Tudi gospodinisko nadalievalno šoistvo v Dravski banovini lepo napredute. (Sklep a-ro.ine^a Ifčaja 7.» u^itfjice KOMpo<Iiiiji>li<> iiHdalfetalnih -iol.) V prostorih zavoda »Vesne« v Mariboru se je vršril od 18. do 29. avgusta t. 1. uvodni tečaj za učiteljice, ki so že delovale ali žele v bodoče delovati na gospodinjskomadalje« valnih šolah. V tem uvodnem tečaju naj bi se prosvetne delavke seznanile z miseinostjo kmetskega ljudstva, prodrle naj bi v dušo kmetske žene, dobile vpogled v kmetsko dru* žino, spoznale nje delo, trud in trpljenje, pa tudi veselje do lastnega ognjišča, rodne zem« lje in kmetskega doma. V>to svrho so se vršila vsak dan predpoldne in popoldne primerna predavanja po naslednjem razporedu: 1. Pomen nepokvarjenega kmetstva za zdrav organizem človeške družbe. Bostvo kmetskega stanu. Dežela in mesto. Izobraže« valno=vzgojno delo med kmetskim ljudstvom. (Podavatelj referent za kmetsko nadaljevalno šolstvo g. Jože Krošl.) 2. Občestvo na kmetih, družina, vas. Ob* čestvena državljanska vzgoja. (Pod. g. prof. Jože Jeraj.) 3. Narodopisje. >Pomen. Odsev kmetske duše v kmetski kulturi. Kako gojiti umetni* ški čut na kmetih. Ljudski obdčaji, narodne noše. (Pod. g. prosvetni inšpektor dr. Franc Kotnik.) 4. Kmetska žena v slovenski literaturi. (Pod. g. prof. dr. Ivan Dornik.) 5. Kmetska poslopja in pohištvo. (Pod. g. prof. Fran Baš.) 6. Razvoj kmetskega stanu. Sedanji go« spodarski položaj. (Pod. g. ing. Primož Si= monič.) 7. Zdravstvo. Higijena žene. Bolezni v kmetski hiši. Nega dojenčkov in otrok sploh. Nega bolnikov. (Pod. primarij g. dr. Josip Benčan in dr. Vrtovec.) 8. Socdalno skrbstvo na deželi. (Pod. rav^ natelj dečjega doma g. Sl. Dimnik.) 9. Metoda pouka na gospodinjsko^nada« Ijevalnih šolah, učni pripomočki. (Pod. uči= teljica ga. Anka Mešičkova.) 10. Pravilnik za gospodinjskcnadaljevaU ne šole. Poslovanje. (Pod. g. referent Jože Krošl.) Tečaja se je udeležilo 22 posvetnrih uči« teljic in 3 šolske sestre in sicer: Bandel Marija iz Brežic, Bojec Štefanija iz Petrovč, Borštner Josipina, Bratanič Ma* rija liz Ormoža, Grošelj Nada iz Maribora, Hrast Ivanka iz Makol, s. Horvat Rozalija iz Ptuja, Jager Marija iz štor, Janko Marija iz Starega trga pri Raikeku, Kocijančič Julija riz Trzina. Kotnik Ana iz Sv. Jakoba v Slov. go* ricah, Kralj Marija iz Vurberga, Kulovec Vi» ka iz Volte vasi, Mercina IDanlica iz Graho« vega, Molan Marija s Pobrežja, Piano Ana iz Petrovč, Piano !Mara iz Šmartna ob Paki, Plavšak 'Marta iz Trbovelj. Potočnik Pavla z Donačke gore, iPremrov Marija iz Graho« vega, Štancer Ana, Štukelj Vida iiz Franko« lovega, s. Toplak Romana iz Slov. IBistrice, Vodopivec Olga iz Sodražice, Vodušek Anica z Donačke gore. Dne 29. avgusta se je tečaj skupno s te» čajem za učitelje kmetskih nadaljevalnih šol slovesno zaključil ob prisotnosti pomočnlika bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja, ki je imel ob tej priliki daljši, globoko zamišljeni gos vor, iz katerega bodi tukaj posnettih le nekaj stavkov: »Posebno skrb moramo posvetiti v naši državi kmetijstvu. Agrarna zemlja ima nebroj latentnih siJ in skritih zakladov, ki se dajo izkoristiti. Zato pa je treba, da je naš kme« tovalec naobražen, da je v zvezi s sodobnim napredkom svoje panoge, da je skrben go« spodar, da je v svoji potrošnji racionalen in da izkoristi vsako priliko za pridobivanje in ojačanje svojega gaspodarskega položaja. Za» to posveča naša uprava posebno pažnjo pro» svetljenju našega kmetskega prebiivalstva. Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole so glavno sredstvo, potom katerega se naj širi sistematična kmetska prosveta na deželi. Posebne kmetijske in gospodinjske šole so pač v stanu posameznikom nuditi temeljitej« šo kmetijsko, oziroma gospodinjsko naobraz« bo, vendar v naših prilikah ne bodo mogTe v kratkem času bistveno izpremeniti sploi* ncga kulturnega nivoja našega kmetovalca. Zato moramo kmetsko in gospodinjsko na» daljevalno šolstvo z vsemi silami pospeše« vati, ker priičakujemo od njega najhitrejši učinek, ki bo rodil za kmeta praktične sa* dove... Za napredovanje narodne prosvete je zato nadaljevalno šolstvo posebne važnosti. Učitelj dobiva vpliv na zrelejšega mladeniča, bodočega gospodarja, kateremu bo ostal tra» jen svetovalec in prijatelj. Učitelj sam se bo s takim občevanjem še mnogo bolj poglobil v dušo kmetovalca, spoznal njegove potrebe, po»peševal njegove težnje ter mu bo ob strani stal tudi v težjih časih... Naša kmet* ska dekleta in naše kmetske žene slove po svojih vrlinah. Upam si brez pretiravanja trditi, da je kmetska žena ona, potom katere je mogoče dati našemu selu bistveno drugo Mce ter ga spraviti na višjo stopnjo v vsa« kem pogledu... Zaradi tega vam prav po» sebno polagam na srce, da cenite tudi važ« nost in pomen dela na gospodinjskih nadaljes valnih šolah, ker one niso namenjene samo napredku kmetske žene in kmetskih deklet, temveč vsega kmetskega doma in njegovega gospodarstva... Povsem se zavedam težav, ki so z^ezane z vašim delom, in vem, da je treba mnogo ridealizma in vztrajnosti. ako hočemo priti do uspehov in to naj vas bodri ter naj vam da potrebne duševne in telesne sile za uspešno delovanje v vašem lepem po klicu.« Od profesorskega zbora je nato govoril še g. ing. Simonič, na kar sta se v imenu uči« teljstva zahvalila v izbranih besedah, kraljev* ski banski upravi, posebno še gospodu pod* banu in slednjič tudi vsem predavateljem, ravnatelj meščanske šole g. Melhijor Rismal iz Slov. Bistrice in gdč. Vika Kulovic iz Vlte vasi. Potem je g. podban razdelil udeležencem obiskovalna izprtičevala in se pri tem z v>sa« kim razgovarjal o krajevnih razmerah in o možnosti njegovega udejstvovanja na kmet== skih in gospodinjskih šolah. V obednici »Vesne« se je nato v najbolj* šem razpoloženju vfšil lepo uspeli banket pod vodstvom ravnateljice gospe Rapočeve, ki je kot gospodinja pozdravila gospoda pod* bana in vse navzoče. Tu se je g. podban z vznesenimi besedami najprej spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in z »Živijo« vzkliki na kraljevo rodbino je sledila pesem za pess mijo. In pesem — tako je poudarjal g. pod= ban ob slovesu — naj zveseli, bodri v delu nas, naj prinese žarek veselja in zadovoljstva v sleherno kmetsko hišo. Tako je naglo pretekel čas in s prisrčnim »Na svidenje pri praktičnem tečaju! Na svi= denje pni občestvu!« so se razšli tovariši in tovarišice po vsej Dravski banovini. Da bi njih trud bil poplačan z dobro uspelim delom med narodom!