informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
Uto 19	maj 1989	št. 180
Z E-kartico že kupujemo z dobrim imenom
v prejšnji številki E-informatorja smo objavili sestavek o rojstvu E-kartice. Danes z njo že lahko kupujete na večini prodajnih mest, ki smo jih navedli. Tam, kjer nalepke z odtisom emonskega znaka v pečatnem vosku še ni, bo v kratkem. Začeli smo tudi s predstavljanjem kartice v javnosti, za zdaj bolj skromno, kasneje pa bolj udarno. Dobili smo že prve pritožbe , ker niso prijavnic prejeli vsi. Razlog je v tem, da ni lahko obdelati 5.000 prijavnic, ki nam jih je izpisal EEC iz kadrovske evidence, in jih poslati do predvidenih imetnikov. Imamo tudi že lepši prospekt s prijavnico in v kolikor kdo še do zdaj ni dobil prijavnice, naj pokliče v E-interno banko, sektor E-kartice, da mu jo pošljemo.
Prvi imetniki jo že uporabljajo. Naj opišemo, kakšen je način nakupa in plačila. V trgovini bodo označene z nalepkami blagajne, pri katerih se bo plačevalo z kartico. Trudili se bomo, da jih bo čim več, vendar verjetno vse ne bodo, saj to ni nujno. Pri blagajni boste izročili kartico blagajničarki, ki bo preverila njeno veljavnost (v začetku velja kartica eno leto, kasneje pa dve leti) in pogledala še seznam »spornih« kartic. V kolikor bo šlo za večji nakup, bo blagajničarka poklicala v sektor E-kartice, kjer bodo glede na vaše dosedanje poslovanje, nakup (praviloma) odobrili. Ker vas kot rednega plačnika ne bo na seznamu neplačnikov, bo položila na strojček za odtis blanket računa in odtisnila vaše podatke in pgdatke prodajnega mesta. S ke-hiičnim svinčnikom bo vpisala še datum in znesek. Nato boste na vrsti vi. Blagajničarka vam bo dala v podpis račun. Pred podpisom vam svetujem, da preverite, ali je znesek na računu pravi, kajti s podpisom ga potrdite! Kasnejša reklamacija bo verjetno neuspešna! Eno kopijo računa vam bo blagajničarka izročila za vašo evidenco, dve pa zadržala. Domača evidenca je za vas zelo pomembna, kajti račune bo potrebno poravnati po prejemu obračuna. Tedaj boste denar morali imeti, sicer boste plačevali zamudne obresti.
V trgovini ali lokalu bodo kopije računov sešteli; en izvod seštevka s spiskom številk bodo poslali v sektor, drug izvod pa zadržali za lastno evidenco. Sektor bo dnevno vnašal račune v sistem (računalnik) tako, da bomo lahko sproti spremljali nakupe. Ob določenih datumih bomo naredili zbirnike in vam jih poslali v plačilo. Vi boste račune poravnali v predvidenih rokih tako, da vam bomo izdali toliko manjši ček za vnos vašega osebnega dohodka v knjižico, ali da bo banka poravnala račun v breme večjega imetja na vašem tekočem računu ali pa s položnico. Istočasno bo E-interna banka poravnala trgovinam račune. Tako bo krog sklenjen. Za svoje storitve bo E-intema banka trgovinam zaračunala določen odstotek.
Vse skupaj je precej enostavno, bilo pa je kar veliko dela s pripravo potrebnih obrazcev in programov. Sedaj lahko sistem v praksi preverimo in Po potrebi dopolnimo. Naj bo za zdaj toliko o samem načinu poslovanja. Pred nami pa je še posebna naloga, to je povezava vseh imetnikov kartice v skupnost ali klub. Tu bi lahko na eni strani vplivali na boljše skupno sodelovanje z imetniki v sistemu E-kartice, ter na drugi strani bili seznanjeni z možnostjo dobrih nakupov, dobrih izletov, kulinaričnih specialitet in podobno. O tem pa kdaj drugič.
IGOR KADUNC
• V KONICI SVETOVNEGA TURIZMA
Nova podoba gradu Mokrice
MOKRICE, 4. maja - S podpisom pogodbe o 30-letnem poslovnem zakupu gradu Mokrice bo ob dokončanju obnovitvenih, restavratorskih in gradbenih del GOLF IGRIŠČE vpleteno v enkratni ambient patine časa starega gradu in obdajajočega parka z vso spremljajočo ponudbo, kakršno danes zahteva najpetičnejši svetovni gost.
S pogodbo, ki so jo podpisali trije nemški poslovneži: Miran Nomen-Fischer, ar-
hitekt Diethard Siegert in odvetnik Andreas Burghard s predstavniki Emona hotelov in Term Čatež, bo za posodobitev celotnega kompleksa zagotovljenih 15 milijonov DEM. Denar bo namenjen za: prenovo gradu, stare grajske kašče, hlevov in parka, ter za zgraditev golf igrišča z 18 luknjami (kar omogoča organiziranje mednarodnih Masters turnirjev), tenis igrišča, pokriti bazen s termalno vodo, nove konjušnice in druge spremljevalne
objekte, kot jih zahtevajo strogi mednarodni normativi. Ob še dveh restavracijah bo tako na voljo 350 postelj v hotelu in spremljajočih apartmajih.
Vse načrte prenove in izgradnje je pripravil nemški arhitekt, ki je med drugim v Miinchnu prenovil tudi Bavarski državni urad.
Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo z deli pričeli to jesen, dokončali pa naj bi jih spomladi leta 1991.
Obnovljeni renesančni
dvorec, v funkciji modernega mondenega turizma bo za Emono pomemben, je med drugim poudaril direktor Emona hotelov Janislav Vehovar za naš »vstop« v službo vrhunske hotelske tehnologije ter gledano dolgoročno v prenos tako zahtevnega dela tudi v druge hotelske organizacije Emone. Vzporedno bo zagotovljenih 150 delovnih mest, za kar bo treba nove delavce posebej in specialno šolati oziroma došolati. ADELA AČKUN
• EMONA INŽENIRING V AFRIKI
Šolski center v Kangabi odprt
Ob letošnjem Dnevu Emone so prejeli plakete Emone tudi člani strokovne skupine delovne organizacije Emona Inženiring: Rafael Usenik - vodja skupine, Marjan Agrež, Marko Jankovič, Jožef Krašovec, Aljoša Mata-novič, Darko Trobec in Miro Zgonc, za uspešno opravljena dela na projektu »Šolski center Kangaba« v republiki Mah.
Zaradi pogovorov, ki jih je bilo potrebno opraviti s predstavniki vlade in parlamenta republike Mali v zvezi z nadaljnjim razvojem dejavnosti Emona Inženiringa v tej državi, sem se lahko 15. aprila letos udeležil tudi otvoritve omenjenega centra. Tako sem se na lastne oči prepričal, kakšen in kolikšen posel ter nalogo je omenjena skupina opravila v tej, od nas več kot 4.000 km zračne linije oddaljeni deželi.
V Bamako, glavno mesto Malija, smo pripotovali po več kot šesturni vožnji z letalom iz Bruslja v petek, 14. aprila ponoči. Otvoritev je bila naslednji dan ob deseti uri. Ker je Center oddaljen od Bamaka dobri dve uri vožnje z avtom, sem si rezultate dela naših strokovnjakov in njihovih malijskih sodelavcev lahko ogledal prvič in v celoti skupaj z ostalimi udeleženci svečane otvoritve. Šok prehoda iz tedanje vlažne in hladne ljubljanske klime na 40° C suhe malijske vročine mi je pomagalo premagovati upravičeno zadovoljstvo zaradi obsega in kvalitete del, ki so bila opravljena pod vodstvom naših strokovnjakov. Nekaj pa je k temu prispevalo tudi to, ko sem videl, da se cedi pot z obrazov tudi najodličnejšim domačim udeležencem otvoritve.
Šolski center Pedagoškega inštituta za splošno izobraževanje v Kangabi je eden izmed rezultatov tretjega programa razvoja republike Mali. Namenjen je šolanju učiteljev za osnovno izobraževanje. Nudil jim bo splošno, strokovno in tehnično izobrazbo, ki jo bodo posredovali učencem osnovnih šol. Kapaciteta centra je 360 uči-teljiščnikov. Poseben namen centra je tudi vzgoja kadrov, ki bodo obvladali tisto proizvodno tehnologijo, ki v skladu z lokalnimi razmerami lahko pripomore k čim hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju območja.
Vrednost Centra je 1.099,036.225 frankov CFA (ali 3.660,000: USA dolarjev). Potrebna sredstva je zagotovila republika Mali, v sodelovanju z Afriško banko za raz-
voj. Center so zgradili v ne-kaj manj kot dveh letih.
Center, ki je zgrajen na površini 25 hektarjev ima 19 objektov z 2.500 m2 pokritih površin. Sem sodijo med drugim: zdravstveni dispanzer, nogometno igrišče in znotraj samega Centra še manjše športno igrišče za košarko, rokomet in podobno.
V objektih so učilnice in spalnice, kovaška, mizarska, tkalska, mehanična in gospodinjska delavnica ter (šolski) hlev za govedo.
Pri Centru so tudi velike kmetijske obdelovalne površine. Območje Kangabe ima 1300 mm padavin letno, kar bo omogočilo, da se bodo ukvarjali z nekaterimi dejavnosti s področja pridelave in prireje. Tako bo podana podlaga za hitrejši razvoj tega območja.
(Nadaljevanje na 2. atranl)
• AKCIJA: Ali res znamo prodajati? In kako?
Supermarket Maribor: Plačilni dnevi najboljši prodajalci
MARIBOR, aprila - Po 1. v mesecu in po 15., ko so glavni plačilni dnevi, še gre, kakšen teden pred plačo pa se prodaja ustavi; še kruh ne gre več tako kot nekdaj,« pravi Danica Kristl, izmeno-vodkinja v Supermarketu Maribor.
Mariborskemu Supermarketu bi težko očitali, da ne
zna ponuditi kupcem tega ali onega, da nima dovolj široke in pestre ponudbe, sni ima celo zelo popularno restavracijo, prosto carinsko prodajalno in še marsikaj, toda prodaja spričo manjše kupne moči vendarle upada. In za tujca je še zmeraj malce v ilegali, preden jo najde, ker mora po polževo zavijati mimo vhoda v Modno hišo.
Na slovesnosti ob Dnevu Emone je direktor Interne banke Igor Kadunc (desno) izročil prvo emonsko kartico Mitji Svetelju, predsedniku poslovodnega odbora sozda Emona.
»Čeprav naročamo manj kruha, kot smo ga doslej, nam zadnji teden pred plačo ostaja na policah. Podobno je z mlekom. Ljudem preprosto zmanjka denaija,« ugotavljajo Mariborčani. Upadanje nakupov se še bolj pozna v neprehrambnem delu supermarketa, kjer hkrati opažajo tudi močno upadanje gotovinskega prometa, zato pa več kreditnih nakupov. Gostilna in restavracija še kar lepo delata.
In plače? »Niso ravno slabe, predobre pa tudi ne. Mar-sikje imajo višje, pa tudi slabše,« pravi izmenovodki-nja. S plačami ne dohajamo življenjskih stroškov. Vse je predrago.
Pred zadnjo podražitvijo so Avstrijci na debelo kupovali pri nas sladkor, po cele •vreče, zdaj se je ustavilo. Zgane pijače še kupujejo, pa mlečne izdelke, potem pa smo že skoraj pri kraju. Dobro, vino še gre, vendar ne toliko kot prej, podobno velja za radensko.
Komaj bi bilo, če bi vsak dan vsaj po ena prodajalka »spremljala« in opremljala artikle z novimi cenami. Vsaka' nova pošiljka, ki pride, ima nove cene. Celo embalaža se je podražila. Mlečni izdelki imajo nove cene vsak teden, v denarnicah pa se prehitro razpase pajčevina ...
»Niti deset zabojev mleka nismo prodali pred zadnjimi penzijami...« poudarja Danica. No, 15. v mesecu bo pa spet veselo, ko bodo vrste pred blagajnami.
#•
Brezgotovinska prodaja - čekovne kartice
Nikar ne pozabite, mi smo edina živilska trgovina v Mariboru, ki svoje blago prodajamo tudi na kreditne kartice, in sicer od ameri-can expressa do evro-karti-ce, skratka na vse čekovne kartice, ki so pri nas v veljavi!	N. I.
• AKCIJA: Ali res znamo prodajati? In kako?
Zreška blagovnica ni več kot Postojnska jama
ZREČE, aprila - Do nedavna smo se delavci v naši blagovnici pozimi počutili, kot da bi bili v Postojnski jami, tako nas je stresalo in mrazilo. Zdaj ne bo več tako. Streha je dobila novo dodatno izolacijo, priključeni smo na novo toplotno postajo, zato je ogrevanje bistveno boljše. Poleti je prijetno,« pravi za »ogrevanje« Lidija Kokol, oddelkovodkinja galanterijskega oddelka zreške blagovnice.
Letos pozimi ni bilo običajno močnega prometa, ker je bila Rogla brez snega, odtod tudi pomanjkanje priložnostnih kupcev-turistov. Je pa zato zdaj redno vsak dan odprta manjša trgovina v ok-
viru hotela na Rogli, poleg recepcije, ki je dobro obiskana, saj je samopostrežnega tipa in dobro založena.
Zreška blagovnica je tako po ponudbi živil kot industrijskega blaga tako rekoč veleblagovnica mestnega ti-ba z okusno in vabljivo razstavljenim blagom, kar še posebej lahko obvelja za živilski del. Ponudba je neobičajno pestra in široka: posebej opazno je blago, ki ga prodajajo s popustom!
Blagovnica dosega 20 do 30% mesečnega plana, kupci vanjo pa prihajajo od blizu in daleč, saj bližnje S. Konjice nimajo podobne trgovine, celo Celje se lahko skrije. Zelo dobro se prodaja domača licenčna kozmetika, tuja je
pač predraga. Večji promet je ob plačilnih dnevih in pred praznikih, sicer je pa tudi malo zatišja.
No, in tu je potem še oddelek posebne prodaje, tovarniško znižano blago, kjer je bilo moč še aprila kupiti moške in ženske dvodelne kopalke za reci in piši stari milijonček. Ne boste verjeli! In konfekcija z napako. Kupcem pa je na voljo tudi več različnih posojil, od brezobrestnih s takšnim ali drugačnim pologom do obrestnih. Mislim, da je skrivnost zreške blagovnice ne samo v posebni ponudbi, temveč tudi za marsikatero blago v tako imenovanih starih cenah. Spreten kupec z dobrim spominom in ostrim očesom
bo v njej odkril marsikaj, kar je večkrat ceneje kot drugod, povedano na uho. Izplača se, ne boste verjeli, odriniti kakšen dinar več za bencin.
In krediti? Ugodna prodaja zlatih izdelkov Zlatarne Celje, bele tehnike, športnih rekvizitov in konfrekcije. Toda poglejmo (iz zvočnika doni zelo dobra zabavna glasba, Avstrija 2, kakor da glas ljubljanskega radia ne seže tako daleč?).
Akustika:25% polog, trije obroki, bela tehnika: 20% polog, štirje obroki, čevlji: 25% polog, trije obroki, kolesa: 40% polog, dva obroka (brez obresti). In tako dalje. Vredno ogleda, izbire in nakupa. Kdor zna, pač zna! N. I.
Bodo Ribničani raztegnili market v Radgoni?
GORNJA RADGONA, aprila - Bodo res morali priti Ribničani v Radgono in raztegniti naš market, ki mi-mogede povedano poka po vseh šivih, da bo lahko bolj na široko zadihal? Naši Radgončani se tako sicer še ne sprašujejo, pa bi se lahko, če bi verjeli, da bi kaj zaleglo. Prostor za razširitev jim sicer ponujajo zadaj, oni pa bi ga radi spredaj ■ • ■ Zakaj? Zato, da bi se odprli na trg.
-	In kaj se splača pri vas kupiti?« sprašujem poslovodjo, ki se samo hodomušno nasmehne in odvrne:
»Vse, prav vse, ker imamo še dopoldanske cene...«
-	Kako..?
»Cen sploh ne popravljamo, ker prej vse prodamo..!«
Šele potem nabavljamo novo blago, po novih cenah,« se ne da ugnati v kozji rog hudomušni poslovodja Franc Mlinarič.
Najbrž ni treba ponavljati, da radgonski market sodi med tiste naše samopostrežne trgovine, ki so zmeraj dobro založene in prenatrpane. Izbira je za naše trgovske razmere zares dobra, aranž-man pa bolj tako tako. Prvič ni pravega prostora za vse, zato je trgovina prenatrpana, drugič pa se aranžerji v njej oglasijo samo dvakrat na leto, razobesijo, kar razobesijo in estetsko-psihološki pla-sman ponudbe je pri koncu. Škoda. Lepota in okus ponujata, oko kupuje.
Na vsakem koraku kupec občuti utesnjenost, če poza-
bimo na skladišče in pisarno, ki pa tako nista preveč na očeh. Tudi drobno blago ljudje tu kupujejo na debelo. Kakor kdaj in kakor kaj, spet pravi poslovodja in: »Naši ljudje samo špecerijo in druge drobne cenejše stvari, pri čemer iščejo staro ceno. Avstrijski sosedje niso več najboljši kupci, ker naše cene prehitro rastejo.
Vino: 1.400% podražitev
Najraje kupujejo moko, testenine, mlečne izdelke, žgane pijače, sladkorja, ki je še še do nedavna za med, pa nič več. Cena! Prometni davek je tisti, ki zavira prodajo. To še posebej velja za vrhunska štajarska vina, ki so očitno
predraga. Poglejte, lani aprila je bilo določeno vino po 1.832 din za liter, zdaj je po 26,330 din (vsa zaščitena vina), kar pomeni 1.437% podražitev! Špecerija je šla »gor« za 396% ali v povprečju za okroglih 400%, sladkor za 100% in tako dalje.
Da je promet količinsko padel, ni nič čudnega. Finančno še gre, količinsko pa nič več.
Radgona in naš market v ryej sta na državni meji. Zanimanje sosedov za nakupe pri nas se zdi kot plima in oseka, pa vendar izplača se ponuditi še kaj več - v večji in trgovini z vabljivejšo vsebinsko in ponudbo za oko. Kdo je najboljši kupec?
N. I.
• EMONA INŽENIRING V AFRIKI
Šolski center v Kangabi odprt
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pomen, ki ga malijske oblasti pripisiyejo novemu šolskemu centru je razviden tudi iz spiska udeležencev
ob otvoritvi. Med drugim so bili prisotni: Monzon Kelta, sekretar za kulturo pri centralnem izvršnem odboru Demokratske zveze malijskega ljudstva, general Se-
Kulturni program ob otvoritvi šolskega centra v Kangabi, republiki Mali
Posnetek med gradnjo šolskega centra v Kangabi
koul Ly, minister za šolstvo ter Koulikoro Mamadou Sa-urine Dembele, guverner pokrajine. Otvoritvi je prisostvoval tudi jugoslovanski ambasador v Maliju, Branko Zekovič.
Strokovnjaki EMONA Inženiringa so Center zgradili v sodelovanju z domačim podjetjem »Metal Kouyate«. Njihovo iznajdljivost, racionalnost in sposobnost najbolje ilustrira na primer dejstvo, da so vse zidake za gradnjo izdelali na gradbišču z dvema strojema za izdelavo zidakov. Pripeljali so ju iz Jugoslavije, skupaj z drugo opremo, potrebno za gradnjo Centra in začasno nastanitev naših strokovnjakov v Kangabi. Pri delu so se prilagajali afriškim pogojem dela ter tako med drugim izkoriščali zdrobljene termitnjake v zameno za pesek ali mivko.
Teče že druga faza izgradnje Centra, v vrednosti 161 milijonov frankov CFA, kjer so zajeta stanovanja za učiteljski kader, kar bosta promptno uresničevala EMONA Inženiring in »Metal Kouyate«.
Naj na koncu omenim še to, da na osnovi pogovorov, ki smo jih po otvoritvi z ministrom za šolstvo, generalom Sekou Ly-jem, s podpredsednikom parlamenta in z drugimi osebnostmi v Bamaku, lahko z gotovostjo računamo na nove posle, s katerimi se bo EMONA Inženiring še trdneje zasidral in razširil svojo gospodarsko prisotnost v tej državi. Dose-danji in novi sklenjeni posli
so finančno urejeni in v tem pogledu ni tveganj.
Gre za dela na zgradbi Centralne banke držav zahodne Afrike BCEAO v vrednosti 128 milijonov frankov CFA, za drugo fazo obnove zgradbe parlamenta v vrednosti približno 180 milijonov frankov CFA, za dograditev Centra za opismenjevanje v Bamaku v vrednosti 370 milijonov frankov CFA in podobno.
Do svojega obiska v Maliju sem si predstavljal Mali kot revno državo. Saj res ni bogata. Ima pa velike možnosti, med katerimi je glede na njeno lokacijo še posebej pomembna voda.
V malijskem gospodarstvu je pomembna proizvodnja bombaža, arašidov, gimiara-bike, govedi, ovac, kož in sušene sladkovodne ribe, kar tudi izvažajo. Z razvojem tehnologije in gospodarjenja pa bi lahko bistveno povečali tudi pridelavo riža, koruze, sirka in podobno. Posebej neizkoriščene so možnosti na področju proizvodnje in izvoza sadja, kot je mango, papaja in podobno. Prav tako tudi sadnih pulp iz njihovih sort sadja, kar vse ima na evropskih trgih visoko ceno.
In kar je najpomembnejše: ljudje so izredno delovni, če pridejo do dela. Zato mi je popolnoma razumljiva malijska jasna opredelitev, da je treba tem ljudem čim prej zagotoviti čim več izobrazbe in znanja, da bodo znali izkoristiti tisto, kar jim ponuja narava.
MITJA SVETELJ
Supermarket Maribor, ena naših boljših samopostrežni!1 trgovin in blagovnica
• NOTRANJA TRGOVINA
Za boljše delo in dobro ime
Kolegij notranje trgovine SOZD Emona, ki ga sklicuje podpredsednik PO za marketing Zoran Jankovič, je bil dne 14. 3. 1989 v prostorih DO Dolenjske v Novem mestu. Dnevni red je bil zelo obširen. V prvi točki je bilo podano poročilo o sklepanju prehrambenih in nepre-hrambenih pogodb za leto 1989. Večina pogodb je sklenjenih, zastoj in težave pa so nastopile zaradi rigoroznih zahtev pri plačilnih pogojih in zaradi bojazni pred sprejetjem novega zakona o računovodstvu. Nekateri proizvajalci niso pristali na izenačitev pogojev za vse OZD Emone. Zahtevali smo podaljšanje plačilnega roka, oblike zbirnega fakturiranja, zvišanje rabatov, povečanje superrabatov in količinskih premij, ter sredstva za propagando in investicije, kar je bila novost v zahtevah v pogodbah 89. Zahtevali smo tudi večjo povezavo s poslovnimi partnerji v obe smeri (nabava in prodaja) in povezavo na ostalih področjih (zunanjo trgovino, turizem, hotelirstvo).
V okviru pogodb za leto 1989 je bila dogovorjena količinska premija s 23 dobavitelji prehrambene in nepre-hrambene branže. Količinske premije se gibljejo od 1-5%. Za vse te dobavitelje se v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti posamezne DO uvede količinska kazen v višini 1/2 količinske premije, s katero mora ta DO nadomestiti izpad dohodka ostalim DO. Delitev količinskih premij in kazni vodi odbor kolegija, katerega člani so komercialni direktorji vseh DO. Pripravili smo tudi seznam dobaviteljev, s katerimi bomo zmanjšali obseg poslovanja (zaradi slabih plačilnih pogojev, izvajanja sindikalnih prodaj, neodzi-vanja na sklepanje pogodb,
zaradi prehoda z malopr°' dajnih na proizvodne cene)-
Novost v pogodbah 89 so bila dogovorjena sredstva za skupni propagandni nastop-S prehrambenimi dobavite.
Iji je dogovorjena 900,000.OOP din, od katerih je bilo že namensko	uporabljenih
280.000.	000 din za nakup dis-playev za 14 trgovskih objektov v SOZD Emona. Ostala sredstva se porabi za povečanje imagea Emone in za povečanje prodaje proizvodov v naših DO.
Na neprehrambenem področju je bilo dogovorjeno za skupni propagandni nastop na podlagi predhodnega programa z dobavitelji. Tema kolegija je bila tudi realizacija sporazumov za združevanje FNP sredstev za I. in II-mesec 1989. Sklep kolegija je, da.se s FNP sredstvi dela organizirano na podlagi skle; pov kolegija. Obravnavali smo tudi uvedbo in finansiranje SBT sistema in POS sistema v maloprodaji- Investicija za eno trgovino za uvedbo POS sistema znaša
2.100.000.	000 dinarjev. V Jugoslaviji je etiketirano za 34% blaga z EAN kodami-S podpisom pogodbe smo vse dobavitelje vezali na obveznost kodiranja izdelkov.
Podano je bilo poročilo o uspehu akcije za 8. marec, ko smo v naših prodajalnah podarili bonbone nakupovalkam. Razdeljenih je bilo 200.000 bonbonov proizvajalcev ŽITO in SOKO-STARK. Akcija je bila zelo odmevna, kupci so reagirali pozitivno.
MIZ je pripravila prezenta-cijo proizvodov iz njihovega programa s poudarkom na 3 novih proizvodih: hrenovka v naravnem črevu, šunka z gobami in šunka z olivami-
Naslednji kolegij NT bo na Ptuju, gostitelj bo DO Merkur Ptuj.	^ .
MIJA KOCJANČIČ
hotel slavija maribor
O SURADNJA SUPERMARKETA OSIJEK I CENTRUMA IZ PEČUHA
Zaiednička akcija susjeda
Suradnja izmedu susjeda Emoninog Supermarketa u Osijeku i Centruma iz Pe-cuha u Madarskoj otpočela Je u ožujku mjesecu posje-tom madarskih trgovaca kolegama u Supermarketu. Sli-jedili su dogovori i odlučeno Je da za početak suradje aranžeri iz madarske robne kuče urede jedan izlog u Supermarketu u Osijeku. Izlog su za tu prigodu uredili praz-fucki u propoznatljivim bo-^a?la .~ zelenoj i crvenoj. Os-jecani su takode u bifeju Supermarketa kušali kavu koju pripremila robna kuča Cen trum.
Istodobno su aranžeri Emoninog Supermarketa uredili jedan izlog robne ku-Centrum u Pečuhu pred-stavljsguči kupcima iz Mad-arske asortiman kozmetič-km proizvoda.
Marljivi trgovci obiju robnih kuča očekuju da če ova suradnja tokom vremena prerasti u robnu razmjernu, koja če ovisiti o asortimanu i mogučnostima robnih kuča. Tako bi kupcima u Osijeku i Pečuhu bila dostupna roba zbog koje inače putuju preko granice.
Obje robne kuče ponuditi če modemu odječu i sport-sku opremu, dok če Emona kupcima u Pečuhu pružiti kozmetičke preparate.
Ova rijetka suradnja trgo-vačkih organizacija jedan je od rezultata znanstveno-stručnog skupa, koji je prešle jgodine okupio privredni-ke i trgovce Osijeka i Peču-ha. Organizirala ga je Katedra za marketing Ekonom-skog fakulteta u Osijeku.
I.P.
Lijepo ureden izlog - ogledalo lijepo uredene trgovine, kažu u Supermarketu Osijek
• EMONININŽENJERINGU AFRICI
Skolski cenlar u Kangabi otvoren
Ove godine je za Dan Emo- no sa ostalim učesnicima . e plaketu Emone primila svečanog otvaranja. Šok koji P Srupa stručnih radnika sam doživeo nakon prelaza ^moninog Inženjeringa sa vlažne i hladne Ijubljan-Air *fael Us®11*!1- Marjan ske klime na 40° malijske Srez, Marko Jankovič, Jo- vručine pomoglo mi je ubla-’ Krašovec, Aljoša Mata- žiti opravdano zadovoljstvo °vič, Darko Trobec i Miro radi obima i kvaliteta rado-raH°nc za usPešno obavljene va, koji su bili obavljeni pod aaove na projektu školskog vodstvom naših stručnjaka. entra u Kangabi u republici Malo je torne pomogao i znoj
koji se je cedio sa lica i naju-Kadi razgovora sa pred- važenijih domačih učesnika tavnicima vlade i parlamen- na otvorenju.
« republike Mali u vezi da- Školski centar Pedago-razvijanja delatnosti škog instituta za opšte obra-Emoninog Inženjeringa zovanje u Kangabi jedan je u ovoj državi bio sam prisu- od rezultata trečeg programa na otvaranju spomenu- razvoja republike Mali, a biti t°g školskog centra, koje se če namenjen školovanju uči-Je održalo 15. aprila. Tako telja za osnovno obrazova-sopstvene oti uve- nje. Pružati če opšte, stručno no kakav i koliki posao je i tehničko obrazovanje za obavila ova grupa u ovoj, od učenike osnovnih škola. Ka-nas više od 4.000 km vazduš- paciteti centra predvideni su ne linije udaljenoj državi. za 360 stručnjaka obrazov-U Bamako, prestolnicu nog kadra. Posebna svrha galija, doputovah smo na- centra je i obrazovanje ka-on šestsatne vožnje sa avi- drova koji če savladati onu ii*!,01? ‘z Brisela u petak, proizvodno tehnologiju koja noči 14. aprila. Otvorenje je je u skladu sa lokalnim prili-sat° o uePeg dana u deset kama i tako pripomoči što oH d uduči da je ovaj centar bržem privrednom i društve-a Bamaka udaljen dobra nom razvoju područja. uva sata vožnje autom, rezul- Vrednost Centra je rada naših stručnjaka 1.099,036.225 franaka CFA rnalijskih saradnika prvi (ili 3,660.000 USA dolara). put sam u celini video zajed- Potrebna sredstva je obezbe-
• DRUGI O NAMA
Emonin pohod u Pečuh
U osječkoj robnoj kuči je izbor svega, a i ambala-
. Emona Supermarket sve Više osvjga simpatije kupaca ^ Pečuha. U robnoj kuči Centrum ponudila je Emona ^uiošnjim potrošačima ka-VU- Osim toga, osigurala je
•	besplatne bonove kojima £e se moči osvježiti takoder kavom kadu dodu u Emonu. Errionini aranžeri uredili su jzloge Centruma. Što o tom •znenadenju misle Stanovniki Pečuha?
•	Sandor Pap, poslovoda: “Cesto kupujem u Emoni, Opravo onda kada ono što
je potrebno ne nadem u Madarskoj. Prodavači u toj nsječkoj robnoj kuči vrlo su jJUbazni, pa se osječam kao kod kuče. Posebno je dobar fsortiman slatkiša, voča 1 Piča.«
•	Erika Simon, prodavači-p®' “Akcija kojom se kupci-•Pa osigurava basplatna kava PlJe do sada nikada bila pri-Premljena u centrumu. Lju-
reagiraju pozitivno i ugod-J?0 su iznenadeni. Inače, iz-medu Emone i Centruma po-
stoji razlika, u osječkoj robni kuči veči je izbor svega. Kao prodavačica obračam pažnju i na embalažu koja je u Emoni Ijepša nego kod nas.«
• Mr. Branko Matič, direktor Emone: »Drago mi je da je krenula suradnja Emone i Centruma od koje če biti obostrane koristi. Upoznali smo se krajem prošle godine, kada je u Osijeku održan znanstveno-stručni skup koji je organizirala Katedra za marketing Ekonomskog fakulteta u Osijeku u saradnji sa Pečuhom.«
•Janosne Sentes, profesor: »Često dolazim u Osijek i kupujem u Emoni, tako da je ova kava pravo iznenadenje, a i vrlo je fina. U Emoni naj-radije kupujem slastice.« •Marija Gyorko, umirovlje-nica: »Kava koju sem popila je izvršna. To nije praksa u Centrumu. U Osijeku su prodavaonice duže otvorene, što mi odgovara kada dodem u šoping. U Emoni smo nedavno kupili »štafirung« za kčerku i jako smo zadovoljni. Inače, izbor u toj robnoj kuči je dobar«.
Glas Slavonije, 28. 4. 1989
dila republika Mali, u saradnji sa Afričkom bankom za razvoj. Centar su sagradili u nešto manje od dve godine.
Školski centar koji je sa-graden na površini 25 hektara sačimava 19 objekata sa 2.500 nr površine. Tu je, izmedu ostalog, predviden i zdravstveni dispanzer, nogometno igralište i unutar samog centra još manje sportsko igralište za košar-ku, rukomet i slično.
U objektima su učione, spavače sobe, kovačka, sto-larska, tkalačka, mehaničar-ska i kučansko-domačinska radiona te (školska) štala za goveda.
Centar obuhvata i velike poljoprivredne obradive površine. Na područje Kanga-be padne 1300 mm padavina godišnje, što dgje moguč-nost bavljenja nekim delat-nostima sa područja poljoprivredne proizvodnje i tov-Ijenja. Istovremeno če to predstavljati osnovu za brži razvoj ovog područja.
Značaj koji malijske vlasti pridaju novom školskom centru dokazuje i spisak učesnika otvaranja. Izmedu ostalih bili su prisutni i Mon-zon Keita, sekretar za kultu-ru pri centralnem izvršnem odboru Demokratskog save-za malijskog naroda, general Sekoul Ly, minister za škol-stvo te Koulikoro Mamadou Saurine Dembele. Na otva-ravanju je bio i jugoslaven-ski ambasador u Maliju Branko Zekovič.
Stručnjaci Emoninog Inženjeringa obavili su radove u saradrgi sa domačim pre-duzečem »Metal Kouyate«. Njihovu snalažljivost, racionalnost i sposobnost najbolje dokazuje slučaj sa opekama. Sve cigle su napravili sami na radilištu uz pomoč dva stručnjaka za izradu ovih elemenata. Došli su iz Jugoslavije, zajedno sa drugom opremom, potrebnom za izgradnjo Centra i za privre-meno nastanjenje naših stručnjaka u Kangabi. Uspeli su se prilagoditi afričkim oslovima rada, tako su čak koristili usitnjene mravinja-ke u zamenu za pesak ili pr-žinu.
Več je otpočela druga faza izgradnje Centra u vrednosti 161 miliona franaka, u kojoj su obuhvačeni stanovi za učiteljski kadar, koju če re-alizovati Emonin Inženje-ring i Metal Kouyate u saradnji.
Na krgju bi spomenuo i to da na osnovu razgovora koje smo nakon otvaranja vodili sa ministrom za školstvo, generalom Sekou-Ly, sa pot-predsednikom parlamenta i sa drugim ličnostima u Ba-maku, proizlazi da možemo
sa sigurnošču računati na nove poslove preko kojih bi se Emonin Inženjering još čvršče zasidrao i širio svoju prisutnost u ovoj državi. Do-sadašnji i novi sklopljeni poslovi u finansijskom su smislu sredeni i ne predstavljaj u nikakav rizik.
To bi bili radovi na zgradi Centralne banke država za-padne Afrike BCEAO u vrednosti 128 miliona franka CFA, zatim druga faza obnove zgrade parlamenta vre-di približno 180 miliona franka CFA, dogradnja centra za pismenost u Bamaku u vrednosti 370 miliona franaka CFA i slično.
Sve do svoje posete Maliju predstavljao sam si Mali kao siromašnu državu. Zaista nije bogata. Ali ima mnogo mogočnosti, medu kojima je obzirom na lokaciju naročite važna voda.
U malijskoj privredi je važna proizvodnja pamuka, kikirikija, gumiarabika, goveda, ovce, kože i suha slatko-vodna riba, koje uglavnom i izvoze. Razvojem tehnologije i privredivanja mogla bi se bitno povečati proizvodnja riže, kukuruza, i slično. Neiskorištene su mogučno-sti na području proizvodnje izvoza voča - mango, papaja i slično. Isto takva je situacija sa vočnim pulpama i njihovima vrstama voča, što sve ima visoku cenu na evropskim tržištima.
A što je najvažnije ljudi su izvanredno radišni, ukoliko imaju mogučnost da dodu do posla. Zato je u potpuno-sti razumljivo malijsko opre-delenje - da se mora ljudima obezbediti što više obrazova-nja i znanja, da budu znali iskoristiti ono što im priroda pruža.
MITJA SVETELJ
informator
Srpskohrvatski
prilog
• MALOPRODAJA NAKON 1990 GODINE
Kako to drugi rade
Po svojem obimu prodaja
-	veleprodaja i maloprodaja
-	realno predstavlja indu-striju, kao i turizam, koja se je u prošlosti jako sporo razvijala. Pa čak i danas jedan dobar deo odgovornih radnika u trgovini zanemaruje razvoj branže u uverenju da je za funkcionisanje trgovine dovoljno skladište, kamion, pult, blagajna i prodavci.
Baš radi takvog odnosa u prošlosti područje razvoja tehnologije prodaje predstavlja oblast koja pruža ši-roku paletu kreativnosti, inovativnosti i znanstvenog pristupa.
Savetovanje »Primena tehnologije u maloprodaji u 90-tim godinama« od 20. do 21. 3. 1989 u Londonu okupilo je oko 170 predstavnika preduzeča iz Evrope, Amerike i Azije. Zanimljiva je struktura učesnika saveto-vanja, na kojem je pored trgovaca bio prisutan i prili-čan broj predstavnika bana-ka, PTT preduzeča, proizvo-dača opreme i savetodavnih organizacija. Ovo je učešče dokaz da su sve ove organizacije svesne mogučnosti razvoja i rada u ovoj oblasti.
Ispitivanje javnog mišljenja u Velikoj Britaniji dalo je interesantne rezultate.
Na pitanje kako bi prose-čan Englez proveo svoje slo-bodno vreme anketa je po učestalosti odgovora dala rezultate sledečim redo-sledom:
•	rekreacija
•	poslovi u kučanstvu
-	na vrtu
•	porodično življenje
-	zajednički poslovi
•	zabave u društvu prijatelja
•	gledanje TV i kupovine
-	šoping
Što iz toga proizlazi, što možemo zaključiti? Da i naš kupac svaki dan sve manje vremena potroši za poslove koji su za nas životnog značaja - kupovine. Uzroci sva manje popularnosti kupovi-na su takode sledeči - redovi u trgovinama, nošenje paketa, bezbednost kupca (ve-oma važna komponenta u za-padnim državama). Ukratko sve ono sa čime se i mi susre-čemo svakodnevno kao kupci u našim trgovinama.
Dakle, što da napravimo ako kupac neče doči k nama po robu - preostaje nam je-dino mi dodemo k njemu
-	u njegovu kuču, stan. Ovo
• POSETE
Ambasador Velike Britanije u Emoni
LJUBLJANA, 16. maja - SOUR Emonu je poslovno posetio Andrew M. Wood, ambasador Velike Britanije u Jugoslaviji. Visokog gosta primili su Zoran Jankovič, potpredsednik poslovodnog odbora SOUR i Franc Molan, generalni tajnik Emone.
Tom prilikom su visokog gosta upoznali sa orga-nizacijom i delatnostima Emone i prisutnošču na domačem i stranim tržištima.
Bilo je reči i o mogučnostima poslovne saradnje Emone i srodnih firmi u Velikoj Britaniji. Dogovo-rena je poseta engleskih stručnjaka koji bi saradiva-li u preduzetničkoj organizovanosti Emone, kao i mogučim zajedničkim ulaganjima i robnoj razme-ni, u prvom redu u turizmu i hotelijerstvu. Pokazan je takode interes za saradnju u prilično razvijenoj mreži Emoninih duty free prodavnica.	Z. G.
područje ponude u razvije-nim državama tretira tehnologija prodne »home shop-ping«. U svetuje danas poz-nato oko 15 načina kučne prodaje. Neki od njih su več ustaljeni, neki su još u fazi razvoja, ali je svima zajednički cilj - što više približiti robu kupcu i time njemu i sebi obezbediti što bolji servis.
Osnovne linije na relaciji trgovac i kupac su sledeče:
■	telefon
■	kabelska TV
■	satelit
Razvoj i izbor pojedine tehnologije svakako ovisi o raznim faktorima
•	upliv cene osnovne infrastrukture na prodaju
•	što je za kupca jedno-stavnije i lakše za primenu
•	čemu kupac daje prednost - njegove mogučnosti.
Od svih tehnologija koje su trenutno u upotrebi najra-šireniji je oblik prodaje preko telefona (katalog - terminal - telefon). Na drugom je mestu prodaja preko kabelske TV koja je u naglom porastu. Tehnologija prodaje preko satelita je u razvojnoj fazi i zasada ne beleži neke vidne uspehe.
Firma Littlewoods je jed-na od največih privatnih maloprodajnih preduzeča u Velikoj Britaniji sa godišnjim prometom u iznosu 2 milijarde funti. Njihovo poslovanje obuhvata:
★	prodaju načinom home shopping
★	lanac prodavnica - ma-njih robnih kuča
★	kreditno-finansijsku službu
U njoj je zaposleno 36.000 radnika na 230 lokacija.
Prodaja načinom home shopping odvija se preko sedam samostalnik organizacija pod raznim imenima i ostvaruje 50% - (milijardu funti) ukupnog prometa firme Lettlewoods. Sedmično pošalju oko 9 miliona'pošiljki iz 17 skladišta lociranih u državi.
Postavlja se nam pitanje gde smo mi, gde je naše mesto u razvoju tehnologije prodaje i maloprodaje? Jasno je da smo veoma daleko od takvog načina poslovanja zbog više stvari:
-	nivo kulture prodavca i kupca zahteva odredeni razvoj
-	hardvvare ima cenu koja nije prihvatljiva za brži razvoj.
Ali počeci, a i ostali su tako otpočeli, ipak nisu nemogoči. Prodaja putem telefona u današnjoj situaciji nije nemogoča ni u maloprodaji, ni u veleprodaji. Siguran sam da se torne moramo više posvetiti i nameniti deo naših razvojnih programa. Uslov da se ovlada ovom tehnolo-gijom je jako dobro organi-zovano preduzeče sa poten-cijalom kupca, a to Emona svakako jeste.
BOŽO KOBAL
NAŠI JUBILEJI
Dvajset let marketa na Bledu
BLED, 10. m^ja - Pred dvajsetimi leti, prav na praznik dela 1. maja 1969 leta, je takratna Prehrana, kasnejša Maloprodaja, oziroma sedanji Merkur, odprla kot šestinštirideseti merket po vrsti - poslovalnico, ki nosi ime MODA Bled, na Ljubljanski cesti št. 8, ki se položno spušča prav do jezera.
Poslovodske ključe ima v rokah že peto leto Zorka Radevič, v marketu pa dela od dneva otvoritve. Ob našem obiskuje bila na sestanku poslovodij zato je pogovor stekel z njeno namestnico Andrejko Ambrožič.
Market - MODA Bled je eden med tremi trgovinami, ki prodajajo samo nepre-hrambeno blago. V Modi je kupcem na voljo moška in ženska konfekcija, otroška konfekcija, posteljno perilo, odeje, prešite odeje in blazine, pletenine, oblačila za smučaije, čepice in rokavice, pestra je izbira prtov in prtičev, tu so še brisače, pa dežniki, torbice, pasovi, denarnice in še bi lahko naštevali.
Zelo bogato so založeni z otroško konfekcijo in to od dojenčka pa naprej. Tudi igrače za najmanjše so kupcem na voljo. Kot pravijo v trgovini se otroška konfekcija še najbolj obrača.
Kot majhen kolektiv, vseh skupaj je sedem zaposlenih, trdno drže skupaj- Kot ena družina. Vsakdo ve, kaj mu je postoriti, da je v prodajalni zgleden red. Andrejka in Joži skrbe za otroški oddelek, Tanja ima na skrbi torbice in nogavice, Mateja skrbi, da je oddelek perila in brisač vedno v redu, Helena poravnava ženske in moške plete-
nine, Gabrijela pa dela red na policah in pultu, kjer so zložene moške hlače. Za brisanje prahu in za sprehode s sesalcem za prah pa skrbe družno vse po vrsti.
Kupcev, tako pravijo, jim ne manjka. Opaziti pa je, da kupna moč počasi upada. Prihajajo od vsepovsod z Gorenjske. Ob sobotah pa so med njimi tudi Ljubljančani, ki imajo bodisi vikende na Gorenjskem ah pa preživljajo konec tedna na Bledu ali Bohinju.
V visoki sezoni, to je od julija do septembra, je več kot polovica kupcev - tujcev. Najmočneje so bili lani zastopani Izraelci. Imajo pa popolnoma svoj sistem nakupa. Dopoldne obiščejo trgovino, izberejo blago, popoldne po tretji uri (takrat že zvedo za novi kurs) pa se vrnejo in ga plačajo. (!)
Sedaj, ko kupna moč upada se kupci precej poslužujejo kreditne prodaje. Brez obresti prodajajo blago na 4 mesečne obroke, obvezen pa je 25 odstotni polog. Seve-
da gre za večje tako imenovane družinske nakupe. Nakupiti je treba najmanj za 500 tisočakov.
Kakšnih večjih problemov v Modi nimajo. Zelo prav pa bi jim prišel kakšen krojač ali šivilja, ki bi skrajšal hlačnice, razširil hlače v pasu ali skrajšal rokave, da bi bila oblačila kupcu bolj po meri. Menijo, da bi prodali veliko več. Zadeva je vredna razmišljanja.
Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Prodajalna je v prvem nadstropju in je treba premagati kar dva ducata stopnic. V pritličju je le ena vehka trodelna izložba z lepo aranžiranim blagom za kar skrbita mesečno aranžerja Tanja in Marko. Velike in prostorne pritlične prostore uporabna blejska Vezenina za skladišča, zato smo si le v duhu predstavljali kako lepa in založena bi bila lahko prodajalna Moda če... To, pa je že druga zgodba.	Z. G.
Tudi Andrejka Ambrožič je pri hiši že od vsega začetka, odkar se je odločila za poklic trgovke pred enim desetletjem.
»Da sem se odločila za poklic trgovke je veijetno malce ,kriva* moja mama, ki je tudi trgovka. Velikokrat sem jo opazovala pri delu in potem, pa saj sami veste kako je s to rečjo - zgledi vlečejo. Se ko sem živela doma v Ko-
ntnem, sem se odločila in se

šla učit te stroke prav v ta market na Bledu, kjer delam še danes. Poklica sedaj ne bi menjala. Ko ga človek spozna, ga vzljubi in mu nekako priraste k srcu,« je povedala Andrejka.
Rdeči E na Bledu kjer je market — 20-letnik ljubljanskega Merkurja, ex Maloprodaje.
GLOBTOUR BLED, BOHINJ IN KRANJSKA GORA
Pričakulemo 30.000 gostov iz tujine
BLED, 10. m^ja - »V letošnji poletni turistični sezoni pričakujemo okoli 30 tisoč, največ angleških gostov, ki bodo preko Yugoto-ursa obiskali Bled, Bohinj in Kranjsko Goro,« pravi Bojan Ravnik, vodja operative v Globtourovi poslovalnici na Bledu.	_
Z zagrebško poslovalnico Globtoura, o kateri smo poročali v zadnjem Informatorju, prav zdnj organizirajo za svoje najštevilnejše goste - Angleže - nov izlet - vsako sredo - v Zagreb (za 20 funtov), ki bo obsegal ogled starega zagrebškega mesta, popularno galerijo Mimara in kosilo (hrvaške speciahte-te) v Kaptolski kleti.
nje namestitve Vogotourso-vih gostov, izredne rezervacije in knjiženja. »Vsak hip smo na voljo okoli 6 tisoč Yugotoursovim agentom iz enajstih Yugotoursov po svetu,« pravi Bojan Ravnik. »V sezoni imamo stalno na voljo 16 razhčnih izletov, kar po štiri do pet na dan. Med najbolj popularne avtobusne izlete sodi izlet v Julijske al-pe: Kranjska Gora-Vršič--Trenta-Bovec (kosilo) - Predil-Trbiž in nazaj do izhodišča. Potem je tu izlet v Lipico in Postojno. Med našimi gosti je 90% Angležev, ki so navdušeni nad temi izleti. Pozimi jih zamenjajo Švedi.
Osnovna dejavnost blejskega Globtoura so izleti, zatem sprejem in posredova-
V blejski Globtourovi poslovalnici, ki jo pravkar obnavljajo, je redno zaposlenih deset ljudi in še po eden
v njeni izpostavi v Kranjski Gori (hotel Razor) in v Bohinju (Ribčev laz).
Medtem ko je prvo nadstropje bivšega hotela Blegoš, v katerem domuje blejski Globtour, že okusno obnovljeno in opremljeno, bo poslovalnica dobila prihodnji mesec tudi prenovljen in nov vhod.
Prihaja tudi računalnik (dva), ki bo marsikaj odpo-mogel pri knjiženju, obračunih, transferjih in še čem, kar je bilo doslej treba »prehoditi peš«, kakor pravijo blejski Globtourovci. Vedeti namreč moramo, da niso redki gostje, ki po teden dni _ prežive na Bledu, v Bohinju ali v Kranjski Gori, naslednji teden pa v kakem drugem turističnem centru v Jugoslaviji, kot so Istra, Kvamer, Makarska, Dubrovnik, Črna
Bojan Ravnik, vodja operative Globtourove poslovalnice na Bledu: Letos pričakujemo okoli 30.000 gostov, največ angleških, ki bodo obiskali Bled, Bohinj in Kranjsko goro.
illp, ' : j-:»S afesiUjJ -j,»	»'-J
m ^
maši - -w.* ■ ari__________■_
Popoldanski kolektiv blejskega marketa MODA Bled, oi leve proti desni: Andrejka Ambrožič, Mateja Janša, Tanj8 Zupančič in Gabrijela Valant.
MALOPRODAJA PO LETU 1990
Tako drugje
Prodaja - tako veleprodaja kot maloprodaja je po obsegu realno industrija - prav tako kot turizem, ki se je v preteklosti razvijala zelo počasi. Celo danes velik del odgovornih delavcev v trgovini zanemarja razvoj panoge misleč, daje za funkcioniranje trgovine zadosti skladišče, kamion, pult, blagajna in prodajalka.
enak cilj - čimbolj približati blago kupcu in tako njemu in sebi zagotoviti čimbolj^1 servis.
Osnovne linije za povezavo med trgovcem in kupcetf so sledeče:
•	telefon
•	kabelska TV
•	satelit
Prav zaradi takega odnosa v preteklosti je področje razvoja tehnologije prodaje da-= nes v svetu tisto področje, ki omogoča široko paleto kreativnosti, inovativnosti in znanstvenega pristopa.
Razvoj in izbira posamezne tehnologije je seveda odvisna od različnih faktorjev kot na primer:
Posvetovanja »Uporaba tehnologije v maloprodaji v 90-letih«, od 20. do 21. 3. 1989 v Londonu, se je zato udeležilo 170 predstavnikov podjetij iz Evrope, Amerike in Azije. Zanimiva je struktura udeležencev posvetovanja, kajti poleg trgovcev je bilo prisotno veliko število predstavnikov bank, PTT podjetij, proizvajalcev opreme in svetovalnih organizacij. Ta udeležba je dokaz, da se vse te organizacije zavedajo možnosti razvoja in dela na tem področju.
•. kako cena osnovne h1" frastrukture vpliva na pr0" dajo
•	kaj je za kupca enostavneje in lažje za uporabo
•	čemu kupec daje prednost - njegove možnosti
Od vseh trenutno uporab-ijajočih tehnologij je najbolj razširjena oblika proda)e preko telefona (katalog-ter-mial-telefon). Sledi mu pr?" daja preko kabelske TV, kij® v izrednem vzponu. V raZ" vojni fazi pa je tehnologij8
prodaje preko satehta, Pp
Raziskava javnega mnenja v Veliki Britaniji je pokazala sledeče rezultate:
kateri še ne beležijo vidnih uspehov.
Firma Littlevvoods je en8 največjih privatnih maloprodajnih podjetij v Veliki Britaniji z letnim prometen' 2 milijarde funtov. Njihovo poslovanje obsega:
Na vprašanje, kako bi povprečen Anglež porabil odvečni prosti čas, so bili po pogostnosti odgovorov sledeči rezultati:
•	prodajo na sistem »home shopping«
•	verigo	prodajaln
- manjših blagovnic
•	kreditno	finančno
službo
•	rekreacija
•	domača opravila - vrtičkarstvo
•	družinsko življenje - skupna opravila
•	zabava s prijateli
•	gledanje TV in nakupovanje - shopping
msimgKm
Poslovalnice Globtoura na Bledu kjer tečejo zadnja dela prenove.
gora, Ohrid - ali celo v Italiji.
Poslovalnica je opremljena s telefaksom, teleksom ter ima tudi neposredne radijske zveze s svojimi avtobusi. Prav zdaj spreminjajo frekvence.
Izposojevalnica rent-a-car avtomobilov Budget, ki dela v okviru blejskega Globtoura, ima 7 do 10 osebnih avtomobilov in kombijev za potrebe gostov. V sezoni zaposluje tudi študente, med katerimi je več kot polovica Sarajevčanov (med njimi so tudi dipl. ekonomisti!), ker je med Slovenci za to zahtevno in težko delo vodiča premalo zanimanja. Vsak med njimi, ki prihaja delat drugo leto zapored, dobi 20% višji honorar, s čimer spodbujajo zaposlovanje že upeljanih in dobrih vodičev s sohdnim znanjem tujega jezika. N. I.
Kaj je iz tega razvidno, kaj lahko sklepamo? Da tudi naš kupec iz dneva v dan manj časa namenja tistim opravilom, ki so za nas življenjskega pomena - nakupovanju. Vzroki vedno manjše priljubljenosti nakupovanja so tudi sledeči:
- vrste v trgovinah, prenašanje paketov, varnost kupca (pomembna komponenta v zahodnih državah). Skratka vse tisto, s čemer se tudi mi sami srečujemo vsakodnevno kot kupci v trgovinah.
Zaposluje 36.000 delavce'’ na 230 lokacijah.
Prodaja na sistem »hom® shopping« poteka preko sed; mih samostojnih organizacij pod različnimi imeni in dosega 50% - (1 milijardo funtov) skupnega prometa firme Littevvoods. Tedensko razpošljejo 9 milijonv pošiljk iz 17 različnih skladiščnih oddelkov, lociranih po deželi.
Vprašanje, ki se nam zastavlja je: »Kje je naše mesto v razvoju tehnologije prodaje in maloprodaje?« Sigurno je, da smo še zelo daleč od takega načina poslovanja zaradi več stvari:
-	nivo kulture prodajalca in kupca zahteva določen razvoj
-	hard ware ima ceno, ki ni sprejemljiva za hitrejši razvoj.
Torej kaj narediti, če kupec noče k nam po blago
-	preostane nam edino to, da pridemo mi do njega
-	v njegov dom. To področje ponudbe v razvitih državah obravnava tako imenovana »Home shopping« tehnologija prodaje. V svetu danes poznajo približno 15 načinov tehnologij »hišne prodaje«. Nekateri od teh načinov so že uveljavljeni, nekateri še v razvoju, vendar je vsem
Vendar začetki, tam kjer so tudi ostali začeli, ni nemo; goč. Telefonska prodaja ni utopija za današnje stanje v maloprodaji in veleprodaji pri nas. Zato sem prepričan, da o njej velja razmišljati in ji posvetiti del svojih razvojnih programov. Pogoj za osvojitev take tehnologije je močno, dobro organizirano podjetje s potencialom kupcev, kar Emona nedvomno je.
BOŽO KOBAL
• IZ BREŽIC
Anton Bibič novi direktor Do Posavje
Prvega aprila je krmilo trgovske delovne organizacije Emona Posavje Brežice Prevzel Anton Bibič.
, Ekonomist Anton Bibič se d rodil ’.937 leta v Brežicah. Po študiju ekonomije v Mariboru seje leta 1958 zaposlil v domačem kraju v Kmetijski zadrugi. Po reoroganiza-ciJi trgovine se je ta združila v Trgovsko podjetje Krka, Po združitvi z bivšo Ljudsko Potrošnjo, pa seje ta preimenovala v Trgovsko podjetje Posavje Brežice, ki seje kasneje pridružilo Emoni.
Vseskozi je Anton Bibič ostal zvest hiši in v njej pre-nodil pod od trgovskega pomočnika, trgovskega poslovodje do vodje komerciale, Kasneje do direktorja tozda m direktorja delovne organi-‘Keije. Njegova pot je istovetna s potjo in razvojem delovne organizacije katere vodstvo je prevzel.
Anton Bibič je prizadeven tudi pri delu v družbenopolitičnih organizacijah. Je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta, član IS občine Brežice, aktiven pa je tudi v krajevni skupnosti, do nedavnega je bil njen predsednik, sedaj pa je le član sveta. Njegovo delo je čutiti tudi v IO temeljne posavske banke Krško.
★ ★ ★
»Sedaj ko prevzemam obveznosti, imam, tako kot ima vsak, svojo vizijo dela, razvoja in prihodnosti. Moje novo delo sovpada prav v obdobje naše reorganizacije, ko smo postali enovita delovna organizacija saj smo vse tri tozd združili. Naš tozd - trgovina na drobno je bil lani uspešen, druga dva tozda - Trgovina na veliko in Gostinstvo pa sta imela skoraj
izgubo in sta gospodarila na ničli kot pravimo. Za nas je zelo pomembno dejstvo, da predstavlja naša maloprodaja dve tretjini naše delovne organizacije.
Letos smo našo likvidnost v prvih treh mesecih kar uspešno reševali, smo pa se-
..—. ______________ %
Obnovljena prodajalna MODA v Brežicah
Anton Bibič,novi direktor brežiške DO Posavje
daj pred dejstvom, da bomo morali v naše delo vložiti maksimalne napore, da bomo izpeljali načrtovano. Kupna moč Brežic je v republiki prav na repu, inflacija pa naredi še svoje. Do nedavnega so kupci iz bližnje Hrvaške predstavljali kar tretjino naših kupcev. Tega sedaj ne moremo več reči. Sedaj naši ljudje odhajajo po kakš- ■ no gajbico piva raje preko republiške meje ker je tam cenejše,« pravi Anton Bibič.
Nove naložbe v Posavju
»Za nove naložbe, obnove in prenove smo lani nameni-
li kar eno milijardo dinarjev lastnih sredstev.
Našo poslovalnico MODA v Brežicah smo popolnoma prenovili. Zamenjali smo tlak in del opreme, v celoti pa je obnovljena razsvetljava,« je v nadaljevanju povedal novi direktor Posavja.
V	vasi Dobova so klasično prodajalno spremenili v samopostrežnico, ki je v prodajo prevzela tudi neprehram-beno blago.
Pretekli teden so prenovili tudi prodjalno plastike in opreme, v nekaj dneh pa bo prenovljena tudi prodajalna v Veliki Dolini, ki je od Brežic oddaljena le 13 km. Opremo so že kupili in jo tudi plačali.
Kupili so tudi dva velika (3.600 kg) viličarja od katerih bo eden olajšal delo v trgovini z gradbenim materialom, drugi pa bo vozil, nakladal in razkladal v skladišču železnine v Veleprodaji.
Sto milijonov dinarjev so namenili za razna popravila in manjša vzdrževalna dela v delovni organizaciji.
V	Črnecu, slab kilometer oddaljenem od centra Brežic, so kupili lokacijo (1,7 ha), gotovi pa so tudi načrti za komunalno ureditev, kjer bodo uredili prodajni center za pohištvo, gradbeni material in prodajo barvnih kovin, tako za grosistično kot tudi za maloprodajo.
Kot je povedal Anton Bibič, nameravajo v bližnji prihodnosti racionalizirati administracijo, posebno skrb pa posvetiti tehnični usposo-dobitvi zaposlenih, predvsem v računalništvu. Z. G.
posebno^a^d^dJlitu^er prodajaj oženska oMaTila,parilo P°eled na del Ponudbe izdelkov kosovski kombina ,n Pletenine, pravi poslovodkinja Marjana Merslavič. Agrokovoso.
Če bi vsako hišo, ki je izpolnje-vala pogoje za partizansko javko, dali na seznam javk, potem bi morali v marsikaterem kraju preprosto Prepisati seznam prebivalcev, kar bi izničilo možnost dobre organizacije. S tem pa nočemo reči, da seznama Partizanskih javk ni mogoče spreminjati, širiti.
Zaradi enakopravnejšega obravnavanja in tudi obiskovanja partizanskih javk nameravamo čimprej izdati vodnik Javke brez hajke tudi v nemškem prevodu, kar nam v prvi fazi ni uspelo zaradi pomanjkanja denarja.
Javke brez hajke naj privabijo čimveč ljudi iz Jugoslavije, Avstrije in od drugod na Koroško, in sicer ne glede na mejo. Pričakujemo, da bo ta namen postopno tudi dosežen, ker
•	so javke brez hajke sodoben motiv in izziv za izrabo prostega časa posameznikov in skupin ne glede na letni čas, čas trajanja in na opremljenost o-biskovalcev;
•	omogočajo spoznavanje ljudi v izjemnih okoljih in redkih razmerah;
•	so priložnost za proučevanje sožitja različnih narodnosti;
•	so priložnost za neposredno spoznavanje vojnega dogajanja ter vzroke in posledice;
•	je to priložnost tudi za lepo in domače preživetje nekaj ur ali celo dni tudi ob znani domači koroški hrani in pijači.
Še živeči koroški partizani smo prepričani, da smo z Javkami brez hajke storili koristno delo in Upamo, da bodo s tem zadovoljni ne samo ljudje na Partizanskih javkah, ampak predvsem tudi številni obiskovalci. Želimo si tudi, da nam bi sporočali svoje Pripombe in izkušnje ter predloge za izboljšavo.
Ob izdaji vodnika Javke brez hajke se organizaciji koroških partizanov v Celovcu in Ljubljani zahvaljujeta vsem, ki so opravili pravo pionirsko delo na terenu pri izbiranju in utemeljevanju partizanskih javk, vsem, ki so pristali na to, da je pri njih partizanska javka (nihče ni odklonil), vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da bi javke lahko v kratkem oživele. Zahvalo in priznanje izrekamo tudi skupni komisiji obeh organizacij, ki je pripravila zasnovo, usklajevala delo in pripeljala zamisel do končne izvedbe.
Ljubljana, Celovec, maja 1988
Predsednik	Predsednik
Zveze koroških partizanov Skupnosti koroških partizanov
v Celovcu Wutte Jacj^z
Tone - Dnv<
JAVKE BREZ HAJKE
ali
Koroška partizanska pota SLOVENIJA SLOVENJ GRADEC 62380
Yu - 1 Koroški pokrajinski muzej revolucije, Slovenj Gradec, Glavni trg
Predstavitve kosovskega kombinata Agrokosovo v Emoni se je udeležil tudi Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine.
• NAŠI POSLOVNI PARTNERJI
Agrokosovo se ]e predstavilo
LJUBLJANA, 17. april - Dolgoletno poslovno sodelovanje in uspešno partnerstvo Emone in prištinskega Agrokosova je spodbudilo ta največji kombinat na Kosovu, da je v Emoni pripravil degustacijo izdelkov iz bogate palete svojega proizvodnega programa - od mesnih izdelkov, vina, žganih pijač, sadnih sokov in sirupov do odličnih testenin, posebnost so kaneloni in lasagne, do konzerviranega sadja in zelenjave.
Predstavitve kosovskega kombinata, tokrat že druga po vrsti, sta se udeležila tudi Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine in Andrej Miklavčič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Predstavitev je bila hkrati tudi priložnostna zahvala za strokovno pomoč pri gradnji farmskih objektov in sovlaganj sozda Emone v razvoj kosovskega kmetijstva, ki jih je gradil Emona Inženiring.
S strani kombinata sta se predstavitve udeležila dipl. inž. agronomije Obrad Jankovič, predsednik poslovodnega odbora sozda Agrokosovo ter generalni direktor Agrokosovo Commerce dipl. inž. Lek Beriša, od Gospodarske zbornice Sap Kosovo pa je bil navzoč Staja Zdrav-kovič. Predstavitve se je udeležilo tudi osem komercialnih direktorjev proizvodnih delovnih organizacij kombinata.
Kot je povedal Obrad Jankovič, želč z boljšo organizacijo dela še povečati proizvodnjo in prodajo izdelkov
tudi za bolj zahtevnem in izbirčnem trgu.
»Čeprav je Slovenija izredno zahtevno tržišče, želimo na njem uveljaviti še več naših izdelkov kot doslej, saj nas slovenski kupci poznajo doslej le po kakovostnih vinih in po nizkih cenah,« je povedal med drugim Obrad Jankovič.
Miran Potrč, predsednik Skupščine SR Slovenije pa je v svojem kratkem nagovoru poudaril, naj bodo kakovost, odprt trg, konkurenca, skupna vlaganja in skupni trg tisti, ki bodo prinesli čim-boljše rezultate, tako za prodajalce kot za kupce.
Qemajl Morina, šef službe marketinga v Agrokosovu nam je podal podatke iz osebne izkaznice kosovskega kombinata, ki zaposluje skupaj v 24 delovnih in 115 temeljnih delovnih organizacijah 18.000 delavcev. Njihova dejavnost zajema kompletno prehrambeno industrijo, delovne organizacije pa imajo v vseh večjih krajih na Kosovem. Svoja predstavništva imajo v Beogradu, Zagrebu, Nišu, Novem Sadu, Sarajevu, Dubrovniku in v Titogradu. V okviru kombinata imajo 1.000 lastnih prodajaln v pokrajini, nekaj pa tudi na območju Črne gore.
Kombinat ima 34.000 hektarjev obdelovalnih površin ter 10.000 ha vinogradov od tega polovico v družbeni in polovico v zasebni lasti. Poldrugi milijon litrov vina izvozijo na konvertibilni trg, pretežno v ZR Nemčijo, dogovori pa tečejo tudi za izvoz vina v ZDA.	Z. G.
Yu - 2 Žumper, p.p.* PRI PEČENKI, Slovenj Gradec, Vrhe 69
Yu - 3 Slemnik, p.p. PRI ČREŠNJI, Slovenj Gradec, Vrhe 51
Yu - 4 Zabel, p.p. PRI GAŠPERJU, Slovenj Gradec, Vrhe 35
Yu - 5 Hovnik, p.p. PRI SMREKI, Slovenj Gradec, Sele 8
Yu • 6 Osnovna šola Vrhe-Sele, Slovenj Gradec
• Yu - 7 Hovnik, p.p. PRI STARČKU, Slovenj Gradec, Sele 27
Yu ■ 8 Zagerčnik. p.p. PRI VELIKI LIPI, Slovenj Gradec, Gornje Sele
Yu - 9 Lesnik, p,p. PRI TONČKI, Slovenj Gradec, Gornje Sele 36
*	p.p.: po partizansko ** p.d.: po domače
•	spominska točka
• OSEM MEDALJ za »Domačo shrambo« na zagrebškem velesejmu
Šampiona kvalitete: poper in kisla repa
LJUBLJANA, 15. m^ja - Na letošnjem 29. mednarodnem sejmu prehrambene industrije v Zagrebu, in sicer na 26. ocenjevanju kakovosti, smo dobili 8 laskavih
vir
zdravja in energije
priznanj oziroma medalj, in sicer po eno bronasto, pet srebrnih in dve zlati oziroma šampiona kvalitete za leto 89,« pravi direktor sektorja pet ali popularne Petice (tozd Prehrana), ki sodi pod dejavnost blagovne proizvodnje, Anton Kramar.
Vsi ti proizvodi oziroma izdelki sodijo v okvir lastne blagovne znamke »Domača shramba«, ki so pakirani v okusno, praktično in moderno embalažo, privlačno za oko kupca in pripravno za transport in trgovski aranž-man. Vsi so opremljeni z računalniškimi kodami in natančnimi opisi izvora, pomena in uporabnosti artikla oziroma prehrambenega izdelka.
Med 23 skupinami tovrstnih izdelkov smo pobrali kar dva šampionska naslova, kar je nedvomno dokaz o pravilnosti usmeritve v lastno blagovno znamko z imenom Domača shramba, ki je tako-rekoč šele na pohodu. Meda-
lje so prejeli nasledmi izdelki:
•	bronasto: poper (črni v zrryu),
•	srebrno: pistacija (slana pražena) ah sirski lešnik, majaron, kuhano kislo zelje, zeljne glavice v vakuumski
vir
zdravja in energije
embalaži, kranjsko kislo zelje z vinom,
• zlato oziroma šampion za kvaliteto 89: poper (črni mleti) in kisla repa.
In kje tiči skrivnost uspeha? Kakor meni direktor Kramar, ne gre v prvi vrsti zgolj za kvaliteto proizvodov kot takih, kije osnova in nujna, temveč tudi za moderno in okusno embalažo in ne nazadnje za razvijajočo se blagovno znamko Domača shramba, ki še veliko obeta.
Eden naših novih izdelkov, ki je dobil srebrno medaljo, je naprimer pistacija (slani sirski lešnik), potem je tu želatina, dišeči klinčki, kuhano zelje in repa, pri-pravljamo pa še povrtnino (sušeno in v kisu) začimbe, mlevske izdelke, majaron, nageljnove žbice, sušeno sadje - vse za Domačo shrambo. In: sveža očiščena solata, zamrznjeni program, narezane kumarice, blanširane gobe, bučke, por itd., kar je še v razvoju.	N. I.
• IZ DO EMONA MERKUR
Slovesno ob dnevu Emone
LJUBLJANA, 5. aprila
-	Ob praznovanju Dneva Emone je bilo v vseh naših delovnih organizacijah nadvse slovesno. Med prvimi, že po neki tradiciji, da proslave Emonin praznik, je naša nejštevilnejša delovna organizacija Emona Merkur
-	ex Maloprodaja.
V ljubljanskem hotelu Ilirija v Šiški so se zbrali v pro-
storni restavraciji delavci jubilanti in nagrajenci iz domala vse Slovenije. Trije delavci so prejeli jubilejne nagrade za 30-letno zvestobo trgovski hiši, dvajset delavcev za 20-letno dobo, kar 58 delavk in delavcev pa za desetletno delo v delovni organizaciji.
Za izredno prizadevno delo, tako v stroki, kot pri utr-
jevanju samoupravljaj a, ter za dobre medsebojne odnose so trije delavci prejeli zlate, trije srebrne in trije delavci bronaste plakete.
Pavle Godec, dolgoletni direktor delovne organizacije, je v svojem govoru, ko je spregovoril zbranim delavcem med drugim poudaril: »Čut odgovornosti, ki ga v našem DO Emona Merkur, ki danes zaposluje več kot 1.200 delavcev, nismo nikoli zavračah ah odklanjali, saj smo se zavedah, da samo s pridnim delom in samoo-drekanjem lahko ustvarimo novo materialno osnovo za delo, kar danes tudi ugotavljamo, v času, ko celotno družbo pretresajo razne krizne situacije.«
V nadaljevanju svojega govora je na kratko obrazložil razvoj Emonine maloprodajne mreže od prvega marketa leta 1959, do marketov v vseh večjih krajih Slovenije, supermarketov ter velikih prodajnih E-centrov v ljubljanskih naseljih.
Ob koncu svojega govora je dejal:
»Za uresničitev našega programa razvoja smo, in še
borno porabili velika finančna sredstva, ki so jih prispevale banke in združena sredstva Emone, v veliki meri pa tudi sami. V letih od 1983 do 1988 je nastopilo obdobje, ko smo akumulacijo usmerjali v druge namene. Menih smo namreč, da so sredstva, ki so bila vložena v gradnjo E-cen-trov v glavnem prispevah delavci iz enot prve generacije samopostrežnih trgovin in klasičnih prodajaln, ter je potrebno sedaj zboljšati delovne pogoje tistim delavcem, katerih objekti so bih v tem času zapostavljeni. Sprejeti program sedaj izvajamo in tako vsako leto vlagamo v obnovo in izboljšanje delovnih pogojev več kot 11 milijard dinarjev, pri tem pa redno poravnavamo vse sprejete obveznosti do bank in drugih organizacij v okviru SOZD Emona.«
Po končanem nagovoru sta predsednica delavskega sveta delovne organizacije Emona Merkur Štefka Kafol in Pavle Godec jubilantom izročila jubilejne nagrade, nagrajencem pa zlate, srebrne in bronaste plakete, ter jim čestitala.	Z. G.
DRAVOGRAD 62370
Yu • 10 Občinski odbor Zveze borcev NOV, Dravograd
• Gestapovski zapori
Yu ■ 11 Sabodin, Dravograd, LibeliSka gora
Yu ■ 12 Mežnar, Dravograd, Sveta Neža
RAVNE NA KOROŠKEM 62390
Yu - 13 Nacesnik, p.p. PRI ŠVAJCU, Ravne, Brdinje 42
Yu - 14 Integral Golfturist, Rimski vrelec, Ravne, Kotlje
• Gestapovska mučilnica
Yu • 15 Krajevni odbor Zveze borcev NOV Kotlje • Brunarice v Kozarnici
Yu -16 Ivartnik, p.p. PRI ČEBELNJAKU, Ravne, Podgora 38
Yu ■ 17 Lobas, p.p. PRI HOSTNIKU, Ravne, Podkraj 10
Yu -18 Navršnik, p.p. PRI ŠMORNU, Ravne, NaverSki vrh 7
•	Spomenik Prežihovemu Vorancu
•	Prežihova bajta
Yu - 19 Lečnik — spodnji, Ravne, Tolsti vrh 23
Yu - 20 Jaznikar, p.p. PRI JAZBECU, Ravne, Zelenbreg 16
Yu - 21 Račel, p.p. PRI TREH MICKAH, Ravne, Zelenbreg 11
PREVALJE 62391
Yu - 22 Rakitnik, p.p. PRI KREGLNU, Prevalje, Breznica 7
Yu - 23 Derviš, Prevalje, Stražišče 32 • Spomenik pri šumniku
XXIX MCOUNAROONI SAJAM P R L H R A M B £ N C INDUSTRIJE I OPREMI ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO XXVI OCJENJIVANJE KVALITETI INDUSTRIJSKIH PREHRAMBENIH PROIZVODA
Z»gr«b — Jugotl jvih
NA TEMELJU OPCIH UVJETA ZA OCJENJIVANJE KVAUTETE
ŽIRI DODJELJUJE
ZLATNU MEDALJU
Proizvod
KISLA REPA V LASTNEM SOKU
Proizvodača:
EMONA BLAGOVNI CENTER TOZD •PREHRANA« — LJUBLJANA
• IZ TOZD PREHRANA IZ »PETICE«
Nov domač pakirni stroj
LJUBLJANA, 15. maja - »Petica« iz tozda Prehrana je prva v Jugoslaviji kupila nov pakirni stroj domače izdelave s serijsko številko 001, in sicer od proizvajalca Vozila Šempeter pri Novi Gorici z imenom Go-pack,
UPA 25. Stroj je narejen za pakiranje mletih izdelkov (kava, sladkor, itd.) in zrnatih (riž, ješprenj, kava), in sicer za polževo in vakuumsko pakiranje v vrečke po 100 gramov do 2 kilograma. Gre za stroj z najsodobnejšo procesno tehniko - z računalnikom - ki je lani avgusta stal 24 S milijard din, zdaj pa okroglih 100 S milijard din. Vsi vitalni deh so uvoženi iz Italije (industrijska kooperacija), ki odpira možnost plasmaja embahrke na tuje trg.
»Otroške bolezni ob novem stroju smo hitro prebo-
leh. Dela perfektno! Pri na)' manjših težavah so Novog0' | ričani takoj pri roki. Počaka-ti jih je treba komaj poldrugo uro, pa so pri nas, zat° smo izredno zadovoljni. T<> je predvsem zasluga dip1, inž. Jožeta Kobplta Selfl' petra in ekspeaitivnosti varne,« pravi direktor AntoJ Kramar.	N. **
Yu - 24	Osnovna $ola Franja Goloba, Prevalje
Yu - 25	Lagoja, p.p. PRI MOŠTU, Prevalje, Kot 3 • Partizanska tehnika Netopir v Vranski peči
Yu - 26	Pečnik, p.p. PRI URŠKI, Prevalje, Kot 9 • Spominska plošča padlim partizanom
Yu - 27	Krajevni odbor Zveze borcev NOV, Leše, Prevalje •	Spomenik žrtvam •	Ratajeva domačija
Yu - 28	Penzion Golfturist, Poljana, Prevalje • Spomenik zadnji bitki v drugi svetovni vojni v Evropi
Yu - 29	Dvornik, p.p. PRI HRUŠKI, Šentanel 24, Prevalje
Yu - 30	Ploder, p.p. PRI OČKANU. Šentanel 3, Prevalje • Spomenik padlim
Yu - 31	Kumprej, p.d.** Pristav, Leše 71
• INTERNA BANKA EMONA
Združevanje sredstev - dobra naložba
Poslovni odbor Interne banke je med drugim na zad-'Ui seji obravnaval Poročilo o uporabi združenih sredstev in nadomestil, ki so jih dosegli uporabniki in bodo razdeljeni združevalcem. Na sami seji večje razprave ni bilo, saj so dovolj zgovorne ' L^f^ke. Le-te kažejo, da je bii° povprečno nadomestilo v letu 1988, ki ga prej-jbejo poleg kompletne reva-lonzacije 17,5%. To je tudi “krati najboljši odgovor ti-jhl' ki so v preteklosti in tudi še zdaj nasprotujejo do-govoijenim principom združevanja.
V Emoni smo (bolj pošte-ho bi bilo, če bi zapisal ste) bili med prvimi, ki smo doumeli, da lahko le združevanje sredstev za investicijske namere zagotovi hitro izgradnjo in modernizacijo skupaj opredeljenih objek-j°v; Na ta način so bili zgrajeni objekti, ki so še danes v ponos Emoni, kot so E-centri v Ljubljani, v Kopru, ; Postojni, blagovnica ^ Brežicah in v Zrečah, hote-h v Cateških toplicah, v Ce-jju in pa vrsta manjših objektov ter sovlaganj. Morda pri tem načrtovalci niso imeli 0 najsrečnejše roke pri “bin objektov, vendar je bil ° gotovo čas, ko so na takš-e odločitve vplivali tudi po-
samezni politični faktoiji. Nekateri, ki so danes »pametni« izračunavajo ali so za svoja združena sredstva dobili ustrezna nadomestila. Trdim, da pravice na svetu ni in se moramo zanjo dnevno boriti. Podobno lahko rečemo tudi za omenjeno dilemo. S številkami se da dokazati skoraj vse (poznate izrek, da je satistika največja laž). Dejstvo pa je, da smo vsi skupaj pridobili veliko in s tem gotovo tudi vsaka organizacija posebej. Faktor,
o skupnem gospodaijenju s sredstvi, ki je ohranjal osnovne principe in veliko bolj v pogojih inflacije ščitil združevalce sredstev. Ob sprejemanju srednjeročnih planov pa smo se tudi dogovorili, kolikšen bo (relativni) obseg združenih sredstev. Naj tu omenim, da so se s temi akti strinjali vsi vodilni delavci ter prav tako potrdili na referendumu vsi zaposleni v Emoni.
ki je resnično nekaterim odvzel je bila inflacija. Le ta je v svoji rasti iz leta v leto zmanjševala vrednosti združenih sredstev.
Temu smo se skušali upreti z novimi določbami v SAS
SISTEM
ZDRUŽEVANJA SMO PRILAGODILI SEDANJIM RAZMERAM
Zaradi povečanja inflacije in novosti v zakonodaji smo pri pripravi Letnega načrta investicij za leto 1987 in v naslednjih letih predvideli spremembe, ki so opredeljevale predvsem tri področja. Prvo je bilo, da tistim, ki so zaradi slabega poslovanja v preteklih letih (predvsem tistim, ki se jim je v poslovanje obilo vpletala država) postali nelikvidni oziroma prezadolženi ni bilo potrebno več združevati sredstev, saj so si zaradi tega morali dodatno najemati kredite. Druga olajšava je bila, da so bili
primerjava donosa med kreditom in združenimi sredstvi
LETO 1987
LETO 1988
kredit zdru. sr. indeks kredit zdru. sr. indeks
*nesek revalorizacije 5*hlne obresti
88,0
16,9
158,1
23,2
180
137
230,2
52,8
274,1
59,9
119
113
Skupaj priliv
104,9	181,3
173	283,0	334,0
118
PRIMERJAVA DONOSA KREDITA IN ZDRUŽENIH SREDSTEV
združevanja oproščeni tisti, ki so imeli resnično nadpovprečno iztrošena osnovna sredstva. Verjetno pa je bila najpomembnejša novost, da so združevale! dobili za združena sredstva revalorizirano vrednost, z koeficientom porasta cen industrijskih proizvodov in povišano stopnjo najnižjega nadomestila (lani kar 16%). Na ta način smo zagotovili, da združevalci nikakor niso prikrajšani.
Omenjena posledica pa je vodila k temu, daje bilo interesentov za uporabo teh sredstev vse manj. Lani smo se tako odločili, da bomo združevali le sredstva za investicije, ki se bodo resnično začele. Jedro problema pa se je pokazalo v naslednjem: organizacije niso imele projektov, ki bi bili dovolj donosni, da bi prenesli realno ovrednoten kapital in še primeren zaslužek za združevalce. To je imelo za posledico dvoje, kar nas mora oboje zaskrbeti. Prvo je to, da z novimi investicijami, z normalno obnovo v Emoni nismo vložili v investicije niti amortizacije, ki smo jo obračunali. Druga, na prvi pogled dobra posledica pa je, da se je splošna likvidnostna situacija popravila. Tako imamo v Emoni danes le štiri do pet organizacij, ki so kronično nelikvidne. Ob tem pa se je razširila misel, da se lahko bolje zasluži s posojanjem denarja. Takšno ravnanje pa je v zadnjih dveh letih bilo konec koncev slabo, kajti sicer visoke obrestne mere za revalorizacijske 'obresti so bile kljub vsemu nižje od rasti cen opreme in del v gradbeništvu, pa tudi od stopnje revalorizacije združenih sredstev za investicije.
To se najbolje vidi iz prikazane tabele in grafikona. Iz tabele vidimo, da smo v letu
1987	za 100 din kredita, ki smo ga najeli ali dali morali plačati ali dobiti 88 din revalorizacijskih obresti in 17 din realnih obresti. Za sredstva, ki smo jih združili pa smo dobili 158 din (ali 70 din več) za revalorizacijski del in 23 din (ali,K6% več) za realne obresti! Skupno smo dobili za 73% več denarja! V letu
1988	sta bili stopnji, po katerih se računajo revalorizacijske obrestne mere in koeficient revalorizacije poslovnega sklada, po katerem se revalorizirajo združena sredstva, skladnejši, zato je razlika nekoliko manjša, je pa še vedno v korist združenih sredstev. Za izračun smo tokrat vzeli 16% realno obrestno mero, ki je bila približno realizirana na »trgu kreditov« in istočasno tudi minimalna stopnja nadomestila za uporabo združenih sredstev. Skupno smo za združena sredstva dobili za 18% več, kot pa plačali za kredit ali dobili obresti za dani kredit. Ja, res je! Izplačalo se je v obeh letih vzeti kredit, da bi združil sredstva in tako ustvaril dobiček! Vse povedano je še nazornejše na grafikonu.
Vzrok za takšna razmerja je v tem, da tisti, ki predlagamo poslovne odločitve s tega področja, smatramo, da moramo zagotoviti ne le ohranjanje vrednosti kapitala, ampak tudi dober zaslužek. Problem je v tem, da kot kaže dobrih poslovnih idej, ki bi tak zaslužek zagotovile primanjkuje. Dejstvo je, da investicije takšen zaslužek običajno prinesejo kasneje, takrat, ko se združena sredstva združevalcem že vrnejo, in le-ti od tega nimajo nič. To dejstvo in splošno odpiranje k trgu (tudi trgu kapitala) pa sta bila poglavitna vzroka za
-	.	-:	predlagane spremembe V si-
5reška blagovnica slovi blizu in daleč po dobrih posojilnih pogojih in zelo dobri stemu združevanja sredstev, ‘onudbi	IGOR KADUNC
LEGENDA •
■H REALNE OBRESTI HH REVALORIZACIJA
kredit	kredit
ZDR. SREDSTVA	ZDR. SREDSTVA
• TURIZEM
NDR se predstavlja
LJUBLJANA, 21. aprila - Na tiskovni konferenci v ljubljanskem hotelu Slon, ki jo je organizirala naša turistična agencija Emona Glob-tour s sodelovanjem VEB Reiseburo der DDR iz Berlina, se je slednja predstavila s vso svojo pestro paleto turistične ponudbe.
Namestnik generalnega direktorja potovalnega urada NDR g. Gerhard Muller je v svojem govoru dejal, da je prepričan, da že tradicionalno medsebojno sodelovanje, ki traja že več kot 30 let lahko še poglobimo.
»Lani je vašo deželo obiskalo več kot 10.000 naših turistov, mi pa smo imeli v gosteh 2.000 vaših. Naša želja je, da bi čimveč vaših obiskalo našo deželo, saj sem prepričan, da tudi mi lahko ponudimo marsikaj zanimivega,« je uvodoma poudaril govornik.
V nadaljevanju svojega govora se je g. Gerhard Muller z besedami sprehodil skozi slikovita mesta od Berlina preko Leipziga, Dresdna, Karl Marx Stadta, Schvveri-na do Rostocka ter ob tem nanizal vrsto zgodovinskih zakladov in drugih znamenitosti, ki sodijo v sam vrh svetovne kulture. Za tiste, ki si tuje dežele ogledujejo motorizirani je povedal, da je v Nemški demokratični republiki na voljo 31 avtokampov z najvišjo kategorijo ter več kot 400 tranzitnih avtokampov.
Tiskovne konference se je udeležilo več kot 30 predstavnikov turističnih agencij oziroma poslovalnic iz Slovenije. Tu je moč dobiti tudi vse potrebne informacije o možnostih ogleda, počitnikovanja in izletov v to še dokaj nepoznano deželo. Z. G.
• OB DNEVU EMONE
Srečanje zunanjetrgovinskih
delavcev
IZOLA, 12. maja - Na prijateljskem srečanju ob Dnevu Emone, ki je bilo v Simonovem zalivu pri Izoli so se zbrali domala vsi delavci delovne organizacije E-Com-merce. Organizator srečanja je bila TOZD Obala iz Kopra.
Na srečanju so podelili nagrade najbolj uspešnim in prizadevnim delavcem delovne organizacije v preteklem letu. Nagrade so prejela Agica Tičič iz TOZD Agroplod, Draga Pozman, iz delovne skupnosti skupnih služb, Marjana Zupančič, Rudi Orel, Štiglic Janez iz TOZD Globus in Marjana Majcen, Tiha Marevič, Božo Mohorko, Radomir Vučevič in Zdravko Matijevič iz TOZD Obala.
Prizadevni organizatorji so srečapje popestrili s športnimi tekmovanji in raznimi družabnimi igrami. Zagnane tekmovalce, ki so se pomerili v vožnji s pedalini, vlečenju vrvi, skakanju v vrečah in jahanju oslov je vzpodbujala množica navijačev. Ob zaključku so zmagovalne ekipe - prvouvrščene Obala,
DSSS, ki je pristala na drugem mestu, ter tretjo TOZD Agroplod čakale lepe nagrade.
Različne družabne igre - pokaži kaj znaš, najlepše moške noge E-Commerca, ples z metlo, srečelov z lepimi nagradami, med njimi tudi potovanje v Benetke, zani-
mivi razgovori z Robertom Kaščo in Franjem Božičem, s predstavnikoma, tekmovalcema Jugoslavije na Garnel Trophy, vse to ob zvokih ansambla Bazar, ki jim je družbo delala plesna skupina Can-can, je popestrilo srečanje na najbolj prijeten način. Najbolj vztrajni so odšli domov v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne.
NEVA Š.
• ŽE PETIČ
Podarim - dobim
V	imenu slovenske in jugoslovanske smučarske reprezentance in selekcije ter organizatorjev akcije Podarim - dobim 1988/89, se je predsednik organizacijskega odbora Podarim - dobim Ante MAHKOTA zahvalil Emoni za naše sodelovanje v tej akciji zadnjo sezono. V pismu je poudaril, da so z darilnimi denarnimi razglednicami, ki ne prinašajo samo veselja v pričakovanju srečnega dobitnika, ampak jih podarjamo z veseljem in nam je že veselje v nagrado, so smučarji v tem času barvam naše države med drugim prismučali naslednja odličja: štiri olimpijske medalje, tri kristalne globuse in sedem medalj s svetovnih prvenstev.
V	osebnem sporočilu »Za zmage se borimo skupaj!«, so poštarji znosili 2,375.042 darilnih razglednic v vrednosti 9,262.662,800 dinarjev, kar je preseglo vsa pričakovanja in želje organizatorjev akcije.
Tudi nagrade so bile v teh letih zanimive: od stanovanjskih hiš, avtomobilov, počitniških prikolic, jaht, jadralnih letal, ročnega električnega orodja, smuči in vrste drugih športnih rekvizitov ter drugega, do na primer letošnjega darila Emone: 40 bikov.	A. A.
BESEDO IMA VETERINAR
Trihineloza in okolje
Trihineloza je zajedavska bolezen živali in človeka. Ker se prenaša z živali na človeka, jo štejemo med zoonoze.
Do sedaj je ugotovljeno, da lahko zboli za trihinelozo okrog 100 različnih vrst divjih in domačih živali ter človek. Pojavlja se na vseh kontinentih sveta. Bolezen povzročata spolno zrela trihinela ali lasnica po slovensko in njene ličinke. Samec in samica živita v tankem črevesu, ličinke pa v mišičnih vlaknih istega gostitelja.
Človek se okuži ali invadi-ra z trihinelozo, skoraj izključno z mesom domačega ali divjega prašiča ali njihovimi izdelki. Premalo kuhana ali pečena svinina, sveže in suhe klobase ter pretage-no meso najbolj pogosti viri okužbe. V svetu in tudi pri nas je vedno več okužb z medvedjim mesom, jazbeč-jim mesom, lisičjim mesom itd.
Od živali zbolijo tiste vrste, ki se trajno ali občasno hranijo z mesom. Sem spadajo vse vrste zveri, mrhovinarji, glodavci in vsejedi. Med našimi divjimi živalmi je vedno bolj pogosta trihineloza pri medvedu, volku, Usici, divji mački, risu, divjemu prašiču, jazbecu, kuni, hermelinu in raznimi glodavci.
Do sedaj pri nas ni bila ugotovljena trihineloza pri rastlinojedih: (konj, govedo, ovca, koza, srnjad, jelenjad).
Ličinka trihinele spiralis je bila prvič ugotovljena leta 1835. Odtakrat dalje je znanost hitro napredovala. Leta 1850. so v Nemčiji že ugotovili vzrok smrti pri ljudeh, ki so zboleli za trihinelozo. Smrtnost zaradi trihineloze je bila ponekod zelo visoka, celo do 30%. V Nemčiji so istega leta že začeli pregledovati meso prašičev na trihinelozo, zaklanih v klavnicah.
V Jugoslaviji so prvič posumili na trihinelozo in jo tudi ugotovili leta 1923, ko je
v Zemunu zbolelo 22 ljudi. Nekaj let kasneje so endemi-jo - to je večje število obo-Ijenj ugotovili v Peči na Kosovem, vir bolezni je bilo meso divjega prašiča.
Po zbranih podatkih je v Jugoslaviji od leta 1920. do leta 1960. zbolelo za trihinelozo 260 ljudi. Zadnja leta pa ima Zvezni zavod za zdravstveno varstvo in socialno politiko evidentiranih 1400 primerov trihineloze pri ljudeh. Tako je zadnja leta bilo pri nas ugotovljene več trihineloze pri ljudeh, kakor vsa leta do sedgj.
Kakšna je lasnica ali trihinela.
Lasnica je glistica valjaste oblike, ki je z prostim očesom komaj vidna, njene ličinke pa so mikroskopsko majhne. Odrasli samec je dolg 1,6 mm, samica pa do 4 mm. Samic je v tankem črevesu 2x več kot samcev. Samci po oploditvi samice poginejo. Samice imajo življenjsko dobo do 6 tednov in v tem času izležejo 1500 - 10.000 živih ličink. Tako vsake pol ure samica izleže po eno živo ličinko. Ličinke se zavrtajo v črevesno steno in po mezgovnem in krvnem obtoku prodirajo do vlaken prečno progastih mišic, kjer se trajno naselijo. Ugotovljeno je, da je največ ličink v krvnem obtoku med 8. in 25. dnevom po okužbi. Ličinke v mišičnih vlaknih dozorijo po 17. dneh in takrat so že nevarne za novega gostitelja. Število ličink vpliva na možnost okužbe. Za človeka je potrebno okrog 50-75 ličink. V 250 g svinine je lahko do 30 milijonov ličink. Okužba z 50 do 90 milijoni ličink je za človeka že smrtna. Pri tako številni okužbi je prizadeta mišica tako spremenjena, da so spremembe vidne z prostim očesom. Ličinke v mišičnih vlaknati živijo do konca življenja okužene živali ali člove-ka.V mesninah ostanejo žive ličinke sposobne za nadalj-
njo okužbo tudi po 12 let. Pri migraciji ličink je znano, da ličinke izbirajo tiste prečno progaste mišice, ki so bogate z kisikom, mišičnim sladkorjem, fosforjem in imajo debele ovojnice. Po 8-10 tih dneh začno ličinke v mišičnih vlaknih izločati posebno snov, ki sproži reakcijo organizma na tujo snov. Tako se začne oblikovati okrog ličinke vezivno tkivna ovojnica mešiček.
Ličinka je sprva sprožene oblike, kasneje se zvije kot vzmet, zato je to mesto najprimernejše za vzročenje na trihinelozo. Poleg trebušne prepone so ličinke trihineloze naselijo v mišična vlakna jezika, medrebemih mišic, mišic obraza itd. Pri močni invaziji ličinke zaidejo tudi v mastno tkivo ali celo v možgane.
Kdo in kako širi trihinelozo
Pri širjenju trihineloze ločimo gozdni (silvatični) krog in človeški - urbani (sina-tropni) krog.
Gozdni krog širijo divje živali: divji prašič, lisica, jazbec, medved, kuna, bober, volk, ris, divja mačka itd.
Urbani krog domače živali in človek. Prenos trihineloze in gozdnega v človeški krog v zadnjem času prenaša stekla lisica, ki vse bolj pogosto zahaja v dvorišča domačih živali. Tako so gozdne živali lahko trajni vir okužbe domačih živali in tudi človeka. Lisica se najpogosteje okuži z lovljenjem drugih okuženih divjih živali in pobiranjem mrhovine. Znano je, da nekatere ptice lahko mehanično prenašajo bolezen, če-pravno same ne obolevajo za trihinelozo.
Človek posredno ali neposredno veliko, pripomore k širjenju te bolezni, če pase domače prašiče v prosti naravi, ker se prašiči hranijo tudi z trupli poginjenih divjih živali. Prašič se lahko okuži tudi z iztrebki psa, ki je invadiran z trihinelozo. Poznani so primeri trihineloze pri prašičih, ki so bili krmljeni z kuhinjskimi odpadki in pomijami. Slabe higienske razmere pri reji prašičev, dajejo dobre pogoje za širjenje glodavcev - miši in podgan, ki prenašajo trihinelozo in še veliko drugih bolezni.
OKROGLA MIZA: Zdravstvena preventiva v naravnih zdraviliščih (17. oktobra 1988)
•	če ne zakopavajo ali ne odstranijo poginulih živalih z lovišča.
•	če delijo uplenjeno divjad brez pregleda na trihinelozo (prašič, medved, jazbec)
•	prinašanjem raznega mesa v lovišče in odmetavanjem ostankov mesa v lovišče. Isto velja tudi za »viken-daše« ki dostikrat neusmiljeno odmetavajo ostanke hrane v naravno okolje. Vzrok odmetavanja ostankov hrane, je neurejeno zbiranje in odvoz odpadkov.
NI RES, DA JE RES
Bolezenska znamenja pri človeku
Kako lovci lahko prenašajo trihinelozo
• če puščajo drobovino uplenjene divjadi v lovišču.
Zdravje nima cene
Že po nekaj dneh po okužbi se pojavijo prebavne motnje z znaki bluvanja, podobno zastrupitvi z mesom ali pokvarjeno hrano. Po 6 tih dneh bolniki začutijo pekoče bolečine v žvekalnih mišicah, v ramenih, nogah in križu. Zaradi poškodb v mišičnem delu trebušne prepone nastane oteženo dihanje. Zelo hude bolečine nastanejo v očesnih zrklih. Telesna temperatura se dvigne tudi do 40 stopin celzija. Pogosto pride do vnetja možganskih ovojnic in s tem živčnih motenj, kot težko govorjenje, požiranje, gibanje in nemoč vstajanja iz postelje. Pojavi se hudo znojenje, teklina na vekah, otečen obraz in motnje pri gledanju. Po telesu se pojavijo koprivke in s tem srbenje. Po nekaj dneh bolezenskih znakov srčna mišica oslabi zaradi izločenih strupov, ki jih izločajo ličinke. V sami srčni mišici ni ličink, ker srčna mišica nima ovojnice.
Preventivno zdravljenje na račun materialnih stroškov
STEVANEC, RADENCI: Seveda enoje aktiviranje vseh organskih sistemov, drugo je zabava, igre, družabnost, tudi informacija neke vrste, spoznavanje kraja itn., kar se vključi v hojo, v kolesarstvo.
FRANOV1Č: Rad bi vam povedal, da nam Malči Žitnik, ki se okrogle mize ni mogla udeležiti, želi uspeh s telegramom v imenu zdravstvene skupnosti Slovenije.
JOŽE VETROVEC: Kako si delavec pridobi pravico do programiranega medicinskega odmora?
FRANOVIČ:	Spomnimo se
najprej, da je marca zdravstvena skupnost prišla v zvezo zdravilišč na poslovodni odbor in se tako priključila naši želji, da se zdravstveno preventivna dejavnost v naših zdraviliščih priključi na medicinsko doktrino in potrebe našega prebivalstva. Prišli smo na nek način v neko aktivnost, za katero smo mislili, da imamo velike možnosti, ne samo, da naredimo pozitivni premik, da ohrabrimo tudi tiste, posebno
v kolektivih, ki še dvomijo, ali so zdravstveno preventivno programi samo dopust ali ne, ali je to na nek način nagrada za zaslužne, socialno ali delovno ogrožene oziroma ali se bodo ti programi obrestovali v produktivnosti, v konkurenčnem izdelku, v socialni varnosti teh delavcev itn. Problematika ni od včersg in tudi ne za danes. Gre za kontinuiteto, moramo jo vključiti v zdravstveno zaščito prebivalstva. To problematiko bi v širšem smislu lahko imenovali kot zdravstvena kultura nas vseh. V zdravstveni kulturi je zdravstvena zaščita zelo širok pojem, zdravstvena preventiva naj bi poslej zavzela neko drugo pozicijo. Tudi druge toplice, kot Dobrna in Atomske, so zelo pomembne in izvajajo marsikateri segment teh programov ali celo ves program. Zavedati se moramo, da je v zdravilišča vloženega veliko denarja za zdravstveno preventivno infrastrukturo, ki jo je potrebno izkoriščati v svoji republiki, ne okrog. Mi
Zdravljenje trihineloze je v začetku bolezni uspešno, Zdravilo VERMOX, ki se uporablja za zdravljenje trihineloze pa ni več učinkovito, če so ličinke že v mešičkih. Pri hudih vnetjih mišič se uporabljajo zdravila za blažitev vnetja mišic.
Dokazano je, da brez zdravljenja lahko ličinke v mišicah pri človeku živijo do 30 let.
V borbi proti trihinelozi so slovenske občine: Celje, Cerknica, Žalec, Mozirje, Idrija, Kamnik, Kočevje in Vrhnika že sprejele odlok o obveznem trihineloskopskem pregledu vseh zaklanih prašičev. Trihineloskopske preglede vršijo veterinarski zavodi, Ljubljana, Kamnik, Kočevje, Grosuplje itd. Cena enega vzorca prašiča je sedaj 1.850.
Iz vsega navedenega je razvidno, kako ozko je trihineloza povezana z varstvom okolja.
dipl. vet. JANEZ ZAJC
En dan življenja Ivanke Denisovič
Brez sprenevedanja moramo povedati, da je Ivanka pridna ženska kot še na stotine drugih naših uradnic. Da bi prišla popoldne čimprej domov, vstaja zgodaj in v službo pride kmalu po šesti uri. Nestrpno čaka, da se dvigalo odpre in da čimprej potisne v uro svojo kartico. Kaj hočemo, vsaka minuta je dragocena. Zaradi jutranje naglice pride v službo le na pol urejena, pa kaj bi se sekirala, saj je v službi časa na pretek, v toaletnih prostorih pa velika ogledala. Ženska, ki nekaj da nase, si mora vzeti, čas, da si lepo uredi frizuro, da si našminka ustnice, poživi obrvi in še vse ostalo, kar spada k urejenemu obrazu.
Šele sedaj, ko je zares urejena, si lahko skupaj s sodelavkami privošči zasluženo jutranjo kavico. To je res čudovita urica klepeta! Polno je novic in informacij, ki si jih je potrebno izmenjati.
Včerajšnji dan je bil po svoje zanimiv tako v domačih problemih, srečanjih, nakupih in seveda - vsak dan se kaj podraži in vrednost denarja v nogavici raste. Klepet še ni povsem izčrpan in ura je že osem in čas je za prvi jutranji prigrizek. Kdo bi delal s praznim želodcem! Doma za zajtrk ni časa, zato imamo v službi priročen bife, ki poskrbi,za sveže nade-devane žemljice, popečene kruhke in tiste simpatične vroče kurčke.
Po tem zalogaju pa se delo lahko začne. Toda ne s pre-veliko vnemo, kajti plača ni preveč stimulativna. Komaj
kakih deset miljončkov več
kot prej, ko je delala Ivanka še v trgovini. Res, da je že skoraj pozabila, da je bilo tam delo v dveh izmenah in pogosto tudi ob sobotah. Toda sedaj je uradnica, pisarniška delavka in spodobi se, da bi jo bolje cenili! Ravno danes je stekla debata o tem, koliko več imajo plače v drugih firmah.
Ena od sodelavk je vedela povedati, da je neka učiteljica zapustila šolsko delo in šla v službo k privatnemu te-steninaiju, da mu ureja račune in dobiva za to delo krepko preko sto milijonov. »Mi pa tu garamo za skoraj polovico manj!« Med prepletanjem dela in besed je ura mimogrede deset. To je čas zasluženega odmora in malice. Ivanka hiti k dvigalu in se
(Nadaljevanje)
imamo marsikateri center, kjer se zdaj koristijo takšne usluge, ki bi se morale koristiti pri nas. Tudi sebe moramo na ta način zaščititi in spodbujati, da bodo zdravilišča prišla v fazo, da morajo računati na perspektivo razvoja. V Čatežu smo prišli do razvojnega načrta, da se dela zdravstveno prventivno naselje, v katerem bo 270 hišic. V vsaki hišici bo po 6 ležišč, ki bi jih kupovala podjetja, da bi lahko bolj poceni uresničevala te programe. To je velik denar, za katerega smo vsi odgovorni, da bi ga uporabili kot našo pozitivno naložbo v naši repu-bUki.
JOŽE VETROVEC: Kako si delavec pridobi pravico, da gre na aktivni, programirani medicinski odmor? Litostroj in Gradis imata to urejeno, je pa serija manjših podjetij. Kaj mora delavec narediti, da bi do te pravice prišel in da gre to iz materialnih sredstev, da se ne prosi sindikata? Ali je to urejeno z zakonom ali ni, čigava mora biti pobuda,
jezi, ker ga tako dolgo ni. Se; veda, saj hočejo ob tej ufl priti vsi v jedilnico. j
Končno ji uspe s postanK) v vseh nadstropjih priromat' v pritličje. Tu se mora postaviti v vrsto, kajti mnogo )e urnejših od nje. Hrano začne servirati ob desetih, vrsta Pa se nabira že četrt ure prej-Kdo ve, kaj sili ljudi h koritu? Morda lakota, mora3 dolgčas in naveličanost morda osmaljenost!
V tej naši menzi je prav prijetno posedeti in se kaj pogovoriti tudi z ljudmi, k11 delajo v drugih pisarnah iD drugih nadstropjih. Pa vendar ob enajstih delo spet teč« naprej. Razumljivo, da se vmes prileže še ena kavica (včasih tudi dve). Da se človek ne zasedi, je potrebno o® časa do časa odnesti še kakšen papir v drugo pisarnOi. skočiti po dodatne informa-: cije in sploh, brez kontaktov ne gre. In če že nekam stopiš, se ne spodobi, da bi kar tako na hitro prišel in odšel- j Ljudje so vedno veseli Prl' jazne besede in prav radi ma-. lo zastanejo z delom, ko je a® j več kot pol trudapolneg* šihta za nami.
K sreči, da danes praznuj,6' mo Franckin rojstni dan k1 bo čas hitreje minil. V našel® hodniku nas je toliko, da P0: de povprečno na teden dr® rojstni dan, včasih pa je g°d-No, tudi rojstva in porok6 praznujemo; pa odhod6 v pokoj.
Vsak čas bo ura pol treh-Denisovičea si še enkrat uredi frizuro, zapre predal in de; lovni dan se pri evidenči® uri konča. Ta mesec je bil3 kar pridna. IzraČlU* na karti' čici ji'pokaže, da ima čelu 2 uri in 16 minut plusa.
JANKO JERINA
ENONSKI
ŽELODEC
poltrajni izdelek
Dodano polifosfati do 0,3 °/o.
i n? %
Na-nitrit do 0.02 °/«. dekstroza do 0,03 %. askorbinska kislina do 2 mg °/o Hraniti pri Umparatun do « 10° C
emona mesna industrija
. ____________________
kaj se mora v podjetju storiti? Druga stvar pa je, da je čedalje več svobodnih umetnikov, ki jih tudi doletevajo stresi, to so umetniki, pisatelji, novinarji, ki žive samostojno, delajo po 14 ur na dan, potem pa si žele imeti dva tedna zase. Ali oni tudi lahko to opravičijo z materialnimi stroški?
ZALAR: Glede na to, da gre za družben denar, je ta pravica v nekem smislu predpisana v zakonu o zdravstvenem varstvu, ki je deloma sporen v SRS zavoljo take interpretacije v povezavi z zako-
nom o celotnem prihodku, 19., 20. in 22. člen. To so formalni
okviri za izbor upravičencev, torej tistih delavcev, ki lahko uveljavijo to svojo pravico. Žal je predstavljena tako v zakonu kot v dosedanji naši obdelavi doktrine rizična skupina, torej nismo več zdravi oziroma smo že na meji manj zdravega, rizično obremenjenega ali pričakovanega, strokovno kar na drugi strai. Ali je družbeno koristno, humano, ali je strokovno pravilno, da na tej meji res zelo natančno hodimo. Nismo dosegli najosnovnejših kadrovskih stvari, organizacijskih pa tudi strokovnih elementov, da bi vsem upravičenim delavcev, to je pravica do zdravstva po ustavi in tudi dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, bila tudi uresničena. Praktično pa to pomeni, da morajo v samoupravnih aktih, ki urejajo tako razporejanje zno-traj delovnih razmerij, urediti nekatera vprašanja, ker nimamo
urejenega, v SR Hrvatski je to urejeno, pri nas pa ni urejena izredna odsotnost z dela.
Imamo za smrt, selitev, poroko, za preventivni zdravstveni ali rekreacijski oddih pa tega izrednega dopusta, ki naj bi bil najmanj 10 dni, tu so prve možne indikacije in meritve, uspehi gotovo še ne, ker je še vse drugo navada in tisto, kar ponavadi manjka. Mi smo sicer dali pripombo na zakon o delovnih raz-meijih in so prvi elementi že v njem. Veste, kako je z zakonom o združenem delu, kako je z zakonom o delovnih razmerjih, kako je z zakonom o zdravstvenem varstvu, tretje leto je že pobuda za ureditev tega področja ni uresničena. Če imajo vsaj v samoupravnih aktih, torej znotraj pravilnikov o mesebojnih ramerij delavcev je ta pravica v tem delu zagotovljena. Drugo je na pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, skupna poraba itd., tu gre za vprašanje programa v eni izmed zdravstvenih organizacij, to so pri nas zdravilišča, ne vsa, nekatera imajo to licenco, druga ne, ta tudi ni zahtevana pri nas še zaenkrat v taki meri po zakonu, tu gre še za nadometilo osebnega dohodka, za potne stroške in še za vrsto zadev, ki morajo biti v samoupravnih aktih urejene.
In naslednje, tu nastopajo drugačni odnosi kot v združenem delu. Gre za delavčevo obveznost, ne smemo pa ga siliti v pre-težak program, ker nimamo tri-aže naprej narejene in gre tudi za
odnose disciplinskih kršitev. smo v pravilniku, ki je ponuje® kot vzorec v tej knjižici, ki je bil? danes že pokazana in je že tri' I štiri leta dana, nekatere stvari t®' j di več v podrobnosti ne drži)0’ kar je dobro, nismo pa tako da' leč, da bi lahko presegli to, kar n3 drži, poskušamo se znotraj tegf gibati. Gre tudi za nekatere disd' plinske zadeve, to je spet na PP" dročju medsebojnih odnosov i® j -disciplinskih prekrškov. Tu If ! vrsta zadev, ki naj bi bile pred;; hodno urejene, da delavec, kp kaže na zelo zapleten način, pd; de do te pravice, potem po vsej verjetnosti dokaj preprosto. M6-dicina dela bi morala biti ned' | vomno zraven. Specialni, ka; I drovski elementi, tudi element' perspektivnosti takega kadra' verjetno na koncu tudi produk' tivnost, obremenjenost delovne- j ga mesta, zdravstvena ocena itn« to so elementi, ki morajo biti oCf| | njeni prav iz tega razloga, ker j6 j materialni vložek stvar stroška istega produkta, ki ga prodaj3' | mo. Delavec, ki gre na medici®' ! ski ali rekreacijski oddih, je stro; ; šek. Zato so predpisani nekateri ; načini.
VETROVEC: Ali imajo v vse® podjetjih to urejeno ali je to pr6' ! puščeno presoji posameznih p°' djetij.	|
ZALAR Moram reči, da je pra^ , zaradi tega največ težav. Ni edin3 ! Te Šoštanj, so tudi druge organj' zacije združenega dela, ki vse® | teh elementov, ki sem jih naštel’ j poleg stroke, ki je nujna, sodel®' |
• PREBERITE
RAZPIS
Akcija zbiranja inovacijskih predlogov - vsi delamo, vsi mislimo.
Sodelujte v akciji, kjer nič ne izgubite, lahko samo dobite in to vi sami in naša delovna organizacija. Cilj akcije je vsakemu delavu DO Agroemona dati možnost, da s svojimi racionalizacijami pripomore k boljšemu oziroma lažjemu uresničevanju Poslovnih ciljev ali kako doseči:
•	boljšo organizacijo dela in s tem produktivnost,
•	boljšo kakovost izdelkov,
•	prihranek časa in materiala,
•	boljše delovne pogoje in varnejše delo
•	zmanjšanje porabe energije,
•	zmanjšanje zalog,
•	uporabo odpadnih surovin,
•	opredeljevanje odgovornosti za kakovost,
•	izboljšanje skladiščenja in transporta,
•	izboljšanje prodajnih in nabavnih poti ter izvedba načina le-teh.
Akcija traja od junija do konca meseca septembra 1989
Vsebinsko smiselni predlogi, ki jih je mogoče realizirati, bodo nagrajeni s 100.000 din. Nagrade bodo izplačane po ocenitvi posebne strokovne komisije delovne organizacije za razmejevanje predlogov in akcije, oziroma po sklepu komisij za inovacije pri TOZD.
Vsi uvedeni predlogi bodo nagrajeni še skladno s pravilnikom.
Prijava informacijskega predloga je objavljena v Emona Informatorju, dobite jo tudi pri predsedniku inovacijskih komisij v TOZD Poljedelstvo-gove-doreja, Prašičereja in v Tovarni močnih krmil.
, Izpolnjene prijave zbirajo predsedniki omenjenih inovacijskih komisij v temeljnih organizacijah združenega dela.
Razpis je bil obravnavan in potijen na delavskih svetih in temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih skupnih služb v maju 1989.
ZVONE KOVIČ
V spomin
Od Helke Koželj iz Mokronoga smo se poslovili zadnji petek v marcu, na Mokronoškem pokopališču.
Rodila se je leta 1911 v trgovski družini in kot otrok pomagala staršem v njihovi trgovini. Ta je postala tudi njen drugi dom. Že takrat so namreč znali postreči svojim strankam. To je Helka dokazala na kaj izviren način: iz blaga, kupljenega pri njih je strankam sešila ruto ali predpasnik. Tudi po vojni je ostala zvesta trgovskemu poklicu. Najprej v obrtni prodajni zadrugi v Mokronogu, pa v trgovskem podjetju Tržan in ne nazadnje v Dolenjki. Tu je bila poslovodkinja na tekstilu.
, Veselje do orgel jo je v življenju popeljelo k petju. Štiri desetletja je bila tako nepogrešljiv ud Kultur-no-umetniškega društva Emil Adamič. Ob upokojitvi je to delo dopolnila še z delom v Klubu upokojencev Emone, še posebej v pevskem zboru. Helka, vsi, ki si nam bila blizu, te pogrešamo.
JOŽE NOVAK
ekSn,^cina dela- KJer nimaj° ne ii!ic'tno “rejene samouprav-nelf» '• vsaJ v enem od teh treh, viltvu* imaJ° Pa posebne pra-Vel ■ urejene, recimo Gornje t^UJe ima to dobro urejeno, so CrSVe' ®DK nam na virih, ki so str8*iSto bistveni, iz materialnih brik*5ov po zakonu o celotnem ijj^odku in dohodku, ne dovo-uporabe teh sredstev iz ma-st*^ih ali drugih poslovnih nii„ ,ov’ v tem primeru obreme-stoiS^ade skupne porabe, ki ve-■ kako se zdaj oblikujejo. Torej fn„m°remo zagotoviti iz teh vi-tj v’ so pa lahko dopolnilni viri, liainelte mere članarino uporab-ln de neke mere sredstva jjgne porabe.
Vni- ^ ROVEC: Še enkrat bom ofk0n dopušča, ne pa 0Vni or£anlzacyi’ to
&?ALAR:	Dopušča oziroma
trio,3, da je tako urejeno. V sa-Ur„PPravnih aktih mora biti to fini600, mora biti urejen način v£siranja.
Ca pTROVEC: Se pravi ta pravi-3U'? • vca j® Prepuščena podjet-itrin x e veliko in organizirano, to gre ’ c® >ma človeka, ki mu za to
dn^AMOVIČ: Poskušal bom ^Vsk ^i' Pred seboj imam De-
foU ‘os*1
o 'Vftske odpore. Zakon nravstvenem varstvu, pravi,
določa preventivno zdravstveno varstvo delavcev v 48. členu, in sicer, da si morajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zagotoviti pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, zdravstvenim varstvom pri delu, z ukrepi za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo, s posebnim zdravstvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno zmogljivostjo. Delavci morajo te pravice opredeliti v svojih samoupravnih splošnih aktih. To je rezime tistega, kar ste pojasnili malo širše. Osnovno pa je to, da to ni primerna pravica, če se ne uresniči čez samoupravne akte podjetja. Če podjetje hoče, ima pravico to narediti.
ZALAR: Zdaj je velik spor, sodba vrhovnega sodišča je anulirala skupno stališče komiteja za zdravstvo, sekretariata za finance in republiškega komiteja za zakonodajo. To je bilo usklajeno mnenje, vendar v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
TEŽAKOVA: Na to temo smo pred tremi leti iz društva organizatorjev rekreacije dali vlogo na društvo ekonomistov oziroma na SDK za pojasnilo, kako se to lahko plačuje. Dobili smo odgovor, da se lahko to plačuje iz materialnih stroškov, v kolikor se vnese v pravilnik o varstvu pri delu, da se bo skrbelo tudi za preventivno zdravljenje delavcev. S tem smo seznanili širši krog kolegov, doma smo začeli na hitro popravlja-
Novo društvo
USTANOVITEV DRUŠTVA IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV V AGROEMONI (DIATI)
Če hočemo izboljšati sedanji položaj na področju inventivne dejavnosti v Agroemoni, moramo pristopiti k spremembam. Glavni vzrok za počasen razvoj ustvarjalnosti je premajhno razumevanje pomena lastne inventivnosti in njenega prispevka k razvoju materialne baze.
Priče smo tehnološkemu razvoju in stalni znan-stveno-tehnološki revoluciji v svetu, ki s svojim tempom preseneča najbolj razvite. Hkrati s prodori novih tehnologij se postavlja vprašanje, kako povečati ekonomsko učinkovitost našega gospodarstva. Zato se v Agroemoni upravičeno trudimo vključiti v procese izumiteljske dejavnosti.
V	okviru Agroemone že delujejo po ozdih in na ravni delovne organizacije komisije za inovacije, ki že izvajajo zastavljeni program dela. V letu 1987 so bili nagrajeni trije inovacijski predlogi, v letu 1988 jih je bilo nagrajenih 17, v letošnjem letu pa predvidevamo, da bo nagrajenih 40 predlogov oziroma tehničnih izboljšav.
V	Agroemoni je več kot 30 nagrajenih inovatorjev, zato upravičeno pričakujemo, da bo naše delo uspešnejše z ustanovitvijo Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav.
Namen društva je vzpodbujanje in razvijanje inventivne dejavnosti v vseh njenih oblikah.
Naloge društva bodo:
•	Razvijanje inventivne dejavnosti v vseh oblikah njenega delovanja.
•	Dajanje strokovne pomoči in podpore pri priznavanju inovacij svojim članom.
•	Sodelovanje in pomoč pri sestavi samoupravnih aktov s področja inventivne dejavnosti.
•	Izobraževanje s področja inventivne dejavnosti s predavanji in strokovnimi ekskurzijami.
•	Populariziranje delovanja društva v čim širši obliki (Emona Informatorju).
•	Vodenje kataloga vseh inovacij v Agroemoni z naslednjimi podatki: ime, opis, leto, avtor, gospodarska korist, nadomestilo.
•	Sodelovanje na razstavah inovacij in podelitev moralnih in materialnih priznanj. Član društva lahko postane vsak delavec Agroemone in SOZD Emone, ki se aktivno ukvarja z izumiteljskim delom ali delom pri razvoju ali ga podpira. Zato pozivamo vse somišljenike, da se udeleže ustanovnega občnega zbora DIATI Agroemone, ki bo v mesecu juniju 1989.
Iniciativni odbor
Izložbe duty free prodajalen - na sliki je Emonina na Trgu osvoboditve v Ljubljani — so še posebej privlačne za mlade.
ti pravilnike o varstvu pri delu in pri nas smo na delavskem svetu sprejeli člen 48 a, v katerem piše, da bomo skrbeli ne samo za kurativno zdravljenje delavcev, ampak tudi za preventivno in doslej še nismo imeli težav.
VETROVEC: Če delovna organizacija nima obratnega zdravnika, kdo to določi, kateri delavec bo šel?
ZALAR: Na področju medicine dela v Sloveniji smo zelo žalostni.
ROGAŠKA II: Hrvaška, ki k nam pošilja ljudi na zdravljenje, in sicer precej svojih delavcev, ima to z zakonom urejeno. Res pa je, da je izbira ljudi, ki jih pošiljajo, zelo revna, včasih celo neustrezna glede na to, koga in na kakšen način bi morali poslati. To je prepuščeno sindikalnim delavcem, aktivistom. V večini delovnih organizacij to ni strokovno urejeno. Še vedno je lahko nagrada.
VETROVEC: Za poslušnost, recimo.
ROGAŠKA: Tako. Lahko je to, lahko je socialni delavec. Hočem reči, kdo pošilja: socialni delavci,, sindikat, v večjih podjetjih pa je to medicina dela in zdravniki, ki so posebej izobraženi v ta namen. Tam, kjer je. Drugje to delajo drugi, da je le zadoščeno zakonu, na Hrvaškem že velja.
ŠAMU: Člen 48 zakona govori o obveznosti ozd v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ne gre v svobodno menjavo dela preko zdravstvene skupnosti, ampak ti-_
ste oblike zdravstvenega varstva, za katere je dolžna skrbeti ozd. To pa je tako: kjer ni tožnika, ni sodnika. Bistveno določilo 48. člena zakona je dokaj nedodelano. Če bo ostal zakon o zdravstvenem varstvu tak kot je, mislimo, da moramo navesti v zakonu vse aktivnosti, ki sodijo v tako-imenovano aktivno zdravstveno varstvo delavcev od L do 12. točke. Prva bo, recimo, humanizacija dela, druga analiza in zdravstvena ocena delovnih mest, tretja so zdravstveni pregledi vse do programirane zdravstvene rekreacije. Delovne organizacije pa bi morale upoštevati, mislim, da ni prepuščeno presoji delovne organizacije, ali to upošteva ali ne. Ena od idej je, naj bi bil to podzakonski akt. Na tem se dela, vendar mislim, da bodo korenite spremembe zakona o zdravstvenem varstvu prišle na tapeto in bodo resno obravnavane prihodnje leto. Letos gre v resnici za preživetje zdravstvenih delovnih organizacij.
VETROVEC: Kaj pa drugi del ljudi, ki sami s svojim delom dobro zaslužijo, pa bi radi to vrgli v materialne stroške, kot so odvetniki ali cela serija teh ljudi, ki so osveščeni, ki bi radi prišli in to investirali vase.
ŠAMU: Ta hip natančnega odgovora ne vemo.
LAVRIČ: Mogoče je to varianta: Rogaška je razpisala takoime-novane menice, ki so namenjene razvoju v Rogaški. Menica je namenjena delovnim organizcijam
VSI DELAMO, VSI MISLIMO
PRIJAVA
inovacijskega predloga za razpis 1. akcije zbiranja inovacijskih predlogov v DO Agroemona Domžale
Avtor predloga........................
na delovnem mestu.....................
v organizacijski enoti................
TOZD..................................
stanujoč v............................
ulica.................................
Na razpis 1. akcije prijavljam inovacijski predlog z imenom:
Bistvo predloga je:
Predlog sem izdelal: a) samoiniciativno
b)	na predlog sodelavca(ev)
c)	na predlog nadrejenega (ustrezno obkroži!)
Pri izdelavi predloga so mi pomagale naslednje osebe oziroma sodelavci:
Priloge k prijavi:
1..................
2..................
3	.................
4	.................
Avtor prijave: ...
V...................dne
ali samostojnim obrtnikom, vsem, ki so sposobni menico kupiti. Če je menica vredna staro milijardo, dobi ta, ki jo kupi, vrnjeno v šestih letih in 25% fiksnih obresti in pravico do meseca dni bivanja v Rogaški. To pravico lahko koristi zase ali jo prenese na koga drugega. Ta milijarda se mu odbija od davčne obveznosti.
ŠAMU: Pripravljamo pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov, stari pravilnik govori v glavnem o materialni proizvodnji. Sodobne obremenitve in škodljivosti so bistveno drugačne od klasičnih. Če pa bo sprejet podzakonski akt, ni nobenega zadržka. To pa nalaga tudi gotove obveznosti uporabnikom, svobodnim umetnikom. Zadeva se začne pri tem, ali je nekdo sploh zdravstveno zmožen biti to in to. Potrebujemo zdravniško spričevalo. Odvetniki imajo to dokaj strogo. Kdor hoče biti član odvetniške zbornice, mora izpolnjevati poleg strokovnosti tudi zdravstvene kriterije. Nišem seznanjen za svobodne umetnike.
ZALAR:	Člen 18 zakona
o zdravstvenem in socialnem varstvu je tisti, ki po vsej verjetnosti daje znotraj svobodne menjave tudi v zdravstvu pravico, kjer so osebe s samostojnim delom tudi plačniki tega prispevka. Znotraj tega pa je vprašanje...
VETROVEC: Kateri zdravnik pove, ne zakon, da gre v zdravi-lišče za 14 dni in bo ta aktivni
odmor izvajal.
ZALAR: To ta trenutek še ni mogoče.
VIDMAR: Mislim, da danes na to ne boste dobili odgovora, ker verjetno danes problematike financiranja ne bomo rešili. Pomembnejše pa je, da smo se tu dobili zaradi tega, da smo ugotovili, kdaj bo ta zakon sproveden in kako, kdaj bo sproveden in kako, ne glede, v kakšnem položaju je združeno delo, zdravstvena skupnost, bo preventivna dejavnost vedno bolj pridobivala na veljavi. Na drugi strani osnovno zdravstvo same preventive ne bo moglo izpeljati in zlasti slovenska zdravilišča so veijetno tisti dejavnik, ki se lahko aktivno vključi v to dejavnost, zlasti s stroko zaradi tega, ker smo danes slišali kup stvari, ki dokazujejo, da se na tem področju nestrokovno dela, da še vedno prihajajo na preventivni oddih taki, ki ne spadajo tja in obratno, ko prihajajo iz takšnih zdravilišč in ustanov, tisti, ki jih dobe naprej na pregled, ne vedo, kaj početi z njimi, ker so povratne informacije preslabe, Zato bi ponovno apeliral, da je v zdravstveni preventivni dejavnosti zdravilišč najbolj pomembna strokovnost v tem smislu, da bo ta onemogočila razvrednotenje zdravstvenega preventivnega oddiha, ki je na tem, da lahko koristnik zelo hitro najde nepravilnosti v našem poslovanju, kar potegne za seboj slabo prizadevanje v našem razvoju. (Nadaljevanja prihodnjič)
O VEST IZ BLAGOVNEGA CENTRA
Hotelirji in gostinci Petrola na obisku
LJUBLJANA, 26. aprila - Na povabilo Emoninega Blagovnega centra, ki že vrsto let v okviru OHG (oskrbovanje ' hotelirstva in gostinstva) oskrbuje hotele in gostišča sozda Petrol je 30 vodilnih delavcev Petrolovega tozda Gostinstvo obiskalo Emono.
Goste — direktorje hotelov, komercialiste in šefe kuhinj sta v Emoni sprejela komercialni direktor Blagovnega centra Franc Brodarič in Miro Hull, samostojni ko-
mercialist za oskrbo hotelirstva.
Namen obiska je bil seznaniti naše kupce s celotno ponudbo naše OHG, in da si na mestu samem ogledno proizvodnjo našega tozda Prehrana, od pražarne kave do pakirnice, skladišč in distribucije.
Po ogledu Blagovnega centra so gostitelji povabili goste na degustacijo izdelkov iz pestre palete naše ponudbe ter na razstavo izdelkov, ki je bila v mah sejni
dvorani Emonine poslovne stavbe. Razstavo in degustacijo so omogočili naši poslovni partnerji - mariborski Tališ, ljubljanski Slovin in Radenska, specialitete iz uvoza ter pijače pa je dodal Blagovni center.
Da je 15-letno sodelovanje Petrolovega tozda Gostinstvo in Emone uspešno, potrjuje tudi zlata plaketa Petrola, ki smo jo za solidno sodelovanje kot tretji njihov naj večji dobavitelj prejeli že pred petimi leti.	E. I.
• OD BOGA MERKURJA POZABLJEN MARKET V STRAŽIŠČU PRI KRANJU
Zlizani pulti, zamašena ventilacija, delovne halje
STRAŽIŠČE, 10. maja - »Jezimo se, ker nam ničesar ne popravijo, ker se ne pobrigajo, da bi velik neizkoriščen prostor pred samopostrežnico preuredili v parkirišče za naše kupce, ker smo dobile konkurenco...« Tako nekako in še malo drugače pravi Cvetka Jenko, namestnica poslovodkinje našega marketa v Stražišču pri Kranju.
Zasebna trgovina Zapravljivček, ki »se je odprla« v neposredni bližini marketa, je bila sicer štirinajst dni oblegana, kar se je precej poznalo pri prodaji, zdaj pa je k sreči vse po starem. Pa vendar, začelo se je tekmovanje, kdo bo boljši in cenejši, kdo bo ponudil več in bolj raznovrstno blago.
Dve leti sta minili, odkar je market praznoval 25-letnico. »Vse smo bile praznično ,na-štimane’, sfrizirane in pripravljene na sprejem gostov. Minila je napovedana ura, dve, dan in leto, nikogar od povabljenih in napovedanih ni bilo. Zdaj je za nami že 27-
letnica. Bilo je pred 8. marcem...« pravijo prodajalke, češ saj ni čudno, da se nas potem nihče ne spomni, saj smo za nove delovne halje prosile že pred dobrim letom, pa jih še zdaj nismo dobile (najbrž so že izgubih naše mere), pod je tako slab (čeprav obnovljen), da s težavo vlačimo po njem težke tovore. In ventilacija! Dela in ne. (Morda bi jo bilo potrebno večkrat očistiti ali pa na-črtovalca-izvajalca pocukati za lase?!)
Neposredna bližina šole ob slabem vremenu povzroča, da se market s prostornim bifejem spremeni v čakalnico. Nerodno. Plan še kar dosegajo: april 73 S milijard, zdaj naj bi dosegli 80 S milijard din. »Bomo videle,« pravijo. Vse blago redno (komisijon) prihaja iz Grosista, nekaj od Žita.
V Stražišču, mimogrede rečeno, menijo, da bi morali market za nekaj dni zapreti in ga temeljito obnoviti ter odpraviti vse pomanjkljivosti. Pozimi še kar gre (kurijo same), poleti pa je v njem
prevroče, pa smo spet pri tistih nesrečnih ventilacijskih režah v podu, ki se kar same zamaše...
Trgovina je odprta vsako drugo soboto do 13. ure, vsako drugo pa po ves dan (14 zaposlenih). Poleg živil je še kar založeno tudi s tekstilom, spodnjim perilom in drugim drobnim blagom. Dražje stvari ostajajo na policah, sicer pa prodaja še kar gre. pravfjo.
»Čimprej naj nam vzdrževalci popravijo blagajniške pulte, ki so v nemogočem stanju in pod in morda bi nam lahko priskrbeh tudi delovne halje,« se priporočajo prodajalke, ko pripovedujejo, da aranžeije vidijo le dvakrat na leto in da ne potrebujejo več propagandnih plakatov, na katerih je vino še po 99 juijev... Kar zadeva aranžiranje, so nas poslale na ogled v trgovine kranjskih Živil. Mhm! Morda bi pa se lahko same kaj naučile, če jim je kaj do še bolše ponudbe? Pa brez zamere, boljša je prva, kot zadnja!	N. I.
40 let Emone - povzetki iz kronike
(Janko Velikonja - nadaljevanje)
Za leto 1986:
1.	DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj
2.	DO Emona Dolenjka, TOZD Detajl, Črnomelj
3.	DO Emona Commerce, sektor izvoza opreme in bele tehnike Ljubljana
4.	DO Emona Elektronski center - Tiskarna
5.	Rado Maršič, direktor DO Emona Hoteh Jadran Kardeljevo
6.	Irena Vrščaj, Market Črnomelj
Vsega skupaj je prejelo 49 kolektivov, skupin in posameznikov nagrade Franca Nebca v 8 letih, odkar se nagrada podeljuje.
14.	maja 1978 je bil ponovno odprt prenovljen Market tozda Maloprodaje Ljubljana na Gosposvetski cesti v Ljubljani;
1.	junija 1978 je bila odprta prodajalna mesa DO Mesria industrija Zalog v Vodicah pri Šibeniku;
14.	junija 1978 je odprta nova blagovnica v Trebnjem na Dolenjskem. Investitorje bila DO Emona Dolenjka Novo mesto;
15.	junija 1978 je bil na Gradu Mokrice pri Brežicah posvet direktorjev TOZD, DO in SOZD Emona na temo: »Usmeritev in razvoj SOŽD Emona Ljubljana v obdobju 1978-1982«. Prednostne naložbe do leta 1982:
•	povečanje zmogljivosti farme bekonov v Ihranu za
30.000	pitancev;
•	zgraditev predelovalnice sadja, povrtnin in gozdnih sadežev v Ljutomeru;
•	nadaljnji razvoj in razširitev maloprodajne mreže;
•	nadaljnji razvoj hotelskih zmogojivosti;
•	močnejša usmeritev v izvoz.
Skupna planirana vrednost investicij je znašala
3.300.000	novih din.
20. junija 1978. je pričela gradnja EMONA CENTRA v Semedeli pri Kopru. Investitor je bila DO Emona Jestvina Koper;
12. junija 1978 je bila odprta prenovljena trgovina v Bukovici pri Vodicah blizu Ljubljane. Investitor TOZD Maloprodaja Ljubljana.
18. junija 1978 je delavski svet SOZD Emona sprejel dogovor o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD Emona za obdobje 1978 do 1982;
28. avgusta 1978 je bil odprt prenovljen Supermarket
Ljubljana. Naložba je veljala 1,700.000 novih din;
24.	novembra 1978 je zaključeno delo na melioraciji 80 hektarjev zemljišč pri Moravčah. Investitor je bila TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale;
30. novembra 1978 je izbruhnil požar na farmi prašičev v Ihanu pri Domžalah. Pogorel je hlev za plemenske svinje, prasilišče, 85 plemenskih svinj in 650 pujskov;
16.	decembra 1978 je v Mozirju položen temeljni kamen za novo blagovnico. Investitor TOZD Maksimarket Ljubljana. Predračunska vrednost 57,000.000 novih dinarjev.
20. decembra 1978 organizacija TOZD-ov v:
-	Emona Commerce
-	Emona blagovni center
-	Emona Merkur
Dne 22. decembra 1978 je PROPADEL referendum o združitvi podjetja JUGOTEHNIKA v SOZD Emona Ljubljana;
25.	decembra 1978 seje kolektiv podjetja ANGROPRO-MET Čuprija na referendumu odločil za združitev v SOZD Emona Ljubljana.
Ta nova delovna organizacija EMONE je imela sledečo organizacijo:
-	TOZD Velikoprodaja Čuprija
-	TOZD Maloprodaja Čuprija
-	TOZD Ravanica Čuprija
-	TOZD Tehnoplet Čuprija
Skupno je zaposlenih 600 delavcev.
Rezultati poslovanja v letu 1978, ki so jih obravnavali delegati na seji delavskega sveta ŠOZD Emona dne 27. marca 1979 so bili naslednji:
— celoten prihodek	13,087,723.000 n. din
-	dohodek	1,653,124.000 n. din
-	čisti dohodek	164,331.000 n. din
-	povprečje osebnih dohodkov v SOZD 5.578 n. din
-	povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu SRS
5.729 n. din
-	število zposlenih	9.084 delavcev
Dne 4. januarja 1979 je položen temeljni kamen za nov
proizvodno predelovali obrat v Ljutomeru. Investitor DO Emona Commerce Ljubljana;
24. januarja 1979 jev Tikvešu v SR Makedoniji podpisan dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju med SOZD
Emona Ljubljana in Kmetijskim kombinatom Tikveš;
9. februarja 1979 je Delavski svet SOZD Emona spreje* delovni program srednjeročnega in dolgoročnega plan* razvoja ŠOZD Emona;
20. marca 1979 je SOZD Emona izdala soglasje za prl' stop v mešano podjetje v Avstriji pod nazivom Globtradei
7.	aprila 1979 je pričela gradnja novega dela in obnovi' tev starega dela hotela Evropa Čelje;
15.	maja 1979 je Delavski svet DO Emona Turističn* agencija Globtour Ljubljana sprejel sklep o ustanovit'’1 poslovalnice v Clevelandu v ZDA;
2.	junija 1979 je bil predan namenu novi proizvodno' predelovalni odkupni center v Ljutomeru:
•	vrednost investicije je znašala 53,000.000 novih din;
•	število zaposlenih 53 delavcev;
•	investitor DO Emona Commerce Ljubljana;
Zaradi vse večjih potreb je 22. junija 1979 ustanovijo^ strokovni svet SOZD Emona za investicije;
28. junija 1979 je bila otvoritev pivnice »Slonček* v sestavi TOZD Hotel Slon Ljubljana;
20. julija 1979 je kolektiv DO Emona Jestvina Kop0r odprl v Semedeli pri Kopru novi EMONA CENTER. Vrednost investicije je znašala 55,817.000 novih din; v Dne 6. septembra 1979 je odprt novi Hotel HOLIDA* INN v Ljubljani v sestavi TOZD Grand Hotel Union Ljub' Ijana. Zmogljivost 200 postelj v 133 sobah in 6. apartmajih Bazen, savna, trim kabinet in konferenčne dvoran^!
Naložba je veljala 161,935.000 novih din.
2. novembra 1979 je bila odprta narodna restavracij* v kletnih prostorih Uršulinskega samostana v Lj ubij ah v sestavi TOZD Trgovska hiša - Maksimarket Ljubljana
14. novembra 1979 je bil odprt novi Emona Cente> v Kremenci pri Postojni:
-	brutto površina 1.800 kvadratnih metrov;
-	80 parkirnih prostorov za stranke;
-	28 zaposlenih;
-	vrednost naložbe 34,000.000 novih din;
-	investitor DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica;	;
16.	novembra 1979 je odprt nov Hotel TERME Čatež’
-	zmogljivost 320 ležišč;
-	vrednost investicije 290,000.000 novih din;
14. decembra 1979 je poslovodni odbor SOZD Emon* sprejel izhodišča za izdelavo srednjeročnega plana razvoj* j za obdobje 1981-1985;
Decembra 1979 je DO Emona Turistična agencija Glob' tour Ljubljana prevzela posle Turističnege agencije Alp®' i -Adria na Češkoslovaškem, ko je slednja prenehal* s poslovanjem zaradi stečaja;
31. decembra 1979 je prenehal poslovati Hotel Evrop* Celje, zaradi celovite prenove starega in graditve noveg*! dela hotela;
Nagradna E-zlogovnica v liku
Pravilno se glasi:
Iskreno čestitamo
* Dnevu Emone
" desetemu aprilu.
Nagrade:
izžrebani so bili in prejmejo;
1.	nagrado - enodnevni iz-®.v Benetke za eno osebo, Prispevek Emone Globtour: “°nja Muha, Emona Com-merce, TOZD Obala, Koper.
2.	nagrado - vikend penzi-°n za dve osebi v Bernardi-
prispevek delovne orga-Hizacije E-Hoteli, : Harlekina No, DO E Commerce, brezcarinska prodajalna Trg Osvoboditve 1, Ljubljana;
3.	nagrado - gostinske storitve v hotelu Terme v Čate-Jn v skupni vrednosti 200.000 din: Fani Novak, E-Bolenjka, samopostrežba, Mokronog;
4- nagrado - monografijo kademskega slikarja Suhi .''Y,a Godnjavec, upokojen-a E-Dolenjke, Trebnje; rn' na8rado - darilno koša-> Prispevek delovne organizacije E-Merkur: Miša Ri-^n0nd°, E-center, Ljub-
ro®’ nagrado - darilno koša-ni’ Prispevek delovne orga-uzacije E-Merkur:	Vida
• drugi o nas
po živila s kreditno kartico
novost je prva v Jugoslaviji Poskrbela Emona
|(j Emoni so prvi v Jugoslaviji, s 80 izdali kreditno kartico bfP^.Prostim naslovom »Z do-trn« imenom«, s katero bodo pola onik' ^ahko kupovali tudi živilu v-za n°vost na našem tržiš-bro(j(* j|e v teb iasih posebej do-
rbarUdi' pri nas Je prodaja oziro-je ^ealna kupna moč padla, zato Dnt- „n °d naših rekov tudi boj za s nika- Tega pa bomo dobili Obilk.ovostno storitvijo, čistimi Itnai. 'n dobro ponudbo. In ljar?j temu spada naša kreditna UDn«Cu’, ki j° Prvi imetniki že jin,‘'ol.iaj0,« nam je dejal Zoran Vori 0V'*’ Podpredsednik poslo-In orKana SOZD Emona. Pek kakžen je pravzaprav posto-pro Za Pridobitev E-kartice? Pre-cl0 u' .kartico lahko dobi vsak-bivniVf Polnoleten in ima stalno tp(jj jPe v Jugoslaviji, mora pa Prav ?okazati, da je sposoben Posti0 vSno P°ravnati vse obvez-tiCe jki so nastale z uporabo kar-'ahkn ,Zd£U 130 imetnik kartice bla„ Plačeval nakupe raznega sto?;,,ln turistične ter gostinske v si.ye na. Ul prodajnih mestih Pern,yyniji m v Emoninem Su-Plor arketu v Osijeku. Omeniti “mo, da so v tem všteti tudi
Emonini hoteli, na primer Bernardin v Portorožu in turistični uradi Globtourja.
»Pri poslovanju z našo kartico je obvezen najmanjši nakup prehrambenih izdelkov v višini 250.000 dinaijev, ostalih proizvodov za 30.000 dinarjev in največji nakup brez posebne odobritve do 1.500.000 dinarjev. Njen izdajatelj je Emonina interna banka. Imetniki tekočih ali žiro računov lahko v svoji banki uredijo plačevanje nastalih obveznosti preko trajnega naloga v korist naše interne banke ali na določenih blagajnah naše interne banke oziroma s položnicami. Višina depozita kartice je (za zdaj) 200.000 dinarjev, ki se obrestuje ves čas trajanja pogodbenega odnosa. Do jeseni bomo zaračunavali obveznosti imetnikov kartic enkrat na mesec, nato dvakrat,« je povedal Igor Kadunc, direktor interne banke Emona.
V bližnji prihodnosti pa bodo v Emoni poskrbeli tudi za povezavo vseh imetnikov E-kartic v skupnost ali klub ter jih tako redno seznanjali s prednostmi pri nakupih, izletih, kulinaričnih posebnostih in še o čem.
Dnevnik, 22. maja 1989
Tokrat za spremembo objavljamo nagradno zlogovnico v liku, ki našim neugnanim enigmatikom ne bo delala težav.
Ko boste pravilno odgovorili na devet zastavljenih vprašanj, vam bodo dale črke v močneje obrobljenem delu lika brane vodoravno ime in kraj ene naših delovnih organizacij.
V pomoč in kontrolo objavljamo vse črke, ki jih sproti prečrtavajte. Ko jih bo zmanjkalo, bo pravilna rešitev že tu.
AAAAAAAAAAAACCCDEEEEEGG
IIIJJKLLLLMMNNNNNNNOOOOOO
RRRRRRSSŠTTTUVZZŽ.
VODORAVNO: A nenravnost, B filatelist, C vrsta pšenice, D mesto na Tahvanu, E človek zoprnega obnašanja, F zvez-dar, ki pa ni astronom, G znan slovenski tenorist (Josip + 1959) H polepšan, okrašen, I večji kraj med Ljubljano in Postojno.
Rešitve nagradne E-zlogovnice pošljite v zaprti kuverti na naslov uredništva E-Informatorja: 61000 Ljubljana, Šmar-tinska 130. Obvezno pripišite TOZD ali DO kjer delate. Na kuverto pa napište - NAGRADNA ZLOGOVNICA.
Obilo zabave pri reševanju!
Uredništvo
UPOKOJENCI PREBERITE!
Oman, E-Merkur, Kranjska gora;
7.	nagrado - večerja za dve osebi v hotelu Slon v Ljubljani do zneska 100.000 din: Borut Pečavar, DSPS Emona, Šmartinska 130, Ljubljana;
8.	nagrado - torto, ki jo bodo spekli slaščičarji v ljubljanskem Maximarke-tu: Nada Jančar, EEC Tiskarna;
9.	nagrado - naročilnica za različno blago po izbiri, prispevek E-Jestvine iz Kopra : Danica Podreka - E-Je-stvina Koper;
10.	nagrado - 1 kg kave, prispevek E Blagovnega centra: Matjaž Ivanc, E-Commerce, brezcarinska prodajalna, Ljubljana;
11.	nagrado - 1 kg svežih postrvi, prispevek E-Ribar-stva : Ivo Pogačnik, DS PS Emona, Ljubljana;
12.	nagrado - vrednostni bon za 30.000 din: Vera Ču-rič, E-market Savsko naselje, bife;
13.	nagrado - vrednostni bon za 20.000 din: Peter Plesnik, upokojenec Emone, Logarska dolina, Solčava;
14.	nagrado - vrednostni bon za 10.000 din: Anica Markotič, Maloprodaja, merket Ihan.
Čestitamo!
Dobimo se v Dolenjskih Toplicah
Klub upokojencev EMONE prireja že nekaj zaporednih let v čast Dneva Emone tradicionalni piknik za upokojence Emone. Ker si želimo čimveč sonca, ga prirejamo namesto aprila venomer meseca junija. Letošnji bo 21. junija v Dolenjskih Toplicah od 9. do 18. ure.
Ljubljančani in pridruženi udeleženci iz drugih krajev bomo odšli z avtobusi iz Ljubljane ob 7. uri s Trga Osvoboditve. Udeleženci iz Novega mesta, Brežic, Ptuja in Kopra bodo koristili lastne variante prevoza, informacije bodo prejeli pri svo-
jih Poverjeništvih Kluba upokojencev.
Informacije o ceni in prijave za udeležbo bomo posredovali odn. sprejemali v pisarni Kluba upokojencev v Ljubljani, Kidričeva 13/a dne 2/6., 6/6. in 9/6. od 10. do 12. ure, člani upokojenci iz drugih krajev pa bodo to opravili pri svojih Poverjeništvih Kluba upokojencev.
Poverjeništvo Brežice naproša svoje člane, naj izvršijo prijave za udeležbo na pikniku v pisarni Poverjeništva v sredo 7. junija 1.1. KLUB UPOKOJENCEV EMONE
IZOBRAŽEVANJE
Kadroviki v šoli
Uspešnim podjetjem, ki posvečajo svojim kadrom izredno skrb, je bilo vedno jasno, da poslovnim uspehom nč botruje samo visoka tehnologija ali racionalna organiziranost temveč predvsem kadri, ki so nosilci vsega dogajanja. Da, kadri so med najpomembnejšimi prvinami vsakega uspešnega poslovanja. Dobro se tega zavedajo v Emonini Službi za razvoj kadrov, ki je v mesecu maju že začela s sistematičnim funkcionalnim usposabljanjem odgovornih kadrovskih delavcev.
Emonski kadroviki se bodo v tej šoli, ki bo trajala leto dni z dvo ali trodnevnimi mesečnimi seminarji, seznanjali s postopki zaposlovanja in razvijanja kadrov. Vsebinsko bodo posegli na vsa pomembna področja, od delovnega prava, sociologije dela, statistike, psihologije oseb-
nosti, do praktičnih znanj kot so kadrovanje, motivacija za delo, izobraževanje delavcev, dehtev osebnih dohodkov, inovativnost in uporabe računalnika v kadrovskem poslovanju.
Šestnajst strokovnih kadrovskih delavcev iz različnih emonskih delovnih organizacij se je tako že srečalo na prvem dvodnevnem seminarju v Ljubljani. Po končanih predavanjih, razgovorih, testiranjih, ki so jih vodili priznani strokovnjaki Pavel Kogej in Valentin Jež iz Emone ter mag. Metod Černetič iz kranjske Visoke šole za organizacijo dela, so bili udeleženci prvega seminarja izredno zadovoljni z obliko, načinom in vsebino naše kadrovske šole, kar daje upanje, da bo projekt KADRI V EMONI verjetno uspel.
VESNA RAZTRESEN
Gaudeamus igitur...
je zadonela pesem iz grl štajerskih diplomantov, nato so jo zapeli tudi Dolenjci, kmalu se jim bodo pridružili še naši Primorci.
Slušatelji iz Ptuja, Maribora, Čateških Toplic in Brežic so se v emonskih oddelkih izšolali za poklic gostinskega tehnika na 5. zahtevnostni stopnji. Bili pa so tudi prvi, ki so morali opravljati zaključne izpite oziroma maturo na star, klasičen način, ker to že zahtevajo novi vzgojno-izobraževalni programi.
»Zelo vesel in zadovoljen sem, da je ta oblika izobraževanja tako uspela,« je dejal Marjan Velner, ravnatelj
Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, ko je na slovesnosti v mariborskem hotelu Slavija diplomantom izročil diplome in prisotnim maturantom, profesorjem in gostom rekel: »Priznam, da ideji pred tremi leti, ko smo se s predstavniki Emone dogovarjali za tako obliko izobraževanja, v kateri bi sodelovale kar tri srednje šole, ptujska, ljubljanska in mariborska ter strokovnjaki iz Emone, enostavno nisem verjel in ji zaupal. Prijetno sem presenečen. Čestitam Emoni in njenim diplomantom!«
VESNA RAZTRESEN
ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame Angelce Sagmei-ster Se iskreno zahvaljujem vsem, sodelavcem v Emonini Mesni industriji Zalog, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Janez Sagmeister s sinom Boštjanom in sestro Emilijo
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Neže Iler-šič se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Emonini Maloprodaji na Šmartinski 145 za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Ivana Ileršič
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Marjane Jere se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam, sodelavcem in prijateljem v E-MIZ Zalog za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Marjeta Hlebš
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem v re-galnem skladišču tozda Prehrane za darovano cvetje ter za izrečena sožalja.
Zahvala tudi vsem, ki ste v tolikem številu počastili njen spomin.
Milan Cimperman
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete Zinke Pavlin se iskreno zahvaljujemo Klubu upokojencev Emone za izkazano pozornost in pomoč v času dolgoletnega zdravljenja.
Delovnemu kolektivu Emona Dolenjke prav lepa hvala za podarjeni venec in ostalo pomoč pri pogrebu.
Zahvaljujemo se blagajni samopomoči Kluba upokojencev v Ljubljani in pri poverjeništvu v Novem mestu za denarno pomoč.
Lepa hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in slovesu.
Predstavniku upokojencev Dolenjke pa iskrena hvala za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta Stanka Bižala se iz srca zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v Emonini Mesni indu-strimi v Zalogu, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in denarno pomoč ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
žena Leja ter sinova
Gregor in Peter
ZAHVALA Ob izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v DO E-Commerce za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem v SOZD Emona za izraze sožalja.
Ivan Cimperman
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Pavla Rotarja se iskreno zahvaljujeva Klubu upokojencev Emone, delavkam in delavcem DO Emona Commerce in MIZ za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Najlepša hvala pevskemu zboru kluba upokojencev za ganljivi žalostinki, tovarišu Vratniku za lepe besede in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žena Marija Rotar in hči Mila Rotar
ZAHVALA Ob nenadni izgubi mame Pepce Bastač se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Iskrena hvala pevcem, recitatorju in vsem govornikom ob zadnjem slovesu. Prav lepa hvala delovnemu kolektivu Dolenjke v Črnomlju za vso pomoč in denarni prispevek.
Blagajni samopomoči poverjeništva Emona Dolenjke iskrena hvala za denarno pomoč.
Srečko Bastač
ZAHVALA Ob smrti dragega moža Antona Šeška se iskreno zahvaljujem kolektivu Emonine Mesne industrije v Zalogu za izrečena sožalja, darovano cvetje, govorniku za lep poslovilni govor in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Josipina Šeško
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Antona Nevina se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v delovni organizaciji Emona Dolenjka, osnovni organizaciji sindikata, še posebej pa kolektivu v marketu Straža za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Danica Šercelj
ZAHVALA Ob izgubi mojega moža Gabrijela Zupančiča se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v delovni organizaciji E-Globtour za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marta Zupančič s sinovoma
POROČILO IZ ČATEŽA
Nova ponudba čateških Term
ČATEŽ OB SAVI, 12. m^ja - »Novo naselje turističnih hišic v novem kampu gradimo za trg,« pravi direktor čateških Term Borut Mokrovič.« Pri gradnji hišic se je novomeški Pionir še posebej izkazal. Oseminpetdeset turističnih hišic je že gotovih in tudi prodanih delovnim organizacijam iz vse Slovenije. V njih je skupno 216 enot, ostala polovica načrtovanih hišic pa je še v gradnji in bodo nared v mesecu juniju 1989.
Hišice v klasični izvedbi
grade v dveh tipih - v velikosti 30-60 m2 in bodo udobno opremljene. V tem športno-rekreativnem centru - kampu predstavljajo dejansko turistične apartmaje visoke B kategorije. Vsaka hišica ima kabelsko TV, telefon, termalno vodo in razumljivo elektriko.
Nova recepcija kampa bo odprta že od 26. maja dalje za ves novi kamp, ki bo najvišje I. kategorije. Naj omenim, da bo imel novi kamp tri sanitarne objekte sodobno opremljene za vseh 900 enot
saj bo prišel 1 WC na 4 osebe,« pravi Borut Mokrovič.
Pri tem pa moramo omeniti, da so izkušeni delavci čateških Term poskrbeli tudi za dodatno ponudbo, ki jo nudijo v novem kampu. Kot prvo naj omenimo veliko umetno jezero (2 ha) ob katerem bodo sprehajalne steze, gostje pa bodo imeli tu možnost kopanja, čolnarjenja in tudi ribarjenja. Na voljo bodo številna športna igrišča, vse ceste od recepcije do turističnih hišic pa bodo asfaltirane. V novem kampu so uredili popolnoma novo čistilno napravo za 4.000 enot, to je pa zmogljivost tolikšna.
kot za celo mesto Brežice. Ob koncu velja omeniti, da je nova tudi trafo postaja.
Na koncu našega poročila iz Čateža lahko samo potrdimo, da njihov slogan: »Ob vsakem času za vsakogar nekaj, tudi v novem zdravstve-no-športno-rekreativnem centru v Termah Čatež«, ni iz trte zvit. Delovne organizacije se za nakup odločajo in jih je precej že vseljenih. Ljubljanski Mercator je za svoje delavce kupil kar štiri hišice, Zveza društev Slovenje pa celo šest. Verjetno bo med naslednjimi kupci tudi kakšna Emonina delovna organizacija.	z. G.
Mr. Andrew M. Wood, ambasador Velike Britanije v Jugoslaviji med obiskom v Emoni
• OBISKI
Ambasador Velike Britanije v Emoni
.........-....-....
Prve lastovke z visokega severa - v toplem majskem dnevu (+27C) so se gostje iz mrzlega Hamburga počutili v čateškem kampu kot na morju ter si nazdravili s pivom
in vinom.	Umetno jezero v novem kampu Terme Čatež še urejajo.
V vročih julijskih in avgustovskih dneh bo tu še posebej živahno.
LJUBLJANA, 16. mnja - SOZD Emona je poslovno obiskal Mr. Andrew M. Wo-od, ambasador Velike Britanije v Jugoslaviji. Visokega gosta sta sprejela Zoran Jankovič, podpredsednik poslovodnega odbora sozda, in Franc Molan, generalni tajnik Emone.
Gosta sta seznanila o organiziranosti in dejavnostih Emone ter o njeni prisotnosti doma in na tujem.
Pogovori so tekli o možno-
stih poslovnega sodelovanj3 Emone in sorodnih firm Velike Britanije. Dogovorili 30 se o obisku angleških strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri podjetniški organiziranosti Emone ter o možnem sodelovanju predvsem n3 področju skupnih vlaganj ^ blagovne menjave prvenstveno na področju turizm3 in hotelirstva, zanimanje P3 je tudi za sodelovanje v dokaj razvejeni mreži Emoni-nih duty free prodajaln.
Z. G-
• ZA BOLJŠO VARNOST V CESTNEM PROMETU
Vsi v akcijo:
-10%!
Na pobudo Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejel program preventivne in vzgojne akcije - 10%.
Cilj vseh aktivnosti, je zmanjšanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu ža 10 odstotkov v obdobju enega leta, glede na povprečje zadnjih treh let
V	Sloveniji smo po drugi svetovni vojni izgubili nad 17.000 ljudi in imeli smo več kot 270.000 poškodovanih v prometnih nezgodah.
V	svetu prizadevanja za izboljšanje razmer v cestnem prometu niso nova. Sedaj pa smo se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji pripravili celovit program in se s tem vključili v prizadevanja, ki sta jih vzpodbudili Svetovna zdravstvena organizacija WHO in Mednarodna organizacija za preventivo v cestnem prometu PRI.
Sodelujmo vsi, kajti le v slogi je naša moč - in uspeh!
gradu.
Turistične hišice v kampu Terme — v nekaterih so že prvi gosti.
• EMONA HOTELI POROČAJO
Seminarji
v gradu Mokrice
Emona Ljubljana, Šmartinska 130
(Služba za razvoj kadrov)
Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana objavljata
RAZPIS
za vpis v poslovodsko šolo - oddelek Emona - za šolsko leto 1989/90
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA TRGOVINSKEGA POSLOVODJA
•	je verificiran
•	na 5. zahtevnostni stopnji ekonomske usmeritve
•	izvajalni čas VIP je do največ 15 mesecev
•	pouk le enkrat tedensko od 7. do 15. ure
•	vsa predavanja in izpiti v Emonki, Ljubljana, Šmartinska 130
•	začetek šolanja bo v torek, 3. oktobra 1989. POGOJI ZA VPIS:
•	končana poklicna šola, smer prodajalec
•	najmanj dve leti delovnih izkušenj pri trgovskih in komercialnih delih
•	potrdilo OZD, da bo kandidatu plačevala šolnino.
Pisne prijave za vpis v Emonin oddelek poslovodske šole pošljite do 30. junija 1989 v Službo za razvoj kadrov, Emona, Ljubljana, Šmartinska 130.
Vse informacije v zvezi z vpisom in načinom šolanja dobite pri Vesni Raztresen, tel. 061/441-944 int. 21-16, 21-36.
Hvalevredno dejanje Emonca
Letošnji nagrajenec Emonine nagrade Franca Nebca Branko Bregar iz delovne organizacije Emona Commerce je celotno denarno nagrado nakazal na žiro račun ljubljanskega Onkološkega instituta.
Resnično človekoljubno dejanje, ki zasluži vso pohvalo.
•	POSLOVANJE BVP V LETU 1988
Več kot 790 milijonov za posojila
Upravni odbor blagajne vzajemne pomoči je na redni seji, ki je bila 10. 2. 1989, obvravnaval poročilo nadzornega odbora o poslovanju blagajne v preteklem letu 1988. Nadzorni odbor je ugotovil, da je blagajna v preteklem letu poslovala v skladu s svojim pravilnikom. V preteklem letu je bilo članom blagajne vzajemne pomoči dodeljeno 790.177.913 dinaijev posojil. Stanje vlog je dne 31. 12. 1988 znašalo 279.274.261 dinaijev.
Upravni odbor je obravnaval tudi plan poslovanja za leto 1989 ter določil višine vlog in pomoči v naslednjih zneskih:
•	najmanjša vloga	5.000 din (od 1.4.1989 je 10.000 din)
•	najvišja vloga	10.000 din (od 1.4.1989 je 20.000 din)
•	rojstvo	80.000 din
•	posmrtnina	200.000 din
Po določilih pravilnika o poslovanju blagajne vzajemne
pomoči se zneski vlog in enkratnih pomoči določajo enkrat letno, ponavadi na začetku leta. V današnjih pogojih skokovite rasti inflacije se tako določeni zneski praktično zmanjšajo za polovico že v nekaj mesecih, zato so člani sprejeli predlog nadzornega odbora, da se zneski vlog in nadomestil med letom uskladijo glede na rast inflacije.
Poslovanje blagajne vzajemne pomoči v preteklem letu je bilo uspešno in dobro opravljeno, za kar gre zahvala prizadevnim delavkam, ki skrbe za učinkovito delovanje blagajne.
BVP
V februarju letos je delovna organizacija Emona hoteli pričela s ciklusi izobraževanja kadrov z namenom, da se izboljša kvaliteta ponudbe in storitev v Emona hotelih. Izobraževanje naj bi potekalo skozi vse leto, razdeljeno pa je na tri faze. V prvi fazi, kije bila izvedena v mesecu februarju, so dodatna znanja nabirali direktorji temeljnih organizacij, upravniki hotelov, vodje recepcij, hotelske gospodinje, vodje gostinstva, vodje prodaj, Sefi kuhinj in vodje tehničnih služb.
Zaradi precejšnjega števila udeležencev je bil seminar razdeljen na dve skupini, ki sta se izobraževali po tri dni. Obravnavane so bile teme o hotelirski etiki, problematiki vodenja hotela skozi oči upravnika, o ljubeznivosti hotelskega osebja, o načinu komuniciranja po telefonu, minumumu potrebne jezikovne izobrazbe hotelskega osebja, ki ima kontakt z gosti, o načinih in sistemih vodenja podjetja in podobno. Prikazana je bila tudi priprava hrane in način strežbe.
Kandidati so v okviru ciklusa izobraževanja opravili tudi teste, ki naj bi pokazali, koliko je vsak posameznik »odnesel« od tridnevnega izobraževanja. Rezultati teh testov so bili zelo dobri in so pokazali, da so vsi prisotni spremljali predavanja z izrednim zanimanjem.
Tudi razgovori s posameznimi udeleženci izobraževanja so pokazali, da so zelo zainteresirani za to vrsto izobraževanja, ki naj bi po njihovem mnenju in mnenju vodstva DO Emona hoteli
postala nepretrgan kontinuiran trening vseh profilov zaposlenih v Emona hotelih.
V drugi fazi se bodo izobraževali šefi restavracij iu lokalov, vodje izmen v reče; pcijah in kuhinjah, v treti1 fazi pa zaposleni na recepcijah, natakaiji, kuhaiji in sobarice. Druga in tretja faza izobraževanja bosta izveden1 predvidoma do konca letošnjega leta.	A. Z'
H
informator
glasilo (Mavcev sozd emona liubliana
dobitnik plakott emono za leto 1989
Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Ferdo Cigale, odgovorni urednik Pavle Groznik, člani: Dušan Bračun, Anka Zalar, Irena Kovačič, Mira Težak, Jure Križnar In Vasja Cerar. Novinarka Ade-la Ačkun, prevajalka Ivana Pungerčič. Tehnično urejanje Miro Bohinc. Naslov uredništva: 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130, tel. (061) 441-944, Int. 31-45, 21-77. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana. Naklada: 13.500 Izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.