v*" f/l /^o ooate < GBOSOP1.3E sc / > rt»."». jštn J J^, ««^ fOSTOJNft TV leto 1985 \ /?cV / >N S u -RIBNICA O \ letnik XXXII 1JaijuuJht r geografski obzornik VSEBINA časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo Marjan Klemenčič: LAKOTA PO SVETU Uvodnik LAKOTA PO SVETU 6 KRIVEC ZA LAKOTO: NARAVA ALI DRUŽBA 8 SVETOVNA TRGOVINA S HRANO 12 JE JUG POSEBNO "OBDARJEN Z NARAVNIMI NESREČAMI 16 PAS LAKOTE 18 SAHEL 20 PRIZADEVANJA ZA POVEČANJEM PRIDELAVE HRANE 27 SVET BREZ LAKOTE - MOŽNA RESNIČNOST ALI UTOPIJA? 31 LITERATURA 32 Geografski obzornik, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje Uredniški odbor: mag. Slavko Brinovec, dr. Božidar Kert, dr. Franc Lovrenčak, Cita Marjetič, dr. Mirko Pak, Jelka Simčič, Maja Umek, Mira Verbič, dr. Metod Vojvoda Urednik: mag. Slavko Brinovec, 6 4000 Kranj, Mlakarjeva 2B Upravnik: Cita Marjetič, Lektor: Soča Svigelj Cena posamezne številke: za člane GDS 500 din, za študente 300 din, za nečlane in ustanove 600 din, za inozemstvo 800 din Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. GO izhaja s finančno pomočjo izobraževalne skupnosti Slovenije Tisk: Tiskarna Inštitut Golnik Geografski obzornik Leto 1985 YU ISSN 0016-7274 letnik XXXII/3 Marjan Klemeni!! LAKOTA PO SVETU V letošnjem letu je mnoga območja po svetu ogrožala ena največjih nadlog -lakota. Človeštvo se je na različne načine angažiralo in organiziralo, da bi pomagalo tistim območjem, ki so zaradi lakote najbolj trpela. Ljudje so zbirali hrano in denar in ju pošiljali na ogrožena območja, prirejali so koncerte in dobrodelne prireditve. Vse to so delali, da bi pomagali ogroženemu prebivalstvu. V take človekoljubne akcije so se vključevali ljudje različnih starosti, aktivni so bili mladi in stari, in različnih usmeritev. Mnogo življenj je bilo rešenih s takimi akcijami. Zato, da bi učenci in učitelji bolje razumeli problem lakote, smo se odločili, da ga prikažemo v tematski številki Geografskega obzornika. Radi bi predstavili vzroke, zaradi katerih številna območja vedno bolj občutijo pomanjkanje hrane. Pokazali bi radi prizadevanja za povečanje pridelave hrane. Predstavitev tega problema bi morala spodbuditi tako učitelje kot učence, da se vanj poglobe, da ga začno proučevati in razumevati. Od prejšnjih tematskih številk se slednja razlikuje po tem, da jo je pripravil en sam avtor. Naprosili smo dr. Marjana Klemenčiča, da poskuša problem lakote predstaviti v Geografskem obzorniku z različnih aspektov. 2eleli smo, da bi tako dobili celovito podobo problema in njegovega razreševanja. 5e na nekaj bi radi opozorili bralce Obzornika. 2e v prejšnjih številkah smo prosili za mnenja in ocene tematskih številk, istočasno smo prosili za sugestije, kakšne naj bi bile bodoče številke. Odmeva ni bilo. Upamo, da bo ta poziv bolj odmeven. 2elimo, da bi se Obzornik približal željam in potrebam učiteljev in interesom geografske vzgoje in izobraževanja. Urednik LAKOTA PO SVETU Lakota je bolj ali manj splošen pojav, saj le manjši del svetovnega prebivalstva ne trpi pomanjkanja hrane. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je objavila, da kar 700 milijonov ljudi trpi lakoto. Njim je treba prišteti stotine milijonov ljudi, ki so na robu lakote. Zmotno je mnenje, da je lakota stvar le "nerazvitega" dela sveta. V najboqatejši državi na svetu, v ZDA, je statistični urad leta 1972 ocenil, da najmanj 10 do 12 milijonov Američanov strada, ker nimajo denarja za hrano. Iz poročil sredstev javnega obveščanja lahko sklepamo, da se stanje z gospodarsko krizo še zaostruje. Za državo in človeštvo pa postane lakota tragično dejstov, ko ljudje začno umirati. Po podatkih FAO zaradi pomanjkanja hrane *saj< dan umre okoli. ?.Q.flOO ljudi, od tega skoraj polovica otrok; ali kakor smo lahko prebrali v Časopisu: vsak dan za Hirošimo mrtvih zaradi lakote. Zaradi različnih vzrokov so podatki o žrtvah lakote približni in prihajajo v svet zakasnitvijo. V Sahelu je v obdobju 156 8-1972 od lakote umrlo od 150.000 do proizvodnja hrane in trgovina z flti v afriki_ 1966 68 70 72 74 76 78 80 1982 -13 § o o ■11 so PROIZVODNJA HRANE PROIZVODNJA HRANE NA PREB. 6 25 a 000 I Mi. Leta 1973 na| fc! zaradi i.tkale v LUopifi omrJo <*>! m!lijwv» ljudi. Leta 1978 (e etJopikA v!»c'a tpofcčtift, tla fMii|'>n ymjr# iafcof».. Leta 1985 iiai hI &My > iw fflfy "^l'-™" lačnih, 30 milijonov na i bi |ih hiio f/u V pretckjfrttl «n ie c*jo®f*l* POfJoft'»^ al! ** tf.*^'»!«, V {«lih Itt&.l^ I« zaradi oomarijk.inja krompirja umrlo rvd fafcote ?Mi»i cm«»? Cl&fHf* /«! *»iM« '>1 »vflta pozitiven, sa| so na primer <. Afriki >ftt« t v/0 gl^ail> »amov hran« n* pretivaic8^Je«a,i>S4 pa MfflLttJS* ¡¡Bm*" h. Atrito mairfn» arIAUrt* hry Im n*ai g«a riMnfr». v *a**!*am pav; pa calo nazaduj* kljub izradoo »iflframu r»ravf»mu prirMTj ^«M/aliUa - «aW/a»*4 r&tnht\ olr KtVdrfv"it**** r\» v ^h«t f 15 JE JUG POSEBNO "OBDARJEN" Z NARAVNIMI NESREČAMI? Naravne nesreče oziroma visoka stopnja verjetnosti, da pride do njih (natural hazards) močno ali celo usodno vplivajo na prehranitvene možnosti prebivalstva. Bolj ali manj vsakodnevna poročila o žrtvah naravnih nesreč oblikujejo v ljudeh določene stereo-tipe: da je v Afriki suša, da so v Indiji poplave, da so v Iranu potresi itd. S tem v zvezi pogosto slišimo, da usoda pač najbolj tepe reveže. Ali je res revnejši del sveta "deležen" večine naravnih nesreč? Doornkamp (1982) je opredelil območja gospodarsko manj razvitega sveta (Juga) glede na pojavljanje naravnih nesreč v zadnjih petdesetih letih, v katerih je izgubilo življenje vsaj 100 ljudi. Opredelil je pet osnovnih vrst naravnih nesreč (potresi, zemeljski plazovi, poplave, suše, tajfuni), izvzel je le vulkansko delovanje. Le pogledamo kontinente, je SS&g v zelo dobrem položaju. Poleg obsežnejšega sahelsko-somalijskega pasu, po- ?o'sto prizadetega s sušo, so z naravnimi nesrečami prizadeta le manjša območja atlaški predel s poplavami in potresi). Močno je prizadeta Azija s tremi "težišči": indijsko podcelino (poplave, potresi, zemeljski plazovi), jugovzhodno Kitajsko (poplave" potresi) in iransko-afganistansko območje (poplave, potresi). Poleg tega je ves vzhodni rob azijske celice z indonezijskim otočjem podvržen potresom ter deloma katastrofalnemu delovanju tajfunov. Latinska Amerika je ogrožena predvsem na vsem andskem območju (potresi, poplavi, zemeljski plazovi) ter s poplavami ob brazilski obali. Večino naštetih območij v Aziji in Latinski Ameriki prizadene več vrst naravnih nesreč. O nesreči govorimo takrat, kadar človekovo življenje ali imetje ogrožajo naravne sile. Človeška družba je sposobna vedno bolj spreminjati naravno okolje, hkrati pa se tudi varovati pred naravnimi nesrečamj. Otfrjgs družbe da narave v gospodarsko manj razvitem delu sveta je v dobršni meri se "efetanzlvep". Zaradi nizke razvojne stopnje proizvajalnih sil in standarda so mmžice slabo zavarovane pred uničevalnimi učinki naravnih procesov. To nezavarovanost države "plačujejo" z desetinami, sTotinami in celo desettisoči mrtvih. Gospodarsko razviti del sveta z močnejšimi posegi v okolje (gradnja nasipov, regulacije rek, pogozdovanje itd.) lahko močno omili posledice naravnih nesreč. Posledice so največkrat povsem nasprotne tistim v revnih predelih sveta; v prvem primeru je velika materialna škoda in malo človeških žrtev, v drugem primeru pa je ob sorazmerno majhni neposredni materialni škodi veliko umrlih ljudi. Naravni ekosistem v zmernih geografskih širinah je veliko stabilnejši kot v tropskem pasu. Poleg tega je človek na območjih zgostitve prebivalstva v gospodarsko razvitih državah poskrbel za zmanjšanje verjetnosti naravnih nesreč (gradnja nasipov, zapornic, ustrezen način izrabe zemlje itd.). Zaradi boja za preživetje ali pridobitev osnovnega standarda človek v gospodarsko manj razvitih državah "sam sili v nesrečo". Ob že sila občutljivem (labilnem) naravnem ekosistemu se prebivalstvo kopiči na ogroženih območjih (poplavna, potresna ¡tri,), ne da bi poskrbelo za ustrezno zaščito. Tako se v državah v razvoju vse pogosteje pojavljajo "naravne nesreče", ki so posledica stihijskega družbenogospo- 16 darskega razvoja. Vzrok za tak razvoj pa lahko iščemo na Severu (za nekatere je to preveč enostransko "določevanje" krivca), v "divjem plesu potrošništva". Človek na Jugu je izgubil orientacijo v odnosu do narave takrat, ko so ga zunanje siTe potisnile v "kolesje svetovnega trga". Pred tem je pridelal hrane vsaj za preživetje (ob občasnem stradanju), sedaj pa ne more prehraniti sebe, ker mu je Sever "pomagal", da je prišlo do demografske eksplozije, hkrati pa zahteval, da pošilja hrano na "svetovni trg". PAS LAKOTE V zadnjem času se je v geografski literaturi pojavil izraz "pas lakote" (Kunkel, G., 1981). Tudi lakota Je lahko predmet geografske obravnave, kadar zaradi povečane smrtnosti, manjše odpornosti proti boleznim in manjše delovne storilnosti odločilno vpliva na razvoj pokrajine. Območja lakote obsegajo v grobem precejšen del tropskega pasu, pri čemer so Izvzete nekatere bogate države. Po geografskih značilnostih so si posamezna območja med seboj zelo različna, saj poleg celotnega tropskega sušnega in polsušnega pasu segajo v vlažnotropski pas. V družbenogeografskem pogledu prizadeva lakota naslednja območja: a) območja, kjer so se razvile pomembne svetovne kulture (na primer Indija), In tudi območja, ki so bila kolonizirana v zadnjem stoletju (dobršen del Brazilije, itd.); b) območja, na katerih prevladuje živinoreja (Sahel), oziroma poljedelstvo (na primer Bangladeš); celinska območja, In tista, ki Imajo naraven izhod na morje. Takih in podobnih nasprotij bi lahko našteli še več, na primer pri gostoti prebivalstva, lastništvu zemlje, višini narodnega dohodka, razpolaganju z naravnimi viri. PAS LAKOTE ■1 območja pogoste lakote e3 območja občasne lakote Vsa območja, ki jih ogroža lakota, lahko označimo kgt periferna In marginalna. Oba izraza se v zadnjem času pogosto uporabljata tudi v geografiji. Jasne pomenske razlike med njima sicer ni, vendar so na splošno 'periferna (robna) območja tista, ki 18 ležijo na robu osrednjih (osnovnih) pokrajinskih enot (pasov), ki so zelo primerna za poselitev. Med periferna območja bi lahko uvrstili polsušne In gorate predele, pa tudi območja tundre. Marginalna (obrobna) območja naj bi bila tista, ki so na obrobju širšega družbenogospodarskega dogajanja. V globalnem pogledu lahko govorimo o območjih, ki so revna, brez prave moči vplivanja na svetovni trg in ki imajo velike probleme pri uvajanju sodobnega gospodarstva (industrije); za taka območja pogosto pravimo, da so vključena v periferni kapitalizem. 19 SAHEL To je območje, kjer vladajo surovi življenjski pogoji. Skoraj modno zanimanje "zahodnega človeka" za življenjske stiske prebivalstva v Sahelu pa ima vendarle tudi objektivno ozadje: čutimo, da je svet vse bolj usodno povezan v celoto, ki ji vladajo ozki gospodarski zakoni. Skoraj ves svet se je vključil v dirko za "razvojem", ki se v življenju odraža kot pogosto prav vulgarno kopičenje potrošnih dobrin. Vprašanje je, ali so pogoste lakote v zadnjem času v Sahelu tudi posledica širših družbenih sprememb, ali so pa le odraz negostoljubnosti narave. Prispevek nima namena odgovarjati, pač pa opozoriti na naravne in družbene spremembe v, Sahelu v času dolgotrajne suše (lakote). Kaj je Sahel? "V geografski literaturi je ta beseda postala ime za prehodno ozemlje med južnim robom puščave Sahare in travnato savano na severnem robu vlažno-suhih tropov". (Gams, I., 1975). Za omejitev Sahela se večkrat uporabljajo fjtpgeo-grafski kriteriji, po katerih se nahaja območje med severnima mejama uspevanja" "trave kram-kram in oljnega drevesa karita, kar približno ustreza izohijetama 150 in 750 mm. Najpogosteje uporabljen kriterij razmejitve Sahela pa je klimatski, pri katerem se severna in južna meja omejujeta z izohijetami. Običajno še zajeverno fr- mejo uporablja izohijeta 200 mm, za južno pa 600 mm. Seveda pa v literaturi srečamo tudi drugačne vrednosti: od 100 do 250 mm za severno in od 400 do 75u mm za južno mejo. V obdobju suše 1968-1973 se je meja Sahela pomaknila proti jugu za 100 do 150 km In je južna meja dosegla približno 1000 mm izohijeto. K Sahelu prištevajo večji ali pomemben del naslednjih držav: Mavretanije, Senegala, Gambije, Malija, Nigra, Burkine Faso in Čada (Razvivajuščisja strani, 1983). Nekateri prištevajo zraven še Sudan, po Gamsu (1975) pa sega od Atlantika do Rdečega morja. V prispevku se bomo omejili na pas od Atlantika do države Sudan, torej na območje "klasičnega" Sahela. O klimatskih značilnostih Sahela je podrobneje pisal Gams (1975), zato navajamo le drobno klimatsko značilnost, povezano s sušnostjo. Leta 1972 je na meteorološki postaji Bol v Čadu s povprečno srednjo letno količino padavin 329 mm (35-letno opazovalno obdobje) padlo le 58 mm dežja. Podobnih primerov je bilo še več, celovitejšo sliko pa onemogoča redka mreža meteoroloških postaj. Druge geografske značilnosti, posebno še v sušnem obdobju 1968-1973, pa so naslednje. Več kot 80% vodnih virov Sahela imajo večje reke: Senegal, Niger, šari ter jezero Cad. Navedene reke tečejo večji del južneje, v območjih z več kot 1500 mm povprečnih letnih padavin. Velika kolebanja vode v teh rekah povečuje alohtonost v sahelskem pasu. Vodni pretok Nigra v Kulikoru (zgornji tok reke na južnem robu Sahela) znaša v povprečju od 5,3 tisoč m'/s septembra do 65 m'/s aprila. Podobno je s povprečnim mesečnim odtokom Senegala v Bakelu, saj niha od 3,3 tisoč m»/s septembra do 1 mJ /s maja. Povprečni letni odtok velikih rek v Sahelu znaša 135 milijard m'; v sušnem letu 1972 je znašal le 75 milijard m', v vlažnem letu 1957 pa 175 m'. 20 Tabela 4: Letni vodni odtok rek v Sahelu letni odtok v vstopu v mlrd mJ pri Sahel srednji letni odtok pri izstopu iz Sahela srednji 1. 1975 Senegal 23,6 11,2 18 Niger 67 29,2 31,2 Logone/šari 46,2 18 38,5 Vin L'economie des pays du Sahel, 1976, v: G.F. Radčenko: Stran'i Sahelja, Moskva 1983. Gospodarstvo sušnih in polsušnih območij od nekdaj sloni v glavnem na različnih vrstah ekstenzivne živinoreje. V Sahelu je potrebnih 8 do 10 ha pašnih površin za prehranitev ene odrasle krave; marsikje je potrebna še večja površina, ker vsebujejo trave malo proteinov. Razumljivo je, da je v takih pogojih možna le selilna živinoreja. Leta 1971 naj bi bilo po podatkih FAO v sedmih sahelskih državah naslednje število živine: 21,5 milijona govedi, 18,2 milijona ovac, 20,2 milijona koz, 1,8 milijona oslov in 1,7 milijona kamel (Radčenko, 1983). Zaradi težav pri popisovanju števila živine so tudi ti podatki (kot tudi iz drugih virov) le bolj ali manj točne ocene. Domača ljudstva so se morala močno prilagoditi naravnim pogoje, da so preživela; to so dosegla z visoko stopnjo mobilnosti. Živinorejci si prizadevajo za kar največ živine - za preživljanje enega prebivalca pri tako nizki produktivnosti so potrebne tri do štiri krave. Poleg tega je potrebna živina za prodajo, da si prebivalci lahko kupijo osnovne življenjske potrebščine (pa tudi neveste), ne nazadnje pa ima lastništvo večjega števila živine tudi prestižni pomen. Tradicionalna selilna živinoreja, ki se je oblikovala skozi mnoga stoletja, sloni na dobrem poznavanju ekoloških razmer in prilagajanju družbenega ustroja. Na južnem delu Sahela, nekako na območju izohijete 350-400 mm, se pojavijo prve oblike selilnega poljedelstva. Prehod od pretežno živinoreje k pretežno poljedelstvu sovpada v povprečj u z izbhijeto 600 mm, torej z južno mejo Sahela. Tabela 5: Kmetijske površine v sahelskih državah (v milijonih ha) M S G Ma BF N C Skupna površina 103,1 19,6 1,23 124 27,4 126,7 128,4 Pašniki 20,2 12 0,4 37 16,2 29,1 35,9 Za poljedelstvo <19,8 primerne površine 2,1 6,3 6,3 14,2 8,9 10,8 od tega na območjih z več kot 600 mm padavin 0 3,5 0,6 7,4 6,0 0,5 13,4 njivske površine 0,3 2,4 0,2 2,0 2,7 2,8 1,8 od tega suho poljed. 0,2 2,32 0,2 1,85 2,7 2,78 1,69 namakane površine 0,07 0,08 0,02 0,15 0,02 0,02 0,11 Vir: L' économie des pays du Sahel, 1976 v: G.F. Radčenko: Stran'i Sahelja, Moskva 1983 21 M - Mavretanija S - Senegal G - Gambija Ma - Mali BF - Burkina Faso N - Niger C - Cad Poljedelstvo se je, podobno kot živinoreja, močno prilagodilo naravnim razmeram z veliko ekstenzivnostjo proizvodnje, torej s čim manjšim poseganjem v krožni tok snovi in energije. Po nekajletnem obdelovanju je potrebna 15-20 letna praha. "Sahelska tragedija", kot so nekateri imenovali sušo, je poleg Sahela zajela še severni del sudanske cone v zahodni Afriki, Sudan in Etiopijo ter obsežna območja v Keniji in v Tanzaniji. Prizadetih je bilo več kot 5 milijonov km! površin, na katerih živi več kot 60 milijonov prebivalcev. Suša je prišla po sorazmerno ugodnem in namočenem obdobju 1947-1968. 2e leta I%7 je padlo nekaj manj padavin, vendar še v okviru povprečja. Naslednje leto deficit padavin ni bil posebno velik, zato pa je bila sila neugodna njihova razporeditev. Na severu Nigra se je deževno obdobje začelo neobičajno zgodaj - marca in aprila, maj je bil pa že suh. Naslednja leta so bila zelo sušna in so dosegla višek leta 1972. Mesto Kano v Nigeriji je leta 1972 dobilo le 47% povprečne letne količine padavin, kar je najmanj, odkar merijo padavine. Tu začne vegetacija poganjati običajno v zadnjem tednu maja, leta 1972 pa se je začetek pomaknil na prvi teden v juliju, ker je prišlo do tolikšne zakasnitve padavin. Dež je ponekod ponehal že zgodaj avgusta, tako da je bil pridelek skoraj popolnoma uničen. Položaj se je zaostril leta 1973, ko je dež prišel zgodaj in opogumil kmete k zgodnji setvi, vendar je kmalu ponehal in mlade rastlinice so odmrle. Razporeditev padavin je za kmetijsko izrabo oziroma za vegetacijo pomembnejša od količine. V Sokotu na severozahodu Nigerije, kjer znaša povprečna letna količina padavin 675 mm, je bila dosežena ugodna žetev celo pri 400 mm padavin, vendar so bile le-te ugodno razporejene v vegetacijskem obdobju. Nasprotno se je primerilo, da je pri 1000 mm letnih padavin grozila lakota, ker je zaradi neugodne razporeditve padavin pridelek skoraj izostal (Oguntoyinbo, J.S., 1981). Osušili so se številni vodni viri, večji pa močno skrčili. Velike reke od Senegala, Nigra do Sare so leta 1972 imele le 30% do 50% povprečnih letnih količin vode. V aluvialni ravnici Nigra so se namakane površini» «¡krčil?» na nnlnvfcg kljub temu, da je Niger od vseh rek ohranil še sorazmerno največ vode. ZniJaig_.se je gladina talne vode^ kar je otežilo preskrbo prebivalstva in živine z vodo. Ker se je jte^ina piitvej-ITh vodnjakov osušila, so se ogromne črede živine zgostile okrog preostalih globokih vodnjakov. Produktivnost pašnikov se je močno znižala. Na območju Ferlo v Senegaliji, na primer, se je znižala od ene tone suhe snovi z enega hektara v povprečnih letih na nič leta 1972. Tega leta se je začelo strašno ponnfln)l^nle krme, zaradi česar je sredi leta 1973 število ovac in koz padlo za 80%^ v povprečju naj bi v Sahelu poginilo 30-40% ovac in koz (na jugozahodu Mavretanije in na severovzhodu Malija pa kar 80-90%), vsaj toliko pa so jih živinorejci odgnali proti jugu. 22 '^alžirija libija ! niger ÏGAmA" y*- T KgS 'tuRKlNA^- SJ^^r F AS 50 -.GVINEJA V V ¿OBALA » $ ^¡¿s KOSTI l S> supan Adzibuti nigerija etiopija sierr leone ' centrafrep .kamerun zaire j kenija Po nekaterih cenitvah je zaradi lakote trpelo v Sahelu okrog 6 milijonov ljudi, posredno ali neposredno pa je bil prizadet obstoj 12 milijonov ljudi. Desettisočl živinorejcev, ki so ostali brez živine, so se z družinami selili v mesta z upanjem, da bodoTam prišli do osnovne hrane. Spodobnim upanjem so bežali v mesta poljedelci, kj jim je zmanjkalo Žita celo za seme. Tako so še bolj kot pred tem mesta sedaj postala zbirališča revežev. g. - gambija gb -gvineja bissau "L območje ki ga je prizadela su&a 500 1000 km Tabela 6: Spremembe števila živine v Zarmangandi, republika Niger število I. 1968 % 1. 1972-75 ovce koze konji osli kamele 50.648 16X59 64.236 6.066 4.390 4.228 Vin Sidikou 1977, v: Oguntoyinbo, J.S., Climatic Variability and Crop Production In West Africa. GeoJournal 5.2., 147. V času dolgotrajne suše so bili porušeni vsi ritmi.Jdso se jih živinorejci držali, da so lahko preživeli; tako so morili tu3j_opustiU sezonska premikanja z živino, ker so zaradi pomanjkanja paše izgubila svoj smisel. Pastirji so z ogromnimi čredami iskali zadnjo možnost preživetja, in to je pomenil pohod proti jugu. Tu pa je razumljivo prišlo do zaostrjtve odnosov z domačini, starno" naseljenimi poljedelci. SUŠA V SAHELU 1968-73 Opisana suša pa za Sahel nI nekaj novega ali izjemnega ne po učinkih, intenzivnosti in ne po obsegu območja, ki ga je prizadela. V zadnjih 400 letih se omenja 22 suš. V tem stoletju so bile izrazitejše suše v letih 1910-1915, 1940-1944 ter že obravnavana v obdobju 1968-1973. Suša v letih 1910-1915 je znana po izrednem pomanjkanju padavin; izohijete so se pomaknile 200 do 350 km južneje od povprečnega dolgoletnega poteka (leta 1972 so za izohijeto 200 mm ugotovili "le" 180 do 200 km pomik proti jugu). V Senegalu in Nigru je bilo manj vode kot v sedemdesetih letih, višina gladine Cadskega jezera je bila najnižja v vsem opazovanem obdo- 23 bju, prav tako kot pretok Nila. Suša v letih 1940-1944 je bila nekoliko manj huda. Zadnjih 2000 let naj bi se, po mnenju strokovnajkov OZN, podnebje sušnih in pol-sušnih območij Afrike ne spremenilo. Pravilnost oziroma nepravilnost pojavljanja sušnih obdobij še ni zadovoljivo razjasnjena. Za večkrat prav dramatičen položaj prebivalstva v Sahelu med zadnjo sušo ni krivo le pomanjkanje padavin in njihova neenakomerna porazdelitev prek leta, pač pa tudi (nekateri govorijo, da predvsem) družbeni dejavniki. Med osnovne dejavnike pogosto prištevajo demografsko eksplozijo. V Sesetletju 1*950-1 %0 je znašala letna stopnja rasti prebivalstva pod 2%, v naslednjem desetletju pa je v povprečju dosegla 2,3%. Se bolj se je povečalo število živine, po nekaterih virih celo za 70% v dvajsetih letih pred začetkom suše I. 1968. Pritisk na zemljo se je povečal že v začetku stoletja. V predkolonialni dobi so v Šahelu prevladovali nomadi in polnomadi. Kolonialna oblast je v dobršni meri spremenila odnos sil v korist stalno naseljenih poljedelcev na škodo nomadov, to pa zaradi intenzifikacije proizvodnje in težnje po lažjem obvladovanju in nadzorovanju domačih ljudstev. 24 Tabela 7: Porast števila prebivalcev v sahelskih državah 1960-1978 štev. preb. v 000 povprečna letna rast v % 1960-1978 I960 1978 Mavretanija 970 1 540 2 A Senegal 3 110 5 380 3,1 Gambija 284 570 3,9 Mali 4 140 6 290 2,3 Burkina Faso 4 340 6 550 2,3 Niger 2 876 4 994 3,1 Cad 3 070 4 309 1,9 Vin U.N. Population and Vital Statistics Report. New York, 1979. Poljedelci so zaradi povečanja števila prebivalstva začeli širiti poljedelske površine tudi na pašniška območja. Uporabljali so tudi tisto vodo, ki je bila pred tem namenjena za napajanje živine. Poljedelci niso mogli več čakati skoraj 20 let, da bi zemlja obnovila hranljive snovi; raziskave so pokazale, da se je v Nigru samo v desetletju 1950-1970 doba prahe skrajšala na polovico. Zaradi zmanjšanja rodovitnosti prsti je bil pridelek vse manjši. Razumljivo je, da so prebivalci v takih kritičnih razmerah odhajali proti severu v obdobjih, ko je bil ugoden padavinski režim. Pri iskanju hrane so poljedelci in živinorejci izjemne kratkotrajne naravne razmere izkoristili, kot da bi bile običajne, zato je z zmanjšanjem padavin prišlo do nezavidljivega položaja. Do nedavna so bili živinorejci in poljedelci povezani v enoten družbenogospodarski sistem (izmenjava blaga), sedaj pa so postali konkurenti pri borbi za vodo in kmetijske površine. Tako porušena tradicionalna organizacija prostora je imela za posledico porušenje ekološkega ravnotežja. Marsikje so ob globokih vodnjakih uredili napajalnike, kar je povečalo število živine. Majhne skupine nomadov in polnomadov, ki so se pred tem stalno premikale po ustaljenih poteh in v ustaljenem ritmu, ki je sledil spremembam v naravi, so se zaradi velike potrebe po vodi pojavile skupaj na majhnem prostoru. S tem so se močno oddaljile od krmne osnove, ki je bila v sušnem obdobju še revnejša (potreba po še večjih premikih čred!) kot običajno. Zaradi zgostitve nomadskih skupin s čredami na ozkem prostoru le-te niso mogle nadzorovati svojih tradicionalnih pašnih območij. Stoletja veljavni tihi, a zelo jasno opredeljeni dogovori- med nomadskimi skupinami o načinu izkoriščanja pašnikov, so se podrli. Prišlo je do prave anarhije pri izkoriščanju naravnih virov. V takih pogojih je zelo težko pričakovati, da se bo prejšnji sistem hitro obnovil; posebno še, ker je sodobni družbenogospodarski razvoj izrazito nenaklonjen nomadskemu in polnomadskemu načinu življenja. Zaradi povečanega pritiska na zemljo naj bi bile, po ocenah nekaterih, sredi sušnega območja na mnogih predelih Sahela optimalne možnosti izrabe zemlje presežene dvakratno. Rastlinska odeja je posebno prizadeta v vlažnem obdobju, ko zaradi pre-IIrane paše ne morejo dozoreti semena. Za veliko večino prebivalcev v Sahelu je les osnovni energetski vir, zato praviloma nekaj deset kilometrov okrog mest ni več dreves. Kolikor je pojav zastrašujoč, pa je računsko povsem razumljiv, če vemo, da povprečna dnevna poraba drv na enega 25 prebivalca znaša 1,5 kg. V provinci Darfur v Sudanu so raziskovalci ugotovili, da ena družina "porabi" letno 50 dreves. To prav gotovo dodatno prispeva k degradaciji tal. Omenjene družbenogospodarske razmere vse močneje pospešujejo degradacijo tal in povečujejo mgč vodni in eolski eroziji. Obe vrsti erozije naj bi v Sahelu odnesli v povprečju 10 do 20 ton materiala z enega hektara. V posebnih pogojih se erozija precej poveča; tako so med zadnjo sušo satelitski posnetki pokazali izredno povečanje "oblačnosti" prašnih delcev, ki so se spuščali v Atlantik. Zaključimo lahko: 1. obdobje 1968-1972 Je bilo nadpovprečno sušno z razporeditvijo padavin, ki ni bila optimalna za rast vegetacije; 2. domačini so v tem obdobju trpeli hudo lakoto in utrpeli veliko gospodarsko škodo. 2e na osnovi močno posplošenega prikaza stanja in dogajanj med sušo je očitno, da je gjgvn! "]