesov države. Zato pa diplomatska služba, ki jo imamo, povsem zadostuje. S svojo odločitvijo je premier skrhal svoje odnose s predsednikom republike, ki je še pred kratkim Rupla ožigosal kot človeka, ki mu ni zaupati. Hudo je udaril po LDS, eni od partneric njegove koalicije, kateri je Rupel pred petimi leti zabodel nož v hrbet. Predvsem pa ni prisluhnil slovenskemu javnemu mnenju, ki je do bivšega ministra rezervirano. Skratka, gre za odločitev, ki meče senco na vladno ekipo, od katere smo pričakovali jasen znak, da bo prelomila z načinom vladanja, značilnim za Janšev režim.
OO MLD Domžale
Socialni demokrati
Obrazložitev rezultatov volitev 2008
Državni zbor je konstituiran. Stranka SD ima v njem 29 poslancev. Kljub pričakovanjem naših volivcev iz 11 volilnega okraja med njimi ni dr. Franca Habeta. Ljudje sprašujejo, zakaj ne. »Saj ste dosegli zelo dober rezultat,« pravijo. Volivci smo dr. Habetu namenili kar 4740 glasov ali 32,96 % glasov volilnega okraja. Za okroglih 6 % več kot drugouvrščenemu kandidatu SDS in okroglih 18 % več kot tretje uvrščeni kandidatki Zares. Dr. Habe je dosegel daleč najboljši rezultat na volitvah po osamosvojitvi, rezultat iz leta 2004 je povečal za 3,7-krat.
Zakaj torej ni v Državnem zboru? Odgovor je treba iskati v volilnem sistemu.
Prvi del določanja poslancev je določitev števila poslancev, ki jih dobi posamezna lista kandidatov. Osnova za določitev je proporcionalno število glasov v volilni enoti. Zakon o volitvah v državni zbor
(ZVDZ-UPB1) v svojem 90. členu določa, da se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, kar se zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo. Po izračunu je SD v četrti volilni enoti dobila 33,95 % glasov, kar je dalo 4 poslance od 11 kandidatov.
Drugi del postopka pa je določitev, katerim kandidatkam in kandidatom pripadajo ti štirje mandati. Pogleda se, kakšen je relativni uspeh kandidatov v posameznem volilnem okraju. Zakon v 91. členu določa, da so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju. V četrti volilni enoti je najboljši relativni delež dobil kandidat SD iz Moste Polje II s 47,80 % glasov, nato kandidat iz Kočevja s 46,62 %, iz Moste Polje III s 43,04 %, ter Bežigrad II s 42,37 % glasov. Ti so prišli v državni zbor. Dr. Habe je kljub odličnemu rezultatu s 32,96 % glasov na sedmem mestu. Zato torej ni prišel v državni zbor. Upam, da sem s tem pojasnil volilno matematiko. Vsem še enkrat hvala za vaš prispevek k našemu skupnemu uspehu.
Vodja volilnega štaba Mirjan Trampuž
Mladi forum SD
Novo vodstvo v Domžalah
Mladi forum SD Domžale je imel v oktobru volilno konferenco, kjer je bilo izvoljeno novo vodstvo za dobo enega leta. Po nekaj spremembah statuta, ki smo jih sprejeli tokrat, je postal sekretar Robert Maleš,
MLADI FORI/M
po novem pa imamo tudi dva podpredsednika. Mesto prvega podpredsednika je še naprej obdržal Sašo Kozlevčar, dodatno pa je na funkcijo pristopil Rok Brajkovič. V vlogi predsednice bo tudi naslednje leto Mateja Kegel. Na konferenci je bilo prisotno tudi lepo število gostov nacionalnega vodstva in ob tem je predsednik MF SD Slovenije,
Marko Baruca, pohvalil delovanje domžalskega Mladega foruma kot učinkovito in vidno tudi v nacionalnem prostoru.
Mladi forum Domžale je medtem pripravil tudi konkreten plan in načrt dela za prihodnje leto. Ob tem velja omeniti, da bomo tudi v letošnjem letu izvedli oziroma bomo prisotni še na kar nekaj aktivnostih, poleg vključevanja v nacionalni projekt izdelovanja punčk, ki jih bomo prodali na dobrodelni dražbi in zbrana sredstva podarili UNICEF-u. Dobrodelna dražba je bila 2. decembra v Mestnem muzeju Ljubljana, kamor pa niso bili vabljeni le člani Mladega foruma, pač pa tudi ostali gostje, ki imajo posluh za dobrodelnost. Prav tako smo se že in se bomo udeležili še dveh seminarjev Mladega foruma - tako regijskega, ki je bil sredi novembra v Kranju, kot tudi nacionalnega od 5. do 7. decembra v Velenju. Ob tem ne gre pozabiti na nacionalno (programsko) konferenco Mladega foruma, ki bo 13. decembra 2008, kjer bomo sprejeli tudi nekaj pomembnih smernic nacionalnega delovanja v letu 2009.
Mladi forum SD Domžale
Praznovanje ob
19. obletnici Slovenske
demokratske mladine
Slovenska demokratska mladina (SDM) je v Postojni praznovala svoj 19. rojstni dan. Udeležili so se ga številni ugledni gosti. Mlade člane in članice SDS ter goste je po krajšem ogledu slovenske jamske lepotice v Koncertni dvorani Postojnske jame v uvodu nagovoril podžupan Občine Postojna in poslanec v DZ RS, Zvonko Černač, sledil pa je tudi nagovor Gregorja Horvatiča, predsednika Slovenske demokratske mladine, ki je v svojem nagovoru dejal, da je SDM vsako leto boljši in zrelejši podmladek, saj uspešno dosega svoje zastavljene cilje v razvoju mladinskega dela in mladinske politike, tako doma kakor v tujini.
Prisotne so v prvem delu programa nagovorili še številni poslanci SDS, pisno ali osebno pa so pozdrave ter želje po uspešnem delovanju še naprej izrazili tudi številni gosti iz domovine ter tujine (Mlada Slovenija, Nova generacija, MSS, Fidelitas Madžarska, Junge Union Nemčija, Mladež HDZ Hrvaška, YEPP ...). Praznovanje obletnice je tudi priložnost, ko se lokalnim odborom, torej mestnim in občinskim odborom našega podmladka podelijo priznanja za uspešno delovanje v preteklem obdobju. Tokrat so se priznanj veselili v SDM Žalec, SDM
Prebold, SDM Kamnik, SDM Maribor in SDM Litija, nagrajeno pa je bilo tudi dosedanje delo Pomurske regijske koordinacije (PRK SDM). Po zaključku uradnega dela so se vsi skupaj posladkali s tradicionalno slastno roj stnodnevno torto in nazdravili uspešnemu vstopu v svoje jubilejno, 20. leto obstoja in ustvarjanja SDM.
Slovenska demokratska mladina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k odlični organizaciji praznovanja 19. obletnice.
Gregor Horvatič, predsednik SDM Domžale ter SDM na državni ravni
Ženski odbor SDS Domžale aktivno v leto, ki prihaja
Ženski odbor SDS Domžale se je nedavno sestal na prvem sestanku v novi sestavi. Diskusija je potekala predvsem na področju projektov, ki jih nameravamo organizirati.
Prvo delo, ki ga že snujemo, sega v predbožični čas, kjer se bomo ženske pobližje spoznale z izdelavo božične dekoracije in aranžiranjem daril za naše najbližje. Ker smo pripravo delavnice zastavile širše, ste vabljeni vsi, ki vas to zanima - več o lokaciji in datumu delavnice izveste na spletni strani SDS Domžale. V zimskem času bomo otrokom iz socialno ogroženih družin omogočile kakšen dan ali dva igranja na snegu, smučanja ali sankanja. Poleg tega smo se že povezale z ženskimi odbori SDS, ki delujejo v širši okolici naše občine, ter se dogovorile o sodelovanju na področju družbeno-socialnih vprašanj. Pereča tema Občine Domžale je vsekakor problematika prostih kapacitet v vrtcih - to je bilo izposta-
vljeno že mnogokrat, a dolgoročnih ukrepov s strani odgovornih v občinski upravi še ni videti. Dejstvo je, da postavitev enega vrtca ne bo rešila prostorske krize, ki nastaja. Vprašanj, kam z otroci po končanem starševskem dopustu, je vedno več in ni tako le v naši bližini, zato bo naše delovanje na tem področju precej aktivnejše, kot sicer. Zato vabimo vse ženske, da se nam pridružijo pri reševanju nastalih problematik v Občini Domžale in nam predloge, vprašanja ter pobude pošljejo na naš elektronski naslov: info@domzale.sds.si. Z veseljem bomo prisluhnile vašim težavam in jih s skupno močjo poskušale rešiti.
Urška Kabaj -Pleterski, predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale. sds.si
Stališče Občinskega odbora Zares Domžale do odvoza komunalnih odpadkov
Na seji sveta Občinskega odbora Zares Domžale smo obravnavali problematiko zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Nove storitve in s tem nove cene pomenijo za gospodinjstva dodatno finančno obremenitev. Poleg standardnega odvoza komunalnih odpadkov smo pričeli tudi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov. Ravnanje prejšnje vlade in nekaterih akterjev iz neposredne bližine dosedanjega odlagališča v Dobu je pripeljalo do tega, da moramo svoje odpadke za veliko ceno voziti v Celje in
Logatec, kjer si že »manejo« roke in polnijo »malho« z našim denarjem. Dolgoletni projekti za razširitev obstoječe deponije so zaradi peščice ljudi padli v vodo. Dejstvo je, da bi obstoječa razširjena deponija pomenila manjši strošek odvoza komunalnih odpadkov za naša gospodinjstva! Pred kratkim smo dobili novo vlado in nujno potrebno bo takoj stopiti v akcijo in ponovno pridobiti vsa soglas-
ja za širitev deponije. Verjamem tudi, da bo nova vlada upoštevala prednost, ki jo širitev obstoječe deponije nudi našim občanom, ter ne bo kot prejšnja vlada skrbela za interese peščice sebi vdanih posameznikov, članov SDS.
Po novem sistemu so vsa gospodinjstva dobila po dve novi kanti za odvoz smeti. Občani so lahko zbirali med različnimi velikostmi, kar vpliva na ceno, ki jo plača uporabnik. Vendar pa omenjeni sistem vse prebivalce občine ne postavlja v enak položaj. Nekateri vestni in ekološko usmerjeni občani že danes vestno sortirajo odpadke (papir, plastenke in pločevinke vozijo na ekološke otoke), mnogi imajo tudi kompostnike, kamor odlagajo biološke odpadke. Tako mnogi občani ne bodo imeli polnih kant, pa naj imajo najmanjšo po volumnu. Kaj to pomeni? To pomeni, da bodo morali plačevati polno ceno glede na velikost kante in ne glede na količino pridelanih odpadkov. Takšen sistem osveščene občane postavlja v neenakovreden položaj. V Zares Domžale se zavedamo, da so še »rezerve« in možnosti, ki bi omenjeni sistem spremenili in ga naredili bolj prijaznega občanom, ki vestno ločujejo odpadke.
Na seji sveta Občinskega odbora Zares Domžale smo sprejeli stališče, da mora Občina Domžale nemudoma pristopiti k celovitem reševanju širitve obstoječega odlagališča v naši občini. Prav tako se zavedamo, da je obstoječi sistem zbiranja komunalnih odpadkov za naše občane nepravičen in s tem tudi pozivamo Javno komunalno podjetje Prodnik, da v roku treh mesecev predloži rešitve v zvezi z zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov, s katerim bodo stimulirani tisti občani, ki vestno ločujejo komunalne odpadke oz. proizvajajo manjšo količino komunalnih odpadkov. V primeru nadaljnega zaviranja širitve obstoječe deponije s strani nekaterih posameznikov in v primeru nerealizacije poziva Javnega komunalnega podjetja Prodnik k predložitvi novih rešitev z zvezi z zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov bo Občinski odbor Zares Domžale sprožil posvetovalni referendum.
Miha Ulčar, predsednik Zares Domžale
Nov začetek
Nove
Slovenije
Predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije so se v soboto, 15. novembra, zbrali na predčasnem volilnem kongresu, ki je potekal pod geslom »Enotno. Odločno. Naprej!« Enoglasno so za predsednico stranke izvolili evropsko poslanko Ljudmilo Novak. Pred tem je edini protikandidat Franc Vovk umaknil svojo kandidaturo. Novi podpredsedniki so Jožef Horvat, Anton Kokalj in Marjetka Uhan. Nova predsednica sveta stranke je postala Mojca Kucler Dolinar.
Ljudmila Novak je v govoru pred de-
legati dejala, da 21. september - datum letošnjih volitev - za Novo Slovenijo ni bil konec, pač pa začetek, saj imajo v stranki sposobne ljudi, ki želijo delati. Novakova je opozorila, da je sedaj »čas za združitev moči, za delo in prenovo stranke«. Kot
je izpostavila, mora biti NSi stranka vključevanja in mora k sodelovanju povabiti vse tiste, ki želijo v njej delovati na konstruktiven način. Opozorila je tudi na visoko število kandidatov za različne funkcije v stranki, kar je razveseljivo ob dejstvu, da »jim za to ne moremo ponuditi nobenih nadomestil ali drugih ugodnosti«.
Ne želimo si le vrnitve v DZ, ampak
»znova postati ena najboljših in najmočnejših strank na desnici,«
je dejala Novakova. »Za uresničitev naših ciljev bomo napeli vse sile in se odpovedali vsemu, kar nas pri tem ovira,« je napovedala. Pri tem je kot prihodnje naloge omenila izboljšanje medsebojnih odnosov, povezovanje vodstva ter regionalnih in občinskih odborov, krepitev stika s terenom ter vzpostavitev notranjega in zunanjega dialoga. Poleg tega bo potrebna razdelitev nalog in odgovornosti med podpredsednike in člane izvršilnega odbora stranke ter vzpostavitev dialoga s civilno družbo. Novakova je prepričana, »da je v Sloveniji potrebna stranka, ki izhaja in deluje na osnovi vrednot, ki so značilne za krščansko demokracijo v Evropi. Analize kažejo, da je realna možnost NSi v tem trenutku okrog 15 odstotkov.
Ali ste za to, da jih v naslednjih letih presežemo,« je zbrane vprašala Novakova in požela bučen aplavz. V prihodnjih dneh Novo Slovenijo čakajo konstitutivne seje novoizvoljenih organov stranke, oblikovanje in reorganizacija tajništva ter začetek priprav na evropske volitve. Zastavljeni cilji Nove Slovenije so jasni: na evropskih volitvah - izvoljena dva evropska poslanca, na lokalnih volitvah - izvoljenih najmanj dvanajst županov ter na naslednjih dr-žavnozborskih volitvah - vrnitev v parlament.
mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO NSI Domžale
stran
11
NASI POSLANCI
Občino tožijo za 6.348.000 evrov
Na 21. seji Občinskega sveta Občine Domžale sva s svetniškim kolegom Antonom Preskarjem (LDS) občinski upravi postavila vprašanje o številu vloženih tožb proti Občini Domžale in višini tožbenih zahtevkov.
Iz odgovora župana je razvidno, da je vseh zahtevkov 19, višina vseh zahtevkov do občine pa znaša približno 6.348.000 EUR. To znaša skoraj tretjino letnega proračuna Občine Domžale. Najvišji zahtevek je 4.470.600 EUR, sledi zahtevek za 1.059.199 EUR, tretji najvišji je za 670.885 EUR. Podatki so izredno zaskrbljujoči, še posebej ob predpostavki, da bi občina tožbe izgubila in bi morala zahtevke
poplačati. Seveda iz davkoplačeval-skega denarja. Izvrševanje proračuna občine bi bilo do skrajnosti ogroženo, njen razvoj bi nekaj let stagniral. Ob tem se sprašujem, kakšen kader ima občina, ki vodi občinsko birokracijo, kdo so ljudje, ki so sodelovali in sklepali škodljive posle? Ali bodo v primeru izgubljenih tožb osebno odgovarjali?
Župana Toneta Dragarja prosim, da občanom javno pojasni, zakaj je vloženih toliko zahtevkov? Ti se nanašajo predvsem na premoženjsko-pravne zadeve ter ničnosti pravnih poslov. Prav tako naj pojasni, kako bo v primeru izgub reševal občinski proračun?
Bogdan Zupan
SLS o novi vladi
Nič o varčevanju in preveč centralizma
Poslanci Slovenske ljudske stranke niso podprli predlagane ministrske ekipe nove vlade. Po naši oceni koncept in vsebina zastavljenih ciljev v koalicijski pogodbi niso primerni, še posebej v luči globalne gospodarsko finančne krize.
V obrazložitvi so poslanci SLS poudarili, da je neodgovorno od mandatarja in vladne ekipe, da se večajo stroški državnega aparata, medtem ko bi pričakovali, da bo vodilo celotne vsebine nižanje stroškov in varčevanje. O varčevanju SLS ni zasledila niti besede s strani koalicije, čuti pa se zapravljivost
in razsipništvo. SLS podpira predlog za ustanovitev novega resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar opozarja, da bi ob tem koalicija morala nujno racionalizirati kje drugje in tako združiti nekaj drugih ministrstev, kjer bi zmanjšali število vsaj za dva. Kot je povedal Gvido Kres, poslanec SLS iz Litije, ki v poslanski skupini »pokriva« tudi domžalsko občino, so kandidatke in kandidate za ministre ocenjevali posamično, kot osebe, strokovnjake, politike, predvsem pa kot ljudi, ki bodo odgovorni za vodenje države, in jih večino podprli kot primernih. Vendar ob oceni paketa predlagane ministrske ekipe in koalicijske pogodbe SLS ugotavlja, da iz tega paketa na vseh nivojih veje centralizem in to bolj ali manj na vseh področjih, kar je vidno že pri sestavi ministrske ekipe, nad čimer je SLS izredno razočarana.
Rok Ravnikar
Svetniška skupina SLS
Mesto Domžale nima svetle prihodnosti
Ureditev centra Domžal po 25 letih zopet na mrtvi točki
»Občina Domžale se s podjetjem TUŠ d. d. za ureditev centra Domžal pogaja že nekaj časa. TUŠ d. d. je občino obvestil, da namerava zmanjšati obseg investicije v Domžalah, in sicer ima namen graditi za tretjino manjši trgovski center od prvotno načrtovanega. Opustil je namero gradnje kinodvoran, prav tako pa želi zgraditi garažno hišo le v eni etaži, zgolj za svoje lastne potrebe. Zato so pogajanja zaenkrat zastala,« se glasi uraden odgovor občinske uprave na moje svetniško vprašanje, kakšne so trenutne aktivnosti pri ureditvi centra Domžal. Ureditev centra Domžal je po dolgih petindvajsetih letih in številnih študijah zopet na začetku.
Številne občanke in občani Domžal si želimo urejeno mesto. To je bila tudi ena mojih prvih svetniških pobud v mandatu, ki se že krepko preveša v drugo polovico. Na majski seji občinskega sveta v lanskem letu je župan Toni Dragar ob moji pobudi za urejenost in čistost našega mesta zabrusil, da izgled mesta ni prioriteta našega dela in da s tovrstnimi pobudami zapravljam dragoceni čas svetnic in svetnikov. Pa vseeno vztrajam pri trditvah, da je izgled
centra Domžal velikega pomena za vse nas, ki živimo v Občini Domžale. Dolgo časa smo poslušali obljube župana, da so v dogovorih s podjetjem TUŠ d. d., ki je skupaj z Občino Domžale solastnik strateških zemljišč v centru Domžal (Blagovnica TUŠ, skupaj s ploščadjo in parkiriščem, ki tvorijo najpomembnejše lokacije v mestu Domžale) že tik pred dokončnim podpisom pogodbe.
Sedaj se je izkazalo, da so bila vsa dogovarjanja zaman, po petindvajsetih letih številnih študij, toliko časa že tečejo aktivnosti za ureditev centra Domžal, je ta projekt zopet na mrtvi točki. In če se ozrem proti sosednjim občinam: Občina Lukovica je že lansko jesen dobila nov, lep mestni trg s fontano, v naslednjem letu bodo svoj mestni trg pridobili tudi Mengšani, Kamnik ima lepo urejen center mesta že vrsto let, tudi Trzin se že nekaj let ponaša z urejeno ploščadjo, namenjeno druženju in kvalitetnemu preživljanju prostega časa vseh občank in občanov. Mi, Domžal-čanke in Domžalčani, pa bomo morali še kar nekaj časa potrpežljivo čakati. Si bomo končno morali priznali, da je potrebno dati priložnost za vodenje občine nekomu drugemu?
Katarina Karlovšek www.katarinakar-lovsek.si
Državni svet je razpravljal o zaključkih posveta »Problematika na področju izvajanja storitev dimnikarske službe«
S problematiko na področju izvajanja storitev dimnikarske službe sem v svoji kolumni že pisal. Na zadnji seji, 19. novembra 2009, pa smo v Državnem svetu obravnavali zaključek posveta o izvajanju dimnikarske službe, ki jo je 9. septembra organiziral Državni zbor. Posvet je bil usmerjen v problematiko na področju izvajanja dimnikarskih storitev, da bi soočil različne poglede na sedanjo ureditev dimnikarske službe, predvsem glede modela organiziranja dimnikarske službe, in se na ta način vključil v proces iskanja rešitev za učinkovitejše izvajanje dimnikarske službe.
Nezadovoljstvo med uporabniki dimnikarskih storitev se je pojavilo po sprejetju Zakona o varstvu okolja v letu 2004, na podlagi katerega se je izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (dimnikarska služba) preneslo z občinske-
ga na državni nivo, pri tem pa je zakonodajalec ohranil koncesioniran način izvajanja te gospodarske javne službe. Uveljavitev modela, ki bo na celotnem območju države zagotavljal sprejemljivo ceno in enako kvaliteto storitev dimnikarske službe, zato ga je v prejšnjem mandatu Državnega sveta podprla tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Takrat nekatere občine sploh niso zagotavljale te javne službe, druge le delno, v nekaterih občinah pa se je javna služba izvajala skladno s takratnimi predpisi, ki pa so bolj ali manj podobni današnjim. Vseslovenska civilna pobuda Dimnik zagovarja licenčni model izvajanja dimnikarske službe, ker bi jim omogočil prosto izbiro dimnikarja. Predstavniki Državnega sveta pa so poudarili, da se dimnikarska dejavnost izvaja v javnem interesu zaradi varstva okolja, zmanjšanja emisij, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, zato je t.i. državljanska nepokorščina velikega števila uporabnikov dimnikarskih storitev neprimerna oblika izražanja
nezadovoljstva z ureditvijo dimnikarske službe. Prav zato se je Občina Domžale v mesecu decembru pridružila vseslovenski civilni pobudi Dimnik, ki opozarja na nujnost najti primerno rešitev za vse državljane in državljanke. Posveta je ponudil več različnih rešitev, od sedanjega, ki sledi javnemu interesu in zagotavljanja enake cene storitev uporabnikom na vseh dimnikarskih območjih do licenčnega oziroma tržnega modela možnost izbire izvajalca teh storitev. Pred odločanjem o morebitni spremembi načina izvajanja dimnikarske službe je treba najprej narediti podrobno analizo o prednostih in slabostih obeh modelov, vključno z mednarodno primerjavo izvajanja dimnikarskih storitev. Seveda pa je potrebno do takrat spoštovati veljavne koncesijske pogodbe, saj bi v tem primeru predčasna odpoved koncesijskih pogodb, ki nima zakonske podlage, zahtevala velike odškodnine.
Toni Dragar, svetnik Državnega sveta Republike
Slovenije
Nova vlada, (pre)velika pričakovanja ...
Dva meseca po volitvah v Državni zbor, na katerih je SDS prejela skoraj eno tretjino glasov in samo za enega poslanca zaostaja za rezultatom vladajoče Pahorjeve SD, smo dobili novo vlado. Že sama usklajevanja znotraj sedanje vladne koalicije nakazujejo možnost, da se zadeva ne bo peljala v pravi smeri in da bo namesto do razvoja Slovenije ter uspešnih ukrepov zoper recesijo prišlo do nazadovanja. Že pred imenovanjem nove vlade pa smo bili priča, kako novi oblastniki prelamljajo predvolilne obljube (višina plač, pokojnin ...).
Za razvoj Slovenije je obžalovanja vredno, da se je po zadnjih državnozborskih volitvah po določenem času v Sloveniji ponovno vzpostavila koalicija na ideološki podlagi. Tudi predlagani ministrski izbor nakazuje, da si vlada, poleg ostalih, ideološko podreja tudi sodno oblast. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je veliko sindikalnih funkcionarjev - predstavnikov ene od strani v socialnem dialogu, kandidiralo na listah
strank nove vladne koalicije, hkrati pa so funkcionarji istih strank tudi vodilni ljudje v obrtni in gospodarski zbornici, se pravi, v združenjih, ki so drugi partner v socialnem dialogu, potem se tudi področju pravic delavcev ter njihovih plač ne piše najbolje. Ostaja sicer pohvale vredna obljuba največje vladne stranke, da bo prišlo do dviga minimalne plače, ki naj bi znašala 1000 evrov ... Upam pa, da se ta obljuba, kot tudi nekatere druge, ne bodo preprosto izgubile v vetru in o njih ne bomo nič ne videli, ne slišali, ne brali, še manj pa imeli. Zanimivo je, da tako v koalicijskem sporazumu kot tudi na predstavitvah ministrskih kandidatov in kandidatk nismo prejeli ustreznih odgovorov na izzive, ki prihajajo. Opazili pa smo že velike razlike med tistim, kar je zapisano v tem sporazumu ter pogledu posameznih ministrov do teh vprašanj, kar zagotovo ni dobra popotnica, saj Slovenija in državljani ter državljanke potrebujemo odgovore in rešitve na prihajajoče izzive, ne pa retorično iz-
mikanje. Zato je verjetno povsem pravilna ocena, da je koalicijski sporazum med SD ter ostalimi vladajočimi strankami poln leporečja, ki dokazuje slabo poznavanje dejanskega stanja ali pa pomanjkanje konkretnih zamisli o realizaciji obljub. Opozoril bi še na eno, v nebo vpijoče dejstvo -predsednik nove vlade in SD, Borut Pahor, povsod govori, da kadrovskega tsunamija ne bo, torej da nova vlada ne bo menjavala strokovnih kadrov. Vendar pa smo bili že v času imenovanja organov nove sestave Državnega zbora priča, kako Pahor eno obljublja, njegovi poslanci pa delajo nekaj povsem drugega, saj so zamenjali generalnega sekretarja Državnega zbora - ob tem pa je Pahor samo skomignil z rameni ter dejal, da to ne sodi v njegovo področje, saj je on predsednik vlade in ne parlamenta. Kako prozorno in naivno ... Lahko je strniti vrste enako mislečih, vendar pa v Sloveniji ne živimo samo enako misleči. Smo različni, tako kot v vseh drugih demokratičnih državah, in ambicija bi morala biti, da združujemo znanje in izkušnje vseh.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Finančna kriza
»Če je problem res tako velik, se sprašujem, kako to, da ga niso zaznali že prej in ukrepali,« je ob svojem obisku na London School of economics dejala britanska kraljica Elizabeta II. Številne ugledne poslovne šole, univerze, inštituti, borzni eksperti in drugi finančni strokovnjaki niso bili plati zvona takrat, ko se je kriza začela (to je bilo vsaj avgusta 2007) ampak šele sedaj, ko je kriza dobile neznanske razsežnosti. Tudi Evropska komisija se je odzvala zelo pozno. Ko so nekateri strokovnjaki še pred letošnjim poletjem opozarjali na nestabilnost največjih borz in nastopili s tezo, da nas hitro padanje cen nafte vodi v gospodarsko krizo, se ni nihče zganil. V začetku septembra je predsednik Evropske komisije Barosso oznanil, da je k sodelovanju povabil vrhunske finančne
strokovnjake. To njegovo gesto je predsednik Evropske ljudske stranke Wilfred Martens pospremil z besedami: »Ja, kje je bil pa do sedaj?« in s tem pokazal slabo voljo zaradi počasnega odzivanja Evropske komisije.
Če je poslovni svet očitno presenečen nad krizo, kaj naj si mislimo običajni ljudje, ki o velikih finančnih temah praviloma ne vemo kaj dosti in bolj ali manj sledimo, ja, celo zaupamo, finančnim strokovnjakom? Spet smo v vlogi opazovalca, ki težko razume, da delnice naših paradnih konjev tako strmo drsijo navzdol. Denar v delnicah Krke, Petrola, Istrabenza, Intereurope, Pivovarne Laško in drugih je bil, tako smo bili prepričani, dobro in varno naložen in tisti, ki jih imajo, so vsa ta leta z zadovoljstvom spremljali naraščanje teh delnic in s tem svojega premoženja. Potem pa čez noč strašen padec, premoženje se je prepolovilo in nekateri so jih začeli brezglavo prodajati.
Kriza na borzah se je hitro preselila v gospodarski sektor. Podjetja potrebujejo svež denar za proizvodnjo, banke pa, ki naj bi bile polne denarja, tega nenadoma nimajo več dovolj in vse težje odobravajo posojila. Če ni denarja za
proizvodnjo, ni proizvodov in ni plač in s tem začne upadati potrošnja. To se najprej pozna pri avtomobilih, turističnih potovanjih, ne pa še na blagu široke potrošnje. Toda, tudi do tja je samo še korak.
Ni je države na svetu, ki se ne bi ubadala s finančno krizo, srečanja ekspertov se vrstijo, vlade skušajo pomagati gospodarstvu s finančnimi injekcijami ter spodbuditi proizvodnjo in potrošnjo.
Tudi sam se sprašujem, kako je do tega prišlo, kako to, da nismo mogli ali morda hoteli videti znakov bližajoče se nevarnosti? Tako smo bili prepričani, da se nam nič ne more zgoditi, pa čeprav zlorabljamo naravne vire in se obnašamo neodgovorno do naših zanamcev. Morda pa nas bo ravno ta kriza, ki bo dolga in trda, spravila k pameti in bolj razumnemu trošenju naravnih potencialov. In še nasvet: če že vlagate denar v delnice in vrednostne papirje, potem boste najbolje spali, če boste vložili le toliko, kolikor si lahko privoščite, da izgubite.
Dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Prihodnost evropskega in slovenskega gospodarstva
Uspešna podjetja
Svetovna finančna kriza je posegla tudi na področje gospodarstva. V časopisih lahko prebiramo, kako številna podjetja zapirajo svoja vrata ali so prisiljena odpuščati delavce. Pogosto so to mala in srednje velika podjetja, ki razpolagajo z relativno majhnim kapitalom in so bolj dovzetna za spremembe na finančnih trgih. V takšnih trenutkih marsikatero podjetje pomisli na pomoč iz Bruslja.
Za EU pomenijo mala in srednje velika podjetja ključni steber gospodarskega razvoja, saj predstavljajo kar 99 odstotkov vseh evropskih podjetij, ustvarjajo nova delovna mesta in razpolagajo z velikim inovacijskim potencialom. Z namenom revitalizacije in spodbujanja podjetniškega razvoja je Evropska komisija predstavila t. i. Akt za mala podjetja.
Dokument vsebuje številne pobude za spodbujanje ustvarjalnega podjetniškega in poslovnega okolja. Evropski parlament posebej opozarja na ukrepe, s katerimi bi poenostavili postopke za mala in srednje velika podjetja. Sem spadajo npr. poenostavitve na področju poročanja o porabi
Slovensko demokratska stranko
Sic	lemocrahc Party
prejetih sredstev ter pravočasno izplačevanje le teh. Parlament je pozval Evropsko komisijo, da zasleduje zastavljeni cilj zmanjševanja administrativnih bremen za 20 odstotkov do leta 2012. Drug pomemben dejavnik, na katerega opozarja Evropski parlament, je pomen spodbujanja čez-mejnega sodelovanja in investicij, zato izraža
zadovoljstvo nad predlogom Evropske komisije po vzpostavitvi enotnega pravnega okvirja za evropsko družbo v zasebni lasti. To pomeni, da bo za podjetje, ustanovljeno v Sloveniji, veljala skupna evropska zakonodaja, tudi če se bo podjetje odločilo za postavitev enega od svojih obratov v Franciji ali na Poljskem. Tako se bo podjetje izognilo dolgotrajnim postopkom pridobivanja individualnih dovoljenj v vsaki državi posebej. Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj ob tem dodaja: »To so seveda samo nekateri izmed ukrepov, ne smemo pa pozabiti na številne ukrepe na področju davčne in plačilne politike. Pri slednjem pozdravljam predlog Evropske komisije, ki opredeljuje jasna pravila pri rokih za plačila, ki bo prav malim in mikro družinskim podjetjem zagotovil plačilno likvidnost ter spodbujal nove investicije in s tem razvoj podjetja. Pomembno je tudi ustvarjanje ugodnejših pogojev za odobritve mikro kreditov, ker bo to številnim posameznikom, ki razpolagajo s kreativnimi idejami, omogočilo hitrejšo ustanovitev podjetja.«
Evropski parlament si želi, da bodo zastavljeni ukrepi za države članice v največji možni meri obvezujoči. Parlament bo o poročilu v odboru glasoval v januarju, sprejetje na plenarnem zasedanju pa je predvideno za mesec februar ali marec 2009.
Jernej Vernik
STAREJSI
stran
12
v
Zupan na obisku
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, gospod Bruno Kocbek!
19. novembra 2008 je svoj 80. rojstni dan praznoval gospod Bruno Kocbek, za katerega sem prepričana, da se ga zlasti starejši bralci in bralke Slamnika spomnijo kot direktorja Invalidskega centra Mengeš, kjer je skupaj s sodelavcem Jožetom Mlakarjem oral ledino in postavil trdne temelje področju skrbi za mlade in starejše s posebnimi potrebami.
Obiska in čestitke ter dobrih želja ob življenjskem jubileju župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, je bil zelo vesel. Z ženo Evo živita skupaj z družino v prijetni hiši nasproti radomeljske cerkve. V prijetnem pogovoru v sobi, polni spominov na njegovo večletno delo, pa tudi polni spominkov s številnih potovanj po domovini in tujini, sva z županom najprej izvedela, da je nečak velikega telovadca Leona Štuklja in prav dobro se z ženo spominjata velikih slovesnosti ob stoletnici najboljšega slovenskega telovadca vseh časov. Nanj ju spominja tudi umetniška slika velikega prijatelja Črta Freliha, znanega likovnega umetnika. V pogovoru smo se vrnili kar nekaj^ desetletij nazaj. Sin Primorke in Štajerca je v Radomlje prišel v letu 1961 iz Kungote, kjer sta pod njegovim vodstvom zrasla nova osnovna šola in zdravstveni dom. Ravno razmišljal je, kateremu izzivu bi tedaj namenil svojo skrb in delo, ko je na pobudo Kapljevega Francija, sorodnika žene Eve, začel razmišljati o selitvi na drugi konec Slovenije - v Radomlje. Po pogovoru s tedanjim predsednikom Albinom Klemencem, se je odločil, da gre v Radomlje ter pomaga pri gradnji nove osnovne šole, katere načrti so bili že pripravljeni. Z dušo in telesom se je tako posvetil ravnateljevanju in učiteljevanju na tedanji osnovni šoli v Radomljah, hkrati pa skrbno bedel nad gradnjo šole ter v zadnjem hipu opazil, da so statiki pri izračunavanju obremenitev pozabili na ničlo. Učil je vse po vrsti, zlasti tuji jeziki so mu bili ljubi. Ko je bila šola v Radomljah dokončana, je iskal druge izzive. Po nekajletnem delu v Gradbenem podjetju Bežigrad je bil nov izziv zaposlitev na Osnovni šoli Janeza Levca v Ljubljani, kamor je hodil tudi njegov sin Matjaž, otrok s posebnimi potrebami, za katerega sta se z ženo trudila narediti kar največ. S to željo se je pri skoraj štiridesetih po opravljenem nekdanjem učiteljišču vpisal na defektologijo in z novimi znanji oral ledino na področju skrbi za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, posebej pa se je trudil za uveljavitev poklicnega usposabljanja mladih s posebnimi potrebami. Njegova zasluga je, da so ustanovili deveti in deseti razred osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, pa tudi to, da so bili ti otroci zelo zaželeni v poklicnih šolah. »Kar s 60 podjetji smo sodelovali in bili zelo zadovoljni, ker nam je uspelo s praktičnim delom doka-
zati, da se lahko tudi mladi ljudje s posebnimi potrebami uveljavijo v družbi,« se spominja teh skoraj revolucionarnih časov. In potem je prišel nov izziv. V letu 1978 sta bila z Jožetom Mlakarjem pobudnika za organizacijo centra v Mengšu in še danes se z ženo spomnita, kako so skupaj z Jožetom in Sonjo Snoj v opuščenih prostorih Melodije začeli ustvarjati prijeten dom za vse, ki so ga potrebovali. Sprva so bili sedeži velike kište, plohi mize, mladi pa navdušeni, da so bili lahko skupaj in so delali. Rad je bil direktor INCE-ja, v katerem so s praktičnim strokovnim delom dokazovali, da teorija tedanjih defektologov ni nujno vedno dobra za prijetno življenje in razvoj ljudi, ki so jih tedaj poimenovali odrasli z motnjami v duševnem razvoju. Rad se spominja sodelavke Nuše Ukmar, tajnice na nekdanjih SIS-ih, kjer je med drugim vodil tudi SIS za socialno skrbstvo, prizadevanj, da bi INCE postal prijeten in topel drugi dom za vse, ki so ga potrebovali. Veliko prizadevanj je bilo potrebnih, številnih korakov, prepričevanj in dobre volje, da je pod njegovim 13-letnim vodenjem zrasel prijeten drugi dom. »Z občino nisem imel nikoli težav,« se spominja in je še danes prepričan, »zaradi svojega dela prav vsakomur lahko pogledam v oči: to je velika sreča in zadovoljstvo.« Spomini nas odnesejo tudi na začetek delovanj društva Sožitje, kjer je ledino oral skupaj z Ado Krivic in je vesel, da so danes velika in mala SOŽITJA prijetne sredine, kjer se srečujejo starši in njihovi otroci s posebnimi potrebami, si izmenjujejo izkušnje, se družijo in se imajo lepo. Kar sedem let je opravljal tudi funkcijo predsednika Društva upokojencev Radomlje. Veliko lepih spominov je povezanih s temi leti in rad jih obuja, še posebej je vesel, ker so bili tedaj res dober tim in so skupaj veliko naredili za dobro upokojencev. Pohvali pa tudi sedanje pomlajeno vodstvo: »Res so pridni in vesel sem, da nadaljujejo naše delo.«
Danes je srečen ob pogledu na prehojeno življenjsko pot, včasih pa tudi malce začuden: »Ljudje so včasih čudni, vidijo samo slabo, pa se je vendarle veliko naredilo, tudi v Domžalah,« rad pohvali vse, kar je dobro. Prijetno jesen življenja preživlja ob skrbi za vrt, posebej za rože, vsako jutro odpelje sina Matjaža v INCE v Mengeš, zvečer pa so na vrsti križanke, ki jih rešuje za zabavo, ne za nagrado. Rad pogleda kakšno oddajo, še vedno pa z ženo rada potujeta; po domovini in tujini. Pa še o vnukinji, ki ima najbrž tudi po dedku ljubezen do jezikov, rečemo kakšno in nato: »Nasvidenje čez nekaj let, najkasneje pa čez 20,« obljubi župan Toni Dragar.
Hvala za prijeten klepet, gospod Bruno Kocbek, čestitke ob življenjskem jubileju in veliko zdravja ter prijetnih trenutkov vam želim.
Vera Vojska
Iskrene čestitke!
Zlatoporočenca
Majda in Silvester iz Domžal
Sobota, 15. novembra 2008, je bila prijetna in sonce je grelo številne sorodnike, prijatelje in znance, ki so prišli v Kulturni dom Franca Bernika Domžale, da k zlati poroki pospremijo zakonca Majdo in Silvestra Goropečnik s Savske ceste 43 v Domžalah. Njuni otroci, Majda, Zdravka in Silvester z družinami, so jima pripravili prijetno praznovanje. Prav na dan, ko sta se pred petimi desetletji v Domžalah poročila, ju je pred kulturni dom pripeljala konjska vprega s praznično okrašeno kočijo, s katero sta se po uradnem obredu, ki ga je opravil domžalski župan Toni Dragar, ter prijetnem druženju zapeljala po domžalskih ulicah in uživala v spominih na petdeset let skupne življenjske poti.
Zlatoporočenka Majda se je 17. oktobra 1940 v Domžalah rodila mami Tinci in očetu Francetu Truden. Starša sta bila pred njenim rojstvom v Franciji, delala sta na posestvu in gozdarila. V Franciji se jima je rodila prvorojenka Denis. Po vrnitvi v domovino sta v spodnjih Domžalah kupila majhno hiško z drvarnico in njivo ter se malo pred vojno razveselila druge hčerke - današnje zlatoporočenke Majde. Živeli so skromno. Ata France je delal pri železnici, mama Tinca pa je skrbela za dom. Pri Trudnovih, kot se reče po domače, hrane nikoli ni bilo v izobilju, še posebno med vojno ne. V vojnem času so užili veliko strahu, kajti hiša stoji v bližini radijske postaje, ki so jo med vojno bombardirali. Po osnovni šoli se je morala naša gospa Majda zaposliti. Delo je dobila v bližnji tovarni Toko. Zlatoporočenec Silvester Goropečnik se je rodil 9. decembra 1931 v Biščah, v številni družini mame Francke in očeta Feliksa, ki sta skrbela kar za osem otrok. Doma so imeli kmetijo in mlin, ki ga še danes poznamo kot Feliksov mlin. Oče Feliks je bil skrben oče, mama Francka pa ljubeča mama. Oče je bil med drugim direktor tovarne barv v Ihanu in drugih podružnicah. Bil je prijeten, pa tudi podjeten mož, ki je rad čebelaril. Mami Francki na kmetiji in v mlinu ni manjkalo
dela, pa je vseeno napletla še kakšno košaro. Ker so šolsko stavbo med vojno požgali, so šolo otroci obiskovali pod mostom. V vojnem času je bil Silvester premlad za orožje, zato je bil kurirček.
V	mladih letih je rad igral nogomet. Izučil se je za mizarja.
Mladi Silvester je kar kmalu začel gledati za dekleti in ko je srečal prijetno Majdo, sta se kmalu vzela. 15. novembra 1958 sta pred Francem Habjanom, tedanjim predsednikom Občinskega ljudskega odbora, ter matičarjem Zdravkom Vidmarjem ter pričama Vinkom Klopčičem in Sreč-kom Goropečnikom izrekala svoj da ter začela prijetno skupno življenje.
Ostala sta pri Trudnovih, kjer sta si uredila prijeten dom ter mizarsko delavnico. Gospod Silvester je pridno delal, nadaljeval šolanje v mizarski stroki in prakso opravljal v Nemčiji, kjer se je tudi zaposlil, saj je za celodnevno trdo delo dobil precej več, kot bi dobil v domovini. Prisluženo je takoj vlagal v mizarske stroje. Tudi delo gospe Majde v tovarni Toko ni bilo lahko. Norma je bila visoka, plačilo pa nizko. Ob trdem delu je skrbela za dve hčerki. Ker sta z možem želela svoji družini prijetnejšo sedanjost, predvsem pa otrokom boljšo prihodnost, je v tujino odšla tudi mlada žena Majda, za vnukinji, Zdravko in Majdko, pa sta skrbela stara starša Trudnova. Leta 1968 se jima je v Frankfurtu v Nemčiji rodil sin Silvester. Žal tujina ni bila prijazna do družine z majhnim otrokom, zato sta tudi sina Silvestra zaupala v skrb in vzgojo starim staršem. Pa ne za dolgo, saj sta se kmalu vrnila domov, kjer sta ob domači hiši uredila prijeten dom.
Gospod Silvester se je vrnil k mizarjenju, gospa Majda je našla delo kot točajka v restavraciji pri Medvedovih v Dragomlju. Pridno sta delala in širila gospodarsko poslopje. Poleg mizarske delavnice sta uredila prostor za vinotoč, kjer je začela delati gospa Majda in tako lažje razdajala svojo skrb doraščajočim otrokom.
V	Pomru blizu Pule sta si uredila prijetno poletno prebivališče, hkrati pa pomagala otrokom, da so si uredili vsak svoj dom. Dobila sta vnuke in
vse sprejemala z velikim veseljem. Medtem se je vinotoč razširil in pridružil se je še bife. Gospod Silvester se je zaposlil v lokalu, mizaril pa le še za potrebe domačih.
Njuna pomoč je prisotna povsod, če je le potrebna, tudi mladim, ki jima pravijo, da sta »moderna babica in dedek«. Razumeta se na modo, vesta, kaj mladini ugaja, sta »kul«. Najraje uživata med domačimi. Posebej sta vesela skrbi svojih otrok, ki so ponosni nanju in jima hvaležni za vso pomoč, posebej zato, ker sta jih s svojim zgledom naučila, da je družina tisto, kar osrečuje in pomaga, da premagamo vse tegobe in smo srečni. Razveselila sta se vsakega svojega otroka, sprejemala z velikim navdušenjem vnuke in tudi prvega pravnuka Andreja. Ne skrivata veselja, da njuna družina postaja vse številčnejša. Del svoje hiše sta odstopila Raziskovalno reševalnemu društvu Domžale, ki jima je podelilo naziv častnega člana, gospa Majda pa je podporna članica Prostovoljnega gasilskega društva Stob. Aktivna sta v Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet. Župan Toni Dragar jima je ob čestitkah za zlato poroko zaželel prijetno praznovanje ter veliko lepih let, polnih zdravja in veselja do življenja.
Vera Vojska
Dejavnost kolesarske sekcije Društva Lipa Domžale v letu 2008
Kolesarska sekcija Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Domžal je tudi letos, 4. novembra, s srečanjem pri Adamu Ravbar-ju zaključila uspešno kolesarko sezono za leto 2008. Od aprila do novembra, če nam je le bilo vreme naklonjeno, se je četica zagnanih kolesarjev - seniorjev vsak četrtek zbrala na brvi čez Kamniško Bistrico v Šolski ulici v Spodnjih Jaršah. Pridno smo vrteli pedala in si pod neumornim vodstvom organizatorja in vodje kolesarske sekcije Bojana Mavka ogledovali širšo okolico Domžal, Ljubljanske kotline in Gorenjske. Kolesarski izleti in programi, ki jih je pripravljal naš vodja, so postali rekreacijska stalnica številnih upokojencev ter se jih je redno udeleževalo od 8 do 15 kolesarjev.
Kolesarili smo najmanj 25-krat, nekateri tudi večkrat, ob nedeljah še maratone. Prevozili smo okoli 1500 km poti. Izleti so zajemali ture od 50 do 70 km in seveda zanimiv ogled krajev, kulturnih in turističnih znamenitosti. V lepem tovariškem vzdušju smo spoznali bližnjo in daljno okolico Domžal ter Ljubljane.
S kolesi smo se sami ali na maratonih podali tudi na raziskavo drugih predelov Slovenije. Opravili smo pot po ljubljanskem barju: od Brezovice preko Horjula, Vrhnike in Borovnice nazaj do avtomobilov na Brezovici. Bolj oddaljeno od doma je bilo kolesarjenje po Dolenjski. Poimenovali smo ga Trubarjev krog.
MARATONI
Za najbolj zagnane, ne glede na leta, je Bojan organiziral tudi udeležbo na kolesarskih maratonih, ki jih je po Sloveniji kar precej. Tudi letos je bila naša sekcija na sedmih maratonih. Na teh prireditvah, pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, je bilo udeleženih od 4 do 7 naših kolesarjev. Vsi maratoni so bili zelo dobro organizirani in zanimivi z ogledom znamenitosti pokrajin ter obogateni s pogostitvijo organizatorjev in kulturnim programom ter s srečanjem s kolesarji iz vse Slovenije in tujine. Štirje naši člani so ob koncu sezone prejeli priznanja Olimpijskega komiteja za udeležbo na vsaj petih maratonih, vključno z zadnjim v Črnomlju. Vsekakor z leti in kondicijo raste tudi število tistih iz naše sekcije, ki si upajo in želijo udeležbe na tovrstnih kolesarjenjih ob koncu tedna, saj so to postale množične prireditve, ki se jih udeležijo tako stari kot mladi, tako športniki kot rekreativci, in se
kljub letom med njimi kar prijetno počutimo.
Vodstvu in Društvu Lipa bi se radi zahvalili za finančno pomoč pri plačilu startnine za našo udeležbo na treh maratonih.
TRUBARJEV KROG
Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja je 26. julija tudi naša sekcija počastila ta jubilej s posebno kolesarsko turo s Trubarjevim krogom. Okoli 60 km kolesarske poti je potekalo od Grosupljega preko Višnje Gore, Ivančne Gorice do Gradička in izvira Krke, kjer je
bilo poskrbljeno za okrepčilo. Prvi postanek je bil na Muljavi, kjer smo si ogledali Jurčičevo domačijo in se spomnili njegove in naše mladostne literature o dolenjskih posebnežih in takratnemu življenju. V drugem delu poti smo kolesarili mimo Zdenske vasi in obiskali na Rašici tudi Trubarjevo domačijo, ki je kot muzej posvečen temu velikanu slovenske besede in je res vreden obiska. Tam smo si ogledali tudi žago in mlin ter lepo urejeno okolico domačije in se poklonili jubileju človeka, ki nas je prvi postavil v evropski kulturni prostor. Kolesarjenje smo zaključili preko Turjaka in Velike Lipljene do Grosupljega.
Letošnje leto je bilo združeno še z enim jubilejem, ki se ga radi spominjamo. Naš dolgoletni programski vodja in »prvi kolesar« sekcije, Bojan, je praznoval okroglih 70 let. Ob vsej njegovi aktivnosti in živahnosti, ki jo kaže iz dneva v dan na kolesu in med nami, mu nismo verjeli. Bojanu smo z veseljem nazdravili in se ga spomnili s skromnim darilom ob praznovanju na njegovem domu, ki je bilo združeno z ogledom filma in slik z naših potepanj in maratonov.
Vse upokojence, ki še vozite kolo in vas naša družba zanima, vabimo tudi v letu 2009, od aprila naprej, vsak četrtek, ob 8. uri, na brv čez Bistrico na potep s kolesi.
dr. Franc Habe
SLAŠČIČARNA LENČEK
> iil
Sprejemamo naročila za POTICE. Odprto vsak dan od 8.00 do 20.00 razen nedelj in praznikov.
Z Vami že od leta 1938!
Obiščite nas tudi na spletu - www.slascicarna-lencek.com
T
) f) eh		cat asa Ü	K
TRGOVINA T AVTO DE LI			
potrošili materia)
-	zavore
-	sklopk« * filtri
- amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/7 22 72 33 delavni« 01/722 TO 94
i Frizerski salon
ile l/
Irena Mihelic s.p. Savskii cesta l. 1230 Domžale
Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 du 19.0(1, sobota: 7.0(1 do 12.00
10% popust s tem kuponom!
01/72-42-778
Center tehnike in gradnje Crnuce
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
ČAROBNI PRIHAJA ZDAJ ČAS IN TISOČ DARIL, . . POIŠČI PRI NAS ...
Kuhinjski aparat Bosch MUM 4600
Redna cena: 129,90 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
32% 88'33 EUR
prihranek ob plačilu s kartico Mercator Pika
Ponudba velja do 8. 12. 2008 oz. do prodaje zalog.

Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust.
«I	+	v	♦
SÜffsBiter tehnike in gradnje Črnuče
Poy^m'šču 32,J_jublj^ha - Črnuče, tel*01/560 61 00
pfflSüftE WOJO POT DO DARIL
f\j dV 1

Širokozaslonski ploščati LCD TV Philips 32PFL5403D -
diagonala zaslona 81 cm	"
599,00 EUR
DVD snemalnik s trdim diskom Philips DVDR3575
160 GB
249,00 EUR


Ja^ÄIIJ

v*- o \ pv

mmm
■ 3 pulili »
I I .' .V' \ ml
K™ Pf: r	11 -jT
Ponudba velja do 31. 12. 2008 oz. do prodaje zalog.
-h
+ ♦
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika.
PETEK, 5. DECEMBER 2008
16.15 in 17.15
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na ustvarjalno delavnico Ta veseli dan kulture z Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava.
PONEDELJEK, 8. DECEMBER 2008
16.15 in 17.15
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na delavnico izdelovanja novoletnih čestitk z Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava.
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na Šolo zdravja: Predstavitev in informiranje o poteku vadbenih vaj na prostem. Predavatelj: Dr. Nikolay Grishin. Vstop je prost!
TOREK, 9. DECEMBER 2008
9.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na igralne urice z animatorko Lidijo Smerkolj Turšič. Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike, dedke in babice vseh starosti vabijo na IGRALNE URICE. Prosijo Vas, da se predhodno prijavite na Oddelku za otroke in mladino! Na igralnih uricah želijo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive.
16.00
KJE: Center za mlade Domžale, Domžalski dom
Vabljeni na tradicionalni prednovoletni bolšjak. Vabljeni na ogled in nakup raznovrstnih izdelkov po simboličnih cenah. Sejem je idealna priložnost, da nakupite darila za prihajajoče praznike.
ČETRTEK, 11. DECEMBER 2008
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predavanje Ivana Kotnika -Ivča z naslovom Od kamniških Alp do Himalaje. Organizira Društvo za gorsko kulturo Domžale v sodelovanju s Knjižnico Domžale.
PETEK, 12. DECEMBER 2008
10.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na brezplačno izobraževanje Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici pod vodstvom Gorazda Jesiharja in Janeza Dolin-ška. Zaželena je predhodna prijava!
17.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na glasbeno - lutkovno predstavo Čarobna smrečica glasbenega gledališča Melite Osojnik. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice!
KJE: Mala Loka
Vabljeni na tradicioanlni novoletni koncert KS Ihan in KD Kulturno društvo Ihan.
SOBOTA, 13. DECEMBER 2008
10.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predavanje Bolezen ni poraz ali kazen, temveč klic k spremembi, predavatelja Franca Božjaka. Organizira: Društvo ljubiteljev narave in starodavnih modrosti GOZD v sodelovanju s Knjižnico Domžale. Vstop prost!
Naj ne mine dan brez knjige
Zadnji teden v novembru bo v Ljubljani v Cankarjev domu odprt knjižni sejem. Vabim vas, da si ogledate knjižne novosti letošnjega leta. Med njimi boste našli tudi pestro izbiro knjig, ki jih lahko podarite otrokom ob prihajajočih
praznikih.
Za vse bralne okuse je založba Tuma postavila na knjižne police knjigo MARLEY & JAZ, ki je besedilo ameriškega pisatelja Johna Grogana. To je čudovito, zabavno, veselo in duhovito delo o ljubezni do psa, ki je vse prej kot prilagodljiv, ubogljiv in umirjen. To je zgodba o najbolj nemogočem psu, ki počne vse, česar si njegov gospodar ne želi: grize predmete, skače na ljudi, se bolestno boji nevihte, koplje po vrtu in počne še nešteto reči, ki spravijo v bes njegovega gospodarja. A vendar je to knjiga o najbolj vdani ljubezni, knjiga o družini, ki je zrasla ob psu in jokala, ko je ta v visoki starosti odšel v pasja nebesa. Zelo priporočam. Založba Karantanija je ponatisnila slikanico 7 NAGAJIVIH, ki jo je napisal Leopold Suhadolčan, pokojni oče danes izjemno branega Primoža Suhadolčana. Slikanico je ilustriral
KOLEDAR PRIREDITEV
PONEDELJEK, 15. DECEMBER 2008
16.15 in 17.15
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na ustvarjalno dealvnico izdelovanja novih okraskov pod vodstvom Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava.
18.30
KJE: Ploščad pred Vele v Domžalah
Luč miru iz Betlehema bo prišla tudi letos. Naj vam prinese mir v srca v tem norem decembru in v vas prebudi sporočilo miru. Domžalski skavti vas vabijo na sprejem luči miru in da ob tem drug drugemu izrečemo še kakšno lepo besedo. Lepo vabljeni.
19.00
KJE: Center za mlade Domžale, Domžalski dom
Vabljeni na predavanje v okviru programa za odgovorno starševstvo. Tema predavanja: »Pasti interneta«. Predava Lili Jazbec, prof.
18.00
KJE: Domžalski dom
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami vabi na aktivno delavnico Kako se izogniti odvisnosti in kako pomagati odvisniku. Prijave zbirajo na drustvo.dpnti@gmail.com do nedelje, 14. december 2008.
stran
14
TOREK, 16. DECEMBER 2008
17.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na pravljično urico z obiskom Božička. Vstop prost! Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice!
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na potepanje po Latinski Ameriki (Bivanje pri Majih ter ekvadorskem plemenu Tsachilas skozi vizio pisateljice). Predavateljica Mea Valens. Vstop je prost!
SREDA, 17. DECEMBER 2008
17.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na pravljično urico z obiskom Božička. Vstop prost! Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice!
16.00
KJE: Center za mlade Domžale, Domžalski dom
Vabljeni na prednovoletno zabavo Mladi mladim za zabavo. Predno-voletno rajanje za mlade s posebnimi potrebami, ki obiskujejo kreativne delavnice v Centru za mlade. Program bomo popestrili s srečelo-vom, obdarovanjem, glasbo, plesom in posladki.
ČETRTEK, 18. DECEMBER 2008
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predstavitev knjige KRUH LJUBEZNI - Biti dober kot kruh. Gostja: Marina Lenček, avtorica knjige. Knjiga govori o kruhu, o človeku. V močni simbiozi, v gnetenju testa, se rojeva kruh, prežet z najsvetlejšim v človeku in esenco večnega življenja. Da ne bi bil nikoli nihče kruha lačen in ne lačen ljubezni - duhovne hrane... (Marina Lenček)
18.00
KJE: Gostišče Kanja, Prelog
Čebelarska družina Domžale vas vabi na redni letni občni zbor. Vsi
čebelarji in ljubitelji čebelarstva, ki bi se radi vključili v Čebelarsko družino Domžale kot člani, ste dobrodošli. Na občnem zboru boste lahko poravnali članarino za leto 2009. Ob tem boste brezplačno prejeli koledar za leto 2009, čebelarski dnevnik in dve strokovni knjigi.
Marjan Manček. V knjigi so zbrane zgodbe, ki jih bodo z veseljem brali in se ob njih tudi navdušeno smejali najmlajši bralci. Med njimi tisto O dečku, ki je najraje plezal na drevesa, O dečku, ki je bil iz cukra in O dečku, ki je hodil po rokah. Primož Suhodolčan je izdal knjigo MAKS PA SANJA, ki jo je bogato ilustriral Igor Ribič. V spremnem besedilu beremo: »Knjiga Maks pa Sanja pripelje s hitrostjo najboljšega dostavljača pic pred naše oči mlada soseda s prezaposlenimi starši in kar tipičnim odnosom: ona je bolj podjetna, pogumna, recimo praktična, on raje pofilozofira, zafantazira, recimo, da je previden. Junaka sta si s pozabljenim predmetom s priljubljenega bolšjega trga starin nakopala sumljivo združbo nevarnih tipov. Vse skupaj je postavljeno v hitro domišljijsko predstavo s primesmi skrivnosti iz vesolja, tako da mladim bralcem zgodba nudi veliko zabave in napetosti.« MISLIM, DA TE BOM KAR POLJUBIL je delo Eve Škofič Maurer in ilustratorke Milanke Fabjančič, ki jo je ob avtoričinem štirideset rojstnem dnevu izdala založba Karanta-nija. To so živalske zgodbe o psu, ki je hotel nositi hlače, o vrani, ki se je
učila krakati, o kurah, ki se igrajo, o zmajih v operi, o mačku, ki si je prislužil žlahtno ime ... Gre za šestnajst pravljic o živalih, a opisujejo stvari, ki se lahko dogajajo otrokom. PRIMER LETEČEGA KOVČKA je delo Danile Žorž, ki je napisano v maniri, ki jo mladi bralci zelo dobro poznajo iz nekaterih prevedenih del, kjer si bralec sam izbere, kako se bo zgodba odvrtela. To je napet detektivski roman, ki ga bodo bralci z navdušenjem prebrali.
JUHA CVILUHA je ponatis znanih in zelo priljubljenih kratkih otroških zgodb Slavka Pregla. Prava bralna poslastica za vse tiste, ki se branja ne naveličajo.
Slavko Pregl se predstavlja še z eno knjigo. MED DELOM IN DENARJEM je velika slikanica, »ki govori o osnovah gospodarjenja. Opozori na številne ustvarjalne ljudi, ki so iz Slovenije pogumno pogledali v svet in jim je uspelo. Natrosi obilico idej, kako lahko svoji žepnini s prizadevnim delom dodamo še kaj denarja. Konča se s sporočilom, naj bosta glava in žep v ravnotežju. Za spodbudo prikazuje tudi vse bankovce in kovance slovenskega denarja, evra,« beremo v spremni besedi. RADIOAKTIVNI SPOMINI so Vesele dogodivščine starega radijskega mačka Ivana Sivca. On je naš najbolj plodovit pisatelj, ki živi v Mengšu in
likovni natečaj

^ JJicöi
-	s
SVETLANE MAKAROVIČ.
Natečaj je uvod v JANUAR 2009, »Mesec Svetlane Makarovič v Knjižnici Domžale«, v katerem bomo obeležili 70-letnico rojstva priznane slovenske pisateljice, pesnice in vsestranske ustvarjalke, književnice, igralke, pevke in ilustratorke.
knjižnica
1? O M & A LH
Najnovejši knjigi Tatjane Kokalj
Tik pred začetkom knjižnega sejma se bogati knjižni beri pridružuje tudi naša zelo plodovita pisateljica iz Doba. Izdala je novi slikanici za najmlajše bralce.
ZAJEC IN ROGLJIČEK je izšla pri novi založbi Skrivnost iz Hoč. Pisateljica se je tenkočutno in brez moraliziranja lotila teme, ki zadeva vse nas. O knjigi pisateljica Jana Kolarič pravi: »Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga. Tako so pesmice in zgodbice vzgajale otroke nekdanjih dni o pomenu kruha. Pa danes, ko je življenje na videz manj trdo in je kruh ro-gljiček? In kaj se zgodi, če ta obleži na pločniku? Kdo ga bo maral? Razvajena muca? Hladno vzvišeni sneženi mož? Ali kdo tretji ...« To je pravljica o kruhku, ki je na praznični dan obležal na tleh, ker ga je nekdo zavrgel. In čeprav so prazniki, je težko zmrzovati in čakati na nekoga, ki bi ga pobral. Prava tema za čas, ko miza ne ponuja
vsem le dobrot. Tema za pogovor in razmislek.
Slikanico je bogato ilustrirala priznana ilustratorka Daša Simčič, ki je z novo tehniko naredila pravo mojstrovino. Pri založbi Morfem iz Preserij je izšla poučna slikanica KOGA IMA NEŽA NAJRAJE? Slikanica z besedo in ljubko ilustracijo Adriana Janežiča govori o družini, prijateljih, dojenčkih, otrokih po svetu, o tem, kaj otroci znajo in zmorejo, o bogatem preživljanju prostega časa in medsebojnih odnosih. Neža in njen pes Aro sta ne-razdružljiva, ko se Neža vrne iz šole, počneta veliko skupnega in na njunih sprehodih opazita mnogo zanimivosti. Zbirka nosi naslov Neža in Aro odkrivata svet. Pred novim letom pričakujemo še drugo knjigo iz te zbirke: KDO TRKA NA VRTA? To bo slikanica o prazničnih običajih, obdarovanju, pričakovanjih, o minljivosti letnih časov, mesecev in dni, o spremembah, ki jih riše narava.
Ve č o knjigah in naročilih lahko izveste na straneh: zalozba.skrivnsot@ triera.net in http//www.morfem.si. Toplo priporočam.
Anja Kokalj
je bil 40 let zaposlen na Radiu Slovenija, zato so njegovi spomini polni duhovitih pripetlajev, ki nas bodo navdušili in zabavali. Knjiga je namenjena malo starejšim bralcem, po njej pa bodo segli prav vsi. Založba Mladika je s knjigo ZMAJI Z NAŠEGA MESTA poskrbela za prijetne bralne večere najmlajše generacije. To so pravljice, v katerih nastopajo ljubljanski zmaji, ki znajo biti nagajivi, zabavni, strašni, dobrosrčni in še kaj. Knjigo je napisala Irma Jančar, ilustriral pa Andrej Čakš. MATIČEK IN LOVCI NA DUHOVE je napeto mladinsko delo poljske avtorice Anne Onichimowske. To je nadaljevanje uspešnice Duh stare hiše. »V tej zgodbi mali duh Matiček rešuje svojo družino pred lovci na duhove. Za njegovo mamo namreč pripravljajo slavje ob njenem 300. rojstnem dnevu. Množica duhov, ki so povabljeni na slavje, pa seveda privabi tudi lovce na duhove. Matiček s pomočjo duške Karoline in svoje družine pokvari njihove podle načrte. Mladi bralci boste v tem nadvse humornem delu spoznali vse vrste pripomočkov za lovljenje duhov (duhoses, duholep ...), različne vrste duhov, kako se duhovi zabavajo, kako lahko ljudje in duhovi sobivajo, če je le želja dovolj velika,« beremo v predstavitvi knjige.
Tatjana Kokalj
MODRIJANI
ADI SMOLAH an$. SPEV
ans. BRATOV POLIANSEK
arts. BUM MANGA ÖPIK
PRIMORSKI FANTJE VESELI 0EGUNJČANI
TA PRAVIH 6
ans MLADI STOPAH JI
ans. ZARJA
MARJAN ŠAREČ
FOLKLORNA SKUPINA PONIKVA prt Žalcu
voditelj in scenarist boris kopitar
po koncertu zabava z. MODRIJANI in
VESELIMI BEGUNJČANI
VIDEOMEH
V ŽIVO
ŠPORTNA DVORANA
KAMNIK
SOBOTA, 20.12i obi9h
- NAGRADE ZA OBISKOVALCE*
DOMŽALE
VSTOPNICE ==
Ml»! !SfEES ™P0DSML0
stran
15
KOLEDAR
Kulturni masaker boga civilizacije
Yasmina Reza: Bog masakra (Le dieu du carnage)
Režija: Janusz Kica SNG Drama Ljubljana
Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika; sreda, 10. november 2008
Uvrščanje Rezinih dramskih besedil v repertoar gledaliških inštitucij se zdi bolj kot ne preverjena praksa (Ljubljanska drama oz. njena mlajša enota Mala drama je pri tem zelo konstantna, saj so od Arta dalje uprizorili vse njene igre) in odločitev za njeno najnovejše besedilo nikakor ne preseneča. Prav tako ne preseneča, da se je predstava znašla v abonmajski ponudbi Kulturnega doma v Domžalah, kjer so se skozi sezone že zvrstila vsa Rezina besedila v produkciji SNG Drame, kar omogoča zvestejši publiki dober pregled na opusom francoske avtorice. Bog masakra je po nekaj eksperimentih avtorice z različnimi formami (variacije istega dogodka, igra v igri in uporaba apartejev) oblikovno zopet bolj klasično zastavljena predstava, kar ni mišljeno kot očitek. Ravno preprosta kompozicija, ki temelji na enostavnem, včasih celo banalnem zapletu (v primeru Boga masakra je to poškodba dečka, ki ga je sošo-
lec udaril s palico, kar je povzročilo »zateklino gornje ustnice, zlom obeh sekalcev in poškodbo živca desnega sekalca«) je dovolj, da Reza združi in zadrži like znotraj enega prostora, kjer se njihova komunikacija, kar Bronislaw Malinkowski imenuje fatične funkcije (komuniciranje, pri kateri je tovrstna dejavnost govorjenja omejena na to, da ohrani družabnost, prijetnost situacije), prelevi v besedni masaker. Ena izmed specifik Rezinih iger je izjemno barvit, vsebinsko večplasten dialog, sestavljen iz klišejsko vsakdanjih fraz, intelektualnih premislekov, pogovorov o umetnosti in posledično refleksij o življenju. Bergerjev prevod ohranja vse naštete specifike. Režiser Janusz Kica k sreči predstave ne odpelje v smer komercialno naravnane komedije (nekateri kritiki očitajo Reznim tekstom ravno to »razsežnost«), vendar o kakšnem jasno izdelanem režijskem konceptu težko govorimo. Sam začetek, motni obrisi igralcev/ likov, ki preverjajo svoje obleke/ kostume ob spremljavi francoskega rapa, deluje interpretativno preveč odprto, kar velja tudi za pomenljiv izbor glasbe v samem koncu. Kar se tiče odnosa do besedila, je Kica ob dramaturški asistenci Mojce Kranjc še najbolj dosleden, saj mu uspe ob pomoči igralskega kvarteta izposta-
Foto: Peter Uhan
viti tako komičnost kot dramatičnost brez prejudiciranega določenega aspekta, ki bi ga lahko iskali znotraj besedila. Kica, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, morda preveč dobesedno razume Rezine scenske napotke: »Nobenega realizma«. Dnevno sobo zakoncev Houille si zamisli kot bel, neizrazen prostor, opremljen zgolj z stoli, knjigami in nizozemskimi tulipani, ki deluje kot nekakšna kletka, iz katere liki ne zmorejo oditi. Odlika predstave je, poleg besedila, predvsem interpretacija vlog. Silva Čušin kot Annette Reille je najbolj izrazna na samem začetku, v rahlih zadregah tišine in na samem koncu ko v (iz)bruhu jeze sprosti agresijo na nizozemskih tulipanih. Igor Samobor kot njen mož Alain je
odličen predvsem v svoji začetni dorečenosti lika, ki je blizu stoičnosti, skozi katero nato precizno niansira vse poteze svojega lika. Saša Pavček kot Veronique Houille in Branko Šturbej kot njen mož Michel pa sta odlična v interpretaciji razmerja, v katerem se dominantnost preveša iz trenutka v trenutek. Odprt konec morda nekoliko preseneča, vendar je ob primerjavi Rezinih dram in njene deklarativnosti v zvezi z pisanjem, ki izvira iz likov, jasno, da je njen osnovni cilj prikazati ali pa izčrpati (z)možnosti dialoga znotraj konstruiranega sveta, sveta kulturne civilizacije, v katerem marsikdo verjame, da kultura civilizira.
Matjaž Marinič
Čustvena in vsebinska dorečenost
Klavirski recital Zoltana Petra
Vtisi s koncerta v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, sreda, 19. novembra 2008
V sklopu koncertne abonmajske ponudbe Kulturnega doma Franca Bernika Domžale se je po dveh letih oz. po Dubravki Tomšič Sre-botnjak zopet ponudila možnost za samostojen klavirski recital, ki je bila v izbiri solita zagotovo odlična poteza. Čudovita artikuliranost, tehnična in vsebinska poglobljenost Zoltana Petra se je dokazovala skozi celoten recital. Vsebinsko raznoliko zastavljen program se je začel z Mozartovo Fantazijo v d-molu, ki velja za ritmično razgibano kompozicijo. Zoltan je kljub njeni razgibanosti v ospredje postavil melodično in harmonsko barvitost, ki se je odražala v njegovem igranju skozi celoten večer. Po Mozartu je program nadaljeval še z enim dunajskim klasikom Hay dnom. Sonata v Es-duru, Hob. XVI/52 je
zazvenela še posebej odlično, ko je pianist prešel v Adagio in Finale: Presto. Zaradi že prej izpostavljenega občutka za čustvene odtenke se zdi Adagio najizrazitejši, čeprav Zoltan izjemno hitro prehaja med posameznimi deli, verjetno z željo, da Haydn zazveni v svoji celosti. V prvem delu koncerta je zagotovo izstopal Rahmaninov, ki je bil predvsem zaradi Zoltanove težnje po močni izpovednosti, odličen. Kompozicije Rahmaninova je začel z Moment musical v Des-duru, op. 16, št. 5, ki je zaradi svoje izrazite melodičnosti odličen uvod v enega največjih skladateljev 20. stoletja. Zoltan je nato nadaljeval z Etude - Tableaux v es-molu, op. 39, št. 5, nakar je sledil zopet čustveno bolj izrazit Moment musical v h-molu, op. 16, št. 3. Prvi del recital je sklenil z Rahmanino-vim Preludijem v g-molu, op. 23, št.5, kjer najbolj do izraza pride osrednji, nekoliko bolj impresionistični del. Drugi del recitala je bil zasnovan povsem madžarsko.
Najprej Bartök oz. z 21 skladb iz zbirke za mladino (Für Kinder), ki so ravno zaradi Zoltanovega madžarskega porekla zazvenele v vsej svoji igrivosti, ki ji je pritrdil tudi pianist tako z artikulacijo kot mimiko. Sledila je izjemno zahtevna La Campanella in VI. Madžarska rapsodija Franza Liszta, vendar je najbolj izstopal ravno Bartök. Prvi dodatek je nekoliko presenetil -Für Elise, ki je v Zoltanovi interpretaciji zazvenela v nekoliko bolj romantični težnji. Bolj je navdušil
drugi dodatek Poulencov XV.eme Improvisation "Hommage ä Edith Piaf' predvsem zaradi izjemnega občutka za senzibilnost, s katero je zaključil recital in ob izzvenu zadnjega akorda zaprl klavir. Poleg izredno dorečenega programskega koncepta je potrebno izpostaviti Zoltanovo tehnično brezhibno in melodično dovršeno igranje, ki je skozi celoten recital odslikavalo vsebinske in čustvene globine.
Matjaž Marinič
muzejsko DRUštvo
oom&ue
VABILO
Muzejsko društvo Domžale v mesecu januarju 2009 pripravlja
informativni sestanek za zasebne zbiralce premične kulturne dediščine
Vabimo vse zasebne zbiralce, ki vas zanimajo osnove etnološke in muzejske stroke (po programu SED), zgodovina in organiziranost slovenske muzejske in etnološke službe, zakonski in pravni vidiki varovanje kulturne dediščine, pravila dokumentiranja in hranjenja premične kulturne dediščine, možnosti razstavljanja zbirk in promocija, strokovna bibliografija in celostna obravnava ohranjanja premične kulturne dediščine.
Vse zainteresirane vabimo, da podatke o svojih zbirkah čim prej posredujete na naslov:
Muzejsko društvo Domžale, p. p. 160, 1230 Domžale, na e-naslov: drustvo@mdd.si ali na tel.: 040/418-422.
V muzejskem mesecu maju bomo v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom, muzeji in posameznimi strokovnjaki za vse zainteresirane pripravili tridnevno izobraževanje iz zgoraj omenjenih tem. Udeleženci seminarja bodo izdelali elaborat svoje zbirke. Trem najboljšim zbirkam (ocenjenim po inovativnosti celostne predstavitve, ohranjenosti in raritetni vrednosti) bomo omogočili predstavitev v okviru DEKD, meseca septembra 2009.
Več informacij v naslednji številki Slamnika in na www.mdd.si.
Društvo narodnih noš Domžale in Menačn'kova domačija vabita na
RAZSTAVO IKON
Gregorja Otmarja Rettingerja,
ki bo v Menačn'kovi domačiji, na Cankarjevi ulici 9 v Domžalah. Slovesno odprtje razstave, na kateri bodo sodelovali tudi Domžalski rogisti, bo v soboto, 13. decembra 2008, ob 15. uri. Razstava bo do 6. januarja 2009 odprta vsak dan, od 9. do 11. ure in od 17. do 18. ure.
Vabljeni!
Že ptički čivkajo, da je v Ihanu Mešani pevski zbor Slamnik!
Info: Mitja Gregorič, T: 041/930-584 ali Ana Černe, T: 041/274-284
mesečni koledar
DECEMBER 2008
sobota, 6. december ob 10:00 Teater za vse, Jesenice Slovenska ljudska pravljica:
V kraljestvu povodnega
moza, lutkovna predstava
V	globokem tolmunu, tako globokem, da mu ni videti dna, živi povodni mož. Družbo mu delajo ribice, raki in školjke, nikogar pa nima, da bi se z njim pogovarjal. Nekega dne pade v tolmun mali Tomaž iz revne ribiške družine.
sobota, 6. december ob 10:00 - GALERIJA DOMŽALE »Posvoji punčko, resi otroka«, prodajna razstava punčk, UNICEF / LIPA Domžale, odprta do 8.12.2008
torek, 9. december ob 19:00
Praznični koncert, organizacija: Zasebna glasbena šola Parnas
sreda, 10. december ob 20:00 Zijah Sokolovič
Glumac ... je glumac ... je glumac
kultna monokomedja
Priljubljeni bosanski umetnik Zijah A, Sokolovič je svojo kultno monodramo Glumac ...je glumac...je glumac krstno uprizoril daljnega 30. marca 1978. Do sedaj je predstavo videlo več kot 500.000 gledalcev v 20 državah sveta.
četrtek, 11. december ob 19:00 -GALERIJA DOMŽALE
Dušan Muc
otvoritev razstave, ki bo odprta do srede, 31. decembra 2008, VSTOP PROST
Dušan Muc je diplomiral je leta 1975 na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu.
Najprej se je preskušal v kostumografiji in modnem oblikovanju, vrsto let je bil učitelj likovne vzgoje, v zadnjem obdobju pa se kot samozaposleni v kulturi posveča slikanju, ilustraciji in grafičnemu oblikovanju, za kar je prejel številna priznanja.
sobota, 13. december ob 10:00 Mini teater, Ljubljana
Brata Grimm: Mizica pogrni se
lutkovna predstava
V	predmestju je nekoč stala hiša, v kateri so živeli očka, sin Miha in koza, ki je vedno lagala. Miha, ki je bil zaljubljen v Maijetko, si je nekega dne prislužil čarodejno mizico, zlato ovco in goijačo, ki kaznuje tatove in lažnivce ...
sobota, 13. december ob 20:00
Terri McConnell kvintet
gospel koncert
Koncerti gospela in črnske duhovne glasbe so pri nas že skorajda tradicionalni in tudi letošnji december ne bo minil brez glasbenikov iz Amerike. Terri McConnell iz Oklahome je nedvomno ena najbolj zanimivih zvezd gospela, še posebej po tem, ko je revija Ebony njen album He Worked It Out proglasila za najbolj »vroči« album črnske glasbe leta.
torek, 16. december ob 20:00 petek, 19. december ob 20:00 SNG Drama Ljubljana
Yasmina Reza: Bog masakra
tragikomedija
V parku se stepeta enajstletna sošolca in njuni starši se sestanejo, da bi se mirno pogovorili o pripetljaju in njegovih posledicah. Družabno popoldne kmalu dobi povsem drugačne razsežnosti, saj vedno odlična Yasmina Reza postopoma razkriva vse podrobnosti navidezno harmoničnih družin, kar pelje do vse bolj napetih in absurdnih situacij.

četrtek, 18. december ob 20:00 JAZZ v galeriji / GALERIJA DOMŽALE
Playgrounds
Tjaša Fabjančič glas, Michael Lagger klavir, Michael Ringer bas, Reinhold Schmölzer bobni, VSTOP PROST
Playgroundsje povsem sveža slovensko-avstrijska zasedba, kije z nastopanjem začela šele v zadnjem letu. Zasedba se je razvila iz tria avstrijskega pianista Michaela Laggeija, ki se mu je pridružila še pevka Tjaša Fabjančič.
Q
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.s
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
15 let uspešnega dela Kulturnega društva Groblje
Od pevskih zborov do dramske skupine in folklore
(nadaljevanje s strani 1)
Ustanovni občni zbor je pokazal, da je organizacija kulturnih dogajanj na Rodici, v Grobljah ter v vseh treh Jaršah v Kulturno društvo Groblje nujno potrebna. Do tedaj so se vsi, ki so želeli sodelovati v pevskih in drugih skupinah, vključevali v društva v okolici. Prvi predsednik društva je postal Stane Cotman, ki je društvo vodil štiri leta, nato pa je vodenje društva prevzel Anton Košenina, ki ga vodi še danes. V tem obdobju so v okviru društva zaživeli: Mešani pevski zbor Groblje, dramska sekcija društva, nekaj let je delovala Otroška folklorna skupina, dve leti deluje Dekliški pevski zbor Moj spev, več kot leto pa tudi odrasla Folklorna skupina Groblje. Kot zanimivost je treba zapisati, da je društvo nekaj časa izdajalo svoje glasilo Pibeč ter v njem seznanjalo krajane o dogajanjih v domačih krajih.
Začetni koraki Kulturnega društva Groblje niso bili lahki, saj so v začetku delali brez primernih prostorov, njihov dom so bili prostori gasilskega doma PGD Jarše-Rodica, gostovali so v Osnovni šoli Jarše, prvo premiero so si ljubitelji lahko ogledali v dvorani Kulturnega društva Jožef Virk Dob na Močilniku, kjer so potekale tudi vaje, nekaj časa so koristili dvorano Maj čevega dvora, vmes pa pridno, predvsem s prostovoljnim delom ter ob pomoči KS Jarše-Rodica in Občine Domžale, obnavljali in posodabljali prostore današnjega Kulturnega doma Groblje.
Mešani pevski zbor
Mešani pevski zbor Groblje je bil ustanovljen v prvem letu začetka delovanja društva. Sprva ga je vodil Tomaž Pirnat, po nekaj letih je vodenje prevzela Janja Gombač, sedaj pa ga že osmo leto vodi profesor Peter Pogačar. Zbor združuje okoli 35 pevcev, za katerimi je vrsta nastopov v domači dvorani, pohvalijo pa se lahko tudi z gostovanji v tujini. Največji uspeh je zbor dosegel z osvojitvijo srebrnega priznanja na regijskem tekmovanju v Škofji Loki, uspešno je gostoval v Belgiji, letos pa so slovensko pesem predstavili v Italiji.
Dramska skupina
Dramska skupina se lahko pohvali z vrsto odigranih dramskih predstav, kar že blizu dvajset bi jih lahko našteli in vse po vrsti so bile uspešnice. Igralci in igralke so vedno po večkrat do vrha napolnili dvorano v Grobljah, toplo pa so bili sprejeti tudi na gostovanjih. Med najbolj uspele lahko
uvrstimo predstave Gospa poslančeva, Jezični dohtar Petelin, Lumpacij vagabundus, Skupno stanovanje in druge. Največji uspeh je bila uvrstitev v okvir Festivala gorenjskih komedijantov. Kot režiserji so pri predstavah sodelovali Evstahij Moder, Franc Košenina, Rafael Pinossa, Nataša Cotman, Daniel Potočan, zadnja leta pa predstave uspešno režira Drago Plevelj.
Otroška folklorna skupina
Nekaj let je v okviru Kulturnega društva Groblje delovala otroška folklorna skupina, ki sta jo vodili Naja Zapušek in Darja Žebovec. Mladi so s svojimi plesi nastopali na domačih prireditvah in na različnih srečanjih plesali tudi za Osnovno šolo Rodica.
Dekliški pevski zbor Spev
Dekliški pevski zbor Spev poje tretje leto in združuje blizu 20 mladih deklet, ki jih vodi pevovodja Peter Pogačar. Za njimi je že kar precej nastopov v dvorani v Grobljah, nastopajo pa tudi na različnih pevskih revijah ter tekmovanjih, kjer dosegajo lepe uspehe.
Odrasla folklorna skupina
Pred dobrim letom je bila v okviru društva ustanovljena odrasla folklorna skupina, ki je v oktobru praznovala prvi rojstni dan. Vodi jo Nevenka Unk Hribovšek, folkloristi pa so pod njenim vodstvom že na več prireditvah predstavili splet gorenjskih plesov, gledalce pa navdušili tudi z zabavnimi plesnimi vložki. V prvem letu svojega plesanja so nastopili kar na desetih prireditvah, rojstni dan pa obeležili z nastopom na prireditvi ob prazniku KS.
Uspešna gostovanja
»Kulturno društvo Groblje pa vsa leta svojega delovanja organizira tudi jesenske koncerte najboljših slovenskih vokalnih skupin,« pove Anton Košenina, predsednik društva, ter našteje nekatere najbolj znane gostujoče skupine: »Slovenski oktet je imel kar dva nastopa, Karmina Slovenica, Ljubljanski oktet, Ljubljanski madrigalisti, Slovenski madrigalisti, De profundis iz Kranja in drugi. Vesel sem, da lahko povem, da so bili vsi koncerti dobro obiskani, kakor je bila zelo dobra udeležba tudi na vrsti božičnih in novoletnih koncertov.«
Ekstempore
Ob slovenskem kulturnem prazniku kulturno društvo že vrsto let pripravlja EKSTEMPORE,
v okviru katerega povabi slikarje in slikarke, ki umetniška dela podarijo društvu. Izkupiček od prodaje teh del društvo dosledno namenja obnavljanju prostorov ter nakupu opreme. V februarju 2009 društvo pripravlja že 9. ekstempore in že sedaj vabi vse, da se jim pridružite.
Druženje pod lipami
Sredi maja društvo pripravlja etnološko prireditev Druženje pod lipami. Letos so se tako že petič predstavili rezbarji in rokodelci, ki predstavljajo nekdanje in sedanje domače obrti, društvo pa za ves dan pripravi kulturni program.
Jaslice in miklavževanje
Vsak začetek adventa v zadnjih štirih letih zaznamujejo z razstavo slovenskih jaslic, ki je vedno zelo dobro obiskana. Tudi letos, prav v teh dneh, si jo lahko ogledate v Kulturnem domu Groblje. Kulturno društvo pa vsako leto pripravi tudi mi-klavževanje, za katerega se najmlajši naučijo igri-
Ne pozabljamo velikih mož
Kulturno društvo Groblje je med drugim pripravilo tudi razstavo o življenju in delu skladatelja in duhovnika Alojza Mava ter na njegovi rojstni hiši odkrilo spominsko ploščo z bronastim kipom, sodelovali pa so tudi pri postavitvi kapelice in kipa Petra Majdiča v Zgornjih Jaršah.
Skupaj je vse lažje
Kot pravi predsednik Anton Košenina, je poseben uspeh Kulturnega društva Groblje ta, da so v vseh teh letih znali pridobiti strokovno usposobljene mentorje, ki vodijo posamezne skupine, še posebej pomembno pa je, da je na območju, ki ga društvo pokriva, veliko mladih in starejših, ki najdejo čas za svoje nastope v kateri od kulturnih skupin. Ob tem je tudi pomembno, da društvo uspešno sodeluje z drugimi društvi v KS Jarše-Rodica, veseli so sodelovanja s krajevno skupnostjo, Osnovno šolo Rodica in Župnijo Jarše ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, za finančno pomoč pa se zahvaljujejo Občini Domžale in mnogim sponzorjem, ki so jim kadarkoli v zgodovini pomagali.
Kulturnemu društvu Groblje iskrene čestitke ob 15. rojstnem dnevu ter najboljše želje za mnogotere dejavnosti, ki jih bodo v naslednji letih zanesljivo razširili.
Vera Vojska
Uspešno sodelovanje Knjižnice Domžale in Srednje šole Domžale
Večer z Goranom Vojnovičem
V sredo, 26. novembra, je v Knjižnici Domžale potekalo literarno druženje dijakov Srednje šole Domžale in zainteresirane javnosti z Goranom Vojnovičem.
Goran Vojnovič, diplomant filmske režije, kolumnist in avtor romana Čefurji raus, se je srečal z dijaki v prostorih Knjižnice Domžale. Na Srednji šoli Domžale se zavedajo pomembnosti razvijanja bralne kulture med mladimi ter obravnavanja knjige na celosten način. Za sodelovanje pri literarnem večeru so se na medpredmetnem nivoju povezali trije predmeti. Začeli smo filmsko, s predvajanjem kratkega filma Fužine zakon, ki odpira večinsko manjšinsko tematiko. Andrea Leone, profesor italijanskega jezika, je
ob koncu filma predstavil osebno izkušnjo priseljenca ob selitvi iz juga na sever Italije, ob tem je obiskovalcem v dvorani iz angleščine prevajal Tomaž Skočir. Dijaki šolskega debatnega kluba Eva Prašnikar, Katarina Baškovič in Lara Selan so pod mentorstvom Sofije Baškarad, profesorice filozofije, predstavili argumente pro et contra na temo Zaščita nacionalne kulture je pomembnejša od multikulturnosti. Vlogo sodnika je prevzel kar Goran Vojnovič sam, pri čemer je poudaril, da je bolj kot asimilacija pomembna socializacija. Dejal je tudi, da je zelo pomembno, da se v srednjih šolah razvija kultura debate, ker le-ta posledično poskrbi za to, da se seznanimo z drugimi kulturami in se senzibiliziramo za probleme določene kulture, še posebej tiste, ki je margina-
lizirana. Tematiko bodo dijaki v nadaljevanju, pri pouku filozofije, povezali še z nemškim filmom Gegen die Wand režiserja Fatiha Akina, s problematiko Turkov v Nemčiji in s temami kot so nasilje, družba, vrednote, tujost, vloga ženske in vprašanje identitete. Sledil je pogovor Nine Janžekovič z Goranom Vojnovičem, ki je spregovoril o tem, kdo pravzaprav so čefurji njegovega romanesknega sveta (čefurji kot skupen izraz za vse priseljence iz bivše Jugoslavije, pri čemer ima beseda včasih da, večinoma pa niti ne več negativne konotacije). Spregovoril je o nujnosti razbijanja in preseganja ste-reotipov o priseljencih in Slovencih. Gost je s širino pogleda na svet, močjo jezikovnega izražanja in očesom pronicljivega opazovalca očaral nabito
polno dvorano. Nazadnje je kot režiser spregovoril o moči filma in fotografije, kar je bil uvod v otvoritev razstave fotografij Tomaža Kureta, ki je temo romana umetniško raziskoval pod mentorstvom Martine Motl, profesorice likovne umetnosti. Pri pouku likovne umetnosti so obravnavali vizualno podobo knjige ter povezavo med vsebino in naslovnico knjige. Ve čer je bil mišljen kot preplet različnih umetnostnih zvrsti, kot predstavitev spirale poustvarjanja, ki izhaja iz ustvarjanja Gorana Vojnoviča in kot izraz sodelovanja srednješolske in splošne knjižnice v Domžalah. Dijaki tako lažje spoznajo, da vsebine, ki jih obravnavamo pri pouku, niso nekaj, kar se konča s šolskim zvoncem, ampak nekaj, s čimer se srečujejo v življenju. Sodelovanje je tako obrodilo sadove, ki spadajo v kontekst širšega dojemanja izobraževanja.
Nina Janžekovič, Knjižnica Domžale Martina Motl, SŠ Domžale Sofija Baškarad, SŠ Domžale
Naslednja številka Slamnika izide 19. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov pa je torek, 9. december 2008. Voščilnice in dobre želje za leto 2009 bomo sprejemali do vključno 12. decembra v Kulturnem domu Franca Bernika, do 12. ure, ali do 14. decembra, na elektronski naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
Pevski zbori domžalske dekanije
Tokrat so se odrasli pevski zbori domžalske dekanije zbrali v najvišje ležeči župniji domžalske dekanije, kjer so v cerkvi Kar-melske Matere božje zapeli po dve pesmi.
Prisluhnili smo petju zborov v Če-šnjicah nad Blagovico, ki je najvišje ležeča župnija, razdeljena med občinama Kamnik in Lukovica in ima okoli 210 župljanov. Najprej je vse zbrane pozdravil domači župnik, nato pa so zbori zapeli dve pesmi, prvo namenjeno farnemu zavetniku in drugo v spomin na 130-letnico rojstva skladateljev Vinka Vodo-pivca in Franca Kimovca. Na letošnjem druženju zborov so zapeli zbori iz župnij Češnjice, Sv. Jožef iz Vira, Brdo, Domžale, Mengeš, Ihan, Blagovica, Moravče, Radomlje in
Dob. Zahvaljujoč prizadevnemu delu zborovodij in organistov smo imeli priložnost slišati iz posameznih župnij tudi po več zborov. Na koncu so zbori pod taktirko Tomaža Pirnata zapeli še tri pesmi in pesem Tebi želim moj Bog na pokopališču, namenjeno večletnemu pokojnemu župniku v Domžalah, Francu Balohu. Druženje smo zaključili z zahvalo animatorja za glasbo pri domžalski dekaniji, Jožeta Tomšiča, ki je pevcem zaželel tudi lepo praznovanje bližajočega se praznika zavetnice cerkvene glasbe Sv. Cecilije. Da v dolino iz sončnih Češnjic, kjer se je že pojavljala megla, le ne bi odšli lačni in žejni, so poskrbeli domačini in glede na pripravljeno bi človek le mislil, da jih ni samo 210.
djd
Marko Kobal izdal nov CD
Baritonist naših prireditev z novo predstavitvijo
Opernega pevca Marka Kobala obiskovalci naših prireditev v občini poznajo zelo dobro. S Tomažem
Plahutnikom, ki zna vedno prispevati instrumentalno spremljavo ali pa tudi samostojno zaigrati na različnih prireditvah. Marko Kobal je sodeloval pri več slovesnih sporedih ob domžalskem občinskem prazniku, kot pevec je sodeloval v opereti Planinska roža, ki jo je pripravilo KD Miran Jarc s Studenca, pel je ob odprtjih razstav v dvorani ob Poletnem gledališču na Studencu ter se velikokrat z najlepšo govorico - glasbo predstavil našim ljudem.
Ker je tako in ker Marko Kobal še vedno rad prihaja med nas, si je med našimi ljudmi pridobil veliko naklonjenost, sklenil pa je že mnoga prijateljstva, ki so v večini primerov več kot le uradna ali poslovna. Njegova nova zgoščenka (poznamo tudi tisto s pivskimi pesmimi, ki jih je pripravil ob spremljavi Tomaža Plahutnika) je le še en uspeh med množico uspehov, ki jih je že doslej
* i
požel, predvsem kot solist ljubljanske Opere. Pevec, ki je v tej najuglednejši nacionalni pevski ustanovi imetnik mnogih nosilnih in naslovnih baritonskih vlog, je na novem CD-ju zapel kar sedem spevnih arij drugih avtorjev.
Nov glasbeni dosežek baritonista Marka Kobala sam po sebi govori s svojo kakovostjo in svetlobo, barvo in sporočilnostjo glasu.
M.
Opel Astra.
Prava zvezda.
OPEL

A

najugodnejša najprivlačnejša najbolj priljubljena*
Že za 11.990 EUR.
Vaš Opel trgovec:
Avtotehna Vis in Kosec d.o.o.
Kamniška cesta 19, 1230 Domžale tel.: 01/ 72 16 092 www.opel-kosec.si
*Vir: Ardi. Podatki o prodaji veljajo za obdobje januar-julij 2008. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4.8 do 9.3 l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 130 do 223 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaörs, Szabadsag u. 117, Madžarska.
stran
17
KULTURA
Predstavitev Točke vseživljenjskega učenja in dejavnosti Svetovalnega središča Ljubljana LUR v Knjižnici Domžale
Se želite naučiti kaj novega? Spoznati nove tehnologije, pridobiti nove informacije ter dostopati do njih? Potrebujete dober nasvet glede izobraževanja?
Točka vseživljenjskega učenja in Svetovalno središče Ljubljana LUR vam ponujata vse to brezplačno v Knjižnici Domžale. Pridobivanje znanja vam omogočajo Točke vseživljenjskega učenja. Na teh učnih mestih z računalniki lahko brezplačno pridobivate številna nova znanja ali obnavljate že naučeno. Omogočajo vam sodoben, aktiven in učinkovit pristop k učenju. Povečujejo samostojnost in lastno aktivnost, ki sta za uspešno učenje ključnega pomena. Pri tem pa niste sami. Na točkah vam je na voljo mentorica, ki vam svetuje pri izbiri in uporabi gradiva, primernega za samostojno učenje, spremlja vaš napredek in vas spodbuja pri doseganju ciljev.
V	Knjižnici Domžale se lahko z zabavnimi računalniškimi programi učite tujih jezikov, spoznavate osnove računalništva in pridobivate različna neformalna znanja. Pri učenju uporabljate gradiva in vsebine za samostojno učenje in e-učenje. Gradiva za samostojno učenje vas pri učenju vodijo in hkrati nudijo možnost preverjanja znanja. Mentorica vam bo pomagala vsako drugo in četrto sredo v mesecu, od 8. do 14. ure.
V	Ljubljanski regiji deluje 16 točk
VŽU, od tega v splošnih knjižnicah ljubljanske regije osem točk, ena izmed njih je v Knjižnici Domžale. Ostale so v knjižnicah v Litiji, Kamniku, na Vrhniki in štiri v Ljubljani.
V današnjem času znanje kmalu zastara. Uspešni smo le, če se učimo vse življenje, tudi po zaključenem šolanju. Tako si obogatimo znanje, postanemo bolj zadovoljni in si izboljšamo življenje. Odrasli potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih za izobraževanje in učenje ter za sprejemanje odločitev ustrezne in natančne informacije. Nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravo pot. Strokovna svetovalka za izobraževanje in učenje iz Svetovalnega središča Ljubljana LUR vam bo brezplačno pomagala najti ustrezno rešitev za vašo izobraževalno pot vsak 2. in 4. ponedeljek v mesecu od 14. do 18. ure v Knjižnici Domžale. Če si želite povečati možnosti, obogatiti svoje izkušnje, ustvarjalno preživljati prosti čas in širiti svoja obzorja, obiščite Knjižnico Domžale in si zagotovite uspeh! Več informacij poiščite na www. centerznanja.si, za svetovanje pokličite na tel.: 01/510 22 70. Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Ogled razstave: do 11. decembra, od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure
Slovenske jaslice za adventni čas
V	Grobljah so pred leti obnovili kulturni dom, kjer pripravljajo različne prireditve, med drugim tradicionalne razstave slovenskih jaslic. Letos so odprtje četrte razstave, ki predstavlja pregled ustvarjanja in upodabljanja Kristusovega rojstva na Slovenskem, pripravili na predvečer prve adventne nedelje.
Na povabilo domačega kulturnega društva se je k sodelovanju odzvalo več kot petdeset izdelovalcev jaslic; nekateri se z izdelovanjem figuric ukvarjajo zgolj ljubiteljsko in svojih jaslic ne prodajajo, drugi se s tem ukvarjajo poklicno. Med razstavljavci bomo srečali ljubiteljske rezbarje in akademske kiparje, vse pa druži ljubezen do upodabljanja Marije in Jožefa z detetom ter spremstvom.
V	Grobljah so se odločili, da razstavo pripravijo na začetku adventnega časa. Zanimanje za razstavo je precejšnje, saj ponavadi prostor doma-
SODELUJOČI:
ARBITER Andreja, Tržič
BALANTIČ Matej, Zg. Duplje
CERAR Karel, Zg. Jarše
CUKJATI Valentin, Kamnik
DOLENC Tone, Ljubljana
DRČAR Janko, Domžale
DUŠČAK Katarina, Mali Ločnik
GAŠPERLIN Andrej, Moste pri Komendi
JARC Janez, Prevoje
JELINČIČ Franc, Godič, Mekinje
JOVANOVIČ Peter, Dolna Žetina
JUVAN Brigita, Sp. Pirniče
KAČ Miha, Bistričica
KASTELEC Marija, Žiri
KERN Miha, Kranj
KEŠNAR Ana, Rodica
KODRIČ Marjeta, Novo Polje
KOKOLE Roman, Zg. Stranje
KORENČ Ana, Ljubljana
KORŽE Jože, Klačali
KOSEC Rozi, Milan, Mengeš
KOZMUS Mateja, Žirovnica
KUBELJ Franc, Bukovica, Vodice
KURINČIČ Albert, Idrsko, Kobarid
KUMP Alja, Kranj
LENČEK Marina, Domžale
LAVRIH Tomaž, Doljne Prapreče, Velika
Loka
čega kulturnega doma napolnijo do zadnjega kotička, nekaj jaslic v obliki slikarskih in podobnih upodobitev pa so razstavili na stenah. Vsako leto se pojavijo novi razstavljavci, ki na prvih treh razstavah še niso sodelovali.
Odprtje razstave slovenskih jaslic v Kulturnem domu Groblje je bilo v soboto, 29. novembra 2008, odprl pa jo je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.
MODIC Zmago, Ljubljana MOŽINA Milan, Šempas NAGLOST Oton, Vipava NOVAK Stane, Trebnje PERENIČ Janez, Brezovica PETROVČIČ Zlato, Brezje PLANINŠEK Tone, Šmartno pri Litiji POGAČAR Janko, Homec POŽENEL Darko, Ajdovščina REPANŠEK Ciril, Kamnik RIBNIKAR Vinko, Tržič ROPRET Franc, Mengeš RUČIGAJ Robert, Homec RUTNIK Simon, Sp. Muta SMOLE Fanči, Rodica SPRUK Katarina, Volčji potok SRNEL Franc, Vojsko, Vodice ŠMID Cirila, Železniki ŠUŠTAR Tone, Mengeš TESTEN Janko
TOMAZZINI Zdravko, Kočevje TÖNIG Jože, Domžale TRILER Konrad, Železniki TRPIN Anka, Ljubljana UDOVČ Minka, Krašnja VODNIK Marjan, Domžale ZAJEC Jernej, Mrzli Log, Črni vrh ZUPANČIČ Miro, New York ŽAKELJ Majda, Zg. Pirniče
Spominska slovesnost ob peti obletnici smrti Staneta Habeta v
Človek z odprtim srcem - za vsakogar
(nadaljevanje s strani 1)
Veliki Vrhničan v Domžalah, kot ga je v njegovi biografiji imenoval pisatelj Veljko Vulikič, je pustil neizbrisne sledi v domžalski kulturi in glasbi. Kot dolgoletni priljubljeni ravnatelj združene glasbene šole Domžale in Mengeš ter kasneje Glasbene šole Domžale, je s svojimi izkušnjami utrdil in dal vsem glasbenim šolam pomembno vlogo. Zlasti se nam je priljubil kot ustanovitelj in pevovodja vrste pevskih zborov in glasbenih skupin, od najmlajših do upokojenskih. Med njimi je vrsto let vodil tudi oba zbora Društva upokojencev Domžale, od katerih si je ženski pevski zbor nadel njegovo ime in ga ponosni nosi še danes. Nepozaben ostaja tudi njegov delež k Taboru slovenskih pevskih zborov. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo je prejel vrsto priznanj in plaket, še posebej pa smo se mu Domžalčani poklonili, ko smo ga imenovali za prvega častnega občana Občine Domžale, ter ga v okviru ankete Domžalskih Novic izbrali za najpriljubljenej-šega Domžalčana.
Številni prisotni na slovesnosti so bili dokaz, da ga tudi po petih letih od zadnjega slovesa nismo pozabili, ter da, kot smo mu obljubili ob slovesu, ostaja neizbrisno v naših srcih, v naši glasbi in kulturi. Vse to je dokazoval tudi prijeten spominski večer, v katerem smo se skupaj z novinarjem Matjažem Brojanom ter nekdanjimi sodelavci priljubljenega profesorja sprehodili po njegovi življenjski in delovni poti. Po kratkem koncertu Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale (pevovodja Marika Haler), ki neguje pravo slovensko ljudsko pesem, ki jo je pokojni profesor imel še posebej rad, smo prisluhnili Matjažu Brojanu, ki je na kratko orisal življenje in delo Staneta Habeta ter se zaustavil na nekaterih najpomembnejših življenjskih po-
stajah ter nas nasmejal z nekaterimi anekdotami o velikem glasbeniku, ki je prav v vseh delih naše občine, pa tudi na državnem nivoju, pustil svojo sled.
V nadaljevanju je marsikdo prvič slišal, da je profesor Habe igral vrsto inštrumentov, med katerimi je bil tudi klarinet. Kako imenitno zveni ta inštrument, je dokazal klarinetist Mirko Grad ob spremljavi pianistke Romane Saje, nato pa smo prisluhnili Matjažu Brojanu in njegovim sogovornikom - Veljku Vulikicu, ki se je spomnil, kako je pisal knjigo svojemu velikemu prijatelju ter obudil spomine na začetek Habetove življenjske poti, pa tudi njegovo prijateljevanje z profesorjem Matijem Tomcem. Pianistka Milka Živulovič je obudila spomine na svoje prvo srečanje z velikim glasbenikom ter vsa naslednja, predvsem pa nas je seznanila z njegovo človeško noto, s katero je oblikoval kolektiv glasbene šole ter prispeval, da niso bili le sodelavci, temveč predvsem prijatelji z istim ciljem: vzgojiti mlade glasbenike tako, da bodo imeli glasbo iskreno radi. Ob tem je obudila tudi spomin na Habetovo sodelovanje s Tončkom Ravnikarjem ter veselje ob prejemu Žagarjeve nagrade.
Zanimiva je bila tudi pripoved Antona Pavlina, ki je od srednješolskih klopi prepeval v različnih pevskih zborih. Govoril je o mehkem srcu spoštovanega glasbenika, o solzah sreče ob nastopih, posebej pa nam je še enkrat povedal tisto, kar smo že vedeli: boljšega pevovodje od profesorja Staneta Habeta ni in ga ne bo. Sledil je nastop godalnega kvarteta Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, ki se nam je s harfistko Urško Rihteršič in solistko - flavtistko Evo Lino Kozmus predstavi v suiti V gozdu, skladatelja Tomaža Habeta. Tudi pogovor s Pavletom Pevcem, Alojzem Stražarjem in Stanetom Pečkom je pred nami razgrnil iskrenost in toplo človečnost velikega glasbenika. Pavel Pevec, tajnik Območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale, je obudil spomine na kulturno sodelovanje z glasbenikom, ki je bil funkcionar pri nekdanji Kulturni skupnosti Domžale, vodja številnih zborov, hkrati pa tudi organizator in izvajalec številnih kulturnih dogodkov, ki jim je dajal svoj pečat predvsem s svojim zgledom. O atu Habetu je svoje spomine obudil tudi predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojze Stražar, ki je
govoril predvsem o njegovi iskrenosti, prijateljstvu, večni pripravljenosti pomagati in s kulturo ter glasbo izobraževati in lepšati dneve vseh, ki imajo slovensko pesem radi. Poudaril je tudi njegovo prisotnost na vseh kulturnih dogodkih. Stane Peček nam je razgrnil sodelovanje prof. Staneta Habeta pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega pevskega tabora v Stični. Številne lepe besede je namenil svojemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu, ki se je vseskozi zavedal, da je potrebno za petje izbirati pesmi, ki jih imajo ljudje radi in jih radi velikokrat zapojejo. Za imeniten zaključek so poskrbeli fantje Slovenskega okteta, ki jih kar nismo mogli nehati poslušati. Spominska slovesnost, ki so jo pripravili Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, ter Zveza kulturnih društev Občine Domžale, povezovala jo je Tadeja Capuder, je v vseh nas še enkrat več obudila spomin na dragega profesorja Staneta Habeta, katerega delo živi in bo živelo. Bil je neutruden človek, kakršnih ni več.
Vera Vojska Foto: Tadej Majhenič
Ponovno rojstvo
več kot 100 let starega
instrumenta
Kornofon
Živimo v času, v katerem ni prostora za osrečujoče, preproste stvari in majhne radosti, v času kjer na vse pretege odrivamo od sebe vse tisto, kar trka na našo vest in nas nagovarja: »Ustavi se človek, odpri srce in napolni svoje izčrpano telo z energijo svetlobe, ljubezni, glasbe in umetnosti!«
Žalostno in pogubno, če se bo nadaljevalo s pospešeno hitrostjo, je to, da se naši svetlikajoči trgovski kompleksi in podobni centri dušijo v množici ljudi, medtem pa hrami duhovno intelegentne hrane žalostno samevajo. Koliko predstav in drugih koncertnih prireditev je žalostno šlo mimo nas. Prazne dvorane, nekaj zvestih starejših poslušalcev, megla otrok in odmevajoče stene ... To je kultura nas, Slovencev, ki se štejemo med uspešne poslovneže, izobražence in druge uspešneže. V tem sivem, pustem svetu, ki se končuje v materiji, ni nobenega sporočila več. Ni pesmi, ni glasbe, tudi skrite sanje tu ne živijo več. Sanje so se izgubile v polnih trebuhih in praznih srcih. Žalostno je predvsem to, da so naša splošna politika, podpora in priznanje, usmerjeni izključno v telesno, športno uspešnost posameznika in zmaterializiranih skupin, medtem ko so uspešni predstavniki na področjih glasbe, umetnosti in znanja vse prevečkrat zapostavljeni in odrinjeni. Tako otroci kot tudi starši smo prepuščeni iznajdljivosti v tej neizenačeni borbi za obstoj in napredek naših otrok. Prihodnost in dnevi starosti slovenskega naroda so črni. Leonardo da Vinci je dejal: »Umetnost in znanost sta sladka mana za starost.« Kakšna bo naša
mana v starosti, si lahko ob vsem tem le mislimo.
Toda kljub težavam, s katerimi se naši posamezniki netrendovskih aktivnosti, glasbeniki in drugi umetniki srečujejo, pa življenje vseeno z velikim optimizmom teče naprej. Takšen optimizem in velika ljubezen do glasbe vodi po strmi poti uspehov tudi Dominika Kozjeka, dijaka 4. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Njegova glasbena pot se je začela pri njegovih petih letih, leta1995, z obiskovanjem male glasbene šole pri prof. Jožici Vidic na Glasbeni šoli v Domžalah. S sedmimi leti je na pobudo Toneta Juvana pristopil k igranju na tenorsko tubo. Tuba kot glasbeni instrument v tistem času ni bila aktualna, bila pa je kot vizija za mladega glasbenika, ki bo nekoč postal član Godbe Domžale. Dominik se je ves čas zelo uspešno izobraževal pri prof. Miranu Juvanu in nabiral potrebne izkušnje v komornem igranju najprej pri šolskem pihalnem orkestru, ki je ponovno
zaživel okoli leta 2000, kasneje pa pri Godbi Domžale. Po končani nižji glasbeni šoli je bil sprejet na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer je začel s študijem kornofona pri profesorju mag. Igorju Krivokapiču. Z njim se je udeležil številnih tekmovanj doma in v tujini. Nabrala sta lepo bero uspehov. Dominik je osvojil zlato plaketo na 8. regijskemu tekmovanju mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja 2005, zlato plaketo in 2. nagrado na 34. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije 2005, posebno 1. nagrado (doseženo največje možno število točk - 100 točk) na 12. mednarodnemu tekmovanju v Novem Sadu 2006, posebno 1. nagrado na 13. mednarodnemu tekmovanju v Novem Sadu 2007, bronasto plaketo na 11. mednarodnemu tekmovanju EURITMIA v Italiji 2007, zlato plaketo in 1. nagrado na mednarodnemu tekmovanju ITHAKA v Ljubljani leta 2007. Posebno odmevna je bila letošnja udeležba na svetovni konferenci ITEC v Cincinnatiju, Ohio v ZDA meseca junija. Dominik se je skupaj z svojim profesorjem, mag. Igorjem Krivokapičem, velikim poznavalcem starih, pozabljenih inštrumentov družine kornofonov, odzval na januarsko povabilo Univerze v Cincinnatiju, da predstavita ta izjemen instrument - kornofon. Kornofon je inštrument dinamičnega zvoka in kontrasta z velikim razponom, žametnim in prodornim zvokom. V zadnjih desetletjih je bil zaradi nezastopanosti v svetu glasbe po krivici skoraj pozabljen. Mag. Igor Krivokapič, mojster poznavanja skupine evfonijskih inštrumentov, poskuša kornofon s talentiranim Dominikom ponovno oživiti. Že dejstvo, da zvoki več kot sto let starega instrumenta fascinirajo odlične strokovnjake svetovnega slovesa, pove, da je v takšne projekte vredno vlagati trud, napor in denar.
(nadaljevanje prihodnič)
OŠ Jurija Vege Moravče razpisuje mednarodni fotografski natečaj na temo
Možno je sodelovanje z digitalnimi fotografijami na temo VODA, ki niso starejše od enega leta.
Dela lahko pošiljate od novembra do konca januarja 2009, ko se bo zbrala strokovna komisija in bo fotografije pregledala. Poudarek naj bo na likovni in pripovedni vsebini fotografij, zato je pomembno, da fotografije vsebujejo tudi misel, besedo ali stavek, ki zaznamujejo to fotografijo oziroma sporočilo, ki ga skušamo posredovati drugim. Sodelujejo lahko osnovnošolski otroci, dijaki in študentje in starejši od 25 let.
Vsak avtor lahko pošlje največ tri fotografije.
Vsak sodelujoči bo dobil potrdilo o sodelovanju na natečaju, najboljša dela pa tudi priznanja in praktične nagrade. Razstava fotografij bo v Kulturnem domu v Moravčah v mesecu marcu, ko je tudi moravški občinski praznik in bodo ta dela del praznovanja občinskega praznika.
O datumu otvoritve boste naknadno obveščeni preko internetne strani šole, nagrajeni oziroma uvrščeni na razstavo pa še po elektronski pošti in z vabilom na otvoritev.
Naslov za pošiljanje del, ki naj bodo na CD-ju ali po elektronski pošti:
Osnovna šola Jurija Vege Moravče
Vegova 38, 1251 Moravče o-jvmoravce.lj@guest.arnes.si. Natečaj je opisan tudi na šolski internetni strani: http://www.osmoravce.si.
v_y
KULTURA
stran
18
Marko Ocepek
Rad imam ljudi, njihove izraze
Za Marka Ocepka lahko brez dvoma rečem, da je znan Domžalčan. Tudi pred leti, ko ga osebno nisem poznala, sem vedela, kdo je. In vsi ostali. Mlad, poln energije, dobrih idej, načrtov... Za seboj ima kar nekaj, tako za mlade kot starejše, privlačnih projektov s področja filma, fotografije in glasbe. Dolga leta je aktiven na področju mladinskega ustvarjanja v našem mestu. Prišel je trenutek, ko je »našel samega sebe« in se odločil, kateri od svojih številnih ljubezni bo posvetil poklicno pot. To vam razkrivava v tokratnem intervjuju.
Po eni strani vemo, po drugi pa ne, zato bi te za začetek prosila, da nam poveš, kdo je pravzaprav Marko Ocepek?
Umetnik, ki je vedno iskal nekaj, preko česar bi se lahko izražal. Vseskozi sem bil v umetnosti, poskušal različne stvari. Začel sem z glasbo, v skupini Embrio sem igral kar nekaj let. Nastopali smo po vsej Sloveniji, imeli veliko koncertov, v konkurenci Siddharte, Babewatch ipd. smo bili izbrani med 20 najboljših izmed 150 kandidatov na tivolskem koncertu tedaj. Ko je energija pošla, je skupina razpadla in smo šli naprej. Od tedaj se nisem več toliko posvečal ustvarjanju glasbe, so me pa vseskozi zanimali videospoti. Tako se je posledično formirala skupina mladih, s katerimi smo skupaj hodili na filmski seminar, posneli nekaj kratkih filmov, tudi celovečerni film Tošl, kjer sem bil producent. Ves ta čas sem fotografiral. Pred približno petimi leti je to preraslo in sem se začel profesionalno ukvarjati s fotografijo. Dejstvo je, da sem bil vedno v umetniških sferah, vedno med ljudmi in moram reči, da v tem resnično uživam.
Fotografija kaj, kako, zakaj?
Prej sva govorila o filmu, ki je gibljiva slika, fotografija pa je v bistvu zamrznjena slika in to je glavna razlika. Bolj sem navdušen nad to, zamrznjeno sliko, ujeti posamezen trenutek. Ko fotografiraš, greš lahko v dve zvrsti -prva je lovljenje spontanih trenutkov, ko so ljudje naravni, druga stran pa je, da v ljudeh izzoveš nek trenutek. Jaz iz ljudi rad izvabim lepoto, jo ujamem in potem na različne načine sugeriram, kako naj se obnašajo. Pri tem črpam iz načina dela režiserjev pri filmskem ustvarjanju.
Morda kakšen primer?
Če potrebujem na fotografiji veselje, rečem modelu, naj se poskusi spomniti trenutka, ko ga je nekaj resnično razveselilo, in ko vidim tisti izraz v očeh, zamrznem, naredim nekaj korekcij po-
stavitve obraza, povem še kak detajl in to je to.
Fotografiraš predvsem ljudi. Zakaj?
Rad imam ljudi, njihove izraze, vsak zase je drugačen. Fotografiral sem od otrok do starejših ljudi. Pri otrokih imaš otroško nedolžnost, ki jo dobiš; četudi se eni skrivajo, drugi pa fotoaparatu nastavljajo, so čisto vsi pristni. Pri starejših pa je tisto, ko se v njihovih očeh vidi globina življenja. Posebej, če delaš portrete starejših, se pred tem z njimi pogovoriš o dogodkih iz življenja in po tem čustvenem spominu, ko oni doživljajo svojo preteklost, dobijo to iskrico v očeh. Ko ljudje potem gledajo to fotografijo, je ne samo pogledajo, ampak se ustavijo ob njej, ker doživljajo z njimi tisti trenutek, ki ga je oseba doživela. V fotografijo človeka lahko dodaš tudi element, ki pove celotno zgodbo.
Za tabo je uspešna razstava.
Razstava je nastala na pobudo kolega Miha Utroša iz Ljubljane, ki vodi klub borilnih veščin Valetudo. Ravno ga je prenovil in me povabil, če bi naredil fotografsko razstavo, saj imam veliko slik iz raznih borilnih športov, ki sem jih slikal tako po Sloveniji kot Hrvaški, Bolgariji ... Ujel sem nekaj takih trenutkov, ki so se mi zdeli primerni, da jih pokažem širši javnosti v obliki razstave. Razstava je tudi neka vzpodbuda, ki te napolni z energijo, da še naprej ustvarjaš. Spomnim pa se, kako sem se lovil, ko sem šel prvič slikat borilne športe, a potem več ko sem delal, lažje sem ujel trenutek, ko veš, kdaj bo padel udarec, kako boš to slikal, ko že veš in čakaš izraze, ko se nasprotnika vmes pogledata, ko ujameš pristne trenutke zmagoslavja in hkrati izgube.
Fotografija kot umetnost ali komercialni namen?
Oboje. Umetnost je duša, komerciala pa je denar.
Ne le fotografija, omenil si tudi tvojo drugo ljubezen, film.
Film je po svoje zanimiv. Da postane končni izdelek je toliko dela, da si težko predstavljaš, ker moraš imeti vse, od igralcev, scenografije, maske in kostumov. Pri filmu je 80 odstotkov predpriprav, kot tudi pri fotografiji. Dostikrat mladi, neuveljavljeni filmski ustvarjalci posnamejo film brez predpriprav, zato rezultati niso tako dobri, kot bi lahko bili, ker vložijo premalo truda. Včasih lahko to sicer uspe, a četudi delaš nizkoproračunski film, se moraš obnašati profesionalno.
Celovečerni film Tošl je bil uspeh. Kaj to pomeni zate?
To je bila zelo dobra izkušnja, ki mi je dala ogromno znanja in samozavesti. Ekipa, s katero smo delali, MILF, je super: Darko Štante je res perspektiven režiser, Žiga Čamernik je vrhunski igralec, ki je v zadnjih letih v igri neverjetno napredoval in ga čaka dobra prihodnost. Če se vrnem k Štantetu: z njim smo v Domžalah delali tudi kratek film o drogah, kjer pa nismo delali pozitivno/negativnega odnos, pač pa prikaz, kako ljudje gledajo na odvisnost in si gledalec lahko ustvari svoje mnenje. Film je odkupil urad za droge in ga dal v predvajanje vsem osnovnim šolam, prav tako so ga povzele knjižnice po Sloveniji. In še Tošl. Glede na to, da je bil ultra nizkoproračunski film, se je vseeno porabilo nekaj sredstev, a dobili smo tudi rezultate. Film je odkupila RTV Slovenija, prav tako pa je bil predvajan na festivalu slovenskega filma.
Kako pa si se navdušil ravno za film?
Z Mladim forumom sem bil na seminarju v Berlinu, v graščini v Werftpfu-lu, kjer smo imeli srečanje mladih iz cele Evrope. Tam so bile delavnice od gledališča, filma, glasbe ..., skratka medijske delavnice in jaz sem se priključil filmski. Tam sem se prvič spoznal s kamero, posneli smo kratek film in ko sem se vrnil v Slovenijo, sem bil še vedno tako navdušen, da sem šel na seminar JSKD, kjer sem nadgrajeval svoje znanje.
Vodiš pa tudi filmske delavnice za mlade, kajne?
V preteklosti, ko sem imel več časa, sem velikokrat delal z mladimi z manj priložnostmi, imeli smo delavnice na temo filma, ko smo v enem vikendu šli od nič pa do tega, da smo skupaj posneli film. Začeli smo s scenarijem, izbrali najboljšo zgodbo, ki so jo napisali sami, vadili nastop, posneli s kamero, naučili so se rokovanja z njo in montaže. Kar sem sam dobil od delavnic, sem dal njim. Trenutno sem mentor pri zavodu Bob, kjer delamo film Ljubljana je geto, ki bo predstavljen decembra. Tam sem mentor montaže in režije, prav tako pa svetujem o zgradbi filma ipd. Ekipa, s katero delam, je zelo dobra.
Kaj lahko pričakujemo od tebe v naslednjih dneh, mesecih, letih?
Fotografije - to v naslednjih dneh. Sicer pa sedaj precej delam na razstavi. Pripravljam konceptualno razstavo, serijo fotografij, ki se bodo navezovale druga na drugo, pričakujem pa razstavo prihodnje leto v Ljubljani.
Kaj pa v naslednjih desetih letih?
Jaz živim v trenutku. Tam ko sem, kot sem sedaj s tabo na kavi, sem samo tukaj. Ne pa vseeno toliko, da bi pozabil na prihodnost, tako da živim v trenutku s pogledom na prihodnost.
Mateja A. Kegel
ZNOT 2008
Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal letos zopet organiziramo Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje ZNOT, ki se ga vsako leto udeleži več kot 350 tabornikov iz celotne Slovenije. ZNOT 2008 bo potekal v okolici OŠ Trzin, 6. in 7. decembra, in je namenjen tabornikom starejšim od 11 let. Poln je žaljivih nalog, npr. hoja s pekovimi hoduljami in pa tistih »tapravih« taborniških (prehod minskega polja, prihod pod kotom ...) za malce bolj resne tekmovalce. Upam, da se tudi letos vidimo v tolikšnem številu kot prejšnja leta, zato tisti, ki se še niste prijavili, brž pohitite, za več informacij pa pocukajte svojega vodnika za rokav.
Z naravo k boljšemu človeku!
Črt Jašovič
55 naših let, da smo danes domžalski taborniki to, kar smo!
Decembra mineva 55 let od ustanovitve Rodu skalnih taborov. Marsikdo bi rekel, 55 let, kaj pa je to? Pravi odgovor je - neskončnost. Neskončnost, ki jo preživljaš, odkar ti za vrat vodnik prvič nadene rutko, in traja skozi celo tvoje življenje, saj vedno poudarjamo: taborništvo je za nas način življenja.
Ko prvič poješ himno ob dvigovanju zastave, ko prvič zamudiš v zbor, ko natančno opazuješ, kako pravilno držati lok, da bo puščica našla pot do sredine tarče, ko prvič z menažko v roki čakaš na kosilo, ko prvič stečeš v gozd po drva, da bi obvaroval večni ogenj, ko z odprtimi usti, polnimi pričakovanja, vidiš, kako zagori velik taborni ogenj, ob katerem lahko prvič glasno poješ taborniške pesmi, ki tako lepo odmevajo v tišini narave, ko utrujen v soju zvezd stopaš v zeleni šotor, v katerem zaspiš v upanju na še en tak dan, kot je bil prejšnji. Vse to so spomini, katerih ne pozabi prav nihče, ki jih kadarkoli izkusi. V petek, 21. novembra, smo se jih vsi skupaj spominjali pri Kinološkem društvu v Domžalah, kjer se nas je zbralo okoli sto »upokojenih« tabornikov in še vedno aktivnih grč, popotnikov in popotnic. Ob zabavni glasbi ansambla Goldenshower, slastnem pečenem kostanju, toplem čaju ter kuhanem vinu smo obujali spomine na našo mladost, ki nam dan za dnem vlivajo
voljo, da vse znanje, navade in ljubezen do narave prenašamo na mlade tabornike. Rod skalnih taborov danes šteje več kot tristo članov, katerim ni žal niti sekunde, preživete v taborniški družbi. Skupaj upamo še na mnogo tako uspešnih let.
Petinpetdeset poletnih zgodb, polnih spominov, ki še skrivajo odmev pesmi, petih ob tabornem ognju. Petinpetdesetkrat neskončno smeha, pustolovščin, trdega dela in neprestanega zaljubljanja v norost mladosti. Petinpetdeset let prizadevanj in borbe, petinpetdeset naših let, da smo danes to, kar smo ...
Zala Hribar, Teja Vezenšek in Nina Savič
Dogodivščina v lepi dolini Radovne
Komaj smo dočakali petek, 14. novembra, ko smo se odpravili na prvo letošnjo dogodivščino za GG-je (gozdovnike in gozdovnice). Prijazen voznik avtobusa nas je pripeljal prav do taborniške koče v Radov-ni, kjer smo preživeli taborniški vikend. V koči smo se namestili v sobe s težko pričakovanimi pogradi in kmalu zatem še potešili naše želodčke.
Ker je bilo že temno, smo raziskovanje okolice preložili na naslednji dan in se rajši zabavali v večernem programu, ki pa ga tokrat nismo preživeli ob taborniškem ognju, temveč ob toplem čaju in šaljivih igrah. Sobotno jasno jutro smo pozdravili s poživljajočo telovadbo ter se tako hitro prebudili in ogreli. Polni energije smo po zajtrku začeli s programom. Ob praktičnih veščinah pionirstva je čas hitro minil in, če nas ne bi pre-
mamil vonj slastnega kosila, bi še kar vozljali, vezali in mogoče tudi bivakirali! Popoldan nas je krajša orientacija popeljala po lepotah okolice. Ko smo si ogledali vse bližnje slapove in potočke ter seveda našli vse kontrolne točke, so nas vodniki razveselili s slastnimi ''miškami'', ki smo jih hitro zmazali. Zabaven je bil tudi sobotni večer, ki je bil v znamenju igre Barmy Brown, kjer smo izurili našo taktiko in zaposlili možgančke. V nedeljo je bila še ekološka delavnica in čistilna akcija, da smo kočo spravili v še lepše stanje, kot smo jo dobili. Sledil je le še zaključni zbor in zadnji pogled na mirno pokrajino. Polni vtisov in z vročimi kruhki v roki smo pričakali avtobus, ki nas je popeljal v takrat še meglene Domžale.
Petra Močnik
Državni posvet starih volkov
Kaj, volkovi v Domžalah? In to stari? Le kaj naj bi to pomenilo? In kako, da nismo ničesar opazili?
No, mogoče pa ste jih celo srečali, le da tega niste vedeli. Oblečeni so bili namreč v oranžne srajce, okrog vratu pa so nosili pisane rutke. Stari so bili povprečno dvajset in še nekaj let, po Domžalah pa so se potikali 15. in 16. novembra. Še vedno ne veste o čem govorim? O srečanju skavtskih voditeljev najmlajših vej (volčičev in volkuljic) iz cele Slovenije. Voditelji se vsako leto srečamo dvakrat, letošnje jesensko srečanje smo gostili v Domžalah. Program je bil pester, udeleženci so raziskovali Domžale, se udeležili poučnih delavnic, občudovali Železno jamo, preizkusili pravi domžalski »žmoht« (blato) ... Zelo pomemben del vsakega državnega posveta je tudi medsebojno druženje ter izmenjava idej in izkušenj, za kar je bilo tudi tokrat dovolj časa. Na tem mestu bi se v imenu organizatorjev rada zahvalila vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da je bil naš vikend tako prijeten in koristno izkoriščen. Hvala in dober lov!
Lučka Berlot
www.golf6.si
Novi Golf. Rojen z izkušnjami.
Najboljši Golf vseh časov že v našem salonu.
Skupna poraba: 4,9 - 7,11/100 km. Emisije C02:128 -166 g/km.
Avto Debevc	www.avtodebevc.si
Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 PE Črnuče, Dunajska c. 370, 01/561 06 600
stran
19
UREDNIŠTVO
J
pisma bralcev
Otjivltwe pfispcv ke avtorjev,
Lumli itL-nll k'La jc pih/junii uiudiiiilvu in so njihitvi prispDi, ki Ir.ij^i lkJ ,5'jiM znakov s pru -l j-dk i.
11 kruli i>ln iSC:snm h tliJul-. da siuliMa /apisatm v E"iü«i>ih bralcqp^ niso suli&a uredništva.
Odgovor na prispevek »Kdaj obvoznica Želodnik-Škrjančevo-Mengeš in Tosama-Škrjančevo?«
V zadnji številki glasila Slamnik je bil objavljen prispevek Antona Repasa st. »Kdaj obvoznica Želodnik-Škrjanče-vo-Mengeš in Tosama-Škrjančevo«. V zvezi z omenjenim prispevkom podajam nekatera pojasnila in odgovore.
KS Toma Brejca Vir je spomladi prejela protestno peticijo krajanov Količe-vega. Po prejemu peticije, s katero se je seznanil tudi Svet KS Toma Brejca Vir na svoji 11. seji, 31. 3. 2008, in ki je bila naslovljena tudi na Občino Domžale in DARS, sem imel več pogovorov (osebnih in telefonskih) s predstavniki podpisnikov (g. Hočevar in g. Repas), na katerih sem se seznanil s problematiko in s stališči krajanov, istočasno pa v okviru možnosti in predvsem pristojnosti, ki jih ima KS, navzoče seznanil z dejstvi in možnostmi ter aktivnostmi, ki so v zvezi s to problematiko dane v okviru dela KS. Na zadnjem sestanku, 29. septembra 2008, na katerem je bil na povabilo KS navzoč tudi predstavnik občine, gospod Iztok Obreza, sem res obljubil, da bom pridobil informacijo, kdaj je predvidena gradnja obvoznice na osrednjem delu med Želodnikom in Mengšem, ki bi po predvidevanjih razbremenila ta del ceste na Količevem. S strani pristojnih državnih institucij sem pridobil informacijo, da začetek gradnje osrednjega dela obvoznice od Mengša do Želodnika ni planirana v naslednjem letu (torej v letu 2009), uvrstitev v letne plane izgradnje je odvisna od finančnih sredstev v bodoče, narejeni pa so projekti za izgradnjo tega dela obvoznice in pridobivajo se potrebna zemljišča za gradnjo. O pridobljeni informaciji sem
telefonsko seznanil tudi avtorja prispevka, gospoda Repasa (po objavi prispevka v Slamniku). KS je po prejemu protesta in peticije prizadetih krajanov o problematiki razpravljala na treh sejah sveta KS, saj se zavedamo resnosti problema, se skupaj s predstavniki prizadetih krajanov o možnih rešitvah in nadaljnjih aktivnostih tudi pogovarjala in dogovarjala (tudi o delnem zboru krajanov, kar je bila ena od zahtev peticije). Očitno smo bili po navedbah v prispevku na KS od naslovnikov peticije edini, ki smo se aktivno odzvali na vaše pisne proteste (sklicali smo tudi sestanek s pristojnim predstavnikom občine in imeli s predstavniki občine v zvezi z omenjeno problematiko več pogovorov), čeprav pri realizaciji projekta in s tem razbremenitve ceste nima KS neposredne aktivne vloge. Se pa zavedamo prometne problematike krajanov na tem delu KS, ki ni od včeraj, zato se bomo v okviru svojih možnosti in pristojnosti skupaj z Občino Domžale še naprej zavzemali za razrešitev te problematike in za reševanje prometne problematike na celotnem območju KS Toma Brejca Vir. Eden od zadnjih rezultatov v zvezi s tem je tudi odprtje t. i. jezička Tosama in začetek obnove južnega dela Koliške ceste.
mag. Lovro Lončar, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir
Aktivnosti občine Domžale pri dobivanju EU sredstev
Pojasnilo na članek Petra Verbiča z naslovom Evropska sredstva
Občina Domžale ves čas aktivno sodeluje z Razvojno regionalno agencijo in se redno udeležuje sej Sveta LUR, na katerih se je med drugim odločalo o projektih, ki naj bi sodelovali na razpisih za EU sredstva in ki naj bi bili pomembni tako za posamezno regijo kot tudi za samo občino. Za samo prijavo oziroma kandidiranje projekta na razpisih za EU sredstva je namreč nujno, da ga potrdi Svet LUR in uvrsti v Izvedbeni načrt ter prioritetni seznam projektov.
Občina Domžale je bila v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 20072009 udeležena le kot ena od občin pri dveh operacijah in sicer »Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta« in »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji«. Z obema operacijama je občina
v
Nagrajuje Študentska založba Litera
Tokratni nagrajenci križanke iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade Honde Ambrož - CAR LINE d.o.o.: Ana Anuša iz Radomelj
-	brezplačni vikend najem vozil - Honda Civic; Milka Breznik iz Domžal
-	plastična ročka 4 l olja - castrol txt; Robert Hribar iz Radomelj - plastična ročka 4 l olja - castrol grx in Janez Štrbenc iz Otočca - preventivni pregled vozila z meritvami.
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 9. decembra 2008.
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
14	1230 Domžale.
kandidirala na Prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Obe omenjeni operaciji sta bili na razpisu uspešni, tako da so bila sredstva za sofinanciranje pridobljena ter sklenjen Dogovor o sodelovanju in izvedbi obeh operacij. V Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2013 pa je občina Domžale udeležena z več projekti, katerih nosilka je. Naj omenimo le nekatere od bolj pomembnih projektov, to so »Sistem zelenih površin«, »Kamniška Bistrica - zelena os regije«, »Češminov park«, prav tako ima občina velik interes za operacijo »Mrežni podjetniški inkubator«, kjer gre za projekt več občin. Projekti so bili pred uvrstitvijo v Izvedbeni načrt analizirani na podlagi več kriterij kot so geografska in vsebinska upravičenost, primernost projektov glede na pogoje za dodelitev sredstev, združevanje vsebinsko ustreznih projektov.
Svet LUR je za Tretji javni razpis potrdil 18 operacij od skoraj 50 prijavljenih, izmed katerih sta bili tudi dve katerih nosilka je občina Domžale, to sta »Kamniška Bistrica - zelena os regije« in »Češminov park«. Občina je za omenjeni operaciji v Proračunu za leti 2008 in 2009 tako tudi zagotovila večinski del sredstev ter operacije uvrstila v Načrt razvojnih programov, prav tako se je pri pripravi potrebne dokumentacije ustrezno angažirala oziroma vložila veliko časa in truda. Na žalost sta bili obe operaciji zavrnjeni s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S podobnimi težavami so se soočale tudi druge občine, ki so s svojimi operacijami kandidirale na Tretjem razpisu ter poskušale pridobiti nepovratna sredstva, saj je bilo na Tretjem javnem razpisu od skupno 13 pravočasno oddanih vlog zavrnjenih 8 vlog, 5 vlogam pa so bila sredstva odobrena in sicer v višini 1.960.000 EUR od razpoložljivih 5.705.618 EUR.
Občina Domžale je operaciji »Kamniška Bistrica - zelena os regije« in »Češminov park« ponovno prijavila na Četrti javni razpis ter v ta namen skladno z razpisanimi pogoji, ki so bili nekoliko spremenjeni, popravila in dodatno dopolnila investicijsko dokumentacijo. Med Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter predstavniki občine oziroma predstavniki pripravljalca dokumentacije je potekala tudi komunikacija, s čimer smo poskušali pridobiti čim več in bolj natančne informacije, kako naj se dokumentacijo dopolni, da bi bili operaciji uspešni.
Kljub temu sta bili obe operaciji zavrnjeni, pritožbama na sklepa pa ni bilo ugodeno. Ob tem ostaja dvom oziroma dopuščamo možnost, da so se sredstva projektom razdeljevala po politični pripadnosti, saj so bili med odobrenimi projekti tudi taki, ki so po pomenu in vsebini za regijo zaostajali za projektoma, s katerima je občina Domžale kandidirala na zadnjih dveh razpisih. Obžalujemo, da sta bili operaciji, za katere menimo in smo prepričani, da sta dobri in pomembni tako za občino Domžale kot tudi za širšo regijo,
obakrat zavrnjeni. Kljub temu se načrtovana dela na projektih nadaljujejo tudi zaradi operacije »Trkamo na vrata dediščine«, pri kateri smo bili v preteklosti uspešni pri pridobivanju EU sredstev in ki se povezuje ter navezuje tudi na operacijo »Kamniška Bistrica -zelena os regije«. Osredotočili pa smo se na to, da bomo poskušali poiskati še druge možnosti za sofinanciranje omenjenih projektov.
Vinko Juhart, podžupan
Kam z odpadki?
Vprašanje, na katerega Občina Domžale v zadnjih dvajsetih letih ni našla zadovoljivega odgovora, kljub temu, da je za študije vseh vrst, obiske mnogih krajev v tujini in razne razprave zapravila precej denarja. V oktobrskem Slamniku je občinski svetnik Franci Gerbec obudil idejo o razširitvi občinskega odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu. V njem lastnem stilu je najprej obtožil okoliške prebivalce deponije za zaplete pri odklonilnem soglasju Agencije RS za okolje k razširitvi deponije, potem se je po-pulistično obrnil k občanom z razlago, da bo zato nekajkrat višja cena odvoza odpadkov, nakar je še v maniri nekdanjih partijskih veljakov nakazal, da naj bi nova oblast, v kateri je tudi njegova straka, poskrbela za soglasje k razširitvi. Pisca članka sem imel svoj čas za razsodnega človeka, sedaj pa ocenjujem, da prav nič noče vedeti o problematiki ravnanja z odpadki in o okolju. Zakaj pravzaprav gre?
Širjenje deponije komunalnih in nenevarnih posebnih odpadkov v Dobu je sporno in neprimerno iz več razlogov:
1.	Pravni vidik: deponija je od vsega začetka nelegalna gradnja, za katero ni bilo nikdar pridobljeno gradbeno dovoljenje po predpisih, vključno s celovito presojo vplivov na okolje. Odlaganje odpadkov se je začelo z divjim vaškim odlagališčem na posekanem gozdnem zemljišču brez kakršnekoli zaščite studencev in površinske vode, ki se je stekala v nižje ležeče močvirje. S kasnejšimi sanacijskimi ukrepi se je vzpostavilo zasilno stanje kot osnova za okoljevarstveno dovoljenje k obratovanju odlagališča do 31. 12. 2007. Temu bi morala slediti sanacija odlagališča po predpisanih postopkih.
2.	Razvojni vidik: vsi javno objavljeni občinski strateški razvojni dokumenti za obdobje do leta 2008 predvidevajo iskanje nove lokacije za odlaganje odpadkov. Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije iz leta 2003 pa v programu na državni ravni kot prednostno nalogo določa izgradnjo regionalnih centrov za komunalne odpadke. Pri tem je treba poudariti, da nacionalni program varstva okolja privzema evropske smernice za odpadke: manjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala na izvoru, povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki ter postopno odpravo starih bremen. Temu bi rekli celovita obravnava odpadkov.
3.	Gospodarski vidik: študije so pokazale, da je doseganje teh ciljev gospodarsko upravičeno v regijah z okoli 70 tisoč gospodinjstvi oziroma s 300 tisoč
prebivalci. V manjših okoliših, kot je na primer domžalski, bi bile investicije za celoten proces ravnanja z odpadki nesorazmerno velike za sedanjih 53 tisoč prebivalcev, ki uporabljajo dobsko odlagališče. Vemo, da so naprave za sežig odpadkov in pridobivanje toplotne energije, naprave za izkoriščanje bio-plina, potrebna zaščita deponije in druga infrastruktura zelo drage. Do sedaj prakticiran način odlaganja odpadkov, prekrivanje z zasipom in sežiganje bio-plina pa je ekološko nesprejemljiv.
4.	Naravovarstveni vidik: prostorske možnosti širitve so omejene. Iz načel ohranjanja narave bi bilo nedopustno širiti deponijo v gozd, ki predstavlja zaščitni pas med naseljem in obstoječo deponijo. Še večji omejitveni razlog razširitve pa je geološka sestava tal z apnenčastimi prepustnimi sloji ter kraškimi jamami in udorninami.
5.	Cena: ne vem, če napovedana cena odvoza gospodinjskih odpadkov upošteva vsa realna izhodišča. Sedanja nizka cena odvoza je bila na nek način subvencionirana z višjo ceno industrijskih, predvsem celuloznih odpadkov, zaradi katerih je deponijski prostor že zapolnjen. Dvomim, da pri nekaj deset kilometrih, ki jih prevozi komunalno vozilo, da pobere vse odpadke, dodatna vožnja in strošek uporabe začasne deponije v Logatcu povečata ceno za petkrat. Odkup zemljišča za širitev deponije, poštena ocena vrednosti izgubljenega gozdnega bogastva ter strošek izgradnje deponijskega prostora z vsemi napravami bi ceno odvoza bistveno zvišal.
Če bodo župani Domžal, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina izsilili naravovarstveno soglasje za nameravano razširitev deponije v Dobu, bomo šli po italijansko-neapeljski poti v razgradnjo pravne države. Smiselna rešitev je samo v regijskem odlagališču, ki se načrtuje v Ljubljani. Vse drugo so špekulacije.
Jože Nemec
Slovenski jezik naj bi bil živ jezikovni fosil, Slovenci pa staroselci Evrope?
Tako trdi dr. Andrej Rant v svoji knjigi Karni in Veneti v Britaniji in Alpah, h katere predstavitvi sem bil povabljen na Svetovni slovenski kongres v četrtek, 20. novembra.
Čeprav bi bila Rantova teorija o Slovencih kot potomcih Venetov in Karnov popolnoma napačna, se človek vendarle sprašuje, ali je morda res vse tako, kakor so nas učili in kakor še uči uradna znanost.
V Sloveniji obstaja še neka »druga« znanost, ki je prva ne priznava. Toda znanost je žal samo ena, kakor je tudi Bog lahko samo eden. V vsakem primeru sem bil nad predavanjem izredno navdušen, že zaradi pospešenega zanimanja za izvor in zgodovino Slovencev, ob neizpodbitnem dejstvu, da je bila v odnosu do Slovencev in slovenskega jezika beograjska »mati« federacija slaba mačeha, slovenska Zveza komunistov pa pretežno anacionalna. Kdo smo Slovenci in od kod smo prišli v te kraje, se zlasti po osamosvojitvi postavljajo vprašanja kakor sama od sebe. Danes živimo med Alpami na severu, Jadranskim morjem na jugu, Benečijo na zahodu in Panonsko ni-
žino na vzhodu. V šoli smo se učili in šolska zgodovina še danes uči, da smo Slovenci Slovani, ki so se po padcu rimskega imperija nekje v šestem stoletju iz svoje domovine za Karpati selili proti zahodu in jugu, in da naj bi tako pripadali južnim plemenom, ki so zasedla Balkan. Po osamosvojitvi so posamezniki začeli poudarjati, da smo Slovenci staroselci in da smo na tem območju živeli že davno pred Slovani in celo že davno pred Rimljani, tako da se je izoblikovala hipoteza, da naj bi bili Slovenci potomci Venetov in Karnov, kar naj bi dokazovale nekatere podobnosti s Kelti. Rantovo večletno strastno proučevanje keltske kulture, zlasti numizmatike in umetnosti, ga je privedlo do nenavadnih podobnosti med nekaterimi angleškimi in slovenskimi besedami; tudi najstarejši slovenski tradicionalni poganski običaji naj bi bili izjemno podobni keltskim (angleškim) in naj bi imeli več skupnega z Angleži kot na primer s Hrvati ali Srbi. Posebno zanimiva je Rantova razlaga prvomajskega mlaja, visoke oguljene smreke z okroglim vencem pod visoko krošnjo. Pravi, da mlaj ni »pogruntavščina« delavskega gibanja, ampak je starodavno čaščenje majskega drevesa. Oguljeno deblo je falus, simbol plodnosti, okrogli venec pa je ženski del. Majska drevesa danes postavljamo v Sloveniji in menda na Švedskem, nekoč pa naj bi jih postavljali tudi v Angliji. In tako dalje. Pri proučevanju keltske kulture je raziskovalec dr. Andrej Rant naletel na naravnost vznemirljive podrobnosti med nekaterimi keltskimi in slovenskimi jezikovnimi posebnostmi, kakor so na primer slovenski nedovršni in dovršni glagoli: pospravljati - pospraviti, urejati - urediti, prihajati - priti, pihati -pihniti ...
V slovenščini sta imenovalnik in to-žilnik moškega spola enaka, kadar gre za nežive stvari, na primer: stol (ime-novalnik) se je sesedel in gostu sem ponudil stol (tožilnik); kadar pa gre za živa bitja, sta enaka rodilnik in tožilnik moškega spola, na primer: belega konja (rodilnik) zlepa ne vidiš in osedlal je poskočnega konja (tožilnik). Podobno se dogaja z nekaterimi keltskimi besedami ... in tako naprej. In kako je z našimi mediji? Ali se uveljavlja človekova pravica do svobode izražanja? Niko Grafenauer meni, da se »nasilje nad jezikom«, ki je bilo značilno za partijsko obdobje, tudi danes odraža v slovenskih medijih. Akademik Janko Kos je prepričan, da je novinarski poklic nujno povezan z ideologijo, saj ni razvil lastnega aparata za presojanje sveta. Za teologa Janeza Juhanta je branje slovenskih medijev »preizkus potrpežljivosti« in v njih prepoznava »povprečnost in neizobra-ženost stroke, ki šele išče evropsko odprtost«. Teolog in član programskega sveta RTV Slovenija, Ivan Štuhec pa pravi, da je »medijsko polje učinkovit način za posedovanje slepilnih manevrov, ki prikrivajo resnične človekove probleme« .
Summa summarum: četudi bi se izkazalo, da Rantova hipoteza o jezikovnem fosilstvu slovenskega jezika ne prenese kritične presoje, je ta (hipoteza) pozdrava vredna, ker je bila rojena iz raziskovalčeve ljubezni.
Ivan Kepic
Tomaž M ah kovic
STRAŽAR
STUDENTSKAZALOZBA
LITERA
tVIOt. DRECA SlHir.S
uKfthA
»but
J k DELA v
AhT:thl M
ntvu
PI ICD
MAJDIt
IHTO»
I PRC DAVIL kEfhUA

□ n t u □
j mrsKE
AFRIKE
nLLSKl «L*DW
D
DD5DDJÄ BAGNUA
1 Rl
KIRUR'
R4RA
jrsma
nunnTni iSDirt»
meni inm. umu
KE1 VFTRJE
IC j,H[ joinhiny r H kLHJUNNESTHrH
tlx VCRfilii Mnotmui
VELIKA KUH*
Ll* Gffi	1'REOlOD
MLJDEMt JiKUl	"J™
p C«kl POUTIK	«™»
V|T(K«UI ILAJWRTÜI	VAACA
■----- IflHStnB
(tU
MJM*TH
SRDBAA
■DUH
fEWJ
Hhcrti
alemia HCifl*
tlUMRLt &ERMAN
VRSTA tiRVItltl 1EHNIRE JANEl EtfEH
fTAS* IME IA TAJSKO AMERJikA IG«LKA
DEtEK
ttnrsm
»liiTilJ (UALTEtl
XCKIUKJI
RUSKE
«4K» ■mu
iL ÜJFMSKJ
Slikar IHIkOLAJ)
Študentska založba Litera
Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor
Tel: 02/250-10-39
Faks: 02/250-10-39
www.zaSozba-litera.org
e-pošta: irfo@knjigarna-litera.org
DAMSJI
t^ IftOL I
MU"« DTDKA CELEBES
RUH TW1I0
ur«. D
USIUE
HHKARA
KOvAC
AMERIŠKI
PLE1 kj.KH-.KI NAilV K «ČETA
MJluSF
■m himne
1HV1L0
KIS" PES
■/Umi IVKACA
kDLDVlCA LUPINICE KtEMA. NASTf
ALU
out
KAMEN

AWERtSKA
HKV HVKA
ijosipai
JLIEM H* 51DKJ LtfflJKU TO0H1 PlIfHO*
iEDiU illlELKA
Tnmni hkihknvlc: STRAŽAR
flrilkr Z^fidtM TQPIfriri MahkDviUa niis |K)L».'iji!!J vrr-4kyn*St1i shL h,t" SkuidjO A3 viüij "eiXXXefni |u'i»m \i fltiru fevUj svoj mwi'Ani vsakil;in Pa viMidaf 1*0 .-Inhka iik Uu din, k ,i|H fai^i^ ma punudili '■ ;i| nt od it rttžJU Crnl v Mi.Yp Irp^ini Skij.-min n.nkl|L>^ij ut ufpiri|o mr;(i nplw nnwstr.nn jn favghali I hI» nwriKl Klwi^lw.	qnmlü. k. |*iiil>n ia p=l
IransMKsuaKd. zopne Invalida flmiir^ka ji^ ainxiä».:m.^mivB vele^na/ie. snogwmna paiicfifl nmd kiSJm tnofjsa /iHois^e M"iC 11 OMrtlt Üiugif'Lvur'LC- ilv.n ilv.l - ri ^lfr h)Ou™ nüitc iMiäNOSU - i.i tSBIflvtjmo HiC	Üuhlia dr£liv<ia(W pn;J tiiUlm
.vrvi! Ci^Kav 11c L.j hrb.i pred	ro4«vall	ü vflnd^a dovi^ vzi'jäinii^ivi, d.n |H narmiifrml ne bo odrasla bvoz
Hin Taki («liviHiiiJ Uttiujlk. k Ho (h njih pnüji in ; n|iml rnwiBll. W v [rpdljiij Mihknvitdisijfl umnimi* (HJS mptfc^ in ratoni nfmvädno. da»i!kiitjir«ivs«ni KU moiiitf dsnviJiM. jfloöbt Bhomi ironsiitnuT" jKs^rse. ki nas nsvTWiijo 3 oas ns Dusriü rtfl^aH|fiE In it 1*1 mm önummio So irnm okrasno rtwiitao ki nam "nmo^aifii ooluc okre^f iriss. au im
unikati knjiga bd| kat palnvan|fi kalc k(H mncgnbiirvEii agr,;ini,!( pr,!f|rn \ (Inp slvmlva fö L Vinn
PjMVWijefla t'.Hff
ANA MUUCUk
FESItICA
Miru*
RCKA V KA2AH-
UHU
DEShl PR: l«K Ju.l VSOIRUI JBSEkOVJL HAAN A
tni-ESihfl rtiusu
ICR14KA iVlESA HfflSLET V BOA
-STUR. »IMSKL h (JHLI! «Rjir
1)1(1!
RCDFDRO
SPABVK* ICtALKA
HS1»E
KOSMK tA LAHDVIC
HAU .KMilHl [PETP4I
du
TAKIRC Jlt
hEM)KI
FIJI < rpniLippi EDVARD
KfrftEn
HEWDNC. HA DDtA
HKTTCHA »ISBtV irihOD mu
PIANIET ILHTDj; (EU
JWEXISHI PSCIND
kAMkJT
PUMDL in PkHTA J"Jl LAJUJ
SEDMA CRH* tkiü£ «tECCh
tUPAM NAS PCO ruAHEOil
PDM0C: EON-nnkontna Dol).'„ £ SX A M Ü T £ S K A-'ok d Im1 r Ii a. JAHTRAmislkna nsl>n v hind Dimni, KALMA-bremlrJe.fiEPLIKA-iutpratiii ugovor, SETER-Iankl pesr STRATEG EM-vojiu nijatj, TEIiENClJ-iLaronmiki komedi agrüf, TROAKAR-Inratu kiririha ici In
60 let Planinskega društva Domžale
Društvo po meri gora
(nadaljevanje s strani 1)
Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale sta nas med drugim povabila na gorniški večer z Vladimirjem Habjanom in Ireno Mušič, kjer se je Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale pogovarjal o Planinskem vestniku.
Razstava ob 60-letnici v Knjižnici Domžale
Praznovanje se je nadaljevalo 5. novembra v Knjižnici Domžale, z odprtjem razstave ob 60-letnici Planinskega društva Domžale. Razstavo je med ljubitelje planin in gora z nagovorom pospremil in odprl častni predsednik Planinskega društva Domžale, Peter Primožič. Razstava je bila razdeljena v dva dela - zgodovinski in sodobni del. Zgodovina in sedanjost sta bili predstavljeni na 15 plakatih, ki prikazujejo delo alpinističnega, gospodarskega, mar-kacijskega, mladinskega in športno plezalnega odseka ter društva kot celote. S fotografijami in kratkim
besedilom je predstavljena gradnja Domžalskega doma na Mali planini s tovorno žičnico in depandanso, sodelovanje na alpinističnih odpravah (Grenlandija, Fitz Roy, Mount Everest), začetki dela z mladimi (prvi cicibanski izleti, desetdnevni tabori pod šotorom v Bohinju in državno tekmovanje Mladina in gore), povojni prevzem planinskih poti od Slovenskega planinskega društva (na Konja, na Veliki planini, nastanek Domžalske poti spominov), začetki športnega plezanja (v Domžalah ga zaznamuje odprava v Colorado leta 1982, izgradnja prve plezalne stene leta 1988 in ena prvih splezanih desetic leta 1990) ter seznam društvenih predsednikov.
Avtorji objavljenih fotografij so Tomaž Bevk, Dušan Cerar, Blaž Češka, Jernej Južna, Silvo Karo, Stane Klemenc, Marijan Križnar, Andrej Pečjak, Borut Peršolja, Alojz Pirnat ml., Marko Prezelj, Marina Rugelj, Miran Savnik, Leon Štiftar, Andrej Štremfelj, nekaj avtorjev fotografij pa je neznanih iz arhiva PD Domžale. Avtor razstave je bil Borut
(_)
Y stopala, Q nart,
D A
ogljikovi hidrati
prsti na nogah
TOPLO
glava, možgani, oči
beljakovine
HLADNO
~ vrat,
E tilnik,
M ušesa, zobje
] sol, korenina,
A gomolji KORENINA
( ,)
dihala, ramena, roke, dlani
JOKA
maščoba, olje
(MOKRO)
V pljuča, O prsi, Q želodec,
A
ogljikovi hidrati
TOPLO
p srce, j® krvni obtok, E arterije, (j hrbet
J beljakovine
HLADNO
p	prebavila,
A	vranica,
"1	trebušna
L	slinavka
DEVICAA io^'
Peršolja, oblikovanje pa delo Urške Sokler iz Oblikovalnice Sokler iz Zaloga pod Sv. Trojico.
Planinsko društvo Domžale ob 60-letnici pripravlja spominski zbornik, ki bo izšel prihodnjo pomlad.
Najbolj slovesno
Osrednjo prireditev ob letošnjem 60. rojstnem dnevu so člani in članice Planinskega društva Domžale pripravili 15. novembra 2008, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Oj, Triglav moj dom, himna slovenskih planincev in gornikov, je ob začetku slovesnosti zazvenela iz grl Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica, ki ga vodi Igor Velepič, nato pa smo se skupaj s Tonijem Dragarjem, županom Občine Domžale, sprehodili po šest desetletij dolgi uspešni poti Planinskega društva Domžale, ki se je začela 16. novembra 1948. leta. Tedaj so se zbrali domžalski ljubitelji planin in gora ter narave in ustanovili Planinsko društvo Domžale, ki danes šteje kar 448 članov in spada med največja športna društva v naši občini, še posebej pa je razveseljivo, da je med njimi veliko mladih, da delajo na vseh osnovnih šolah, zato se jim za prihodnost zanesljivo ni treba bati.
Sledila je gradnja Domžalskega planinskega doma na Mali Planini, ki je bil leta 1953 dograjen s številnimi urami prostovoljnega dela. Ob tridesetletnici so razvili društveni prapor, vse več skrbi pa so namenjali vzgoji in izobraževanju mladih članov, saj so vedeli, da je to osnova, na kateri lahko gradijo delo svojega društva, pa tudi celovit odnos ljudi do naših gora in planin. Zavedali so se pomembnosti vloge vodnikov, saj mladim privzgajajo pozitivne vrednote, jih utrjujejo v ljubezni do narave, pa tudi v tovarištvu in skrbi za vse, ki v gorah in planinah iščejo prijetne trenutke. Od tod tudi podajanje strokovnega znanja, pa tudi skrbi za varnost, ki je pomemben del vzgoje vseh planincev. Vsa leta uspešno delajo strokovne komisije in odseki (alpinistični, gospodarski, markacijski, mladinski, športno plezalni in vodniški odsek), gojijo pa tudi vrhunski alpinizem, po katerem sta Slovenija, še posebej pa Planinsko društvo Domžale, znana po celem svetu. Imeni, kot sta Silvo Karo in pokojni Janez Jeglič, ki neizbrisno ostaja zapisan v zgodovini Planinskega društva Domžale, ne bosta nikoli pozabljeni, in za vedno ostajata zgled pravega alpinista. Župan Toni Dragar ni pozabil omeniti njihove skrbi za Spominsko pot, spomnil je na prizadevno delo markacij skega odseka, pa tudi na najvišje občinsko priznanje - zlato plaketo, ki jo je Planinsko društvo dobilo za 50. rojstni dan, ter se zahvalil vsem generacijam planincev za prizadevno in požrtvovalno delo v skrbi za gore in planine, spomnil pa je tudi na vse dosedanje predsednika društva. Društvo ^so vodili: Anton Bukovec, Franc Škofic, Janez Lenček, Mitja Zupančič, Maks
Prelovšek, Franci Vesel, Milan Likar, Leon Štiftar, Peter Primožič in sedanji predsednik, mag. Borutu Peršolja. Sedanjemu vodstvu in prihodnjim je ob 60-letnici čestital in zaželel, da bi tudi v prihodnje uresničevali svoje poslanstvo, o katerem so zapisali: »Združujemo članice in člane, ki iščejo lepoto gora, se zavedajo odgovornosti do njih in jim namenjajo zvestobo.«
Nato se je skozi življenje in delo Planinskega društva Domžale sprehodil Borut Peršolja, predsednik društva, ter govoril o vezi med obiskovalci gora in društvom ter med drugim dejal, da se obiskovanje gora začne z nerodnim uvajanjem, sledijo dejanja mojstrske dobe in nato čas umirjanja strasti in razkošnih spominov. Poudaril je, da si vsa doživetja, dobra in slaba, lahko naložimo le na svoja pleča, lahko pa se odločimo za navezo sodelovanja, spremljanja in izmenjave izkušenj v društvu, ki ima šestdesetletne izkušnje, sveže znanje in zavidljiv ugled. Med drugim je govoril o prostovoljnem delu kot posebni vrednoti in enem od temeljev delovanja gorniške organizacije, o urejenem sistemu prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, o odgovornosti za sooblikovanje in izvajanje programa ter skrbi za vzdrževanje gorniškega omrežja in odgovornega vedenja posameznika do soljudi in gorske narave. Ni pozabil razmišljati o pravicah in dolžnostih članov, kjer je med drugim poudaril, da je veliko članov društvu zapisanih celo življenje. Veterani imajo zato v njem posebno mesto, med njimi so deležni največjega spoštovanja častni člani, ki so si to priznanje zaslužili z izjemnim prispevkom na kateremkoli področju društvenega dela. Svoje razmišljanje je končal z naslednjimi besedami: »Cilj vsakega planinskega društva je celovita gorniška dejavnost, saj nam gore vse to omogočajo, širok razpon dejavnosti pa povečuje tudi privlačnost za članstvo. Planinska društva smo pomembni inkubatorji idej ter učinkoviti prenašalci novih rešitev v prakso. Posamezniki in posameznice, člani planinskega društva Domžale v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pa vir njegove moči, ki se kaže v znanju, izkušnjah in doseženih rezultatih. Vsem iskrena hvala in prijazno povabilo, da hodimo še naprej po skupni poti. Srečno!« Slovesnost ob 60. rojstnem dnevu Planinskega društva Domžale je bila nekaj posebnega. Brez številk in letnic smo se sprehajali z gore na goro, jih obiskovali v različnih letnih časih, obujali romantične spomine na planinstvo pred desetletji, se spomnili Janeza Jegliča, planinskih cvetlic, najboljšega alpinističnega filma Cerro Torre South Face, slišali pa tudi odlomek radijske oddaje z utrinki z izleta na Vremščico. Vse to po zaslugi veznega besedila, poezije in odlomkov, ki jih je, tako kot zna le ona, pripravila Helena Gi-acomelli, pripovedovalca pa sta bila Marjeta Keršič Svetel in Blaž Lesnik. V programu so, poleg že omenjenega Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica, nastopili še baritonist Ivan Andres Arnšek, harmonikar Niko Krajger in otroci mladinskega odseka Planinskega društva Domžale, slovesnosti pa je sledilo prijetno druženje vseh rodov društva ter njihovih prijateljev.
Vera Vojska
Smučarsko društvo Domžale bo v šotoru nasproti Mercator centra v Domžalah organiziralo
SMUČARSKI SEJEM
nove in rabljene zimske športne opreme, v
PETEK, 5. decembra, od 14.00 do 19.00 ure; SOBOTO, 6. decembra, od 9.00 do 19.00 ure; NEDELJO, 7. decembra, od 9.00 do 17.00 ure.
SD DOMŽALE: www.sd-domžale.si, tel.: 041/627-146 (Bojan Peterka)
Alpinistično predavanje v domžalski knjižnici
v
Štirideset let alpinistične poti Filipa Benceta
Društvo za gorsko kulturo Domžale ne počiva in se vztrajno pripravlja na 3. mednarodni festival gorniškega filma, ki bo sredi marca potekal v Ljubljani in Domžalah. Da bi ljubitelji gora in gorske kulture lažje dočakali pomlad, se vsak mesec v večnamenski dvorani Knjižnice Domžale v okviru Društva za gorsko kulturo zgodi alpinistično predavanje.
13. novembra zvečer smo ljubitelji gora in alpinizma zopet kot prikovani obsedeli pred platnom in prisluhnili zgodbam Filipa Benceta, ki je med alpinistično srenjo bolj znan pod imenom »Ta črn«. Svojo plezalno pot nam je predstavil ob odličnih starih diapozitivih, ki so predavanju dali poseben čar in zgodovinsko patino, ter nam še bolj približali sliko alpinizma izpred časa. Zelo iskreno in brez dlake na jeziku se je tkala pripoved o zlati dobi slovenskega in jugoslovanskega himalajizma, ko so se takrat najboljši alpinisti borili za mesta na odpravah na najvišje vrhove sveta. Spoznali smo tudi drugo plat zgodb, ki jih običajno beremo v alpinističnih potopisih naših najbolj znanih junakov, in se še enkrat spomnili, da je alpinizem pač dejavnost človeka, in kot taka tudi polna človeških lastnosti - dobrih in slabih. Na tako dolgi poti se je nabrala tudi dobršna mera tistih najbolj bolečih občutij ob tragičnih izgubah soplezalcev in prijateljev. Ostrina doživetja je z leti otopela, spomin na prijatelje pa ostaja ... Kljub nekaterim grenkim trenutkom
pa je iz Filipove pripovedi odsevala predvsem ljubezen do gora in do alpinizma, človeška požrtvovalnost in solidarnost ter simpatija do ljudi, ki živijo ob vznožju najvišjih gora. Dvorana ni bila dovolj velika za vse, ki bi si želeli sede spremljati zanimivo pripoved, in časa ni bilo dovolj za vse zgodbe, ki jih je Filipu napisalo pestro alpinistično življenje, a nekaj je gotovo. V četrtek, 11. decembra, ob sedmih zvečer, se bomo ponovno zbrali na istem mestu, željni novih utrinkov iz plezal-skega sveta. Takrat bomo prisluhnili zgodbam še enega velikana slovenskega alpinizma, Ivča Kotnika. Vabljeni vsi, ki si ponovno želite odkriti lepote gorske narave in športa, tokrat skozi doživetja avtorja prelepe knjige Dotik neba.
Mojca Volkar
Četrtek, 11. december 2008, ob 19. uri
Knjižnica Domžale
Od Kamniških Alp do Himalaje
alpinistično predavanje Ivča Kotnika
Vstopnine ni.
Maks Kokalj, alpinist
Alpinistična odprava na Elbrus - 5642 m
»Letošnja alpinistična odprava na najvišjo goro Evrope, Elbrus, visok 5642 m, ki jo je organiziral alpinistični odsek Planinskega društva Novo Mesto, je potekala od 21. julija do 2. avgusta 2008. Potem, ko smo skupaj lani v Turčiji osvojili 5165 m visoko goro Ararat, so me letos povabili, da skupaj osvojimo Elbrus,« pripoveduje Maks Kokalj, ki se je skupaj z 11 člani PD Novo mesto pod vodstvom organizacijskega vodja Jožeta Hartmana z brniškega letališča odpravil na alpinistično odpravo.
Preko Dunaja in Moskve so poleteli do Mineralnih Vody, kjer jih je počakal ruski gorski vodnik Vladimir. Z manjšim avtobusom so se odpeljali proti 200 km oddaljenemu baznemu taboru Bezengi do višine 2200 m, od koder so odhajali na aklimatizacijske ture. Tako so prvi dan prišli do Kndunmžrgija - 2900 m pod vrhom Panorama Peik (5204 m), nato pa nadaljevali vzpon proti Panorama Peik in se po doseženi višini tri tisoč vrnili v bazni tabor. Naslednji dan je bil namenjen smeri proti 4213 m visokemu Uralu. Po počitku pri kamnitem bivaku Jko-koš na 3189 m so nadaljevali pot proti ledeniku, ki leži pod Arhime-dom 4010 m in Uralom 4273 m. Po prihodu na 3600 m nad ledenikom so se nato začeli spuščati nazaj v bazni tabor. Naslednji njihov cilj je bila Bezenga, stena, visoka 1800 m, z vrhovi preko 5000 m. Po šestih urah hoje po ledeniku so prišli v bli-
žino bivaka Avstrija na 3200 m. Iz tabora Bezengi so se nato s tovornim vozilom odpeljali na drugo stran gorovja pod goro Elbrus v kraj Azau, od tod pa z žičnico do bivalnih sodčkov na 3850 m. Sledila je še zadnja aklimatizacij ska tura na Pausthovske skale do višine 4700 m in vrnitev do bivalnih sodčkov Karabaši.
Potem pa je bil na vrsti cilj - vrh Elbrusa. O Poti nanj Maks Kokalj pripoveduje: »Žal nas je ustavilo izredno slabo vreme. Ta dan so odšle proti vrhu še štiri odprave, vendar več kot na 5200 m zaradi hudih vremenskih razmer niso prišle. Tako smo se odločili, da drugi rezervni dan poskusimo še enkrat. Po dnevu čakanja zaradi slabega vremena smo ob 3. zjutraj le odšli proti vrhu Elbrusa. Že na začetku je močno pihal veter, začelo pa je tudi močno snežiti. Z višino se je vreme slabšalo, sneženje je bilo vse močnejše, z mrazom, vetrom in meglo. Temperatura je padla na - 25°C in manj. Na višini 5300 m se je zaradi vse hujših vremenskih razmer vodnik Vladimir odločno obrnil in začeli smo sestopati nazaj k bivalnim sodčkom na Karabaši. Narava nam ni bila naklonjena, zato smo morali 250 do 300 m, tik pod samim vrhom, obrniti. Še isti dan smo se odpravili v dolino in odpotovali domov.«
Maksu Kokalju želimo na prihodnjih alpinističnih odpravah ugodnejše vremenske razmere.
Vera
30. rojstni dan Atletskega kluba Domžale
Atletika je način našega
v« 1 • •
življenja
(nadaljevanje s strani 1)
V letu 2008 je kar 32 atletov in atletinj prejelo medalje za uvrstitev na prva tri mesta v državi, osvojili smo celo vrsto naslovov državnih prvakov in naši atleti so se udeležili tudi svetovnih in evropskih prvenstev. Veliko vzrokov za slavje, ki smo ga pripravili 21. novembra.
Občni zbor, novo vodstvo, častni predsednik in člani
Praznični dan, 21. novembra, se je za Atletski klub Domžale začel z občnim zborom, na katerem smo sprejeli Pravila Atletskega kluba Domžale in v njem nekatere novosti, med katerimi so tudi spremembe v sestavi Izvršnega odbora, določitvi nalog predsednika in direktor kluba, ki naj bi usklajeval delo v okviru kluba. Sledila je obravnava in sprejem poročila o delu Atletskega kluba Domžale v obdobju 2007-2008, v katerem je Marjan Gorza, predsednik AK, izpostavil zlasti najpomembnejše akcije, ki jih je AK Domžale izpeljal v letu 2008. Posebej je poudaril pomen stalnega večanja članstva, predvsem pa pohvalil veliko število mladih, tekmovalne in organizacijske uspehe ter delo desetih trenerjev in vaditeljev. Po sprejemu poročila in poročila Nadzornega odbora smo prisluhnili kandidatu za novega predsednika, Romanu Lazarju, ki je govoril o nalogah, ki so pred novim vodstvom, predvsem pa predstavil svoje bodoče sodelavce, ki so bili soglasno izvoljeni.
Predsednik je nato postal Roman Lazar, nova podpredsednica Ljubica Barič, tajniška dela bo opravljala Daša Sitar, Urška Lavrač bo bla-gajničarka, člani Izvršnega odbora AK Domžale pa so: Tomaž Hrovat (Zbor atletskih sodnikov AK Domžale), Peter Kastelic (atleti), Tomaž Jarc (trenerji), Gorazd Zupan (starši) ter Jože Keršmanc (pokrovitelji). V Nadzornem odboru bodo Marija Dijak (predsednica) ter člana Marjan Gorza in Vera Vojska, v Disciplinski komisiji pa bo Matjaž Hrovat - predsednik, člana pa Nataša Aljančič in Aleš Pranjič. Ob izvolitvi se je v daljši razpravi novi predsednik Roman Lazar v imenu vseh izvoljenih zahvalil za zaupanje ter zagotovil, da bo v prihodnje iskal, se trudil in na-
šel uspešno pot Atletskega kluba Domžale. Obenem se je zahvalil dosedanjemu vodstvu, posebej predsedniku Marjanu Gorzi, za uspešno delo.
Sledil je sprejem programa dela, v katerem bo posebna pozornost namenjena organizaciji tekmovanj.
AK Domžale bo v letu 2009 organiziral naslednja tekmovanja:
sobota, 14. marec - Odprto prvenstvo Slovenije v krosu; nedelja, 19. april - Prvenstvo Slovenije v gorskem teku za štafete - Šumberk 2009; petek, 24. april - medklubski miting Domžale open; sobota in nedelja, 20. in 21. junij - Prvenstvo Slovenije za ml. mladinke in mladince; sobota, 20. junij, ali nedelja, 21. junij - Olimpijski tek; sobota, 5. september - Atletski pokal Slovenije za ml. mladinke in mladince.
Ob koncu je občni zbor imenoval Elo Košir, Marjana Koširja in Jožeta Potrbina za častne člane, Marjana Gorzo pa za častnega predsednika Atletskega kluba Domžale. Prisluhnili smo tudi pozdravu in čestitkam Borisa Mi-kuža, direktorja Atletske zveze Slovenije, ki je poudaril pomen močno in dobro organiziranih atletskih klubov, saj na njih temelji Atletska zveza Slovenije. Pohvalil je delo dosedanjega vodstva in kluba v celoti, še posebej prizadevanja predsednika AK Domžale Marjana Gorza tudi v okviru Atletske zveze Slovenije, ter čestital klubu ob 30-letnici ter mu zaželel še veliko uspehov.
Akademija ob 30. rojstnem dnevu
21. novembra je bila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale svečana akademija ob 30. rojstnem dnevu, katere so se poleg vodstva AK Domžale udeležili tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, Boris Mikuž, predsednik AZS Slovenije, veseli pa smo bili tudi predstavnikov Športnega društva TVD Partizan Domžale in Športnega društva Krašnja, s katerima dobro sodelujemo. Akademijo, ki je bila namenjena predvsem predstavitvi dosedanjega tri desetletja trajajočega uspešnega dela Atletskega klu-
ba Domžale, je z Zdravljico začel Jazz orkester Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, ki ga vodi Matevž Smerkol. Po zgodovini in sedanjosti društva pa se je sprehodil dosedanji predsednik Marjan Gorza ter poudaril pomen društva za šport in rekreacijo v občini, uspešno prostovoljno delo, povečevanje članstva v zadnjih letih ter organizacijo in izvedbo številnih prireditev, ki jih omogoča atletska steza. Ob tem se je zahvalil vsem generacijam, ki so kraljico športa pomagale razvijati, ter se še posebej zahvalil sedanjemu županu Toniju Dragarja, nekdanji županji Cveti Zalokar-Oražem ter mag. Janezu Zupančiču, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, za njihovo pomoč pri zagotavljanju primernih pogojev za atlete in atletinje, ki so v zgodovini kluba dosegli številne uspehe, saj so uspešno nastopali na olim-pijadah, svetovnih in evropskih prvenstvih, mednarodnih tekmah ter državnih prvenstvih. Novemu vodstvu je zaželel veliko uspeha na dobro postavljenih temeljih.
Udeleženci olimpijad, svetovnih in evropskih prvenstev
Akademija se je po ponovnem nastopu mladih glasbenikov, ki so s pevko Nino navdušili vse prisotne, nadaljevala z podelitvijo posebnih priznanj atletom in atletinjam, ki so se kadarkoli udeležili olimpijad, svetovnih in evropskih prvenstev. Priznanja so prejeli: Gregor Breznik, Boštjan Brnot, Bojana Vojska Muhič, Peter Kastelic, Suzana Mladenovič, Ajda Sitar, Alja Sitar, Katja Kosmatin, Domen Zupan in Cita Cvirn. Čestitamo!
Hvala vam, pokrovitelji
Vse tri desetletja domžalsko atletiko podpirajo: Občina Domžale, Zavarovalnica Triglav, Helios Domžale, Banka Domžale, To-sama, Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, Mlinostroj, Lomi sport d.o.o. Pesnica, Avto Car Mengeš, Arvaj Britof, Cim Želodnik, Gostinsko podjetje Trojane, Svetina&Lazar, Kont Vir, Termit Moravče, Pika, Usnjena galanterija Domžale, Alwagi d.o.o. in Oblikovanje Stupica. Iskrena hvala!
Ljubitelji atletike, ki so v AK Domžale
Težko atletski klub Domžale
Mediteranski pokal v Turčiji
Dominik in Boštjan sta zastopala Slovenijo na tradicionalnem 4. mediteranskem pokalu v Turčiji, v znanem
turističnem kraju Antalya. Tekmovanja so se lahko udeležili po štirje tekmovalci iz posamezne države, in sicer mlajši mladinec do 17 let, mladinec do 20 let, član in dekle. Nastopali so tekomovalci iz Izraela, Maltae, San Marina, Italije, Španije, Albanije, Turčije in Slovenije. Nastopala samo dva naša reprezentanta, mladinec Dominik Kozjek in član Boštjan Peterca. Kljub temu, da je fantoma v ekipi manjkal mlajši mladinec in dekle, sta osvojila skupno šesto mesto.
1. mesto Turčija, 2. mesto Albanija, 3. mesto Španija, 4. mesto Italija, 5. mesto Izrael, 6. mesto Slovenija, 7. mesto San Marino in 8. mesto Malta.
Alpe Adria veterani v Domžalah
15. novembra, se je v Domžalah odvijal turnir Alpe Adria za veterane v dviganju uteži. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev iz Bosne in Hercegovine, Italije, Madžarske in Slovenije. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil Mohamed Ramič iz Bosne in Hercegovine, ki je v letošnjem letu dopolnil 70 let. Za Slovenijo sta nastopila Rajko Bevk, ki je v svoji starostni kategoriji od 56 do 65 let osvojil 3. mesto, z rezultatom poteg 50 kg, sunek 70 kg, biatlon 120 kg - 252 točk, in Jože Pirnat, ki je v starostni kategoriji od 36 do 45 let osvojil šesto mesto, z rezultatom poteg 94 kg, sunek 115 kg, biatlon 209 kg - 261 točk. Čestitamo!
T.M.
Iz rok Marjana Gorze, dosedanjega predsednika, in Romana Lazarja, novega predsednika Atletskega kluba Domžale, so priznanja za več desetletno delo prejeli: Marija Dijak, Nastija Dolinar, Tomaž Drolc, Tomaž Hrovat, Matjaž Hrovat, Tomaž Jarc, Urška La-vrač, Roman Lazar, Jože Pirnat, Marjan Tancik in Vera Vojska. Čestitamo!
Častni člani in častni predsednik, jubilant
Sledila je podelitev nazivov častni članici Eli Košir in častnima članoma Marjanu Koširju ter Jožetu Potrbinu. Vsi trije so ustanovni člani AK Domžale in so vse obdobje njegovega delovanja s svojim delom pomembno prispevali k njegovi uspešnosti. Še posebej slovesno pa je izvenela podelitev priznanja častni predsednik AK Domžale Marjanu Gorzi, ki je kar 28 let opravljal delo predsednika AK Domžale.
Ob koncu se je čestitkam pridružil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je poudaril pomen atletike, predvsem pa uspešnega dela AK Domžale v preteklih tridesetih letih.
Prijeten zaključek praznovanja
Pred koncem akademije, ki so jo s svojo odlično glasbo popestrili člani jazz orkestra, smo zaploskali še letošnjemu jubilantu, trenerju AK Domžale, Lojzetu Pungerči-ču, ob njegovem življenjskem jubileju, posebej pa novemu predsedniku Romanu Lazarju, ki je pred zbrane razgrnil svojo vizijo nadaljnjega razvoja Atletskega kluba Domžale, ki je bo svojem 30. rojstnem dnevu prejel prav posebno darilo - novo spletno stran. Praznovanje se je nadaljevalo s prijetnim druženjem vseh rodov domžalske atletike, predvsem pa z željo, da se njen razvoj nadaljuje in da se v kraljico športa vključi čim več mladih atletov in atletinj.
V. V.
Pogovor z mladima trenerkama Petro in Tino
Z1 1.	vv	•
mladimi sprosčeno in letom primerno
V	okviru Kluba borilnih veščin Domžale veliko skrbi namenjajo najmlajših članom in članicam, saj se zavedajo, kako pomembno je delo z mladimi, ki bodo jutri s svojimi odličnimi nastopi zastopali klub doma in v tujini. Petra Starbek in Tina Vrankar, mladi trenerki, tudi sami uspešni tekmovalki z dobrimi uvrstitvami - tudi medaljami na domačih državnih prvenstvih ter tekmovanjih v tujini - sta nam v pogovoru zaupali, kakšna so njuna razmišljanja o športu, s katerim se ukvarjata, o treningih in tekmovanjih, predvsem pa nas je zanimalo, kaj lahko povesta o treningu mladih tekmovalcev in tekmovalk.
Zakaj sta se odločili za treniranje najmlajših tekmovalcev?
Delo z mladimi naju veseli in želiva svoja znanja prenesti na mlajše bodoče tekmovalce.
Kje sta dobili osnovno strokovno znanje za treniranje?
V	klubu.
Koliko bodočih kickboksajev in boksarjev trenirata, koliko so stari in od kod prihajajo?
Trenirava deset mladih kickboksar-jev. Stari so od 5 do 12 let, prihajajo pa iz okolice Domžal.
Kolikokrat na teden se dobivate, kdaj in kje?
Dobivamo se enkrat na teden v OŠ Krtina.
Kako potekajo njihovi treningi?
Sproščeno, letom primerno, predvsem pa spoznavamo osnove kickboksa.
Kdaj najmlajši prvič lahko tekmujejo? So morda vajini varovanci že nastopili na pravih tekmovanjih?
Letos bomo prvič polagali pasove, razmišljamo pa, da bomo kmalu pričeli tudi s tekmovanji. Nastopamo na različnih predstavitvah kluba.
Imata pri treningih kakšne težave? Kako jih rešujeta?
Zaenkrat nismo imeli nobenih težav, razen s kakšno neposlušnostjo, ki pa jo hitro odpravimo s kakšnim dodatnim počepom.
So trenerke lahko uspešnejše kot trenerji?
Mislim, da smo si enakovredni.
Ali Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob namenja dovolj skrbi najmlajšim?
Seveda, saj so naši najmlajši kicboksarji, ki imajo že svoje majčke in hlačke, ki nam jih je zašila ena izmed mamic.
Kdo pa je vajin trener in kakšno mnenje imata o njem?
Trenira naju Marjan Bolhar, ki je skrben in zanesljiv, človek, na katerega se lahko vedno zaneseva. Prav izkušnje, ki sva jih dobili v sodelovanju z njim, pridno uporabljava pri svojih treningih najmlajših.
Veliko uspeha, dekleti!
Osnove zdravega
V	• 1 •	•
življenja
Tokrat sem se lotila razmišljanja in trditev o osnovnih elementih življenjskega sloga. Mednje spadajo prehrana, telesna dejavnost, opuščanje slabih navad in razvad ter obvladovanje stresa. Če vseh teh dejavnikov ne jemljemo resno, nas telo skoraj vedno kaznuje. Vse gre pripisati nezdravemu načinu življenja in držanja ustaljenih, skozi leta navajenih vzorcev. Prav nasprotno, še vedno nočemo razumeti, da je le zdravo in vitalno telo sposobno premagati dnevne obremenitve in opravljati delovne obveznosti. Premalokrat se vprašamo, zakaj smo kakšen dan tako utrujeni. Odgovor se skriva v načinu preživetja prejšnjega dne. Takrat pravimo, da je »vse prišlo za nami«. Svoje telo prepuščamo dolgim zabavam, težki hrani, težkim in stresnim mislim. Marsičemu bi se lahko odrekli, če bi začeli resno razmišljati, kako dolgo nam bo telo moralo še služiti.
Prehrana - tudi v službi lahko poskrbimo za kolikor toliko zdravo prehrano. Namesto velikega sendviča, ki se nam vabljivo ponuja, si lahko privoščimo najrazličnejše vrste suhega in svežega sadja, tudi solata je dobra odločitev in vsekakor za telo bolj prijazna kot ocvrt zrezek. Seveda se sem in tja, vendar redko, odločimo tudi zanj. V glavnem se lahko držimo zdravega prehrambenega vzorca.
V	telesno dejavnost bi lahko vključili pol- do enourno hojo po svežem zraku, kar naj bi bila osnova za kakršnokoli nadaljevanje in vključevanje v športno aktivnost.
Z opuščanjem slabih navad (kajenje, pijača, preveč kave, zadrževanje v slabo zračenih prostorih) bi lahko pridobili zaupanje v kakšno drugo koristnejšo navado. Na razpolago imamo veliko interesnih dejavnosti za mlajše in starejše, kamor se lahko vključimo in počasi opuščamo slabe navade.
Stresu se lahko učinkovito izognemo, če ne v celoti, pa vsaj delno, če se poskušamo normalno pogovarjati in zadevo, ki se zdi tisti trenutek najhujša, malo omiliti. Zanimivo je vedeti, da je stvar tisti dan, ko se zgodi, videti veliko hujša kot pa naslednji dan ali malo kasneje. Zato se večkrat vprašamo, če se le nismo po nepotrebnem tako silno razburjali. Naj bo to v razmislek marsikomu izmed nas in morda bomo že danes začeli upoštevati dejstva in dejanja, na katera bo naše telo pozitivno odgovorilo.
Nives Grad
Deset let Športnega društva Želve Radomlje
(nadaljevanje s strani 1)
Prvo leto smo začeli z aerobiko in badmintonom za ženske v OŠ Venclja Perka Domžale ter z bad-mintonom za otroke in odrasle v OŠ Preserje pri Radomljah. Jeseni 1999 smo organizirali prvo otroško olimpijado pri OŠ Preserje pri Radomljah in sicer za otroke stare od tri do sedem let. Iz bližnje in daljne okolice se jo je udeležilo petdeset otrok, vsak otrok je bil zmagovalec in je prejel medaljo, čokolado ter malico. Istega leta smo za otroke, stare od tri do osem let, organizirali tek na nogometnem igrišču v Radomljah. Prireditvi smo dali naslov Tečemo radi in vsak otrok je prejel majico, malico, prvi trije pa tudi diplome. Oktobra 1999 smo v OŠ Preserje pri Radomljah pričeli s telovadnimi uricami za otroke od tretjega do sedmega leta.
Poleg rekreacije pa se ukvarjamo še z mladimi nadebudneži tako da jih treniramo badminton. Do danes se lahko v kategoriji osnovnošolcev pohvalimo z občinskimi prvaki, posegli pa so tudi po medaljah na državnih prvenstvih. ŠD Želva se zavzema za zdravo življenje in del tega je prav gotovo čisto okolje, zato vsako leto v mesecu aprilu organiziramo čistilno akcijo na področju Opekarniška ulica-Ru-dnik. Z JKP Prodnik pa se dogovorimo za odvoz smeti. Sprav smo imeli ob cesti v Rudnik postavljen smetnjak (sod), v letošnjem letu pa je podjetje Prodnik zamenjalo sod s kovinskim smetnjakom in vsak dan večina smeti konča v smetnjaku. Zelo smo veseli, da je v naravi veliko manj smeti.
V soboto, 8. novembra 2008, smo imeli v okviru praznovanja oble-
tnice društva turnir v odbojki v OŠ Preserje pri Radomljah. Povabili smo ekipo ŠD Preserje, žensko odbojkarsko ekipo, v kateri so članice vseh KS iz bljižnje okolice. Imeli smo svojo člansko in mladinsko ekipo. Preživeli smo lep športni dopoldan in na koncu podelili pokale ter imeli zakusko.
Rezultati našega dela
10 otroških olimpijad in 10 tekaških prireditev Tečemo radi (v enem letu smo imeli prireditve spomladi in jeseni), 10 čistilnih akcij, 9 let telovadnih uric, 10 let rekreacije, hribovski izleti...
Veseli in ponosni smo na naših 10 let. Z isto delovno vnemo in enakim programom smo se podali v 11. leto. Upamo tudi, da bomo praznovali 20 let ŠD Želve.
Vsem hvala za sodelovanje in pomoč.
Lep športni pozdrav!
Olga Šraj Kristan, predsednica ŠD Želva
Anže Mlakar zadovoljen z letošnjimi supermoto rezultati
Anže Mlakar, doma z Vira pri Domžalah, je letos dopolnil štirinajst let. Obiskuje 9. razred OŠ Rodica. Poleg šole se najbolj navdušuje nad dirkanjem z motornim kolesom. Pri tem mu najbolj stoji ob strani oče Andrej, ki skrbi za njegov dirkalnik. Anže je član AMD Domžale. Tretje leto je tekmoval v športnem motociklizmu, letos v supermotu, lani in predlani pa tudi v minimotu. V obeh razredih je v sezoni 2007 uspešno nastopal, saj je v minimotu postal državni prvak, v razredu 125 su-permoto pa končal prvenstvo na skupnem 6. mestu. Za supermoto se je odločil predvsem zato, ker je to pretežno nova panoga tekmovalnega motociklizma, ki izhaja iz motokrosa in je kombinacija tega ter cestno hitrostnega tekmovanja. Zelo uživa v drsenju po asfaltu v ovinkih ter v skokih na »off road« segmentih proge. Supermo-to 125 je kategorija, ki je zaradi moči motocikla (125 ccm) najbolj dostopna tako mladim fantom.
Cilj, ki si ga je zadal za sezono 2008, je bil udeležba vseh dirk državnega prvenstva supermoto 125, obenem pa poizkusiti izboljšati rezultate iz lanske sezone. Na sezono se je intenzivno pripravljal. Za fizično kon-dicijo je hodil na fitnes in tekel ter kolesaril v naravi. Vožnjo z dirkalnim motorjem je izpopolnjeval na za to pripravljenih terenih v bližnji okolici. In cilj je bil osvojen. Še več, Anže je v petih dirkah dvakrat stal
na najvišji stopnički zmagovalnega odra ter na preostalih treh dirkah osvojil drugo mesto in tako osvojil naslov vice prvaka za leto 2008. Na uvodni dirki, ki je bila odpeljana v Hajdošah pri Ptuju, je v obeh vožnjah dosegel drugo mesto. Že na naslednji dirki v Logatcu je ob obilici težav na treningu z motorjem dosegel v prvi vožnji drugo mesto ter v drugi vožnji prvo mesto. Ta vrhunec mu je vlil novih moči za nadaljevanje sezone. Tretji dirka se je odvijala v Cerkljah. V drugi vožnji je napravil napako in ta ga je stala še ene zmage. Na četrti dirki, ki je bila spet v Hajdošah pri Ptuju, je zasedel drugo mesto brez posebnosti. Zadnja, peta dirka, se je spet odvijala v Logatcu in ta je bila še en triumf za Anžeta. Drugo mesto v prvi vožnji in prvo v drugi je bilo končna potrditev za uspeh sezone, ki ga je kronal s skupno zmago te dirke. Za vrhunec sezone je v Logatcu preizkusil tudi 450-kubični dirkalnik in s tem nakazal svoje smernice za prihajajoče sezone.
S ponosom se zahvaljuje sponzorjem. Tomos Koper je priskrbel rezervne dele za dirkalni motocikel, Miro Hiršman je poskrbel za izdelavo predelav na motociklu, Primož Ferlič pa za prevoz na dirke in treninge. Olja in maziva je priskrbel Marecom d.o.o. Motul. Posebna zahvala gre tudi staršema Andreju in Barbari za podporo pri dirkanju.
A. N.
TVD Partizan Domžale in projekt Zdravo društvo
Tudi v vadbeni sezoni 2008-2009 smo v našem društvu izpolnili kriterije, zahtevane za vstop društva v projekt Zdravo društvo, ki ga je razvila Športna unija Slovenije. Ta projekt se nam zdi izredno pomemben za razvoj zdravega športa, saj si tako društva kot Športna unija Slovenije medsebojno pomagamo pri uveljavljanju kakovostnih programov, namenjenih ohranjanju in krepitvi zdravja. Trenutno v tem projektu sodeluje 18 športnih društev iz cele Slovenije. Z znakom Zdravo društvo lahko društva javnosti dokažejo, da je ponudba zdravih vadbenih programov visoko kakovostna. Znak poleg tega omogoča, da ob raznovrstni ponudbi športnih dejavnosti sebi poiščejo najustreznejši vadbeni program. Naš načrt je v okviru projekta Zdravo društvo vzpostaviti sistem načina vadbe, ki bo lahko izboljšal zdravje udeležencev projekta z gibanjem, ustreznimi športnimi aktivnostmi, zdravo prehrano in zdravim načinom življenja. Človek mora s telesno vadbo (poleg vsakdanjih aktivnosti) porabiti minimalno od 800 do 1000 kalorij na teden. Ta pogoj po dosedanjih raziskavah dosega le od 10 do 15 odstotkov odraslega prebivalstva v Sloveniji. Zato smo se v društvu TVD Partizan Domžale odločili za sodelovanje v tem projektu, da bi z redno zdravo vadbo vsaj dvakrat na teden nuditi ljudem odločitev, da lahko sami in z našo strokovno ponudbo nekaj storijo za svoje zdravje. Za spremembe ni nikoli prepozno! S telesno aktivnostjo lahko pričnemo v vsakem starostnem obdobju, pomembna je le vrsta športa ali aktivnosti, ki jih prilagajamo našim zmožnostim in starosti. Vsak začetek je težak, zato naj bo zmeren in postopen. V našem društvu imamo zelo raznovrstno ponudbo športnih aktivnosti za vso populacijo, ne glede na starost ali fizično pripravljenost.
Informacije o vadbi: www.tvdrustvo-partizandomzale.si
Primož Koša k
Balinarski športni klub Budničar v letu 2008
Leto, ki se ga bomo radi spominjali
Konec leta je vselej priložnost za pogled na leto, ki za vedno odhaja v zgodovino. Za vse dni v letu 2008 lahko Balinarski športni klub Budničar, ki ga je v letu 2008 vodil predsednik Milan Skočaj, rečemo, da so bili uspešni in da je bilo 2008 leto, ki se ga bodo radi spominjali.
Najbolj se lahko pohvalijo s tekmovalnimi uspehi v 1. državni ligi, v kateri je ekipa zasedla četrto mesto in še enkrat več potrdila, da so na pravi poti in da na Količevem raste rod odličnih bali-narjev - mladih in starejših. Za ekipo so tekmovali: Uroš Markič, Brane Magrl, Matjaž Muhič, Cveto Lanišek, Darko Svetlin, Domen Grašič, Andrej Švigelj, Aleš Žavbi, Uroš Fister, Stane Žavbi, ml., kot kapetan in trener ekipe, ter vodja ekipe Jakob Zanoškar. Vsem članom ekipe še enkrat iskrene čestitke, tako za odlično uvrstitev v prvi ligi, kot za uspešne nastope na turnirjih. Še posebej jih moramo pohvaliti za doseženo prvo mesto na mednarodnem turnirju KRISTAL ROGAŠKA 2008, na katerem so osvojili prvo mesto in v vitrine balinišča na Količevem prinesli velik prehodni pokal v trajno last. Veliko strokovnega znanja, predvsem pa želje po čim boljših igrah, so pokazali tudi na tradicionalnem mednarodnem turnirju za POKAL OBČINE DOMŽALE, ki so ga avgusta pripravili na domačem pokritem balinišču na Koli-čevem. Prepričljivo so premagali vseh 15 ekip ter osvojili prvo mesto in zma-
goviti pokal, hkrati pa je Robi Skok osvojil tudi nagrado za najboljšega tekmovalca v bližanju, Brane Magrl pa je odnesel nagrado za najboljšega zbi-
jalca balina.
Posebej ponosni so bili v letu 2008 na dečke, ki so igrali v državni ligi, kjer igrajo res samo najboljše ekipe iz Slovenije. S svojo prizadevnostjo ter veliko volje so Grega Markič, Grega Dolenc, Blaž Cerar ter Rok Rajer osvojili deseto mesto. Čestitamo! Med posamezniki je v okviru ljubljanske območne zveze Blaž Cerar osvojil odlično drugo mesto, Grega Markič je bil tretji, Grega Dolenc pa je osvojil četrto mesto. Blaž Cerar in Grega Markič sta se uvrstila na državno prvenstvo, kjer je Blaž osvojil peto mesto, Grega pa je bil sedmi.
Da so balinarji lahko uspešni tudi v jeseni življenja, so v letu 2008 dokazali balinarji veterani in veteranke, ki so igrali v veteranski ligi, oblikovani v okviru kamniško-zasavske regije. Med 18 ekipami so zasedli enajsto mesto. Podobno kot prejšnja leta so tudi letos pripravili prijetno druženje ob zaključku sezone ter bili veseli obiska župana Tonija Dragarja. Kar 61 članov in članic kluba se je odzvalo našemu vabilu na srečanje, ki je minilo v prijetnem druženju in podelitvi osvojenih pokalov najboljšim. Zmagovalec med člani je bil Cveto Lanišek, drugi Matjaž Muhič, tretji Uroš Markič in četrti Stane Žavbi, ml. Med dečki se je prvega mesta veselil Grega Markič, drugi je bil Blaž Cerar, tretji Grega Dolenc in četrti Rok Rajer. Med dekleti je zmagala Vera Lavrič, druga je bila Marija Sušnik in tretja Tončka Belovič. Med veterani, tekmovalo jih je kar 25, je bil zmagovalec Ivan Vidovič, drugi je bil Miha Jurak, tretji Jože Vodlan, ml. in četrti Janez Vodlan. Čestitamo! On zaključku povejmo, da so v letu 2008 pripravili prvomajsko kresovanje in da bi se radi zahvalili prav vsem, ki so jim v letu 2008 kakorkoli pomagali.
V.
Krti uspešno zaključili jesenski niz pohodov
Zadnji vikend, še čisto pred pravo zimo, smo se podali na Štajersko. Pot nas je peljala mimo Ptujske gore, kjer smo si ogledali znamenito in veličastno cerkev. Nadaljevali smo v Ormožu, z ogledom zanimive vinske kleti v petih nadstropjih pod zemljo. Vse številke o količinah hranjenega vina so bile za nas nepredstavljive, zato smo raje vzeli pot pod noge in prehodili del vinske ceste v Jeruzalemu. Čudovita pokrajina in prijazni ljudje, ki so nas pozdravljali in vabili k sebi, so marsikateremu pohodniku vlili novih moči.
Nič manj lepo in zanimivo nismo preživeli tudi oktobrskega pohoda na Kum, ki ga je marsikateri od nas podcenjeval. Vajeni visokogorja smo kar prelahkotno vzeli pot pod noge, ki pa je pod vrhom znala pokazati tudi svojo težavnost, kar nam je dalo še več veselja, ko smo skupaj osvojili vrh. Le kaj bi brez domačinov iz Šklendrovca, ki so nam velikodušno odstopili svojo brunarico, da smo lahko pripravili še slasten kostanjev piknik, pa tudi v kotlu se je kuhala dobra obara. Nekaterih pohodnikov tudi slabše vreme ne zaustavi in ti so bili
z nami tudi na Robleku. Veter je razpihal oblake širom po nebu, da so se razkrili čudoviti razgledi na Bled in okolico. Koliko mirnih kotičkov in lepot neokrnjene narave smo videli v teh dneh, ko smo se skupaj ali vsak zase potepali po gorskih poteh, vedo samo tisti, ki se kdaj odpravijo z nami. Vabljeni tudi vi!
Vaši Krti http://krti.krtina.com
Enakovrednejši boji v TAO MSD ligi
Po petih odigranih kolih letošnje TAO MSD lige v dvoranskem nogometu lahko že naredimo nekaj vmesnih zaključkov. Vsi, ki smo si ogledali tekme, ugotavljamo, da se je kvaliteta ekip in s tem igranja nogometa tokrat precej dvignila. Kljub temu, da na lestvicah najdemo ekipe s 100 % izkupičkom in tudi ekipe brez zmage, ni lahkih tekem ali podarjenih zmag. Glede na to, da se je večina igralcev precej »spoznala« že v lanski sezoni, ni velikih možnosti za presenečenja, je pa precej več taktičnih priprav in predhodnih »opazovanj« nasprotnikov za prihajajoča kola. Vse to pa poleg večjega žara za igralce prinaša tudi več nogometnih užitkov za gledalce.
Trenutno v skupini A vodijo lanski zmagovalci Tao sport, sledi pa jim ekipa Tinči d.o.o.; obe ekipi sta še neporaženi. V skupini B so na vrhu lestvice še neporaženi člani ekipe In-terfinance, sledi jim ekipa Amater. V skupini C vodi prav tako še neporaže-na ekipa SDM Domžale, na drugem mestu pa jim sledi ekipa Bautim. Vsi nogometni navdušenci ob nedeljah oz. sobotah popoldan vabljeni v telovadnico OŠ Venclja Perka Domžale, da si katero od tekem ogledate tudi na lastne oči, več o ekipah, rezultatih in lestvicah pa na www.msdliga.
Razpored naslednjih tekem:
Sedmo kolo, nedelja, 14. 12. 2008, v		OŠ Venclja Perka, Domžale	
Počene gume	ŠD Homec		17:00
Tinči d.o.o.	FC 200514		17:40
ŠD Loka	Amater		18:20
SDM Domžale	Gostilna Furman Lukovica		19:00
Trojica United	Bautim		19:40
ULTRAS Domžale	Duplica		20:20
Rok Ravnikar			
Obramba je izigrana.
stran
23
SPORT
Sankukai karate klub Domžale
v
Štirje
državni
prvaki
V nedeljo, 9. novembra, je v Kočevju potekalo Državno Sankukai prvenstvo za dečke v borbah in deklice v katah. Predstavniki domžalskega karate kluba so se odrezali več kot odlično.
Kot smo omenjali v prejšnji številki Slamnika, so se državnega prvenstva udeležili številni člani iz dom-žalsko-kamniške regije. Z uspešno predstavo na regijskih tekmovanjih so si zagotovili vstopnico za udeležbo na državnem prvenstvu, ki je tokrat potekalo v Kočevju. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo seveda
več kot zadovoljni, saj smo dobili v naši občini s tem štiri nove državne prvake. Najprestižnejše odličje so prejeli: Dan Čampa Pušl v kategoriji ml. dečki do 30 kg, Matej Marčun v kategoriji ml. dečki do 35 kg, Blaž Jurjevec v kategoriji st. dečki do 60 kg in Katja Žulič v kategoriji st. deklice kate.
Uvrstitve
Ne smemo pozabiti na tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkalo kanček športne sreče. Vsem udeležencem iskreno čestitamo, tistim, ki so dosegli vrhunski rezultat, pa tudi tistim, ki so morda sodelovali prvič ter s tem pokazali veliko poguma. Slednjim v prihodnje želimo veliko uspeha!
1. mesto:	Dan Čampa Pušl (kat. ml. dečki do 30 kg) Matej Merčun (kat. ml. dečki 30-35 kg) Blaž Jurjevec (kat. st. dečki 55-60 kg)
2. mesto:	Anže Kristan (kat. ml. dečki 30-35 kg) Martin Omovšek (kat. ml. dečki 35-40 kg) Matej Vogrinec (kat. st. dečki 50-55 kg)
3. - 4. mesto:	Žan Delanovič (kat. ml. dečki 35-40 kg) Andraž Harauer (kat. ml. dečki 45-50 kg) Luka Trojanšek (kat. ml. dečki 45-50 kg) Rok Kveder (kat. st. dečki 40-45 kg) Nejc Simon (kat. st. dečki 50-55 kg) Blaž Mikl (kat. st. dečki 55-60 kg) Surya Kotar (kat. st. dečki nad 60 kg)
	
1. mesto:	Katja Žulič (kat. st. deklice kata)
3. mesto:	Ajda Sokler (kat. ml. deklice kata)
G. J.
3. kolo državnega prvenstva v francoskem boksu - Domžale 2008
8. novembra je v telovadnici OŠ Dragomelj potekalo 3. kolo državnega prvenstva v francoskem boksu, v organizaciji Savate kluba Domžale. Prvič po izjemnem reprezentančnem uspehu (2. mesto med ekipami) so se vsi najboljši zbrali in pomerili še v državnem prvenstvu
ter pripravili odlične predstave. Odlično se je odrezala tudi domača ekipa Savate kluba Domžale. V kategoriji do 70 kg je Nejc Pungerčar osvojil 3. mesto. Prav tako je 3. mesto osvojil Rok Topolovec v kategoriji nad 85 kg. V finalu kategorije do 80 kg je žal moral priznati premoč Luka Mljač, ki je osvojil 2. mesto. Odličje je v kategoriji mladi upi osvojil tudi Jani Žnidarič in na svojem prvem tekmovanju dosegel 2. mesto. Savate klub Domžale so predstavljali še Gašper Vozel (do 65 kg), Slobodan Simic (do 75 kg) in Jaka Kegel (do 80kg). V vlogi vodje tekmovanja se je uspešno izkazal Anže Bevc, predsednik Savate kluba Domžale. Savate klub Domžale se za pomoč pri organizaciji najlepše zahvaljuje pokroviteljem: Bolton Adriaticu d.o.o., Emmi d.o.o., Mercatorju d.d. ter Zavarovalnici Triglav d.d. Zahvala gre tudi Zavodu za šport in rekreacijo Domžale ter OŠ Dragomelj.
SKD
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
ATOMovci, zvezdice in zvezde karateja!
Če bi prihajajoča drevesca ka-rateisti in karateistke ATOMa okrasili z odličji z oktobrskih in novembrskih nastopov, bi se zares svetila in blestela ...
Dogovorjene borbe -drugič
Po odlično opravljenem prvem kvalifikacijskem turnirju za vstop v Finale S. K. I. državnega prvenstva v Kihon in Dyu ippon kumiteju (dogovorjeni boji) so najbolj borbeni ATOMovci nastopili še na drugem. V Mariboru so 18. oktobra šestkrat zmagali v finalu, osemkrat so bili v finalni borbi poraženi, osvojili pa so še pet tretjih mest. Zdaj je potrebno le še počakati na veliki finale, od katerega si lahko največ obetajo Iva Perger, Hana Keric, Žan Podboršek, David Kardum in Timotej Kokalj, zagotovo pa bo veselo tudi ob proglasitvah najboljših ekip ...
Veliki finale - in zmaga!
Kar 114 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 slovenskih S. K. I. karate klubov se je uvrstilo in nastopilo na finalu državnega prvenstva v dogovorjenih borbah posamezno in ekipno, 8. novembra v Maribo-
ru. Rezultat: ekipna zmaga Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale ter devet zmag, pet srebrnih in sedem bronastih odličij. Zmagovalci finala so postali: Žan Podboršek, Iva Perger, Hana Ke-rič, Tilen Špenko, Črt Hrovatin in Timotej Kokalj. Z dobrimi nastopi so si nastop na finalu priborili še: Mitja Hofer, Klemen Kastelic, Žan Guček, Tjaša Zupančič, Barbara Šavorn, David Kardum, Katarina Čermelj, Simon Planko, Rok Kurent, Patricija Vehovec, Tjaša Lup-še Hanzlowsky in Saša Štiglic.
Tamara Kokalj - dvakrat čisto pod vrhom v Torinu
Torino je 9. novembra gostil mednarodno konkurenco karateistov in karateistk. Kot sodnik se je turnirja udeležil Lovrenc Kokalj, med 13 slovenskimi reprezentanti pa je bila tudi šesterica ATOMovcev: Tadej Trinko, Timotej Kokalj, Rok Kurent, Simon Planko, Tjaša Lupše Hanzlo-wsky in Tamara Kokalj. Kar šest pokalov bo Domžalčane spominjalo na uspešen nastop v Italiji, srebrn spomin pa bo ostal tudi mojstrici Tamari Kokalj, ki je bila med Slovenci najuspešnejša. Tako v katah kot v ku-mite borbah se je po zaslugi izredne izvedbe nožnih tehnik prebila v čisti vrh evropske konkurence in dvakrat osvojila odlično drugo mesto, veselila pa se je lahko še ekipnega tretjega mesta žensk v katah.
B.
Čestitamo državni prvakinji v katah posamezno
Karateistki Moniki Brovč že tretji naslov
Številnim uspešnim letom, v katerih je mlada karateistka Monika Brovč dosegla številne odlične rezultate ter se uvrščala med najboljše slovenske karateistke, se pridružuje tudi leto 2008, za katero lahko zapišemo, da je šlo Moniki kot po maslu.
V začetku leta je zmagala na European karate championship Europe & Karate v italijanskem Trevisu, na zmagovalni oder pa je stopila tudi na odprtem SKI prvenstvu v Novem Sadu. V maju se je na drugi pokalni tekmi KZS v Tolminu veselila drugega, na tretji v septembru pa tretjega mesta. September ji je prinesel tudi zmago na prvem mednarodnem turnirju jesenskega dela Medimur-je open, oktobra pa je z drugim mestom v češkem Plznu dosegla naj boljši kataški rezultat med slovenskimi kadetskimi, juniorskimi in seniorskimi reprezentanti.
Uspešno se je borila tudi na 9. mednarodnem karate turnirju za otroke, mladino in seniorje Euro Grand Prix, Central European League, kjer je sodelovalo kar 635 karateistov iz 16 držav.
Posebej ji bo leto 2008 ostalo v spominu zaradi državnega prvenstva v Mariboru, kjer je med dekleti do 21 let že drugič obranila naslov držav-
ne prvakinje v katah posamezno -letos med mlajšimi kadetinjami. Ker je tudi v kataškem delu KZS pokala Slovenije v svoji kategoriji vsa leta zbrala največ točk, je trenutno med kadetinjami najbližje izboru za edino predstavnico Slovenije na evropskem prvenstvu Evropske karate zveze v Parizu, ki bo konec januarja.
Moniki za vse uspehe iskreno čestitamo in ji želimo, da bi si z uspešnimi nastopi na mednarodnih turnirjih Ljubljana, Trbovlje open in še na katerem od reprezentančnih nastopov v tujini, zagotovila vozovnico za evropsko prvenstvo.
Vera
Klub borilnih veščin Domžale
Prvo mesto za Tamaro in tretje za Davida
Veseli nas, da tudi tokrat lahko poročamo o imenitnem uspehu mladih boksarjev. 8. novemba je Kicboxing zveza Slovenije skupaj s Klubom pon do kwan Zagorje ob Savi organizirala 25. Slovenija open kickboxing, na katerem
je sodelovalo 487 tekmovalcev iz 65 klubov iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in Škotske.
Člana Kluba borilnih veščin Domžale Tamara Radkovič in David Na-
gode sta se odlično odrezala in jima za uspešne borbe iskreno čestitamo. Tamara je po zmagi nad tekmovalkama iz Avstrije in Hrvaške osvojila prvo mesto, David pa je po dveh zmagah osvojil tretje mesto.
V.
Na črno-belih poljih
Osrednja slovenska liga MKK Podpeč prvi, Domžale druge
Nekdanja Domžalsko-kamniška liga se je spričo velikega zanimanja v širšem ljubljanskem okolju letos preimenovala v Osrednjo slovensko ligo, tudi tokrat pa je vključevala tri lige. V prvi ligi je zanesljivo zmagal MKK Podpeč, ki je imel tudi na papirju najboljšo zasedbo, drugo mesto pa je osvojila ekipa ŠD Domžale. V prvi ligi je nastopala še ena zasedba Domžal, Sahara dogsi, ki so osvojili solidno šesto mesto.
Člani prve zasedbe MMK Podpeč, za katero so večinoma nastopili fide mojstri Zorko, Gombač in Črepan in zelo močan mojstrski kandidat Čepon, niso dovolili presenečenja in so vodili skoraj ves čas turnirja. Prva zasedba Domžal je drugo mesto osvojila že v predzadnjem kolu. Zmagala je v petih dvobojih, tri je igrala nedoločeno. V neposrednem soočenju z MKK Podeč bi lahko bil rezultat nedoločen, čeprav so ga Domžalčani v Podpeči izgubili z 1 : 3, to pa je bil njihov edini poraz. Med posamezniki je Plaskan na tretji deski osvojil dve točki in pol iz petih partij in osvojil srebrno medaljo. Soliden je bil Filip, ki je iz šestih partij ekipi priboril štiri točke in bil četrti med prijavljenimi na tej deski. Jože Skok je na peti deski osvojil dve točki in pol iz petih partij in bil prejemnik zlate kolajne. Boštjan Rebernik je bil na šesti deski s sedmimi točkami in pol iz osmih partij izvrsten in daleč najboljši igralec na svoji deski. Domžale - Sahara dogsi so zabeležili štiri zmage, trikrat so izgubili, dvakrat pa igrali neodločeno. Tudi v tej ekipi bi se lahko marsikateri izid lahko obrnil njim v prid, vendar je sreča včasih opoteča. Med posamezniki je imel zahtevne partije Vavpetič, ki jih je kar nekaj moral odigrati na prvi deski. Kot drugi prijavljeni je zbral štiri točke iz devetih partij in bronasto kolajno. Izvrsten je bil tudi Janjič, ki je na četrti deski iz osmih partij osvojil šest točk in srebrno kolajno, nekatere partije pa je odigral prav mladeniško. Jeran je na prvi deski odigral štiri partije, če bi jih več, bi bil verjetno izkupiček
ekipe še boljši. Košir je iz devetih partij osvojil štiri točke, Jerina pa iz štirih dve. V nižjo ligo sta izpadla DU Kamnik in Buscotrade Trzin. Žal je bila zaradi neplačane prijavnine iz prve lige izključena ekipa Črni vitezi, ki bo uvrščena v tretjo ligo. Med ekipami velja omeniti zasedbo Iga, v kateri je nastopila vrsta mladih nadarjenih šahistov, o katerih bomo v slovenskem šahovskem prostoru še marsikaj slišali.
Vrstni red: MKK Podpeč 29, Domžale 22.5, Komenda Popotnik 20, Prigorica Podpeč in Ig po 19, Domžale - Sahara dogs 17.5, Višnja gora - Stična 13.5, DU Kamnik 12, Buscotrade Trzin 9.5.
V	drugi ligi je med desetimi zasedbami zmagala Sinfonika Vrhnika 25, pred IBM 24 in DU Komendo 21, sledijo pa Črni graben 20, Agave Podpeč 19.5, Komenda Suma 17, Pekos Pub Trzin 16 itd.
V	tretji ligi je bila najboljša Šahovska sekcija Bor Dob A. Ekipa je zbrala 27 točk in pol, pred Višnjo goro - Stično 24, Loko pri Mengšu 22.5, Zelenci LPP in Barob Šmarco s po 21.5 itd. V tej ligi je nastopilo dvanajst moštev. Za ekipni uspeh so bili zaslužni Bogdan Osolin, ki je na prvi deski osvojil šest točk iz osmih partij in srebrno kolajno, Bohorč na drugi deski šest iz osmih partij in zlato kolajno, Viktor Hribar na tretji deski sedem iz devetih partij in srebrno kolajno, Kovačič pa na četrti deski šest točk iz osmih partij in bronasto kolajno. Dobljani bodo naslednje leto nastopali v drugi ligi, kar je za ljubitelje šaha v tej krajevni skupnosti še dodatna vzpodbuda.
Jože Skok

TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
-	honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve
-	stimulativno plačilo
Delo bo potekalo na terenu (Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče) in v pisarni.
Prošnje pošljite najkasneje do 15.1.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik,	^V^
ali na info@ir-image.si.
Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si.
valska agencija
IRIAAAG
ija
Foto: Peter Koprivnikar
KK Helios
Helios z novim rekordom
Košarkarji Heliosa na mednarodnem terenu zasedajo 11. mesto z dvema zmagama in 8 porazi, a veliko bolj učinkoviti so v domačem prvenstvu. Pa preverimo najprej, kako so odigrali zadnjih nekaj krogov v ligi NLB.
Srečanje proti FMP-ju, ki so ga košarkarji odigrali v domžalski HKC, si bosta zagotovo zapomnili obe ekipi, pa ne le zaradi zmage Heliosa (96:82) in odlične igre Jacobsona (30 točk), pač pa zaradi neprimernega incidenta gostujoče ekipe. Dve minuti pred koncem tekme, pri rezultatu 78:75 so bili gostujoči igralci prepričani, da je Željko Zagorac stori prekršek, ki pa ga sodniki niso dosodili. Celotna ekipa FMP je zapustila klop in domžalsko košarkarsko dvorano in odšla v garderobo ter s tem povzročila vsesplošno presenečenje. Kljub temu, da so se igralci, s pomočnikom trenerja na čelu, čez pet minut le vrnili na parket, pa sta morala v garderobi ostati trener in direktor FMP-ja, saj sta oba zaslužila izključitev, ki pa je po drugi strani Heliosu prinesla osem prostih metov. Uspešen je bil ponovno Jacobson. Tekmo so nato brez težav pripeljali do konca, Helios pa je s tem vknjižil drugo zmago na parketu v ligi NLB. Nov poraz pa so Domžalčani doživeli nekaj dni kasneje v Beogra-
du. Crvena zvezda, pri kateri so gostovali, je bila boljši nasprotnik, Helios pa je izgubil 69:58. Tudi vedno aktualno srečanje proti Unionu Olimpiji, ki so ga košarkarji Heliosa odigrali na nedeljo, je bilo sprva izenačeno. Helios se je enakovredno kosal z aktualnimi državnimi prvaki, a v zadnjem delu je koncentracija popustila, Olimpija pa je zabeležila novo zmago z rezultatom 77:68. V domačem prvenstvu je Helios zabeležil drugi poraz - tokrat so bili boljši košarkarji Zlatoroga, ki so v Laškem nadigrali Domžalčane s 63:49. Takega spodrsljaja pa si Helios ni privoščil proti Luki Koper (94:82), niti proti TCG Mercator (82:64), prav tako pa ne proti Novi Gorici (88:51). Slednja tekma je bila še posebej zanimiva, pa ne le zaradi zmage, pač pa tudi zaradi svojevrstnega uspeha, ki so ga košarkarji Heliosa dosegli na tem srečanju. Čeprav so gostje prvih deset minut dobili z 22:28, pa je Helios že v 2. četrtini dosegel preobrat (21:6). Pika na i, pa je bila tretja četrtina, ko je Helios dosegel 22 točk, gostje pa so vseh deset minut odigrali brez dosežene točke! Med boljšimi košarkarji Heliosa je bil tokrat zagotovo Miha Krušič, ki je tako pokazal, da se po poškodbi uspešno vrača pod koše.
(mak)
Turistično društvo Jarše-Rodica je organiziralo tradicionalni Jegličev pohod na Rašico
V soboto, 15. novembra, smo se učenci OŠ Rodica, krajani Jarš in Rodice, sorodniki in drugi ljubitelji pohoda zbrali na tradicionalnem pohodu v spomin premi-
nulega alpinista Janeza Jegliča, ki je svoje živjenje končal na gori Nubce v Himalaji. Mladi in malo starejši smo se zbrali pred Kulturnim domom Groblje. Od tam smo se odpravili čez Mengeško polje do gradu Jablje. Pri gradu smo se malo odpočili in pot nadaljevali po gozdni poti. Pot nas je vodila do Dobenskega hrama, kjer smo imeli malico. Tisti, ki so bili še pri močeh po kar težavni razmočeni poti, so nadaljevali pot proti Rašici. Turistično društvo Jarše-Rodica je pripravilo še en zanimiv pohod v Jegličev spomin. Upamo, da se udeleženci srečamo tudi drugo leto.
Ajda Prelovšek in Maja Narandža, OŠ Rodica
NK Domžale
Juninho zapušča Domžale!
Nogometaši Domžal se 7. decembra poslavljajo od zelenic. Vse tja do februarja, ko bodo v spomladanskem roku ponovno stopili pred svoje nasprotnike v državnem prvenstvu. Vsekakor pa velja pogledati kaj se je dogajalo na igriščih v zadnjih nekaj krogih. Če odmislimo, da je bil zadnji krog, ki bi ga morali odigrati minulo soboto proti Primorju prestavljen na sredo, zaradi obilice dežja (posledično prevelika količina vode na igrišču), pa vsekakor ne moremo mimo zadnjih rezultatov. Po zmagi proti Kopru po prihodu novega trenerja Vlada Badžima, o kateri smo že pisail, je sledil hladen tuš v Velenju - 1:0 je bil boljši Rudar. V Domžalah je nato gostovala še ekipa Labod Drave, ki jim Dom-žalčani niso uspeli zatresti mreže. Nič bolj učinkoviti niso bili gostje in srečanje se je končalo z 0:0 in nekaj neraliziranimi priložnostmi.
V luči zaključka jesenskega dela prvenstva bodo tudi odhodi, prihodi, skratka morebitne kadrovske spremembe. Vsekakor pa Domžale zapušča ljubljenec publike, 24-le-tni Brazilec Junior Wilson Xavier Aparecido Juninho. Domžale brez Juninha ne bi bile to, kar so bile, saj je s svojo energijo zagotovo navduševal domačo publiko. V Domžalah je, kot pravijo v NK Domžale, odigral 123 tekem v tem času dosegel 13 zadetkov. Kje se bo nadaljevala njegova pot še ni jasno, dejstvo pa je, da si bo za začetek privoščil dopust v toplih krajih - domači Braziliji.
Vsekakor želimo Juninho srečno in uspešno pot še naprej, ostalim domžalskim nogometašem pa učinkovito polnjenje baterij v zimskem
(mak)
Foto: Peter Koprivnikar
Selekcija do 12 let jesenski prvak
Minuli konec tedna se je z 11. krogom končal jesenski del prvenstva MNZ Ljubljana, v kategoriji mlajših dečkov. Naslov jesenskega prvaka so prepričljivo, z naskokom blizu desetih točk, osvojili domžalski nogometaši trenerja Mileta Stankoviča, medtem ko je selekcija letnika 1997, ki v ligi nastopa pod imenom Ihan-Domžale, zasedla solidno osmo mesto.
Selekcija do 12 let, ki to sezono navdušuje tudi z odličnimi nastopi v mednarodni konkurenci, je v domačem prvenstvu zmagala v vseh dvobojih ter v skupaj 44 tekmah nanizala 38 posamičnih zmag, po trikrat pa je remizirala in izgubila. Fantje so kar 158-krat zatresli nasprotnikovo mrežo, iz svoje pa so žogo pobrali le 19-krat! Stankovičevi izbranci so se še posebej izkazali v tekmah z neposrednimi tekmeci za vrh lestvice. V srečanjih z Interblockom in Bravom Publikum so iztržili po 7 točk, Krki pa so jih v Novem mestu vzeli kar devet! Na vseh preostalih dvobojih, razen na zadnjem v Grosupljem, kjer so eno tekmo remi-zirali, so bolj ali manj prepričljivo osvojili vseh 12 možnih točk! Po mnenju strokovnjakov so skozi vso jesensko sezono prikazali izredno dopadljiv nogomet, z veliko mero tehničnega znanja, kombinatornosti in borbenosti, zato so z osvojenimi 117 točkami več kot zasluženo na vrhu prve lige mlajših dečkov. Selekcija do 11 let s trenerjem To-mijem Broničem je v konkurenci povečini leto dni starejših ekip ob koncu jesenskega dela pristala na osmem mestu z 42 točkami! Prvi del sezone je bil tudi zaradi neugodnega razporeda rezultatsko manj uspešen, toda v zadnjih nekaj krogih so v dvobojih z neposrednimi tekmeci za obstanek v ligi pokazali več znanja in si tako priigrali lepo zalogo točk za nadaljevanje sezone aprila prihodnje leto! Sedmo mesto je vsekakor dosegljivo, za kaj več pa bi bilo potrebno spomladi redno zmagovati tudi s tekmeci z zgornjega dela lestvice!
Za konec še beseda o pripravljalnih tekmah selekcije do 12 let za finalni turnir Cordial Cupa. Minuli teden
so fantje odigrali še peto tekmo v nizu prijateljskih tekem velikega nogometa. Tokrat so gostovali v Velenju, pri tamkajšnjem Rudarju, prvouvrščeni ekipi mlajših dečkov v MNZ Celje. Prejeti gol že v prvi minuti Stankovičevih varovancev ni vrgel iz tira, tako da so že do konca prvega polčasa stvari postavili na svoje mesto in na koncu prepričljivo s 4 : 1 odpravili sicer zelo neugodno ekipo iz Šaleške doline. Do zime je pričakovati še nekaj težkih tekem na velikem igrišču,
prva bo že v nedeljo z vodilno ekipo MNZ Maribor - z vijoličastimi iz Ljudskega vrta!
Izidor Grošelj
SP v šov plesih 2008
Uspešna misija
Šov plesalci Plesnega kluba Miki so se v tednu od 24. do 29. novembra potili na plesnem odru sever-nonemškega mesta Riesa, kjer so se na Svetovnem prvenstvu v šov plesih 2008 potegovali za uvrstitve v sam vrh svetovnih plesalcev.
Tradicionalno druženje, letos preko 2.700 plesalcev, na velikem 12. mednarodnem tednu plesa, je želja in veliko pričakovanje vsakega plesalca. Do četrtka, 27. novembra, ko je bil članek oddan, so bile znane že prve uvrstitve mikijevih plesalcev, in sicer:
3. mesto pionirska mala skupina »Misija: Zemlja«, v koreografiji Maje Lavrinc;
8.	mesto Jernej Gregl, pionir, koreografija Maja Lavrinc;
9.	mesto pionirska formacija »Zajčkov piknik«, v koreografiji Maje Lavrinc;
15. mesto mladinska formacija »Njegova ekselenca«, v koreografiji Romane Pahor;
9. mesto produkcija »Preplešimo svet«, v koreografiji Maje Lavrinc, Romane Pahor, Gregorja Luštka, Nine Medja in Matevža Ogorelca.
Čestitamo vsem plesalcem in koreo-grafom za ves trud ter energijo.
Saša Eminič, predsednica PK Miki
Miki se
pripravljamo na veseli december in s plesom skrbimo za telo in zdravje
Plesalnice v teh mrzlih zimskih dneh ne samevajo. Plesalci jih polnijo s svojo neusahljivo energijo, saj že trenirajo za nove tekme in nastope. Veseli december bo zanje poln novih dogodivščin. Plesalce Plesnega kluba Miki si boste lahko ogledali na košarkarskih tekmah v Hali komunalnega centra v Domžalah, v oddaji Prvi na vasi, jazz plesalke pa bodo s Kobro spet nastopile na disco večerih in drugih prednovoletnih prireditvah.
Plesni pari uspešno nadaljujejo sezono. S prvega kvalifikacijskega turnirja, ki je 9. novembra potekal v Sevnici, so se vrnili z dobrimi uvrstitvami: Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, mlajši pionirji, 1. mesto ST, 3. mesto LA; Martin Mestek in Lea Dolenc, pionirji, 5. mesto STA, 2. mesto LA; Žiga Metelko in Kaja Judež, mlajši mladinci, 3. mesto ST,
5. mesto LA; Miha Semprimožnik in Tina Cankar, starejši mladinci, 4. mesto ST, 5. mesto LA; Tine Šinko in Špela Goijup, starejši mladinci, 3. mesto ST, 4. mesto LA. V Plesalnicah je vedno dovolj svežega zraka za tiste, ki se potijo s kondicijskimi treningi, preplesa-vanji in sestavljanjem novih koreografij, in tudi za tiste, ki si želijo privoščiti nekaj sproščenih uric. Ob nedeljah se nam nosečnice in mamice z dojenčki lahko pridružite v Plesni šoli na PILATES vadbi, ki poteka v sodelovanju z ekipo Fit-Mami. V sezoni 2008/2009 pilates za mamice z dojenčki poteka vsak torek ob 9. uri in je namenjen vsem, tudi nosečnicam, saj imajo vaditel-jice na vseh lokacijah vadbe vedno pripravljen tudi prilagojeni program za nosečnice. Zakaj pilates? Ker poveča moč mišic in gibljivost v sklepih, stimulira prenos krvi in kisika po telesu, izboljša telesno držo, koordinacijo in ravnotežje, zmanjša tveganje padcev in morebitnih poškodb v starosti, poveča moč in vzdržljivost, poživi vaše telo in duha ter izboljša vaše počutje in izgled.
lYlSki
Nogometaši NK Domžale U-13 končali jesenski del na prvem mestu
Končal se je jesenski del nogometne lige. Nogometaši U-13 so osvojili prvo mesto in za seboj pustili novomeško Krko za pet točk.
Od devetih odigranih tekem niso izgubili niti ene, na tekmo so povprečno dali več kot sedem golov, dobili pa enega. Statistika tekem pove, kako so bili uspešni v napadu in v obrambi svojega gola. Delala je celotna ekipa. Ker se ekipa fantov tudi med seboj zelo dobro pozna in razume, rezultati tudi v bodoče ne bodo izostali, v to smo prepričani vsi, ki mlade nogometaše spremljamo že sedem let. Ob
dobrih treningih želimo fantom čim več uspehov tudi v bodoče, kar pa nas ne skrbi, saj smo prepričani, da uspehi ne bodo izostali, saj je napredek viden.
Tudi v MNC so se močno potrudili in našim otrokom »dodelili« odličnega trenerja Primoža. Sedaj so ob njegovem delu tudi fantje vedno bolj motivirani in komaj čakajo vsako tekmo.
Vsi, ki fante spremljamo, si želimo le, da bi še naprej delali v duhu »vsi za enega, eden za vse« in ostali še naprej dobri prijatelji. Čestitamo.
MG
Društvo izgnancev Domžale
V A B I L O
Vse naše člane in članice, družinske člane ter prijatelje vabimo na
občni zbor, združen s prijetnim tradicionalnim novoletnim srečanjem,
v ponedeljek, 22. decembra 2008, ob 14. uri v GOSTIŠČU KOVAČ na Količevem.
Občni zbor bo priložnost za plačilo članarine, Vestni-ka ter letos posebnega prispevka za organizacijo in izvedbo evropskega kongresa izgnancev in beguncev, predvsem pa bo priložnost za prijetno druženje ter najboljše želje za leto 2009.
Dobrodošli!
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti. Le ljube, skrbne mame nihče nam ne more več vrniti.
V SPOMIN
Rezki Rems
roj. Birk
z Vira, Žnidaršičeva 7
25. novembra so minila tri leta, odkar naju je nepričakovano zapustila najina ljubeča in skrbna mami in babi. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiščete njen poslednji dom.
Pogrešava te! Tvoja hčerka Stanka in vnuk Gorazd
Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, vendar ni ure in noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
25. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mami in mama
Terezija Levstek
iz Škrjančevega
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin. Pogrešamo te!
Vsi njeni
^ i
\ ~ 1.1
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ivan Pavlovič
iz Depale vasi
Hitro, prehitro je minilo deset let, odkar te več med nami ni. Za vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
11. novembra 2008 smo se za vedno poslovili od našega dragega očeta, starega očeta in brata
Alojza Gostinčarja,
Slovenčevega Lojzeta s Pšate
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebej hvala gasilcem Gasilskega društva Pšata-Dragomelj in Luki Mivšku ml. za poslovilne besede, gasilcem številnih sosednjih gasilskih društev ter cerkvenemu pevskemu zboru.
Vsi njegovi
Dobrota tvojih rok ne mine. Hvaležnost bogati spomine.
ZAHVALA
Na pot brez vrnitve je v 74. letu odšel ljubljeni mož, ati, ata, brat in stric
Vinko Cencelj
mizar v pokoju iz Domžal
Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot, ga obdarili s cvetjem, poklonili toliko sveč in darovali za maše.
Hvala pevcem iz Radomelj, gasilcem Žeje Sv.-Trojica ter Čebelarskemu društvu Krtina, katerih član je bil tudi Vinko. Hvala vsem trem govornikom za besede slovesa. Hvala tudi g. župniku Janezu Šimencu za sočustven verski obred.
Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste se s toplo mislijo poslovili od njega.
T. "H
mi
V bolečini: žena Francka, hčerka Mojca in sin Boris z družinama Domžale, Laze, Kamnik, Vir
Tiho tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal je lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, brat, stric in svak
Maks Hrovat
iz Domžal, Masljeva 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Iskrena hvala tudi domžalskemu gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcih nosili te bomo s seboj.
V SPOMIN
Tomažu Pestotniku
16. decembra bosta minili dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče in tast.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Kje si ljuba žena, mami, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustila draga žena, mami, babi, hčerka in sestra
Marija Sedeljšak
roj. Klopčič iz Turnš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
V	naših srcih ti najprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
ZAHVALA
V	82. letu nas je zapustila naša draga mami, mama, babica, sestra, teta
Severina - Inka Majdič
roj. Pogačar
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste se ji poklonili. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, denarno pomoč, ustna in
pisna sožalja ter za spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala homškemu župniku g. Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen obred, kvartetu Škrjanček za odpete žalostinke in trobentaču za poslovilno skladbo. Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu podjetja Količevo Karton.
Vsi njeni
r-
Prišel je zlat jesenski čas,
ko si, dragi oče, ti zapustil nas.
Okrog nas zdaj sama je praznina,
in v srcu bridka bolečina.
Za vse dobro v življenju, oče, hvala ti,
naj duša tvoja v temnem grobu mirno spi.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, svak in stric
Franc Ravnikar
iz Spodnjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, predvsem pa tudi za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Mirjam Zajc Pogačar iz ZD Domžale in patronažni sestri Mojci za nego in skrb. Hvala g. Francu Novaku za prelep poslovilni govor. Iskrena hvala tudi praporščakom GD Jarše Rodica, Turističnemu
društvu Jarše-Rodica, g. župniku Janezu Kvaterniku za prelep poslovilni obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič za korektno in profesionalno izvedbo pogrebnih storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Praznina, bolečina z nami živi, odkar tebe med nami več ni. Ostajajo le spomini na dni, ko nekdaj smo skupaj srečni bili. Zato za vse še enkrat hvala ti!
V SPOMIN
18. novembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Franc Merčun
iz Bišč 7
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate svečke in v mislih nanj postojite ob njegovem grobu.
HVALA
Vsi njegovi
Mirku v spomin, nam v opomin
»Na nebu je zvezdic nebroj, ki razsvetljujejo temno nebo,« je pesem, ki jo poslušam ob pol štirih zjutraj. Ob meni pa sveča v tvoj spomin izgoreva in tudi razsvetljuje jutranji svit, ki napoveduje nov dan. Kakšen in kaj bo? Morda, zdaj, ti veš bolje, kakor jaz, kakor mi.
Zase vem, da sva se še pred tednom ali več rokovala in poklepetala. Tako običajno, kot si znal in hotel. S prijaznim nasmehom in vedro besedo. In tako si tudi odšel, se poslovil. Za vselej, za vedno. Nam ostaja le pomisel nate. Zrem v stol, na katerem si rad posedel, in zdaj čakajoč nate sameva. Tam
nekje, zagotovo posedaš svoj mirni topel prostor, ki razbremenjuje tebe in naš človeški vsakdan, prostor, kjer je tvoja nenehno iskajo-ča duša, miselje našla svoj pokoj in mir.
In zaželim si, da bi nam poklonil spomin nate, to oboje tudi meni, vsem nam, ki smo te poznali in s teboj tovariševali, saj si mi znal tako srčno in s toplino vedno reči: »Dober dan, tovariš Leon.« Tebi v slovo pa lahko le izgovorim: »Pozdravljen bodi!« Svojemu prijatelju z Rodice, Mirku Roberju, eisenpanerju, kot smo se popularno imenovali.
Leon Senger
Naslednja številka Slamnika izide 19. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov pa je torek, 9. december 2008.
Voš čičnice in dobre želje za leto 2009 bomo sprejemali do vključno 12. decembra
v Kulturnem domu Franca Bernika, do 12. ure, ali do 14. decembra, na elektronski naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
» pe&lra Izbira okvirjev
■ najhlbvejša generacija v Art i Luv physio stekel.
•	stekla ANTI-FATlQüE osvežitev ia vašo očj
•	sončna očala
Delovni čas od port, do pet. od 10. do 18. ure/"—^ Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0X/7211-890
OBJAVE
stran
26
31
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07)
objavlja
javno ponudbo za prodajo nepremičnin
1.	Prodajalec: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale
2.	Predmet javne ponudbe:
Predmet javne ponudbe je prodaja dveh stanovanj v večstanovanjski stavbi na naslovu Študljanska 74, Domžale, in sicer:
a.	Zasedenega neprofitnega stanovanja št. 1 v pritličju stavbe v skupni izmeri 67,34 m2, ki obsega bivalno kuhinjo, sobo, sobo, kopalnico z WC, notranjo shrambo, zunanji WC in zunanjo shrambo.
Stanovanje je obremenjeno z najemnim razmerjem, sklenjenim za nedoločen čas z neprofitno najemnino.
b.	Stanovanja št. 2 v pritličju stavbe v skupni izmeri 34,05 m2, ki obsega bivalno kuhinjo, zunanji WC in zunanjo shrambo.
Stanovanji, ki sta predmet prodaje, se nahajata v stanovanjski stavbi, ki leži na zemljišču parc. št. 69, ki je vpisana v vložku št. 7 k. o. Študa. V stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina (postopek vzpostavitve etažne lastnine je v teku).
3.	Vrsta pravnega posla za predmet prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.
4.	Ponudbena cena:
Najnižja možna ponudbena cena je:
a.	za stanovanje št. 1 - 23.361 EUR;
b.	za stanovanje št. 2 - 14.399 EUR.
V ponudbeni ceni davek na promet nepremičnin ni vključen. 5. Ponudba in ponudnik:
1.	Nepremičnine se prodajajo v celoti po sistemu videno-kupljeno. Prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake predmeta prodaje.
2.	Ponudba je zavezujoča in dokončna.
3.	Ponudnik je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za pridobivanje nepremičnin na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih.
4.	Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati varščino, s katero jamči za resnost ponudbe in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Varščino v višini 10% od ponujene cene za nepremičnino, za ka-
tero vlaga ponudbo, je potrebno vplačati na račun prodajalca - Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, št. 01223-0100001491, sklic na št.: 00-110099. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino ali zadržana, če pogodbe ne bo sklenil, neuspelim pa vrnjena brez obresti v roku 8 dni po končani izbiri.
5.	Kupec stanovanja št. 1, ki ni najemnik, prevzame vse obveznosti prodajalca iz obstoječega sklenjenega najemnega razmerja z najemnikom, položaj najemnika pa se po izrecni zakonski določbi ne sme poslabšati.
6.	Vse davčne dajatve na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
7.	Pisna ponudba mora vsebovati:
-	izpolnjen in podpisan obrazec ponudbe (OBR-1);
-	kopijo veljavnega osebnega dokumenta (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravno osebo ali priglasitveni list za samostojnega podjetnika, ki ne sme biti starejši od 30 dni, sicer bo to organ pridobil sam;
-	dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko računa (št. banke in št. računa) za primer vračila varščine;
-	brezpogojno podpisano prodajno pogodbo (OBR-2).
Obrazca OBR-1 in OBR-2 lahko ponudniki dvignejo na vložišču Občine Domžale.
6.	Rok za oddajo ponudbe
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale najkasneje do vključno 19. 12. 2008, do 12. ure. Popolne ponudbe v okviru dokumentacije se oddajo na vložišču Občine Domžale ali pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom: »Javna ponudba za nakup stanovanja
-	ne odpiraj!« Ponudbe, ki bodo prispele po razpisanem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, komisija ne bo upoštevala in bo o tem obvestila ponudnike.
Odpiranje ponudb bo komisijsko, in sicer 19. 12. 2008, ob 13. uri, v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale.
7.	Kriterij za izbor
Edini kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine s strani ponudnika.
Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet tega razpisa. Prodajalec lahko ustavi postopek prodaje do sklenitve pravnega posla. V tem primeru se ponudnikom vrne morebiti vplačano varščino brez obresti.
Kupnino bo najugodnejši ponudnik dolžan poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe. V primeru, da kupnina ni plačana v tem roku, se pogodba šteje za razdrto in se vplačana varščina obdrži. Kupnina se nakaže na račun prodajalca Občine Domžale, št. 012230100001491, odprt pri Banki Slovenije.
8.	Informacije
Podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so dostopni na Občini Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, tel. 01/7241-110. Ogled nepremičnine je možen po predhodnemu dogovoru.
Občina Domžale, župan, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, na podlagi 35. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, 16/04 - UPB)
vabi zainteresirane kandidate k oddaji vlog o zainteresiranosti za pridobitev koncesije za izvajanje
javne službe programa predšolske vzgoje in varstva na območju Občine Domžale
Kandidati naj predložijo poslovni načrt, v katerem predstavijo objekt, v katerem nameravajo opravljati javno službo, želeni obseg izvajanja javne službe, način financiranja, strukturo oddelkov in razpoložljiv kader.
Kandidati bodo vabljeni na razgovore.
Poslovni načrt z osnovnimi podatki in navedbo kontaktne osebe mora biti poslan do 25. 12. 2008 na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale, tel.: 01/7241-05.
Občina Domžale
kultura bivanja d.o.o.
MIZARJA IN PRIUČENEGA MIZARJA ZAPOSLIMO ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE (NI POGOJ)
Forma d.o.o., Dragomelj 83, Domžale, Tel.: 562 63 30, Gsm: 040 214 328

<*
*
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15t 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacij ski čas:
Ponedeljek od 13. -18- ure
Torek od 9. - 12. ure
Sreda od 13. - 18, ure
Četrtek od 13. - 18. ure
Petek od 9.-12. ure
Naslednja številka Slamnika izide 19. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov pa je torek, 9. december 2008. Voščilnice in dobre želje za leto 2009 bomo sprejemali do vključno 12. decembra v Kulturnem domu Franca Bernika, do 12. ure, ali do 14. decembra, na elektronski naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
Naš proizvodni program si lahko ogledate na www.laros.si
Laros d.o.o.. Ljubljanska 45 - bivši Stol, 1241 Kamnik Tel. 01839 53 51,0183115 52, e-mail: laros@siol.net Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 7. dol 5. ure
stran 27	OBJAVE	»j—Egg« ^IP	
			
löstüna 1
epnik
- pomočnika v kuhinji (m/ž)
Honorarno zaposlimo:
Prošnje pošljite na naslov:
Gostilna Repnik, Vrhpolje pri Kamniku 186, 1240 Kamnik ali nas pokličite na telefon 01 839 12 93 ali gsm 051 300 357.
Smo gostilna z dolgoletno tradicijo. V naš kolektiv vabimo vse, ki jih veseli delo z ljudmi, so odprti, komunikativni, prijazni in dinamični.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon. - pet.: 8.00 - 19.00 sob.: 9.00 - 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterina-noe.net
%
mali oglasi
"O
IZVEDBENI OBLIKOVALEC
za grafično oblikovanje, prelome in pripravo tiskovin (oglasi, katalogi, časopisi, revije, CGP,...);
Od kandidatov pričakujemo poznavanje programov: InDesign, Photoshop, Corel Draw, Illustrator, Flash... in vsaj 2-letne izkušnje na področju oblikovanja oz. preloma tiskovin. Zaželene so tudi izkušnje na področju copywriterstva. Stimulativno plačilo. Delo poteka v Kamniku.
Prošnje pošljite najkasneje do 15.1.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, ali na info@ir-image.si.
Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si.

FOIIMA
kultura bivanja d.o.o.
Nudimo vam izdelavo pohištva, razreze iveralov in ivernih plošč, oblepljanje robov, izreze, drobno okovje z možno dostavo.
Forma, kultura bivanja d.o.o., Dragomelj 83, Domžale Delovni čas: 8.00 -17.00
Tel.: 01 562 63 30, Fax: 01 562 63 27, Gsm: 040 214 328
TAKSI KAMNIK - NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE 24 UR DNEVNO. Domžale-Ljubljana 12 €, Domžale-letališče Brnik 15 €. Baltazars, E. Stankovič s.p., Kamnik
Tel.: 031/713 421
GRADBENIŠTVO BALTAZARS - opravljamo zidarska, fasaderska, zaključna, sobopleskarska dela, knauf ter adaptacije. Naročila izvedemo pred rokom, kvalitetno in za pravo ceno! Baltazars, E. Stankovič s.p., Kamnik Tel.: 070/812-470 ali baltazars@email.si
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o. Domžale Tel.: 041/789-711
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE
vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezenšek Marija s.p., Krožna pot 62, Domžale Tel.: 040/268-090
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat., KECELJ Martin s.p., Lukovica.
Tel.: 040/550-040.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za OŠ, SŠ in gimnazije. Veliko izkušenj s poučevanjem, pridem na dom.
Tel.: 040/168-454 (Gregor, študent)
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole INŠTRUIRAM po ugodni ceni.
Tel.: 041/605-391(Domen, študent)
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN OSNOVE ELEKTROTEHNIKE. Tel.: 01 7238 157, 041/322-571
(Uroš, študent)
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in KEMIJO za osnovne in srednje šole.
Tel.: 040/743-399 (Branka,
študentka.)
VZGOJITELJICA NUDI VARSTVO malčkom od 1 do 3 let. Rebeka Vrhovnik s.p., Kamnik Tel.: 041/708-077
IZKUŠENA NEGOVALKA vam nudi pomoč, prevoz in nego na domu.
Sašo Us s.p., Blagovica. Tel.: 051/325-117, Nina.
DRUŽINA IŠČE VSAKODNEVNO POMOČ v
gospodinjstvu
(pospravljanje hiše, likanje). Tel.: 041/737-396
VARSTVO - s februarjem IŠČEMO VARSTVO
za enoletnega fantka na relaciji Vir-Bežigrad.
Lahko tudi na našem domu.
Tel.: 051/413-220
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840
sam
na^/epša doživetja
V top dom

v sredo, 10. decembra
vas vabimo na otroške delavnice
v trgovino SAM JARŠE, od 17.00 do 19.00 ure.
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	www.sam.si
Si Mercator Center Domžale
i nt i m i s s i mi
Informacije in prijave:	,
01 2006 111 • www.kompas.si '

C KO Finančna točka
premoženjsko svetovanje, (JLo,o.
NLB®
PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE lAČNt - TOAST PIRAT SPECIAL.
KSJK./UIM IIS r.lFlUMI \
-	\ a j Ii« I j iv blagovne *nafnkc
-	Uguilriosii tu pmcrtvicnja na prodajnih mcültb
-	Posebne ugodnosti zn Mercalur Piku k u rtiča rje
Pustite se presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
I' Jt	
CVETLIČARNA ARBORETUM MERC ATOR CENTER DOMŽALE	
praznične dekoracije ^H^CKu^^^^^^^I « ^ s it rfllH'i'l U (11-111 ."sjt	
\\ 1 17 f JA
p"
:	28. decembra!
Zlatarna Celje j
www, zhtartii'Ce lje.su
■

-50%
^^^^	na flnlf^no artikla
PRAZNIČNA PONUDBA V DECEMBRU
PE Domžale, tel: 01/ 724 41 80
mESsnn opsihr
www mestn a-opti ka.sl
SimPLE
FRIZERSKI SALON

a» i
»II
w
perilo, ki razvaja

SAXTAXA
		t r\ i	ANA—
	IVI u	D!	
B£A\rnQ\j£
PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
urarstvo
HETB
1892
Poleg ur ESPRIT, CERRUT11881, PIERRE CARDIN pa Vam lahko ponudimo tudi pestro izbiro nakita znamk CERRUTI1881, PIERRE CARDIN, ESPRIT.
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI ČAS:	od 9. do 21. ure ^^ffl od 8. do 21. ure	od 9. do 15. ure
Sod 9. do 19.	od 9. do 13. ure