ZAPISI ZGODOVINA ZA VSE Marko Mugerli ŠOLSKA LETA MARIJE KONSTANCIJE O šolanju in vzgoji plemiških deklet v obdo- bjih pred 18. stoletjem je bilo v sodobnem slo- venskem zgodovinopisju že kar nekaj napisa- nega. Zgodovinarji so se v glavnem ukvarjali s predstavitvijo vzgojno-izobraževalnih sistemov ženskih samostanov in posameznih šol. Pri sled- njih gre zgolj za omembe, da so v tej ali oni šoli sprejemali tudi dekleta. Primanjkuje pa prime- rov ženskih biografij, s pomočjo katerih bi dobili boljšo predstavo, kako je njihovo šolanje dejan- sko potekalo. Primer Marije Konstancije se zato zdi kot nalašč za predstavitev šolanja plemiških deklet. Prva leta njene mladosti lahko sestavimo s pomočjo testamenta in zapuščinskega inventarja njenega očeta Korbinijana Fürnfeila pi. Pfeilhaimba ter s pomočjo kronike marenberškega samostana, kjer se je Konstancija šolala. Marija Konstancija se je rodila leta 1643 v Škofji Loki. Njena rodbina ni pripadala starejšim kranj- skim plemiškim rodbinam, ampak je bila iz vrst novega plemstva. Plemiški naziv si je pridobila šele leta I63I. Svojega ugleda ni gradila na zaslu- gah svojih prednikov, ampak na kopičenju pre- moženja in zasedanju prestižnih delovnih mest. Premoženje njenega očeta je bilo popisano leta 1658. Komisarji deželnega ograjnega sodiš- ča so v njegovi hiši v Škofji Loki našli štiri vreče denarja, v katerih je bilo 1500 srebrnih kron, 888 goldinarjev, 79 zlatih dukatov in še nekaj drugih novcev. Še več denarja je vložil v nepremičnine. Po Soriškem polju in po Poljanskem si je prido- bil vrsto desetin, v mestu in njegovi neposredni okolici pa od Siegesdorferjev dvorec, imenovan Kasarna, travnike in njive ter pristavo v Spod- njem Karlovcu pri Grabnu.1 Korbinijan se ni ponašal zgolj z velikim premo- ženjem, ampak tudi z zelo ugledno in donosno službo. V letih od 1647 do 1650 je bil namreč lo- ški glavar. Bil je tako osrednja osebnost med na- meščenci freisinškega gospostva. Služboval je na loškem gradu in skrbno pazil na pravice zemlji- škega gospostva. Z dovoljenjem freisinškega ško- fa je postavljal in odstavljal nižje gospoščinske uslužbence. Kot namestnik zemljiškega gospoda je le-tega zastopal tudi v deželnem zboru.2 Pri zasedbi tega delovnega mesta mu je gotovo nekaj pripomogla njegova kvalitetna izobrazba. Leta I637 ga srečamo med študenti graške uni- verze.3 Prizadeval si je, da bi visoko izobrazbo dosegli tudi njegovi otroci. Leta 1656 je v svoji oporoki zapisal, da je starejšega sina Veitda Fer- dinanda leta 1648 poslal na študij v Ljubljano in da je še pred tem najel nekega domačega učite- lja, ki ga je poučeval eno leto. Ko je končal šesti razred jezuitske gimnazije, mu je finančno omo- gočil nadaljnji študij na graški univerzi. Izrazil je željo, da bi študiral tudi njegov najmlajši sin Johann Izrael.4 Iz vsebine njegove oporoke je razvidno, da po- zornosti ni namenjal le vzgoji in šolanju svojih sinov, ampak tudi svoje hčerke. Izbira načina šo- lanja deklet pa v tistem času ni bila velika. Starši so lahko najeli domače učitelje ali pa so jih za nekaj časa poslali v samostane. Korbinijan se je odločil, da Konstancijo pošlje k dominikankam v Marenberg (Radlje ob Dra- vi).5 Zakaj jo je poslal ravno v Marenberg in ne v kakšen bližnji samostan, na primer h klarisam v Škofjo Loko ali v Mekinje, ali pa k dominikan- kam v Velesovo, je vprašanje, na katerega verjet- no ne bomo mogli nikoli z gotovostjo odgovo- riti. Ni nam znano, da bi imel Korbinijan v tem kraju in v njegovi okolici svoje posesti ali kakšne sorodnike in družinske prijatelje. Mogoče lahko delček odgovora iščemo v ve- doželjnosti mlade Konstancije. Kot otrok je do- dobra spoznala okolico svojega doma. Z leti je verjetno v njej rasla želja po spoznavanju novih krajev in ljudi. Starši pa je niso mogli brez skr- bi poslati v tujino, kajti za tako čedno in mlado deklico bi bilo potovanje v daljne kraje zelo ne- varno. Ceste so bile vedno polne razbojnikov AS 309, Zapuščinski inventarji, fase. XIV, šk. 26, it. 12. Pavle Blaznik,Škofja Loka in loško gospostvo (973-1803), Škof ja Loka 1973, str. 256-257 Johann Andritsch, Die Matrikeln der Universität Graz 1630-62, Band 6/2, Graz 1980. Očetova volja seje uresničila leta 1666, ko se je Johann Izrael vpisal na artistično fakulteto graške univerze. Johann Andritsch, Die Matrikeln der Universität Graz 1663-1710, Band 6/3, Graz 1987. AS 748, Gr. A. Krumperk, familiaria, fase. 26, Testamenti: Korbinijan Fürnpfeilpl. Pfeilhaimb. VSE ZA ZGODOVINO 89 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 in vagabundov. Zdi se, da je bil marenberški sa- mostan najboljša rešitev. Konstancija naj bi tako imela možnost spoznati novo okolje ter se na- učiti dobrih navad. Samostan pa tudi ni bil pre- daleč, da je ne bi mogli obiskovati. Verjetno sta igrala pri izbiri pomembno vlogo tudi sloves in dolgoletna tradicija poučevanja plemiških deklet v omenjenem samostanu. Kro- nika samostana, ki je nastala v letih 1686-1712, prinaša podatke, da so dominikanke že vrsto let sprejemale dekleta v oskrbo in pouk. Za njihovo vzgojo in učni napredek je skrbela sestra, imeno- vana magistra »der cost freilein.« Oskrbovanke, ki so prihajale iz bližnjih in daljnih krajev, so spr- va živele skupaj s sestrami. Leta 1641 so dobile posebno šolsko stavbo.6 Žal pa omenjene pri- dobitve niso mogle dolgo koristiti. Leta 1653 je izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno škode. Pogorelo je šolsko poslopje. Dekleta so morali nastaniti v ostalih samostanskih prostorih.7 Vse to je morala doživeti tudi Konstancija, in to v prvih dneh svojega bivanja v samostanu. Ta- krat je imela komaj deset let. V samostan so spre- jemali še mlajše deklice, stare tudi pet ali šest let. Bile pa so nekatere, ki so bile stare 24 in več let. Različna ni bila samo starost deklet, ki so jih vzeli v oskrbo, ampak tudi njihovo predznanje. Le-to je bilo zelo odvisno od okolja, iz katerega so prihajale. S kakšnim predznanjem je prišla v samostan naša Konstancija, je zelo težko natančno ugo- toviti. Prve črke je gotovo skušala prebrati s po- močjo domačega učitelja, ki je v letu 1647 redno prihajal k njim domov in ga je oče najel pred- vsem za poučevanje svojega najstarejšega sina Vida. Bila je še premlada, da bi vse razumela. Ta- krat je imela komaj štiri leta. Kot prvi »učbenik« so ji verjetno služile očetove knjige, ki jih je morala nenehno prepisovati, tako da se je izpopolnila v lepopisju. Očetove knjige so bile napisane večinoma v nemščini, ki je bila tudi njen materni jezik.8 Tudi drugi jeziki ji niso mogli biti neznanka. Mogoče ji je domači učitelj kdaj pokazal latinske tekste ali pa je latinščino spoznala pri svojem bratu. Vendar pa je to bilo premalo, da bi se lahko ponašala s prav bogatim znanjem tega jezika. Drugače je bilo z znanjem slovenščine, ki si ga je pridobila v stikih s sloven- skim okoljem. Samostanska kronika omenja, da je Konstan- cija znala odlično igrati na orgle in violino. Tega se gotovo ni mogla naučiti doma, saj se pri po- pisu očetovega premoženja ne omenjajo nobe- ni glasbeni inštrumenti. Težje je sklepati glede njenih ročnih spretnosti, ki so omenjene samo v očetovi oporoki. Prepustil ji je nekaj denarja za svilo in drugo blago, ki ga je potrebovala za svoje čipkarstvo in samostansko delo. Iz tega lahko izpeljemo različne ugotovitve. Morda se je čipkarstva naučila že doma ali pa šele v samo- stanu. Možen je tudi odgovor, da je nekaj znanja prinesla že od doma in ga je v samostanu samo še izpopolnila.9 Dekleta, ki so prišla v samostan, so torej lahko svoje predznanje v samostanu utrdila ali še bolj poglobila. Vsekakor pa so imela možnost, da prejmejo versko vzgojo in se naučijo brati, pisati in peti. Tista dekleta, ki so se odločila za redovni poklic, so kasneje dobila še dodatno izobrazbo, predvsem na glasbenem področju, saj so morala znati peti koral, in to v latinščini, ki je bil jezik liturgije. Konstancija se je podobno kot številne oskr- bovanke odločila ostati v samostanu. Na željo njenega očeta naj bi ji na dan sprejema med re- dovnice pripravili dva slovesna obroka, vsakega v vrednosti 90 goldinarjev. Njegova volja je bila tudi, da bi njeni bratje obleke, ki jih je dobila po materi, zamenjali za duhovne obleke. V samo- stan naj bi ji prinesli še novo lepo posteljo, dva para posteljnine, dve odeji, dva namizna prta, dve brisači in dva ducata kozarcev. Oče Korbi- nijan je v svoji oporoki samostanu obljubil 800 goldinarjev nemške veljave, gospe predstojnici šest zlatih dukatov, vsaki redovnici pa še en du- kat v zlatu.10 6 Jože Mlinaric, Marenberški dominikanski samostan 1251-1782, Celje 1997, str. 231-233- 7 Prav tam, str. 119- * Korbinijanjc imel le sedem knjig. Sloje v glavnem za knji- ge z versko in pravniško vsebino. Za majhnega otroka sta bili verjetno zanimivi le dve, in sicer Zgodovinski opis evropskih dežel in Zgodovina Švice. ARS, Zapuščinski in- ventar, fase. XIV, šk. 16, št. 12. 9 Jože Mlinaric, Marenberški dominikanski samostan 1251-1782, str. 278. "' AS 748, Gr. A. Krumperk, familiaria, fase. 26, Testamenti: Korbinijan Fiirnpfetlpl. Pfeilhaimb. 90 VSE ZA ZGODOVINO ZAPISI ZGODOVINA ZA VSE • 4f J\nuL¿ tk) •• •($•\• ~ , A^~$<Ć)b£s&*tfi4l Oils*» -^•••••> ^Qjy/^ %*$£?rrï, ^pJ^n^ Q*$r¿£U,«¿ *À«û+* ^iûiJJ^^T**^ir^' jjnMJm^nh' ÇrtJf~~+j o&M+ffi* VSE ZA ZGODOVINO 91 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 Zusammenfassung DIE SCHULJAHRE VON MARIA KONSTANCIA Über die Erziehung und Schulung der jungen adeligen Mädchen ist in sloweinischer Histo- riographie schon etwas geschrieben. Aber die Historiker schreiben nur über die Schulsystem weiblicher Kloster oder einziger Schulen. Es gibt kaum etwas weibliche Biographie und man hat kein gutes Bild, wie die Schulung der jungen Mädchen wirklich / tatsächlich lief. Zum Beispiel des jungen Mädchens Maria Konstancia haben wir ein gutes Bild von wei- blicher Erziehung und Schulung gefunden. Die letzte Wille ihres Vaters und die Beschreibung seiner Verlassenschaft und die Chronik des Klo- sters, wo Maria Konstancia lebte, bringen uns vi- ele Informationen über sie und erste Jahre ihres Lebens. Maria Konstancia ist im Jahr 1643 in Bischofs- lack geboren. Ihre Familie gehörte nicht zum alteingesessenen mächtigen Adel, sondern zum neuen Adel. Sie wurde erst im Jahr 1631 zu dem Adel gehoben. Ihr Vater Korbinian, der ehemali- ge Hauptamann der Herrschaft Lack war, wollte, daß seine Kinder in gute Schule gehen sollen. Im Gesellschaft des 17. Jahrhunderts spielte Ausbil- dung eine wichtige Rolle. Man mußte ausgebil- det sein, wenn er einen guten Beruf und Renom- mee haben wollte. Sein ältester Sohn Veit Ferdi- nand hatte ein jesuitisches Gymnasium beendet und sich an der Universität Graz immatrikuliert. Korbinian wollte, daß auch sein jünger Sohn Jo- hann Israel in die Schule geht. Sein Wunsch ging in Erfüllung im Jahr 1666, wenn der Junge sich an der artistischen Fakultät der Grazer Universi- tät immatrikulierte. Maria Konstancia wurde auch gute Ausbildung bekommen. Mit Hilfe eines Lehrer, der nach Ha- use gekommen war, lernte sie Schreiben und Lesen. Zum Hause trieb sie Handarbeit. Wenn sie zehn Jahr hatte, wurde sie in Kost und Lehr in Kloster Marenberg geschickt. Sie lernte dort singen, Latein sprechen und Violine und Orgel spielen. Letztlich entschied sie im Kloster zu ble- iben und eine Klosterfrau zu werden. 92 VSE ZA ZGODOVINO