Očetovska borba za otroke Kadilce v komore KM ]l «op/c ® Catfe^ UŽITEK V DOBRI KAVI PHAŽUINA; 08/713-2666 ST. 6 - LETO 62 - CELJE. 19.1.2007 - CEMA 1,25 EUR - 299.55 SIT ^Hwiercator (ŠSBtta? dcMfts Opakaniiška 9, Cetle • ' '.■> , ' . tj - sobota, Zfl. januar 2007 3. rojstni dan Mercator Centra Celje ' prtüA rroN Kdo koga naganja ii Žalca Lovci med liubHelji »vali, kmeti in pravilniki p MVOPWIK S kadilci if icomore MATEJA JAZBEC Cilj protikadilske novele, ki nai bi stopila v veljavo poleti, je skrb države zazdravje zaposlenih, zaščita vseh pred pasivnim kajenjem in preprečitev mladim. da ne bi prezf}odai »postali« odrasli. Marsikateri mladenič m mladenka bi po novem nakup cdi prodajo cigaret morala izkazovali z ustreznim dokumentom. Tako kot nai bi to ze veljalo pri nakupu alkoholnih pi]ač. A se še vedno dogaia. da se veliko (pre) mladih vdaja alkoholu. Ah jih ne preverjajo ali pa zanj kupuje starejsi kolega. Povod za nov zakon o omejevanju uporaoe tooacmh izdelkov so nova dognanja strolaivnjakov o škodljivosti tobačnega dima laka pasivnega kot aktivnega kadilca. Saj ne, da ne bi bil sedanji zakon napreden v evropskem okolja. A kot pravijo snovalci zakona, je bib delno prepoved kajenja • u javnih prostorih doslej težje izvajati in nadzirati. Hja. kadilec lahko svoj smrtonosni odmerek dima v kolega nekadilca jnhne kar čez mizo ali stopnico. Se najmanjšo oviro predstavlja napis na steni. Kadilce naj bi zato že poleti zaprli y za lo namenjene prostore. Da bodo tam pihali drug drugemu v nos. Na zadovoljstvo vseh, ki v javnem prostoru želijo dihati čist zrak. Imajo pravico. Na ta račun naj bi končno popravili storjeno krivico tudi zaposlenim, izpostavljenim tobačnemu dimu. Sedanji zakon kar nekako ni predvidel, da bi si tudi oni želeli dihati čist zrak. Z uzakonjeno pravico jim bo tako zadoščeno in tudi bolj zdravi naj bi bih. Če so prej bentih eni. zdaj bentijo dru^. Za večino kadilcev je predlog novele diskriminatoren in še en model, po katerem evropska politika deli na ene in druge. Državi oatajo licemerstvo, saj na njihov račun polni blagajno, poguma za popolno prepoved tobačnih izdelkov pa nima. Je res najbolje nuditi in nato prepovedovati, se sprašujejo. Ostrejše ukrepe narekujeta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska unija, ki da naj nam bosta za zgled, kar se kajenja tiče. Tudi v primeru oglasa irskega podjetja, kjer so zapisali, naj se kadilci za zaposlitev ne prijavljajo. Njihova vlada je presodila, da oglas ne krši nobenega zakona. Bo zraic brez dima bolj čist? V pripravi protikadilska novela, ki naj bi »rešila« pasivne kadilce ■ ostajajo enake - Za večjo strpnost Kazni Nas bo do začetka poletja še en zakon razdelil na üste, ki kadijo, in üste, ki ne? Nov »kadilski« zakon, ki bo v javni obravnavi do konca januarja, naj bi po vzoru evropskih držav končno dal zaposlenim pravico, da delajo v čistem, s tobačnim dimom neone-snaženem zraku. Na račun te pravice in vseh mladoletnih. ki se pred 18. letom tako ne bodo smeli več postavljati s cigareto, pa naj bi odvzeli pravico kadilcem. Ti so večinoma prepričani, da je predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov diskriminatoren, če ne celo zrel za varuhinjo človekovih pravic. Zdaj veljaven zakon kajenje v javnih prostorih dopušča v za to namenjenih ločenih prostorih. S predlogom novele zakona, ki je v javni obravnavi še do prihodnje nedelje, pa naj bi bilo po novem kajenje v javnih in delovnih prostorih prepovedano, S tem naj bi odpravili nedoslednost sedanjega zakona, ki daje zaposlenim po eni strani pravico do dela v neo-nesnaženem prostoru, isto- ANKETA , v katerih nai bi se smelo kaditi, bodo kot nekakšne komore, v katerih bomo zaprti kot manj vredna človeška vrsta, in to je zame ponižanje. Menim, da bo zakon spreiet. a dvomim, dabo učinkovit, kot podobm zako-m doslei.« Amanda Turin: »Gostilne bodo prazne in kadilci bomo kadili doma. Naj nas pustijo pri miru, saj je odločitev o kajenju svoboda vsakega posameznika. Prevelike razlike delajo med nami. Doma zato ne bom nič več kadila, bodo pa kratko potegnili gostinci in sama država, ki je doslej služila na naš ra- retneje v lokalih, kjer so bili ljuQje zraven Kavice navajeni pokaditi tudi cigaieto. Sicer pa kot razumem zakon, ta ne prepoveduje kajenja v vseh javnih prostorih.« Jernej Barborič: «Prepoved kajenja je kršenje človekove svobode. Gre za omejevanje, ki vodi v vedno večje prepovedi. Ne vem, kje bom odslej kadil, morebiti bom celo prisilj en nehati. Ka- Kristjan Ropotar. natakar v Metropolu: »bem kadilec in sem po eni strani za zakon, po dragi pa ga ne odobravam, saj sem prepričan, da ne bo učinkovit. Zgodilo se nam bo kot v Italiji, kjer ogorki ležijo vsepovsod po tleh, kar gotovo ni odraz čistega okolja. Ne bojim se, da bomo zaradi zakona imeli manj obiska. Morebiti bodo zato prišli še drugi gostje.« Vojko Medved, lastnik gostilne Medved: »Sem za omenjeni zakon, saj menim, da hrana in cigareta ne gresta skupaj. Prepričan sem, da v gostilnah in restavracijah novi zakon ne bo prinesel slabe volje, drugače bo najve- Milan Kojič, lastnik taver-ne Cararo: »Pri nas nimamo težav s kadilci in nekadilci, saj imamo dovolj dobre prezračevalne sisteme, kjub temu, da so vsi v enem prostoru. Že zdaj smo spoštovali veljavni zakon, zato se ne bojimo novih sprememb. Menim pa, da je zakon vendarle preveč radikalen, saj bo marsikaterega gosta odvrnil od obiska gostiln.« časno pa dovoljuje kajenje v javnih prostonh, kjer so-za-posleni tudi proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom tobačnega dima. Cilj protikadilske novele je skrb za zdravje vseh zaposlenih, zaščita pred pasivnim kajenjem in še posebej odvračanje mladoletnikov od kajenja. Ti bodo za nakup tobačnega izdelka-odslej morali dopolniti 18 let. prav toliko bodo morali biti stari v primeru, da jih bodo prodajali. Kje kaditi in kje ne Kajenje v lokalih naj bi bilo še dovoljeno, vendar v za to predvidenih posebnih prostorih, Kadilo naj bi se tudi v odprtih javnih in delovnih prostorih, hotelskih sobah za kadilce, bivalnih prostorih v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, če v njih živijo samo kadilci, ter kadilnicah. V teh prostorih zaposleni kadilcem naj ne bi stregli, kot to veleva predlog novele. Iz kadilnic tobačni dim ne bo smel iiliajati, služiti ne bodo smele kot prehod v drugi prostor in ne bodo smele presegati desetirie skupne površine javnega oziroma delovnega prostora. Ostala bo popolna prepoved kajenja v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalni ustanovah, slaščičarnah in mlečnih restavracijah, kjer tudi kadilnic ne bo. Kazni za kršitelje, in sicer za pravne osebe, naj bi znašale od približno 2.083 evrov do 33.000 evrov in za fizične osebe 125 Zdravstveni inšpektorji so lani na Celjskem opravili 255 inšpekcijskih pre^edov. od tega 26 v javnih prostorih in 229 v gostinskih. lokalih. Organizirali so tudi osem akcij, v katerih so opravili 21 pregledov. Pri tem so zabeležili sedem kršitev in od tega izrekli pet opozoril, ki so bila izdana gostincem, saj označbe prostorov za nekadilce niso bile objavljene na vidnem mestu. Dva plačilna naloga so izdali enkrat pravni in odgovorni osebi ter enkrat samostojnemu podjetniku, nosilcem gostinske dejavnosti v večjih trgovskih centrih, ker ni bilo v delu »gostinskega vrta«, to je v delu javnega prostora, označenega prostora za nekadilce. Nedoslednost sedanjega zakona, kjer so kadilci le mizo ah stopnico stran od nekadilcev, ene od drugih ločuje zgolj napis na steni, po besedah Marije Seljak, generalne direktorice dkektorata za javno zdravje, ni ključna za spremembo omenjenega zakona. Kot tudi to ne, zakaj se že v zdaj veljavnem zakonu niso spomnili na pravice zaposlenih. »Razlog so vsakoletna nova dognanja strokovnjakov o škodljivosti tobačnega dima.« Helena Koprivni-kar iz centra za promocijo zdravja Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) pa pravi, da pasivno kajenje dokazano škoduje zdravju. V Sloveniji letno zaradi pasivnega kajenja umre skoraj 300 ljudi, od tega kar sto pred 65. letom. Vsak dan je pasivnemu kajenju izpostavlje-mh skoraj 4.500 ljudi, najpogosteje v gostinskih obratih in na delovnih mestih. »Povprečno te osebe v dimu preživijo tri ure dnevno in kar polovica je nekadilcev,« pove. Se pa na IVZ-ju zavzemajo tudi za ukinitev kadilnic, kot to poudarjajo tudi v Cindi Slovenija, kjer med drugim nudijo pomoč pri odvajanju od kajenja. Slednji še menijo, da je treba kajenje prepovedati tudi v osebnih vozilih, kadar je v njih mladoleten sopotnik, in ob tem predlagajo še kar nekaj dodatnih sprememb novele zakona. Prepoved tudi v društvenih prostorih? Kadilci menijo, da napovedane spremembe predstav-hajo grob poseg v njihove pravice, prt čžmer naj bi povzročile še večje ločevanje ter diskri.minad(o jned ljudmi. Zakon naj bi bil do njih 11-cemetski. saj- So prav oni ti-, sU; ta n^esečno polnijo državno malho, so prepričani. V društvu kadilcev in ljubiteljev tobaka v teh dneh celo podpisujejo pericijo za »bolj strpen protikadilski zakon« in se ne strinjajo z »odmerjenimi« prostori za kajenje ter se sprašujejo, zakaj država potemtakem popolnoma ne prepove prodaje tobačnih izdelkov. Je pa njihov cilj v prihodnje ustanoviti društveni lokal z gostinsko ponudbo, kjer se bo--do člani Uhkosestajah in kadili brez omejitve, kot pravi Jaka Hergeršič. A bi v primeru, da bi šlo za druženje na javnem prostoru, sledila kazen. So pa med strastnimi kadilci tudi tisti, ki napovedani zakon podpirajo, nekateri razmišljajo celo o prenehanju kajenja. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije podpirajo novelo zakona. Poudarili pa so, da mora veljati za vse enako, da gostinci ne morejo biti kaznovani, če gostje kljub opozorilom kadijo, ter da označbe, da je kajenje prepovedano, niso več potrebne. Med drugim so gostinci predlagali, da kadilnice ne bi bile obvezne oziroma da zanje ne bi veljale posebne omejitve ali določila;, če že, pa predlagajo, da bi bilo to znano že z uveljavitvijo zakona. Tušmobil kot tretji mobilni operater čez približno pol leta bomo na ti^ dobili še tretjega po- Pritožbi Si.mobiIa, s katero so želeli preprečiti delovanje novega operaterja, Upravno sodišče Republike Slovenije namreč ni ugodilo. Si.mobü je na upravno sodišče vložil zahtevo za začasno odredbo/s katero bi Hišmobi-lu preprečili uporabljanje frek-venčn^ območja, ki ga je lani juijija odkupil od Vege oziroma ameriške družbe Western Wireless International- (Kot dodajajo v Hišmobilu, je država od posla prejela 22,3 milijona evrov, kar predstavlja vsaj dvakrat več, kot je za ves svoj frekvenčni prostor skupaj plačal Si.mobil.) »Zraven frekvenčnega prostora smo odkupili vsa tako pridobili enake pravice in obveznosti do uporabljanja frekvenčne^ obmo^a in konkurenčnosti ^udfa, kot jih je prej v Sloveniji imela Vega,« pojasnjuje direktor "nišmobila Marko Fujs. Ironično naj bi bilo po mnenju Tušmobila tudi to, da se je Si.mobil na Hiš-mobilovodeiovanjepritožil šele predzadnji dan preteklega leta, čeprav je TbSmobil Vego kupil že pol leta pred tem. Po besedah Marka Fujsa je upravno sodišče sprejelo povsem l(^čno odločitev, saj poizkus Si.mobila pravzaprav pomeni prizadevanjepo ohranjanju monopolnega položaja na trgu. Ob dveh dogovorjenih ponudnikih je namreč še vedno mogoče govoriti o dc^ovomem upravljanju ponudbe storitev mobilne telefonije. »Čeprav smo do možnostizarazvoj tretjega ponudnika mobihie telefonije v državi prišli pod bistveno slabšimi pogoji, kot sta jih imela ostala dva ponudnika mobilne telefonije, že intenzivno vzpostavljamo tehnične pogoje za delovanje. Pričakujem, da bomo do sredine leta vzpostavih konkurenčno ponudbo storitev mobihie telefonije,« je poudaril Fujs, RP KJE SO NAŠI POSLANCI? Vesele vojaške Što se babi hlilo, to se babi snüo. Lahko si oddahnete, slovenski vojaki svojih kolesc ne na-skakujejo z odpetimi zadrgami, je poslancem in širši javnosti ta teden sporočil obrambni minister Kari Erjavec, Smo pa mimogrede izvedeh, da nekateri f^tje radi pogledajo v kozarec, okajeni plezajo po kamionih, jih vozijo brez izpita, poveljniki se zapletajo s podrejenuni, zaradi česar nastaja nemir v enotah, te pa so neredko pod vplivom nekakšnih neformalnih vodij ,„ Afero sta sprožili vojakmji kranjske enote za radiološko, biološko in kemično obrambo SV, Lani poleti so namreč na dan prišle njune obtožbe nadrejenih, da so šikanirah, spolno nadlegovah ter ogrožali vamost inživljenja pripadnikov vojske, Vpoldri^em letu naj bi v 18, bataljonu RKBO na debelo kršili zakonodajo, največ pozornosti pa so zbudile obtožbe o spolnem nadlegovanju, V SV je namreč že več kot 1.100 vojakmj. Veliko stereotipov so vojakmje doslej že uspešno razblinile, pol za dosego ničelne tolerance pa bo še dolga. Najhujša mora vsakega generalštaba pa je ravno spolno nadlegovanje in nasilje. »Spolnega nadlegovanja v SV nismo uptovili, prav tako ne povzročitve splošne nevarnosti niti katerega drugega kaznivega dejanja,« sta v torek odboru za obrambo zatrdila obrambni minister Kari Erjavec in načelnik generalštaba Albin Gutman. Z obtožbami vojakmj sta se ukvarjah dve vojaški komisiji (vojaška policija je preverjala obtožbe o domnevni povzročitvi splošne nevarnosti, komisija generalštaba pa se je ukvarjala z domnevnim spolnim nadlegovanjem) ter dve parlamentarni telesi (odbor za obrambo in komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti). Vojaški komisiji sta v poročilu zapisah, da je bilo v 2. četi 18. bataljona RKBO več »medsebojnih intimnih razmerij med pripadniki enote«, med katerimi je bilo sporno le tisto med poveljnikom oddelka in vojakinjo Emo Uršič (ta je skupaj z Matejo Tič razkrila obtožbe), ker je bila ta privilegirana. To naj bi sprožalo »odklonilen odnos do Uršiče-ve in posledično tudi vojaki- Josip Baje, SLS nje Mateje Tič«. Edini primer nadlegovanja, ki so ga uspeli odkriti, je obraten od pričakovanj - ena od vojakinj naj bi pred pisarno in drugod čakala poročenega kolega in želela od njega telefonsko številko. Med nepravilnostmi, ki so jih odkriU vojaški preiskovalci in jih označili za kršitev vojaške discipline, je nadaljevanje bojnega streljanja vojakov, medtem ko je voja-kinja Tičeva med urjenjem izdelovala prehod skozi žične ovire. Njun nadrejeni, vodnik Matej Lorenčič, ki naj bi slovel po poniževanju in ža-Ijenju podrejenih ter bogatem besednem zakladu, je s še nekaterimi pripadniki užival alkoholne pijače. Prav tako je Uršičevi ukazal, naj mu prepusti volan tovornjaka, čeprav ni imel ustreznega izpita, med vožnjo pa je plezal v zadnji del vozila. Tičeva je trdila, da je Lončar vse to počel močno okajen, zaradi česar naj bi ogrožal življenje obeh vojakinj, a so preiskovalci dejali, da tega ni bilo mogoče preveriti. Večina očitanih prekrškov j e zastarala, zato so vodnika prijavili le zaradi upravljanja vozila brez ustreznega dovoljenja. Dejstva, da so Uršičevo prijavili zaradi vožnje pijanega sopotnika, čepav vojaški preiskovalci niso mogli ugotoviti, ah je bil vodnik res pijan, pa minister Erjavec in načelnik generalštaba Gutman nista znala razložiti. Čeprav spohiega nadlegovanja po besedah odgovornih ni bilo, je afera razkrila pogost stereotip, povezan s spolnim nadlegovanjem: da si ženske tega dejansko želijo^ Takšno stereotipno gledanje na družbeno vlogo žensk naj bi povzročalo, da odgovornost pripišejo žrtvi in ne nad-legovalcu. V ta okvir je lepo padla tudi izjava poslanca Bajca.,. Druge posledice afere so premestitev treh vojakinj in treh Častnikov, pri general-štabu so ustanovili oddelek, ki bo skrbel za pripadnike vojske in izdelal podroben načri ukrepov za preprečevanje spolnega nadlegovanja v SV, izdelah pa bodo tudi projekt enakih možnosti za ženske pripadnice, SEBASTUAN KOPUŠAR Dodotne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail: inle{net@o©kcit>el,net Tokrat vas vabimo na po-potovanjepopoteh mimoraie najlepših o janskih domadj, na katerili nam zna na pot skočiti legendami razbojnik Guzej, po poteh, ki so jih nekoč zaraščali gozdovi hrasta doba, mimo domov gostoljubnih domačinov, pa vse do idiličnega središča Dobja z več kot fantastičnim razgledom. Takoj ob priliodu postane jasno, da čas tukai teče nekoliko drugače. Takole spontano kapljajo na kup sogovorniki. Seveda )e samoumevno, da nas bodo pnčakali župan Občine Dobie Franc Salobir, njegova soproga Jožica, predsednica lofelnega kulturnega društva, podžupan Franc Le-skovšek, pa tudi ravnateljica tamkajšnje osnovne'šole Stanislava Hrovatič. Sta nas pa prijetno preseneuli Eli Ko-štomaj in Milena Zrimšek. krajanki iz občinske meie, ki sta se nain odločili pridružiti. Cisto naključje pa je bilo srečanje s Šentjurčanom Ra-dom Frecetom, ki se le na D obje napotil, ker le »tukaj pač zmeraj luštno«, ter Ivanom Čatrom, ki sicer že desetletja živi v ZDA, vendar se zmeraj pogosteje vrača vrojst-ni kraj. In ko je Rado raztegnil meh haimonike, se je vse skupaj razraslo vprijetno druženje. V samostojno prihodnost Dobje se je od šentjurske občine želelo ločiti že leta 1994, ko so vkraju izvedli pr-, vi referendum, kjer so se sicer odločili za samostojno občino, vendar se država takrat ' ni strinjala. Čez štiri leta so ' referendum ponovili, tudi ta-, krat so bili krajani enak^ mnenja in Dobje, kraj z nekaj več kot tisoč prebivalci, je 1. januarja 1999 postalo občina. Že tretji mandat zapored pa jo vodi Salobir. »Zdaj pa morate izkoristiti priložnost, ko ste že tukaj, in dobro spoznati Dobje,« pravi. Marjan Guček nam zatem z veseljem razkaže emološki zaklad, ki se je na srečo ohranil, Majcena domačija [»smo pa v njej imeli ohcet, še igral sem takrat,« se spominja Sa-lobirj s črno kuhinjo je büa na novo ometana, prekrita, v njej pa je moč videti brez števila starinskih predmetov. Kot bi se vrnili kakšno stoletje nazaj. «Veliko dela in po^ež-Ijivosti smo vložili v obnovo,« pravi Guček, oče lastnika Bojana, sicer predsednika turističnega dmštva. In pokaže nekaj metrov nižje, kjer staro -novo podobo dobiva še ena domačija. «Vedno več ogledov imamo in če pomislimo še na bi lahko rekli, da Dobje do- biva tudi turistični zagon,« pravi Salobir. Iz podeželske idile pa brž po ra^ed na fantastično točko ob obnovljenem lovskem domu na barvit in lepo urejen trg z obvezno farno cerkvico, gostilno (se razume), silskim domom in prostornim kulturnim domom, kjer se kasneje zberemo in kjer se sicer odvijajo različne prireditve. »Kultura je bila zmeraj tista glavna gonikia sila dogajanja, ki je za seboi potegnila še šte- čekjozveseljem razkaže. vilne druge dejavnosti,« pravi nekdanja učiteljica, Jožica Salobir, predsednica Kulturnega društva Dobje. Letos bo društvo, ki združuje zborovsko petje, folkloro, harmonikarje in amaterske igralce, obeležilo lOO-letnico delovanja, kar sproži niz spominov. »Pripravljali smo različne ljudske igre in jih nekoč uprizarjali kar ob nekdanji farovš-ki štali. Ljudje so množično prihajali, kar na senenih vozovih, celo iz Laškega so prišli,« pove Salobiijeva. Dandanes pa Dobje najbolje poznamo po prireditvi Pokaži, kaj znaš, ki bo letos praznovala 35. jubilej. »Vse se je začelo z željo, da bi bili prepoznavni še po čem drugem kot po blatnih čevljih,« v šali doda. Prireditev nudi možnost predstavitve ansamblom injepovzro-čila tudi njihov razmah v kraju, »Dobje se lahko pohvali z ansamblom Kozjanski zven. Veseljaki z Dobja, za petje skrbijo Dobjanski vengrU, pa cerkveni zbor, aktivni so v Kulturnem društvu Grič, Ne manjka tudi ostalih društev: od čebelarjev, lovcev, konjenikov, nekaj športnih društev, kolesarskega kluba mladih ŠPUKN pa vse do upokojencev in gasilcev, ki so lani praznovali 30 let,« naštevajo sogovorniki in upamo, da nismo na nikogar pozabili. Predsednik PCD Dobje Salobir še pripomni, da so leta 1995 z »udarniškim de- Ni ravno znameniti hrast dob, po kateram ja Dobja dobilo ima, ja pa hruška še posebaj častitljive starasti in zato tudi zaščitana. Naši sagovorniki (z leve): Rado Frece. Ivan Čater, Franc Laskovšek, Stanislava Hrovatič. Eli Koštomaj, Milena Zrimšak tar Jožica in Franc Salobir lom« dogradili gasilski dom, lani so kupili novo vozilo, sedaj pa bodo vlagah predvsem v opremo in izobraževanje. Ključna sta volja in delo Kaj lahko Dobje še ponudi? Za asfaltiranje cest v občini so solidno poskrbeli, vodovod brez črpalke napaja vodo z Bohoija s pomočjo 9-me-trskega pada. Razmišljajo pa o dodatnih virih. Po tem, ko so lani s šentjursko obäno dokončno opravili delitveno bilanco, pa so se že lotili prvih skupnih projektov. Da bo med njimi v bližnji prihodnosti tudi cesta Paridol-Dob-je, upata Koštomajeva in ZrimÖcova, ki sta doma ravno na meji med občinama. »V načrtu imamo več investicij, v ospredju je gradnja vrtca,« pravi Leskovšek, Kaj pa podmladek? »Letos beležimo manjši upad števila prvošolcev, to pričakujemo še v naslednjem letu, potem pa ponovno številčnejše generacije,« pravi Hro-vatičeva, ki je ponosna na šolo, pa tudi na uspešne nekdanje učence, »Na šoli se dobro počutimo, ker pa imamo organiziran prevoz, se marsikateri starši odločijo ravno za OŠ Dobje,« še doda. Ko pa že ravno razmišljamo, kaj bi v kraju še potrebovali, sogovorniki najprej pomislijo na zdravstveno ambulanto. Število občanov se bistveno ne spreminja, na domačijah se vsaj deloma še zme- raj ukvarjajo s kmetijstvom, večina gospodinjstev pa ima vsaj enega zaposlenega člana. Na delo odhajajo v Celje, Štore, Šentjur in na Planino, nekaj jih je zaposlenih tudi v podjetju Hrib Dobje. »Dobje se je močno spremenilo, veliko je bilo narejenega, živi se " boljše. Vsakič, ko se vrnem, vidim kaj novega,« o domačem kraju pravi Cater. In ko v neformalnem delu druženja glavno besedo prevzameta obvezen kozarec rujnega ter zvoki harmonike, slovo pa se vztrajno odmika, poskušamo strniti vtise. Ni le tisto, kar v kraju vidiš, ampak tudi vse, kar začutiš. Zato zapišimo: Dobje je kraj delovnih ljudi z neuničljivim zagonom in optimizmom. Ljudi, ki jim že na obrazih prebereš - dobrodošli! POLONA MASTNAK . Foto: ALEKS ŠTERN V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskah PRISTAVO PRI MESTIRIU. Našega novinarja boste našli v ponedeljek, 22. januarja, ob 17. uri v krajevnem gasilskem domu, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če žeUte, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Vsi proti ieicarnam v spor med lekarnami in Vzajemno ponovno posegla minister in informacijska pooblaščenka Ko je prejšnji teden s poplačilom večine računov za že izdana zdravila lekarnam najprej kazalo, da bodo z Vzajemno vendarle našle skupni imenovalce, so se strasti ponovno razplamtele. O^aša se lekarniška zbornica, oglaša se Vzajemna, v spor sta se ponovno vključila minister za zdravje in informacijska pooblaščenka. Minister Andrej Bručan ponavlja, da so lekarne dolž-le spoštovati zakon o zdravs- tva lem reia izravnalne sheme. Zakon določa, da lahko nadomestilo za posredovanje podatkov znaša 0,75 odstotka. Lekarne ponovno poudarjajo, da to velja le za podatke, ki so potrebni za delovanje izravnalnih shem in ne za vse zahtevane podatke. Minister je sicer že pripravil novo navodilo, a kot je povedal na novinarski konferenci, bodo v ministrstvu poskušali pred njegovo izdajo nekatere stvari še uskladiti. Ce jim bo to uspelo, se bo morda spor celo končal in bi bili rešeni grožnje lekarn z zaračunavanjem doplačil za zdravila zavarovancem Vzajemne. To grožnjo obsojata tako minister kot informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar, ki je proti slovenskim lekarnam in vsem zavarovalnicam, ki ponujajo dopohiil-no zdravstveno zavarovanje, uvedla postopke inšpekcijskega nadzora in izdala odločbo, s katero je zapoveda-la pošiljanje osebnih podatkov in način pošiljanja. V odločbi tudi ugotavlja, kateri podatki so ustrezni in nujno potrebni za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med temi podatki je tudi ob- Lekarne so Vzajemni posredovale že več kompromisnih predlogov za začasno razrešitev nastalega položaja. Še prejšnji teden so Celjske lekarne izrazile pripravljenost, da začasno Vzajemni pošiljajo zahtevanih 13 podatkov za provizijo 0,75 odstotka, pod pogoji, da Vzajemna poravna vse stroške za že izdana zdravila in zapadle obveznosti z obrestmi za leto 2006 po veljavni pogodbi. Hkrati mora Vzajemna z lekarnami skleniti še aneks k obstoječi pogodbi, ki bi veljal do uveljavitve novega modela plačevanja lekarniških storitev oziroma najdlje do konca leta 2007. lYi-di ta predlog je Vzajemna zavrnila. čutljiv osebni podatek, ki kaže na zdravstveno stanje posameznika, zato je odredüa, da morajo podatke med prenosom tako zavarovati, dabo zagotovljena njihova varnost. Vodločbi je Musarjeva odločala zgolj o osebnih podatkih, ki jih lekarne morajo pošiljati zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in so zaradi tega vključene tudi v izravnalne sheme. Ni pa se spuščala v odločitev o višini nadomestila za posredovanje teh podatkov. Pri tem je poudarila, da kakršnokoli dogovarjanje za višja ali nižja nadomestila ne more iti na škodo posredovanja potrebnih osebnih podatkov. Po oceni pooblaš-čenke lekarne le-tega ne smejo prekiniti, če pride do spora o višini nadomestila, saj posredovanje osebnih podatkov ni predmet svobodnega dogovarjanja na trgu, temveč je zapovedano z zakonom zaradi izvajanja . Na zavarovalnic pa ne more pre-nehad obveznost plačevanja nadomestila za posredovanje podatkov, še manj pa obveznost plačila samega zdravila, so še sporočih iz iu"ada informacijske pooblaščen-ke, MBP Dražje razvajanje in »napajanjeff Zveza potrošnikov Slovenije je ta teden, znova s po- novo črno listo podražitev. V tokratno tabelo so uvrstili približno 50 preverjenih podražitev, meja za uvrstitev na črno listo pa je bila znova postavljena pri šestih odstotkih ali dobrem dvakratniku inflacije. Med »rekorderji« s Celjskega se največkrat pojavljata Terme Olimia, ki so različne pakete kopanja in napitkov po-dražUe od slabih dvajset do skorajda 30 odstotkov, ter kavama Leonardo iz središča Celja. Ta je razKčne vrste kave zaokrožila kar na 1,20 evra, kar pomeni 25-odstotni dvig. Terme Olimia so podražitev opravičile z minulimi naložbami in posledično dvigom nivoja ponudbe, Leonardo pa Zvezi potrošnikov Slovenije ni podal razlage za dvig. A kot je lastnica Leonarda Lea Borštner pojasnila nam, je bi- la podražitev nujna zaradi spremembe cen surovin in delovne sile. »Tisti, ki pravijo, da inflacije ni, zavajajo,« pravi Borštnerjeva. »Poleg tega nikjer ne omenjajo, da gre za kavo Illy, ki je že sicer zaradi svoje kvalitete draga kava. To podražitev smo sprva mislili uvesti že novembra, saj od konca marca nismo dvigovali cen. Ker pa smo pred novim letom tako ali tako morali narediti nov cenik, smo s podražitvami počakali. Resda smo nekaj malega zaokrožili zaradi evra, vendar je to naredila večina gostincev, pa kljub temu vsi niso na seznamu.« Na črni listi se je nekajkrat pojavila tudi Restavracija Planeta Tuš, ki je kavo z mlekom in kapučino dvignila za dobrih 13 odstotkov. Vendar je ta še vedno kar 30 centov cenejša od kave, ki bi si jo privoščili v Leonardu. Enako [1,20 evra) stane tudi ka- va v Rustiki v Citycentru Celje, vendar so jo ti dvigmli le za 6,5 odstotka. Kava se podražila tudi v kavarni Pomaranča v Citycentru Celje, m sicer za skoraj 20 odstotkov, svoje izdelke pa je dvigmla tudi Pekarna Presta iz Velenja. Tudi Garažna hiša Gla-zija ni ušla budnemu potro-šiiiku, saj je dveumo parkiranje podražila za slabih 20 odstotkov. Zveza potrošnikov Slovenije je v dobrem tednu po novem letu prejela približno 750 obvestil potrošnikov. Drugi teden januarja se je število dnevno prejetih obvestil malce umirilo, še vedno pa na dan prejmejo po 30 obvestil o podražitvah. RP Za gripo (in cepljenje) še ni prepozno Januar je ponavadi mesec, ko prehladna obolenja, pogosto pa tudi gripa, položijo v posteljo več ljudi kot običajno. Letos so v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje zabeležili le manjši porast akutnih prehladnih obolenj, pipe pa še ne. Zato je po priporoči-Hh zdravnikov preventivno cepljenje proti gripi še vedno smiselno. Preventivno cepljenje, ki je najbolj učinkovita zaščita pred okužbo z virusi gripe, priporočajo zlasti kroničnim bolnikom, starejšim in otrokom. Cena cepljenja je 11,70 evra. Stroški cepljenja so nižji le za najbolj ogrožene skupine; za kronične bolnike, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 65 let, je cena cepljenja 6,30 evra. V celjski regiji se je mogoče cepiti še v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. »Cepivo je sestavljeno iz mrtvih virusov. tistih, ki po izsledkih raziskav v sezoni povzročajo gripo. Osebe, ki se odločijo za cepljenje, so proti okužbi zaščitene od 10 do 14 dni po cepljenju. Ponavadi cepljenja ne spremljajo hujši stranski pojavi,« je povedala dr. Alenka Skaza, dr. med., predstoj'nica oddelka za epidemiologijo v ZZV Ce- V letošnji zimi je prvič na voljo tudi cepivo za otroke, ki so mlajši od treh let. V primeru, ko se otroci prvič cepijo proti gripi in so mlajši od 9 let, prejmejo dva odmerka cepiva v obdobju enega meseca. Če so se proti ^pi cepili že kdaj prej, prejmejo tako kot odrasli samo en odmerek cepiva. »Cepljenje proti gripi priporočamo predšolskim otrokom, ne samo tistim, ki imajo kronične bolezni, temveč tudi tistim, ki obiskujejo vrtec in bi lahko virus gripe prene-sh v domače okolje, na druge družinske člane. Trenutno še ne beležimo primerov gripe In bronhiolitisa, ki ga povzroča respiratorni sinci-cijski virus. Glede na izkušnje preteklih sezon, letošnja mila zima žal ne pomeni, da teh obolenj ne bo,« opozarja Mojca Jereb - Kosi, dr. med., predstojnica dispanzerja za predšolske otroke v Celju. Sicer pa januarja v ambulante tega dispanzerja prihajajo predvsem otroci z virusnimi prehladnimi obolenji zgomjih dihal, vnetji srednjega ušesa, bronhitisi, virusnimi črevesnimi infekcijami in letošnjo zimo pogosteje tudi s škrlatinko. Pediatri staršem svetujejo, naj otroci povečujejo naravno odpornost z uživanjem pestre prehrane, sadja, ki vsebuje C-vitamin, vsakodnevno naj se naužije-jo igre na prostem in naj se s starši ne zadržujejo v velikih nakupovalnih središčih. MBP Vzajemni sklad Infond BRIC cetis Junija 2000. ko je predstavil svojo zračno floto, jo bil Stanko Zakolšek najtarž prepričan, da bo v zraku dlje časa, kot samo nekaj mesecev. Januarja 2007 je hangar v I t. Ga bo minister za zdravje spet odprl? Hudournik spet želi v nebo Reševanje ponesrečencev je nacionalni projekt, zato mora biti v slovenskih rokah, pravi podjetnik Stanko Zakelšek Podjetje Hudournik iz Laške vasi pri Štorali se bo prijavilo na razpis za opravljanje iielikopterske nujne medicinske pomoči. Vendar le pod pogojem, pravi direktor in lastnik Stanko Zakelšek, če bo razpis v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. Poleg tega Zakelšek tudi pričakuje, da bo o razpisu pravočasno obveščen, saj se mora nanj dobro pripraviti. Predvsem pa mora spet zbrati svoje pilote, ki jih po fijasku, ki jo je s svojo helikoptersko službo doživel pred skoraj šestimi leti, poslal delat v tujino. "Helikopterska nujna medicinska pomoč je nacionalni projekt, zato mora potekati pod slovensko zastavo. Prava sramota je, da na Triglav vozijo italijanski helikopterji, pa tudi Flycom, ki je za AMZS opravljal nujne prevoze, je helikopterje najemal v Nemčiji pri podjetju, ki je, zanimivo, v lasti tudi nekaj fizičnih oseb iz Slovenije. No kljub temu, so na teh helikopterjih nemški na- lalni simbol Stanko Zakelšek. Naj spomnimo, da se je s helikopterji začel ukvarjati že leta 1996, leta 1999 pa je svojo helikoptersko službo tudi registriral- Do leta 2000 je s panoramskimi preleti razveseljeval predvsem obiskovalce mednarodnega obrtnega sejma in smučarje na Rogli, nato pa se je odločil, da bo s svojo helikoptersko floto začel služiti denar še z nujnimi medicinskimi prevozi. V Bukovžlaku je zgradil lastno vzletišče in hangar ter enega od dveh helikopterjev opremil z najsodobnejšo opremo za nujno medicinsko pomoč. Na otvoritev je prišel celo takratni in spet aktualni minister za zdravje Andrej Bručan, od katerega si je Zakelšek najbrž obetal pomoč pri svojem novem poslu. Vendai je zaradi težav pri pridobivanju potrebnih koncesij opravil bolj skromno število medicinskih poletov. "Celotno helikoptersko službo sem na noge postavil, na lastne stroške oziroma na stroške podjetja Hudournik. Da bi zadostil vsem zahtevam, sem plačal tudi šolanje 11 zdravnikov in 9 medicinskih tehnikov iz celjskega in mariborskega zdravstvenega doma v italijanskem mestu Pardenone. Tudi oblekli in obuli smo jih po normativih," poudarja Zakelšek, ki je prepričan, da mu je posel padel v vodo iz ■Ker je političnih šlo za pilotni projekt, s imel koncesijo le za kra obdobje. Ko sem prosil podaljšal zdravje . trebna por ijala vlada 3i vsa po-e je zame-linister za sem kradel lastnemu podjetju, da bi kupil hehkopterje. Vse to me je finančno uničilo, ceh za to pa plačujem še danes," pojasnjuje direktor Hudournika. zdravje Dušan Keber na mojo vlogo sploh ni odgovoril. Namesto tega so začeli pritiskati name, imel sem dve hišni preiskavi, proti meni so uvedli celo kazenski postopek in me obdolžili, da "Izpolnjujemo vse pogoje" Kljub slabim izkušnjam pa se Stanko Zakelšek namerava znova potegovati za oprav-Ijanje helikopterske nujne jnedicinske pomoči. Trdi, da ima vsa potrebna dovoljenja Direktorica šla čez rob Nadzorni svet je iz nekrivdnih razlogov razrešil dolgoletno direktorico Izletnika Celje Ano Jovanovič. Več uradnih komentarjev na odstavitev predsednik nadzornega sveta Darko Šafarič, ki trenutno zaseda direktorsko mestOj ni podal. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bili z nekdanjo direktorico zaposleni že dalj Časa nezadovoljni, kaplja čez rob pa je bila ponudba za odkup delnic Izletnika, ki.jo je v imenu svojega podjetja Gama A. Jovanovičeva poslala vsem lastnikom Izletnika. (Kot je znano, imajo zaposleni v Izletniku, ki so lOO-odstotni lastnik družbe, v povprečju od 600 do tisoč delnic.) Za delnico je ponudila 14,19 evra, kar >e dobra dva evra več, kot je znašala zadnja najvišja ponudba za delnice. Nadzorni svet je dolgoletno direktorico razrešil že prejšnji petek, v začetku tedna pa naj bi Jovanovičeva dokončno zapustila prostore Izletnika. RP STEČAJI. PRISlUiE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 11. 06 - 31. 12. 06) 1.STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) BORUAC TRADE, DRUŽBA ZA TRGOVSKO KOMERCIALNE STORITVE, ŠPEDICIJO IN LOGISTIKO d.0.0., Celle, öpr.il. SI 85/06 (datum: 5. 12. 06) b> ROGAŠKA DEKOR, PROIZVODNJA UNIKATTJIH STEKLENIH IZDELKOV 3t 77/06 (da EMBALAŽE c)ESTET KOZJE, PROIZVODNJ TRGOVINA IN STORITVE d.O. (datum: 8. 12. 06) č) ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA - P. , ZAPOSLOVWJJE INVALIDOV d.0.0., Roc SI 82/06 (datum: 21. 12. 2006) 2,STEČAJNI POSTOPEK SE 2AKUUČI 11. 1. 06, sklep: 22. MSVATO, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO NEŽMLSKIH PROIZVODOV d. o. o.. Polzela, opr.šl. St 51/06 (čl. 169 ZPPSL, dalum: 10. 11. 06, pravnomočen sWep: 22.11.06) c)VOLFAND ČRTOMIR s.p. BARITON Celje, opr.št. St 6/06 (čl. 99/11ZHPSL, datum: 1Ü. 11. 06, pravnomočen sklep: b.12.ü6) Č)GSP OK-PORT, GRADBENO, SANACIJSKO PODJETJE ZA UVOZ, IZVOZ, TRGOVINO, STORITVE IN MARKETING d.o.o. Slovenske Konjice, opr.št. St 42/06 (čl. 99/11 ZPPSL, datum: St 60/05 (č sklep: 20. 12. 06) e) PMC KOMISIJSKA PRODAJA V02 GOSTINSTVO SILVA PETEK s.p. I St 56/06 (čl. 169 ZPPSL, datum; 1 ., POSREDNIŠTVO IN če pri Poljanah, opr.št. . 12. 06, pravnomočen I) SEBANET, RAČUNALNIŠKE STORITVE d.0.0. Celje, Opr.št St 62/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 14. 12. 06, pravnomočen sklep; 28. 12- 06) g) PATON, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. Zre Če, opr.št. St 66/06 (čl 169 ZPPSL. datum: 14. 12. 06, prav nomočen sklep: 28. 12. 06) h)MARIČ BOJAN s.p., GRADNJE IN FASADE, Vojnlk, opr.št. S 155/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 18. 12. 06, pravnomočen sklep: 28. 12. 06) 3.PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a) G TRADE, TRGOVINA IN ZASTOPANJE d.0.0., Celje, opr.št St 88/06 (dalum; 1. 12.06) blJELEN, GOSTINSKO PODJETJE opr.št. St 87/06 (datum: 4 12. Oi OBOHOR, ŽAGA IN FURNIRNICA i 92/06 (datum: 13. 12. 06) 4. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI a) MAS - EL, JEKLENE KONSTRUKCUE d.o.o. Celje, opr.št. S115/06 (datum: 15. 11. 06, pravnomočen sklep; 28. 11 06) 5. LIKVIDACIJSKI POSTOPEK SE ZAČNE a) ZADRUGA MIROSAN, ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV SVEŽEGA SADJA z.o.o. Petrovče, opr.št. SI 74/06 (datum; I. Slovenske Konjice, o., Šentjur, opr.št. St 2.06) in certifikate in da torej izpolnjuje pogoje za nujne helikopterske prevoze, "V tem poslu sicer ni denarja, je pa dobra referenca. Pričakujem, da bo ministrstvo za zdravje v skladu z evropsko zakonodajo najprej objavilo razpis doma in se šele nato, če ne bo uspeha, odfočilo za mednarodni razpis. Na razpis se bomo prijavili, vendar upam, da bomo za pripravo imeli dovolj časa, da našo helikoptersko službo, ki smo jo "da- li v mirovanje", spet postavimo na noge. Naši piloti in aviomehaniki sicer delajo tujini, vendar se bodo vrnili takoj. ko jih pokličem, V Bukovžlaku je pripravljen helikopter, v hangarju pa čaka tudi reševalni avto," pravi Zakelšek in poudarja, da bi morala biti baza za opravljanje helikopterske nujne medicinske pomoči v Celju, ker leži v središču Slovenije. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ cetis Uživate pri svojem delu? Iščete nove rešitve? Verjamete v moč skupinskega dela? V Cetisu smo doslej zasnovali In izvedli vrsto uspešnih in zanimivih IT projektov. Z nenehnim razvojem želimo izpopolnjevati ponudbo in nadgrajevati svoje delovanje. Pri tem imajo najbolj pomembno vloge zanedjivl snergidii in ustvarjalni sodelavci. VODJO PROJEKTOV v IT oddelku razvoja in raziskav za podočje pametnih kartic Ponujamo: • dinamično in urejeno delovno okolje • možnost dodatnega usposabljanja In izobraževanja • možnost strokovnega napredovanja • delo na zanimivih projektih • stimulativno nagrajevanje Splošna pričakovanja: • izobrazba 7. stopnje • aktivno znanje angl^kega jezika • zaželene izkušnje s področja vodenja IT projektov • poznavanje trenutnih trendov v IT industriji • organizacijske sposobnosti • komunikacijske sposobnosti • ekipno delo • natančnost. • moinost potovanj v tujino Zaželena posebna znanja: • poznavanje ali veselje do nadaljnega izobraževanja na področju tehnologije pametnih kartic in kriptografskih postopkov Prijave Z' Cetis, d.i Kadrovsko-sploina služba (prijava i Čopova 24, 3000 Celje -ni dokazili pošljite v i-. Celje fetg^ panmri najboljšim ohmm Slalom med ljubitelji živalif kmeti in pravilniki Članek o postavljanju tabel, ki lovce pozivajo k nelovu, vznejevoljil LD Braslovče - »O lovcih se govori preveč na splošno« Pred štirinajstimi dnevi je predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Stanko Valpatič 8 Ponikve na svojem zemljišču posuvil dve tabli, s katerima lovce poziva, naj na njegovem ozemlju ne preganjajo in ubijajo živali. Lovske družine (LD) Braslovče ni vznejevoljila po-sUvitev tabel, temveč navedbe članice društva za osvoboditev živali Mibaele Gros iz Braslovč, ki je na račun lovcev povedala precej gorkib in, kot dokazujejo, neresničnih trditev. »Vse, kar je v članku navedla Mihaela Gros, kategorično zanikam,« je že v uvodu poudaril Dušan Uran-kar, predsednik LD Braslovče. »V njenih trditvah ni niti kančka resnice. Decembra v bližini njenega doma vili niti »Smo skoraj vzorna lovska dnižina,« pravi predsednik Dušan Urankar, »zato nam ni vseeno, da nekdo e nas širi neresnice.« Peluy divjadi, ki so jo raztrgali spuščeni psi, lovci pogosto naletijo tudi na krivolev. Ker krivolovce zanima zgolj mese, vse ostale pustijo kar v gezdu ali nalašč »aranžirajo« trofejo za lovce. krat.« takrat s /ajali le skupni lov na območju, ki je od njenega doma oddaljen približno tri kilometre. Oddanih je bilo pet stielov. ki jih Mihaela Gros m mogla sli-■SaiP, feet söTjili pMdalsž m. pregloboko v gozdu. Vse to ' - Lovec lahko postane vsak polnoleten in nekaznovan državljan. Najprej se mora včlaniti v lovsko dnižmo, ki mu dodeli dva mentorja. Ta ga morata naučiti vse. od poznavanja divjadi in njene bolezni do ravnanja travne ruše in končno tudi pravilnega odstrela. Nato ga, če opravi tudi psihofizični pregled, čaka vsaj trinajst lovskih izpitov. je točno razvidno iz načrta skupnih lovov in knjige oddanih strelov,« jepojasnil gos-Dodar družine Mitia Rak. »Če je ze pokalo. )e zato, ker le jenasopaziüvgozdu^krat ka. naša družina lö zelo dobro organizirana in se zaveda odgovornosti, zato v primeru kršitve reda m discipline najostreje ukrepamo, Z vsemi želimo gojiti dobre odnose, a žal pri njej nismo uspešni. Očitno sovraži vse. kar je oblečeno v zeleno.« Še nekaj ozadja Ogorčeni in užaljeni lovci so opozorili še na nekatere druge težave, ki jim jih je Mihaela Gros v času, odkar sploh živi na osanüjeni kmetiji, povzročila. »Preden se je preselila na Dobrovlje, smo imeli lovci blizu njene hiše zborno mesto. Zaradi ljubega miru se zdaj dobivamo drugje, vendar nas zdaj ona išče v gozdu in >leta< za nami s petardami,« pripoveduje gospodar družine. »Ob svojem zemljišču je izobesila več sto pohvinilastih vreč, ki jih zdaj veter prosto raznaša naokoli, pobiramo pa jih lovci. Ima cel trop mačk, ki se gibljejo tudi po našem lovišču, kar je v nasprotju z zako- 3 vdiha: svež Kei okolic e doma- naredi . ostali zrak in uživa v miru. Mi moramo namreč divjadi omogočiti takšne razmere in takšno število, da ne bo delala škode tako na kmetijskih kot gozdnih površinah.« pojasnjuje Rak. «Zdaj mi pa povejte, kako naj vozimo slalom med kmeti in >ljubitelji živali< (mimogrede, živalce, ki jih kmetje poškodujejo med košnjo, se slednjim nič ne smilijo), poleg tega moramo spoštovati tudi načrt odvzema posameznih vrst, ki nam ga pripravijo strokov- Ce lovec dvakrat zgreši di\^ad, mora ponovno opraviti poseben preizkus. Ta je sicer za vse obvezen enkrat letno. njaki. sicer smo za neizvajanje lahko tudi finančno sankcionirani?!« LD Braslovče ima celo svoj interni pravilnik, po katerem za nes-poštovanje smernic pri odstrelu član plača tudi denarno kazen. »V lovskem zakonu. ki ga moramo dosledno spoštovali, je določenih še ogromno sankcij, ki nas lahko doletijo, če se ne ravnamo točno po določenih pravilih, najvišja znaša malo več kot 125 tisoč evrov,« je dodal gospodar. Lov = vsesplošno streljanje? Kadar na splošno kritiziramo »jagre«, dregnemo v triindvajset tisoč člansko bratovščino. Če k temu dodamo še, da ima vsak lovec v povprečju tri družinske člane, se število temu primerno še poveča. A vseeno povprečni Slovenec verjame. da lovci pač samo streljajo, kar jim pride pred puš- . Da s rajo pri Istreia konča pod avtomobilskimi kolesi,« visijo pojasnila, kje in kdaj je bila žival pevežena. - Št.6-19.jani Ml^a Rak. Na polovici trofej natančno držati načrta že pojasnih. Da je pri tem streljanja pravzaprav v vsem lovskem delu zelo malo, ve redkodko. »Lovec je tisti, ki mora tudi sredi noči vstati in humano usmrtiti divjad, ki jo je zbil avto. Njegova naloga je hadi. da primer evidentira in uredi vse potrebno v skladu z zakonom. Kakšne grozljive prizore moramo gledati, ko nas pokličejo kmetje, ki z rotacijsko kosilnico poškodujejo srnine mladiče, pa vam, če imate občutljiv želodec, raje ne razložim.« doda Rak. Potem je tukaj še zimska skrb za krmišča ... Včasih je treha več kilogramov hrane ali soli peš v nahrbtniku prinesti na oddaljen hrib, kar marsikateremu pripravniku ni všeč, zato že predčasno zapusti druščino. Po mnenju nekaterih lahko table, ki jih je prvi postavil Valpatič, sprožijo večplasten problem. Če bi kmet-je dosegli, da se njihova zemljišča izločijo iz lovskih območij, bi število divjadi preveč naraslo. Ravno kmetje so tisti, ki so iztrebili naravnega plenilca divjadi - volka. Zaradi kemijskih pripomočkov za iztrebljanje škodljivcev in plevela (na primer hmelja) na nekaterih območjih ni več poljskega zajca, fazana. Če bi kmetje na svojih površinah lahko sami streljali divjad, bi kmalu zaradi mesa in kožuha iztrebili še preostale. Kaj človeka potemtakem sploh žene v zeleno bratovščino. če nosi na plečih toliko odgovornosti, žrtvuje ogromno ur prostega Časa in poleg tega plačuje še visoko članarino? »Veselje do narave, do divjadi,« so mi odgovorili. A zakaj jo potem streljajo? »Saj tudi nas to včasih moti, da moranro kakšno žival usmrtiti, vendar na ta način delamo ravnovesje v naravi. Naša divjad nima več naravnih plenilcev, narava torej ne more več sama delati plusovin minusov. Preštevilčnost vodi do bolezni, škode na kmetijskih površinah i dično tudi škode bilih,« pojasnijo, »zanimivo je, da smo le lovci vedno na udaru, čeprav poskušamo loviti na čim bolj human način. Pomislite, kako se žival muči, ko ji kosilnica odreže vse štiri noge ah ko ji še pri zavesti pes začne trgati trebuh...« ROZMARl PETEK 1 posle-avtomo- INTERVJU Pomlad v dolini, sneg na Golteh Kljub pomanjkanju snega je smučanje na Golteh »užitno« - Prvi mož Ernest Kovač centru napoveduje svetlo prihodnost že nekaj časa ugotavljamo, da zima ni več tisto, kar je bila. To velja tudi za slovenska smučišča, ki bi morala v teh dneh obratovati na polno. Položaj je bistve no drugačen, saj kljub sodobnim zasneževalnim napravam zaradi previsokih temperatur ne morejo delati umetnega snega. »Vseeno so v okolici hotela na Golteh, mi rečeno >na planini<, razmere povsem zimske,« zatrjuje direktor dnižbe Gohe Slovenija Ernest Kovač. «Na dveh progah imamo dovolj snega, teren ni kamnit, tako da sta progi, kot rečemo smučarji, zelo >užitni<. Seveda pa je okrog in okrog pomlad,« Za nami je že pol letošnje smučarske sezone. Ma Golteh najbrž niste pretirano zadovoljni? Zadovoljni? Z naravo oziroma kar nam je dano >>od zgoraj«, se ne da tekmovati aii kregati. Na osnovi lanskih izkušenj smo se za to sezono dobro pripravili, razširili za-sneževalni sistem, izboljšali gostinsko ponudbo, dodelali sobe v hotelu ... Vreme je pač vreme, proti njemu ne moreš ničesar. Z izdelavo umetnega snega smo bili uspešni, tako da delamo s 40 odstotki zmogljivosti. To je v primerjavi z nekaterimi smučišči, ki sploh niso odprta, dokaj uspešno. Pravite, da je smuka, čeprav je dolina zelena, na Golteh vseeno dobra. Menda imate veliko gostov iz tujine? Ta pozitivni trend se v zadnjih letih, sicer počasi, obrača navzgor. Že med novoletnimi in božičnimi prazniki smo Imeli med stacionarnimi gosti večino tujcev V celoti gledano, pa letos med vsemi smučarji beležimo od 15 do 17 odstotkov tujih gostov. V teh letih, kar ste prevzeli vodenje Golt, se je na smučišču kar veliko postorilo ... Ne gre za drastično velike korake, kot se dogajajo v večjih centrih, kjer država še dodatno pomaga in so mogoče bolj vpeti v politično življenje oziroma kjer organizirajo večje prireditve. Mi smo manjši center, s pomočjo lastnikov vse naložbe sami financiramo oziroma smo jih pokrili iz lastne akumulacije. Postavili smo dve novi napravi, pred nami so smeli cilji. Za »planino« bi radi še veliko naredili, predvsem pa umestili na zemljevid Zgornjo Savinjsko dolino kot celovit turistični center. V zadnjih štirih letni, kar se sam ukvarjam s tem turizmom, je bilo Mozirje v času praz- nikov prvič polno zasedeno. To je precejšnja spodbuda za naprej. Včasih so upravljavci smučišča na Mozirski planini preklinjali zelene zime - tako so namreč imenovali zime brez snega. Potem ste zgradili akumulacijsko jezero, pridobili nove naprave za zasneževa-nje in še kaj bi se našlo. Toda očitno se narave ne da uka-niti, kajne? Sam sem po naravi optimist. Seveda je obisk v primerjavi z lani, ko je bila sezona uspešnejša, bistveno manjši. Ocenjujejo, da imamo sto tisoč evrov izpada dohodkov. Stroški obratovanja namreč niso dosti nižji. Res ne obratujejo vse naprave, vendar smo morali ves sneg na planini umetno narediti. Sezona je mogoče res težka, vendar so napovedi bolj obetavne, Ohladitev bi omogočila izdelavo umetnega snega, upamo pa tudi na pravi sneg. Golte so se v zadnjih letih velikokrat omenjale z udarnimi naslovi. Kakšne sledi so pusüle nesreče? Ne bi govoril o nesrečah, je pa res, da se je v času, ko mi vodimo center, žal pripetilo nekaj neljubih dogodkov. Rečem lahko le, da se ti dogajajo tistim, ki delajo in se trudijo. Ko smo želeli popestriti poletno sezono, je zaradi neurja in posledično izpada električne energije prišlo do zastoja sedežnice. Na takšno dogajanje mi kot upravljavci nimamo vpliva. Z vrvno tehniko smo s sedežnice uspeli rešiti 50 upokojencev. To so dogodki, ki se v podobnih centrih dogajajo. Kar poglejte, prejšnji teden je sedežnica na Krvavcu stala eno uro. Na njej je bila nidi bivša žena Paula McCart-neyjafieather Mills, pa se tega ni, obešalo na velik zvon. Zavedam se, da se bodo tudi v prihodnje dogajale te, nebom rekel napake, ampak težave, s katerimi se bomo morali soočiri. Mi se pripravljamo, urimo, predvidevamo..., kaj vse bi se lahko zgodilo. Vse v želji, da bi bih čim bolje pripravljeni in da bi bil čas reševanja čim krajši. Kolikor vas poznamo, je bilo verjetno hudo, tako či^ sto človeško ... V vsakem poklii stresov, vsako delo odgovornost, že boljšem delu... pušča posle dice. Vsako delo je stresno in to je del vsakdana. Pogosto se napake dogajajo v želji po boljši storitvi. Trudim se, da bi delo kar najbolje opravil, da bi smučarjem oziroma obiskovalcem ponu- u pride do z ljudmi, i po čin dili čim več ter da bi bili vsak dan uspešnejši. Tistim, ki mogoče niso zadovoljni, se že v naprej opravičujem. Kaj se dogaja z Ustnlš-tvom družbe Golte Slovenija? Vemo, da italijanski lastniki, družba Scher&Reden, prodajajo svoj polovični delež? Italijanski lastniki niso iz naše branže, ukvarjajo se s prehrano, tako da s mu čari j a ni njihova osnovna dejavnost. V tem trenutku niso pripravljeni tako intenzivno vlagati v razvoj centra, kot mogoče želimo mi. Kot vsak investitor so ob dobri ponudbi pripravljeni prodati svoj delež - sploh nekomu, ki bi sledil našim ciljem. Če se nov investitor ne bo pojavil, bodo ostali v družbi. Pričakujejo pa, da se bodo uresničile obljube lokalnih skupnosti, predvsem občin Mozirje in Ljubno, ki sta obljubül cestno povezavo do RTC Gohe z obeh strani. To se v zadnjih petih letih ni zgodilo. Če bi se te obljube uresnIčOe, so še naprej pripravljeni sodelovati v projektih. Se ti »nedogovori« poznajo v upravljanju s smučiščem? V družbi Golte Slovenija je 22 lastnikov. Vemo, da je že pri treh lastnikih koordinacija precej zahtevna stvar. Če jih imaš 22 in če je lastništvo razdel^o na pol med italijanskimi In slovenskimi lastniki, j e vsak konsenz oziroma vsako usklajevanje pomembna stvar, ki zahteva kar nekaj časa in truda. Tudi lastniki bi biH verjetno zadovoljni z večjim dobičkom. Zato že sedaj pripravljate nekaj skoraj poletnih akcij? Upam, da se bodo razmere spremenile in da bo zapadlo nekaj snega. Potem bi lahko odprli ljubensko stran smučišča. Kadar je obratovalo smučišče Ročka, se je promet povečal za 30 odstotkov. Res pa je, da imamo v tem času več poletnih ponudb s poudarkom na gostinskih storitvah. Gre bolj za vikend pakete ali kosilo, ki vključuje vožnjo z nihalko, pripravljamo pa tudi razne programe za večje skupine. Zapisanih imate veliko let raznovrstnega dela v športu na belih strminah. Marsikaj bi lahko našteli-med drugim ste bili direktor nor-dijskih reprezentanc. V »vašem« času, če tako rečem, je »padel« skakalni bron na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju ... Po duši in izobrazbi sem »al-pinec«, bližje so mi büi alpski športi, Vendar sem se proti koncu trenerske kariere začel vse bolj ukvarjati z me-nedžerstvom. Medaija na olimpijskih igrah je seveda zelo pomembna, čeprav nI bila prva. Že prej sem se ukvarjal z več športniki, ki so dosegali dobre rezultate. Olimpijska medalja je bila pomembna tudi zato, ker se je takrat začela premagovati kriza. V bistvu je büo leto prelomno, podpisovale so se nove sponzorske pogodbe in tako je bilo olajšano delo naslednikom. Sami živite v Velenju, ki je vse bolj povezano s smučiščem Golte. Ste se vživeli v zgomjesavinjsko okolje? Pred prihodom na Golte je bil moj prostor svet. Še sedaj sem zelo globalno usmerjen, In nikakor nisem pristaš lokalnega razmišljanja. Ne samo naš center, temveč celot- Ernest Kovač, letnik 1957, se jezakävnim smučanja» ukvarjal do študi-jana takr^em »dtfux.Leta 1986 se je, kot se je izrazil, podal »v tujino za kruhom in ncmm avanturam naproti«. Po 20 letih dela po svetu se je vrnil v Slovijo. vElanu postal vodja tekmovalne službe, nato pa so ga na Smučarski zvezi Slovenije zadolžUizanor-dijski sektor. T^idi delovno mesto na Golteh je del smučarske zgodbe, ki ga spremlja celo življenje. no Savinjsko dolino, vključno s Celjem, vidim kot eno turistično destinacijo. Še sedaj mi je žal, da se občini Celje in Žalec nista odločili iz sodelovanjevlastniški strukturi, ker bi lahko bili bolj uspešni, prodornejši in se lažje uveljavili na slovenskem turističnem zemljevidu. Kakšna je razlika med slovensko in tujo »smuča-rijo«? Predvsem v infrastrukturi. V Sloveniji so bile še pred par leti naprave stare, ni bilo zaslužkov niti investitorjev. V zadnjih petih letih se je to bistveno spremenilo. Gradijo se novi, sodobni centri, veliko je naložb. Infrastruktura se izboljšuje, lahko se že primerjamo s tujino. Po gostoljubnosti, odlični hrani in vinih smo bili znani že prej, s primerljivo ceno pa lahko postanemo še bolj konkurenčni. Prepričan sem, dalmaslo-vensiä gorski turizem obetavno prihodnost. Med poznavalci veljajo Golte za eno boljših slovenskih smučišč. Obstajajo tudi načrti za prihodnje? Naša prednost sta narava ter čudovit razgled. Z naše planine ob lepem sončnem dnevu vidimo televizijski stolp na Slemenu, Snežnik, Karavanke, Julijske Alpe. Ponoči se gledamo s kolegi na Koralpah oziroma opazujemo, kako urejajo in teptajo smučišča... Poleg tega smo poznani po dobri urejenosti prog, naša smučišča so za zahtevnejše smučarje zelo primerna, Vnasled-njih letih bomo poskušali izboljšati ponudbo predvsem za otroke in slabše smučarje. Med drugim bi namreč radi uredili smučišče oziroma t. i. otroški vrtec v Moravi, kar namjedoslejnianjkalozadru- ' žinsko smučišče. Kakšno usodo napovedujete ali mogoče želite smučišču Golte? Mislim, da ima veliko perspektivo in možnost razvoja. Marsikaj bo odvisno od strategije razvoja Slovenije. Teorerično bi lahko poveza-h smučišče z Veliko Planino ali s Krvavcem ter tako poštah konkurenčni Avstriji ali haliji. Radi bi postali nosilec turizma v Savinjski dolini ter turistične ponudnike vse do Celja, tudi Celjsko kočo, povezah v enovito turistično destinacijo in kot takšni nastopili na trgu. V statistični regiji Imamo veliko pokazati in ponuditi, na čelu z reko Savinjo, URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ Kakovostno življenje - do konca Hospic: dajte življenje dnevom Dr.MetkaKlevišarjeena tistih, ki ji o smrti ni težko spregovoriti in jo sprejema kot del življenja. Z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi ter njihovimi svojci se je srečevala med svojim delom na onkološkem in-šdtutu, zaznamovali pa su je tudi materina srčna bolezen in multipla skleroza, za katero je zbolela pri devetnajstih letih. Metka Klevišar je tudi ustanoviteljica društva Hospic, ki spremlja hudo bolne in umirajoče ter njihove bližnje, leta 1995 pa je postala Slovenka leta. Svoje misli in izkušnje je strnila v knjigi Spremljanje umirajočih, o spoprijemanju s svojo boleznijo pa spregovorila v delu Moja četna kariera. Ljudje radi pravimo: vse bo, če bo zdravje. Kaj pa, če zdravja ni? Kakšni občutki prevevajo človeka, ki izve, da je neozdravljivo bolan? Kaj doživljajo njegovi bližnji? Res je, da ljudje največkrat pravijo tako, da bo vse šlo, če bo zdravje, potem pa se prepogosto dogaja, da zdravje je, ljudje pa živijo nezadovoljni, sprti, brez ciljev, brez pravih vrednot. Vrednost, bistvo človekovega življenja je torej drugje. Tudi bolan, tudi prizadet človek lahko živi kakovostno, k čemur bistveno pripomorejo ljudje okrog njega. Najpomembnejši so torej naši medsebojni odnosi, naš temeljni odnos do življenja in smrti, do zdravja in bolezni. Ko človek hudo zboli, se mu v prvem trenutku poruši svet in pogosto misli, da tega preprosto ne bo zmogel. Potem pa se začne počasi, s svojimi močmi in s pomočjo ljudi okrog sebe, postavljati na noge in pozneje ugotovi, da zmore veliko več, kot si je kdaj lahko predstavljal. Za svojce je včasih še teže, so manj realni, pogosto v še hujši stiski in zato je treba pomagati tudi njim. Obstaja kar nekaj društev, v katerih se lahko bolni ali svojci umrlih pogovarjajo o teh preizkušnjah med seboj. Kako pomemben je pogovor za ljudi v stiski? Pogovor je pomemben za nas vse, v vseh situacijah, ob stiskah, ki jih doživljamo, pa še toliko bolj. Mnogim žalujočim je lahko v veliko pomoč, če se pogovarjajo z ljudmi, ki so doživeli podobno Dr. Metka Klevišar izgubo kot oni. Ne velja pa to nujno za vsakega človeka. Vsak človek ne bo šel po pomoč v kakšno društvo ali skupino. Najbolj pomembno je, da ljudje, ki ob žalujočem živijo, ki vsak dan komunici- lajo taktno in razumevajoče. Zato naj bi vsak človek vedel čim več o tem, kako se vesti ob žalujočih. Pravite, da smrt bližnjega ali spremljanje umirajočega spremeni lestvico življenjskih vrednot. Katere pridejo v ospredje? Marsičesa se človek zave šele takrat, ko sam hudo zboli ali ko spremlja nekoga, ki je hudo zbolel. Takrat se vprašaš, kaj je tisto, za kar si je v življenju vredno prizadevati, takrat odpadejo vse maske in pride do izraza pristnost naše komunikacije (kar bi bUo dobro tudi sicer, ne samo ob bolezni), takrat tudi začutiš, kaj dejansko upanje je. Pa seveda še zelo, zelo veliko drugega. Zakaj se po vašem mnenju tako neradi pogovarjamo o smrti? Bi nas smrt bližnjega manj zabolela, če bi se o tem več pogovarjali? Je smrt tabu tudi zaradi tega, ker v današnji družbi največ veljata mladost in zdravje? To vprašanje je za celo knjigo. Gotovo bi bilo nam vsem laže in bi tudi bolj kakovostno živeli, če bi se o smrti več pogovarjali, ne z neko grozo, ampak o preprostem dejstvu, s katerim se dan za dnem Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem je pomembno, da so čim več ob umirajočem, da znajo sh-šati njegove želje, da z njim komunicirajo, besedno in nebesedno. Vaše odraščanje je zaznamovala materina srčna bolezen, potem ste zboleli tudi sami. Kako je to vplivalo na vaše dojemanje bolezni, pa tudi smrti? Osebne izkušnje so vedno naiboli dragocene in iz njih se človek veliko nauči, mu veliko pomagajo. Potem v marsičem lahko laže razumeš druge, znaš biti z dragimi solidaren, povezan. V vsem, kar delam, pišem, govorim, se prepletajo moje osebne izkušnje in izkušnje ljudi, ki jih srečujem. Neozdravljivo bolan človek se verietno bolj kot bolezni same boji trpljenja oz. bolečine pred njo. Marsikdo ob tem pomisli na evta-nazijo. Kal^no je vaše mnenje o tem? Razumljivo je, da se bojimo trpljenja, bolečine in občutka, da smo drugim v breme. Tam, kjer teh strahov ni, tudi ni potrebe po evtanazi-ji. Zato je res treba narediti vse, da bi bolnika čim manj bolelo in da bi začutil, da smo z njim, tudi če je težko. Kako pa vi dojemate smrt? Ali verjamete v življenje po smrti? Veliko sem se srečevala z umirajočimi in njihovimi svojci, tudi potem v času žalovanja. Prepričana sem, čeprav tega prepričanja ne želim in ne smem nikomur vsiljevati in si ga niti ne upam vedno glasno povedati, da me ljudje ne bi napak razumeli, da vsak človek umre ob pravem času, ob svojem času. Tega na noben način ne moremo razumeti in priznati za ljudi, ki nam umrejo. Ko pa se potem iz večje razdalje oziramo nazaj, morda priznamo. Lahko ludi ne. Ostaja skrivnost. Osebno vera-jem v življenje po smrti, čeprav si nič ne predstavljam, kako bo. Upam, da bo dobro. JASMINA ŠTORMAN ijim soočamo. Smrt, tako kot tudi življenje, je vedno povezano tudi s skrivnosti o in današnji čas temu ni naklonjen. Vse bi želeli vedeti, imeti, držati... Pa moramo vedno zno- Na kakšen način se s smrtjo bližnjega sooča večina ljudi? Za večino ljudi je smrt ljubljenega človeka ena sama groza in jo občutijo kot veliko krivico, Ze otroke, ki imajo sicer še bolj normalen odnos do smrti, bi bilo treba vzgajati tako, da nas preveva ob smrti predvsem hvaležnost za vse, kar smo s pokojnim doživeli. Ce bi ravnali tako, bi laže in lepše živeU. Na spletni strani, kjer ste odgovariali na vprašanja ljudi v stiski, so vam pogosto zastavili vprašanje, koliko časa bližnjemu, ki je neozdravljivo bolan, še ostane. Vaš odgovor, pa tudi geslo društva Hospic pa je >HlaÜ življenje dnevom« oz. čim bolj kakovostno preživeti zadnje obdobje. Kako naj torej svojci preživijo te zadnje trenutke s svojimi bližnjimi? Seveda ne moremo nikomur napovedati, koliko časa bo še živel. Mishm, da je potrebno dvoje: po eni strani pripravljenost, da boš umrl, po drugi strani pa upanje, da bo to čim pozneje. Ni pomembno, koliko časa boš živel, ampak, kako boš živel. Tega naj se zavedajo m-di svojci. Tudi za svojce in njihovo poznejše žalovanje POZOR. HUD PES Svet in sveta preproščina Prav zanimivo je prebirati današnje Časopise. Vse skupaj je zmeraj bolj podobno raju. Nisem si mislil, da bo Slovenija po desetih dneh, ko sem bil odsoten, tako dm-^čna, tako spremenjena, da je recimo 8,1 -milijonska evr-ska odškodnina, ki jo je cerkev izposlovala od države, vsota, ki bo neskončno osrečila ministra Zvera. Cerkev je namreč želela 23 milijonov evrčkov, pa so na koncu le pristali na vsoto, ki je ministra tako zelo zadovoljila. Pa sem si vzel malenkost v roke kalkulatorček in pričel računati. 15 let je minilo od denacionalizacijske-ga postopka, torej 15x12 je 180 mesecev, če to deliš z 8,1 milijona evrčki, je to 45.000 na mesec. Zahtevano je bilo sicer krat tri, malo manj, bodimo skromni, recimo 125.000 evrčkovme-sečne najemnine za kmetijsko šolo, ki so jo uporabljali stovenski dijaki. Če delimo 45.000 evrčkov z 200 evrčki, kar je približno najemnina za stanovanje, poudarjam, za stanovanje, dobimo natančno vsoto 225 stanovanj, če to pomnožimo s tri, kar je bila zahteva, dobimo 675 stanovarjj. ^olj za podatek, letos je stanovanjski sklad mahal naokrog s približno 900 stanovanji. Bilo jih je čudovito poslušati, vse te besede o naši mladini, ki jo vsi taaako zeeee-looo ljubijo. Je pa pri vsem tem tudi druga računica, ki . jo je podal gospod Štuhec v Studiu City, ta je nekako dal vedeti, da je bila cerkev pri-■ pravljena leta 1997 sprejeti tudi vračilg v naravi, brez odškodnine, kar pomeni, da je torej odškodnina izplačana še na krajši rok, če se ne motim, torej od leta 1997, recimo od začetka, ker smo vsi pač bolj širokogrudni. Torej, kalkulator pravi takole: 8x12 je 96. 8,1 müijonCka evrčkov delimo s 96, kar znese mesečno skoraj 90.000 evrčkov, zahtevek pa je trikrat večji, pa bodimo malce usmiljeni, sočutni, 260.000 evrčkov mesečno, če to deliš z 200 evrčki mesečne najemnine, prideš do vrtoglavih 1.300 stanovanjskih najemnin za osem let. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com sicer pa zgolj 450 stanovanj. Torej, najemnina, ki je izplačana brez težav z likvidnostjo najemodajalcev, stanovanja (šola) so vsako leto obnavljana, imajo plačane skrbnike (hišnike), redno vzdrževano pač. Ni kaj, biz-nis stoletja! Ko sem poslušal o vseh teh številkah, ko sem poslušal razpravo okoli tega, to »neverjetno lahkost bivanja«, me je prešinilo, da je fru-strirajoče in boleče, ponižujoče zame, da živim v takšni državi, da je moja domovina, ki se jo v zadnjih dneh tako zelo opeva, takšna, kakršna je. Ponavljam, pa ne iz »fovšije«, da. ne bo pomote, boli in frustrirajo-če je, kar se dogaja! To, dragi moji, to bomo plačali davkoplačevalci, mi Cerkvi, mi, ki v tem primeru nismo imeli pri vsem skupaj nič aa-ven in to, po besedah g. Štu-heca, ki je dejal, da so jač pristah na poravnavo, njih prav nič ne zanima. No, mene pa zanima, zakaj bi morali to plačevati davkoplačevalci? Zakaj v tem primeru ne najdejo odgovornega za to oškodovanje davkopla-čevalskega denarja, kdo je kriv, prejšnja vlada, sedanja, kdo? Ta naj plača, z njim naj se bode Cerkev. Vem, dsoči bodo zakričali, naiven si, pravno to ne gre tako... Kaj me briga! Vem, kaj je pošteno in kako naj bi bilo. Vem pa tudi, da besede francoskega kralja Franca 1. na začetku 16. stoletja, ko se je pričela konkvista, niso bile zaman. Ko je papež razdelil kolonialne posesti, je Karlu V. v Španijo poslal dopis, ki je še! takole nekako: »... povej papežu, da za vse sije sonce enako in naj mi predloži Adamov testament, kako je vse skupaj razdelil med nas!« Celjski območni odbor slovenskega društva Hospic ima prostore na Malga-jevi 4 v Celju, kjer se je mogoče vključiti v skupino za podporo žalujočim, ki se bo prvič srečala 22. januana, nato pa še sedemkrat zapored. ^mJUIJIJ^ PE CEUE,Stanetovaulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjelle za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pri|>oinočl(i. d.o.o. OPTIKA 330t PETROVČE, Lovec 36 Teieton: 03/428 55 80. fox: 03/428 55 83 šoli na Polulih pripravljalo toron za začetok gradhonih dol. Šola do septembra Te dni se je začela še zadnja celjska naložba v obnovo in gradnjo osnovnošolske mreže - gradnja nove Osnovne šole Frana Kranjca na Polulah. Potem ko so šolarje v začetku šolskega leta preselili v nekdanjo upravno stavbo Kovino-tehne na Mariborski cesti, so že lansko jesen začeli rušiti stari del polulske šole. Rušenje je zdaj končano in gradnja nove šole se bo začela v teh dneh. V minulem tednu so z na javnem razpisu izbranim izvajalcem Gradbeništvom Božičnik uskladili še terminske načrte gradnje. Po tem načrtu je predvideno, da izvajalec konča vsa dela do 31. a\^sta, dan zatem bodo polulski otroci že prestopili prag nove šole. Od stare šole je po rušenju ostal le manjši, novejši del, ki ga bodo do konca del tudi prenovili. Šola bo nekoliko večja od stare, imela bo telovadnico in vrtec ter nekaj učilnic več. Predračunska vrednost naložbe z opremo vred presega 7,5 milijona evrov. Pretežno gre za naložbo Mestne občine Celje, država bo zanjo letos primaknila pol milijona in prihodnje leto še 217 tisoč evrov. V občinskih službah zatrjujejo, da so sicer zelo napeti roki za dokončanje del realni. V primeru zamud so skladno v pogodbi predvideli zelo visoke kazenske penale. BRST Novo leto po makedonsko v petek so člani Makedonskega kulturnega društva Vatroslav Oblak iz Celja za svoje člane ter njihove družine, prijatelje in povabljene pripravili praznovanje vasili-ce, to je makedonskega pravoslavnega novega leta, ki ga tradicionalno, letošnje je že 12. po vrsti, pripravijo v hotelu v Žalcu. Srečanja se je udeležilo preko 100 udeležencev, ki so se ob zvokih narodnega ansambla Cobe iz Delčeva v Makedoniji zavrteli v makedonskem kolu, se poveselili ter se v veselem in prijateljskem ozračju družili še pozno v noč. Tradicionalne novoletne prireditve Makedonskega kulturnega društva Vatroslav Oblak, katerega Članstvo je iz širše celjske regije, se je udeležil tudi Blagoje Krstanoski, sekretar Ambasade republike Makedonije v Ljubljani. Člani celjskega makedonskega kulturnega društva pa pripravljajo zanimivo prireditev Večer makedonske folklore, ki bo v soboto, 27. januarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Celju, iia kateri bosta nastopili folklorni skupini makedonskih kulturnih društev v Sloveniji Sv. Ciril in Metod iz Kranja ter Ilinden z Jesenic. Vstop je prost. ŽB, foto: TH Poleti dobimo rjave zabojniice z izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki bo zagotavljal okolju kar najbolj prijazno odstranjevanje vsega, kar za-vržemo, bo treba marsikaj postoriti tudi v gospodinjstvih. Ločevanje odpadkov že pri izvoru je namreč edina pot za uspeh tega projekta. Celjske Javne naprave, ki so nosilec skoraj 50 milijonov evrov »težke« naložbe, čaka zato letos, ko bodo postopoma prevzemali posamezne obrate za ravnanje z odpadki v centru, vehko dela, Med prvimi objekti bo dograjena kompostarna, v kateri bodo iz vseh biološko razgradljivih odpadkov pridelovali kompost. Zanj je primerna tako zelena rez, torej po-košena trava in podobno, kot tudi odpadki iz gospodinjstev. »Že sredi leta bodo vsa gospodinjstva in stanovanjska naselja v Celju, pa tudi v drugih občinah,ii sodelujejo v projektu in kjer Javne naprave Celje zagotavljajo odvoz, dobila posebne rjave zabojnike, namenjene izključno biološkim odpadkom. Uspeh pa bomo dosegli le, če se bodo pomena ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov zavedli v vseh gospodinjstvih,« se odgovorne naloge zaveda direktor Javnih naprav Marko Zi-danšek. »Prav zato že zdaj veliko delamo za osveščanje prebivalstva. Delujemo preko šol, medijev, z ekološkiini otoki, z akcijami zbiranja nevarnih odpadkov ... in podobno. A čaka nas še veliko dela. V občinah bodo morali sprejeti posebne odloke o ločenem zbiranju odpadkov, uvesti tudi kazni za kršitve pravil, predvsem pa moramo ljudi nenehno seznanjati z novostmi in s pravili ter jih osveščati. Tudi če v gospodinjstvu olupijo krompir ali jabolko, bo treba te odpadke odložiti posebej v za to pripravljene ijave zabojnike. Pri tem sem prepričan, da nam bo uspelo, saj s tem ohranjamo planet za zanamce. Izkušnje z ekološkimi otoki, v katere občani ločeno odlagajo različno embalažo, so že dobre. Čaka nas še korak naprej,« je rahlo zaskrb-Ijen, a optimističen Zidanšek. BRST BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Srsdi leta bomo morali posebne rjave zabojnike, kakršne že imajo v Uubljani. Vrednost za vse življenje Smo del vodilnega proizvajalca gradbenih materialov na svetu, družbe Lafarge In hkrati vodilni ponudnik dimniških sistemov Evropi. Prisotni smo v 23 državah Evrope In se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo in prodajo dimniških s Zaradi povečanja obsega posl i a zaposlimo 1. prodajnega predstavnika za pospeševanje prodaje dimnikov iz nerjaveče pločevine, delo na terenu 2. vodjo logistike za koordinacijo naročil In odpreme 3. vzdrževalec strojnih naprav za vzdrževanje zahtevnejših mehanskih sklopov 4. delavce v proizvodnji a. več delavcev za opravljanje zahtevnih del v proizvodnji b. več delavcev za opravljanje srednje zahtevnih del v proizvodnji 5. odpremnika za sprejem In Izdajo blaga na odpremi Od kandidatov pričakujemo: Podtočko 1: - najmanj V.stopnjo strokovne Izobrazbe - dobro poznavanje dela s strankam - obvladovanje dela s programskimi orodji (MS Office) - najmanj tri leta delovnih Izkušenj na področju prodaje - vozniški Izpit B-kategorije - VI. stopnjo strokovne izobrazbe • sposobnost vodenja teama - znanje nemškega in/ali angleškega jezika - obvladovanje dela s programskimi orodji (MS Office) - najmanj 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije Pod točko 3: - najmanj IV. stopnja strokovne Izobrazbe kovinarske - poznavanje pnevmatskih, hidravličnih i strojnih sklopov - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - vozniški izpit B-kategorije Pod točko 4a: - III. stopnja strokovne Izobrazbe Icovinarske ali gradbene - najmanj 3 leta delovnih izkušenj Pod točko 4b: - končana šola • najmanj IV.stopnja Izobrazbe trgovske ah druge smeri - izpit za upravljanje z vlllčanem - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - prednost bodo imeli kandidati z osnovnim znanjem dela na računalniku Če ste pripravljeni sprejeli nove izzive, vam ponujamo no delo ter stimulativno plačo. Kandidate, ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju, vljudno vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljete prijave z življenjepisom na naslov: SCHIEDEU d.o.o., Latkova vas 82, 3312 Prebold. žalec »Sank sistem« v Kogojevi galeriji Zakaj |e Občina Žalec podjetju M.B. Dolinar odpovedala najem prostorov v Savinovi hiši? Veijetno se je večina Žal-čanov že kdaj ustavila v Savinovi hiši. Mamljive kulturne prireditve privabijo kar nekaj obiskovalcev, spet drugi so si v teh prostorih lahko rezervirali dopust v Turistični agenciji Potepuh oziroma obiskali Galerijo Oskarja Kogoja, ki v zadnjem času malce buri duhove. Pa čeprav lastnica Potepuha in g^eri-je, Marija Dolinar, pravi, da gre za preživeto zgodbo. Zgodba se je namreč dogar. jala lani julija. Praktično samo v tem dejstvu se strinjata Dolinarjeva in žalski župan Lojze Posedel, ki je presečen nad izbruhom afere. Če gre= mo po vrsti: galerijo, v sklopu katere deluje tudi TA Potepuh, vodita podjemika Marija in Borut Dolinar. V družinskem podjetju Dolinar so pred leti z Oskarjem Kogojem, priznanim oblikovalcem iz Mirne pri Novi Gorici, podpisali pogodbo o ekskluzivnem trženju njegovega programa, »Do dogovora oziroma pogodbe je prišlo po naključju. Vbistvu z umetnikom Še znanci nismo bili, po spletu srečnih okoliščin pa smo se spoz nali,« je povedala Dollnarje va, kot zanimivost pa dodala da gre za skoraj edinstveno po godbo v Sloveniji, saj se eks-kluziva prenaša na potomce. Menda so v začedcu v galeriji delali bolj za dušo, torej z izgubo. V zadnjem času je tisto za dušo ostalo, dodali pa so še dobre rezultate- »Bili smo en-tuziasii.'äa šiiio se odloČili za-galerijo- Znano je, da se takšne galerije v svetu ne obdržijo dlje kot pet let, mi pa delujemo že 13. leto.« Odpoved po celjskem gostoljubju Marija Dolinar je povedala, da so prostore na Šlandrovem trgu od občine dobili v najem pod pogojem, da bodo adaptirali ves spodnji del. To so pred leti tudi storili za več kot 100 tisoč takratnih nemških mark. Zaradi visokega zneska so Do-linarjevi dosegli sklenitev 15-letne najemne pogodbe. Vmes so pripravili več kuhurnih prireditev, med odmevnejše pa zagotovo sodijo promocije novih Kogojevih izdelkov, med njimi tudi Vrčka zelenega zlata. »Glede na to, da smo majhno zasebno podjetje s štirimi zaposlenimi, smo veliko naredili, saj te prireditve precej stanejo,« poudarja DoUnarjeva. Potem pa je lani sredi julija prišla odpoved oziroma predlog o sporazunmi prekinitvi najemnega razmerja. »Ne vem, kaj je botrovalo odpovedi, čeprav lahko rečem, da se župan do nas-mačehovsko, tudi i^orantsko obnaša,« trdi Dolinarjeva, Kot dokaz navaja projekt, s katerim so želeli obeležiti žalskega skladatelja Rista Savina, pa menda niso prišli do sestaiika z žiipanom. Popolnoma drugače je bilo v Celju, kjer so brez težav izvedli projekt Cesarica Barbara. Savinova hiša. v kalen domuje družinsko podjatje M.B. Dolinar, v sklopu katerega delujeta TA Petepuh in Galerija Oskaija Kogoja. sko dejavnostjo prisotni tako v Celju kot v Žalcu,« pravi Do- PodjetjuM-B, Dolinar je potem, ko so iskali različne lokacije, Celje izreklo dobrodošlico 16. julija lani z odločbo, s katero so se dogovorili za najem prostorovvNarodnem domu, na Trgu celjskih knezov. »Teden dni kasneje je iz žalske občine priromala odpoved za prostore. ImeU smo namreč ambicije, da bi bili z galerij- "; a linarjeva, ki ne verjame v naključje. O preko tajnice odpovedanem sestanku med Kogojem in županom Posedebm, vabüu na siavnosmo sejo občinskega sveta, o »šank sistemu vsmi-slu:avasšenisovt^ven?« (o tem se namreč govori v Žalcu in pišejo mediji) ne bi razpredali. Dolinarjeva pravi, da je ravnanje v Žalcu nedopustoo tudi zato, ker so Oskarja Kogoja pred šestimi leti razglasili za častnega občana Žalca in sedaj iz^eda, kot da mečejo ven svojega časmega občana. »Vseskozi ni nihče ponudil kakšne dru^čne možnosti. Mi smo podjeüiki, moramo prežrve-ti. Pa saj niti nimamo energi- , je, da bi se spuščali na takšen nivo, kot si ga dovolijo nekateri,« je omenila Dohnaijeva. Na vprašanje, če mish s tem župana Posedela, je odgovorila, da župan ni sam kriv za nastalo stanje, da ima mdi občinske službe. ski župan Lojze PosedeL »V pogovorih z lastnikoma TA Potepuh smo izpostavili dejstvo, da je vSavinovi hiši neprimerna zasebna dejavnost turistične agencije. Naše stališče pa nikoli ni bilo, da za Savinovo hišo ne bi bila primerna galerija. Vseskozi poudarjamo željo, da ostane v Žalcu. Na galerijo sem, podobno kot na časmega občana Oskarja Kogoja, zelo ponosen.« Mimogrede, Kogoja so za častnega občana na županovo pobudo imenovali leta 1999, ob 5-let-nici galerije. V podjetju M.B. Dolinar so 27. jiilija lani odgovorili, da ne sprejemajo ponudbe za sporazumno prekinitev. »Od takrat nismo storili niti enega dejanja, saj je direktorica v odgovoru zapisala, da bodo posredovali odgovor o možnem datumu in pogoje sporazumne razveze,« pravi župan. »Takoj, ko bomo od podjetja prejeli ponudbo, smo se pripravljeni pogovarjati z najemniki in sicer v želji, da prekinemo najem prostorov za turistično dejavnost, sploh pa ne razmišljamo o tem, da bi )nagnali< galerijo. V občini si namreč prizadevamo pridobiti še dodatne prostore za delovanje kulture, in to za Savinovo hišo -gre za gospodarsko poslopje in dvorišče.« Glede projekta Cesarica Barbara župan Posedel pravi, da sta ga zakonca Dolinar predstavila v njegovi pisarni, skupaj pa so ugotovili, da je projekt primemejši za Celje. S tem se je strinjal tudi akademski slikar Rudi Spanzel, prav tako častni občan, ki je sodeloval pri projektu. Za konec velja, da bo Galerija Oskarja Kogoja v parih mesecih zagotovo v Celju. Kako bo z Žalcem, pa bo pokazal čas. URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN Župan Vilko Zupan s kmeti in podjetniici Minuli teden so se na povabilo župana Občine Tabor Vilka Jazbinška zbrali na tradicionalnem srečanju podjetniki in kmetje taborske občine. Srečanje se je začelo s kulturnim programom, ki so mu dajali vsebino domači glasbeniki na čelu z Alenko Lesjak. Župan Vilko Jazbinšek je poudaril, da žeU občina omogočiti ustrezne pogoje vsem, ki bodo pripravljeni vlagati in ustvarjati nova delovna mesta v občini. Župan je omenil tudi predvideno izgradnjo poslovne cone, ki jo bo možno zgraditi na devetih ali celo tridesetih hektarjih. K temu gre dodati tudi velik projekt poseljevanja in hkrati tudi odpiranja delovnih mest, V ta kontekst sodi tudi predvidena izgradnja doma starejših, kjer naj bi delo dobilo kakšnih petdeset do šestdeset delavcev. DN - Št. 6-19. naganjamo« Ne samo občinskih služb, temveč tudi svet Mesme skupnosti Žalec, ki je 16. novembra 2005 soglasno potrdil odpoved prostorov TA Potepuh v Savinovem salonu. »Zaradi poti'eb razširitve prostorov za izvajanj e kulturnih dejavnosti,« je zapisano v sklepu, pod katerim je podpisan takratni predsednik sveta MS Ernest Ramšak. Na osnovi tega sklepa je direktor občinske uprave Stojan Praprotnik julija lani podal predlog za sporazumno prenehanje najemne pogodbe. »Niti mi niti člani MS nismo za to, da bi se zaprla galerija, temveč da bi v prostorih Savinove hiše prenehala z delom TA Potepuh,« navaja žal- N^ kateri iüt) bo ktod \/ä\mtmvo? Ha torek sW Sf-edo? ^ In morda boste prav vi odšli na ^ Valentinov ples v petek, 9. februarja, ob 20. uri V Zdravilišče Laško, kjer bosta za zabavo skrbela Coda party in Oto Pestner. ^ Žrebanje bo 6. februarja na Radiu Celje. ^ Cena klicaje 0,66 evra oziroma 157,31 tolaija na minuto za klice s stacionarnega omrežja. Organizator igre je Novi tednik in Radio Celje. nwitednik [faäll@eelje 12 šentjur ksate Sola na Ponikvi bo! Naložba v novo šolo, telovadnico, športna igrišča in ureditev okolice znaša 5 milijonov evrov - Dela končana do septembra 2008 Tik pred lanskimi lokalnimi volitvami je bila v sklopu predvolilne mrzlice slovesnih otvoritev podpisana tudi pomembna pogodba o izgradnji prepotreb-ne nove osnovne šole na Ponikvi. Velik zalogaj za občino, ki pa zatrjuje, da se gradnja zaenkrat odvija po načrtih. Kar težko je bilo takrat verjeti, da naj bi učenci že letošnjo jesen sedli všolske klopi v novem objektu, saj so takšne napovedi ambiciozno načrtovale izvedbo finančno in tudi sicer zahtevnega projekta v manj kot enem letu. Da o tem, kako slab sloves se je v preteklosti že nalepil na zgodbo o nesrečni ponkov-Ijanski šoli, niti ne govorimo, Po letih cincanj in presojanj o tem, ali se lotiti novogradnje ali zgolj reševati, kar se na dotrajanem objektu iz leta 1974 sploh rešiti da, je zatem ko je postalo jasnO, da je šola že pravzaprav nevarna. šentjurski občinski svet predlani dal »blagoslov« novogradnji. Potem pa je sle- dil nesrečni •azpis, ki, uje sledilo nižanje stroškov nje, in ponovni razpis, na katerem je bilo za izvajalca del izbrano podjetje CM Celje. Vmesno nižanje stroškov je zalem do konca razbesnelo šentjursko opozicijo v prejšnjem mandatu - seja o šoh je bila ena najbolj vročih. Kljub vsemu je konec septembra le prišlo do podpisa pogodbe med izvajalcem del in šentjursko občino, »Dela se odvijajo s polno parol« ... nam je zagotovil direktor šentjm-ske občinske uprave Jože Palčnik. »Dinami- ka izgradnje je več kot zadovoljiva, vse bojazni pri tem so odveč. Na roke nam gre tudi mila zima, zaradi dobrih pogojev celo prehitevamo plan. Trenutno je gradnja v fazi postavitve nosilnih zidov ter urejanja priključkov in-frastmkturnih omrežij,« še pravi Palčnik. Sledila naj bi faza izbora projektanta notranje opreme. Že svetnike v prejšnji sestavi je zanimalo, kako bo občina sploh sposobna izpeljati tak finančni zalogaj, novi občinski svet pa je na zadnji seji zavrnil rebalans proračuna za leto 2006, zato se zastavlja vprašanje, ali ne bo ogroženo financiranje izgradnje šole, kar bi lahko pomenilo zamik izgradnje. Palčnik zatrjuje, da je financiranje ostaja v skladu z os-novnim predračunom odhodkov za obdobje med leti 2006-2009, kar se tudi pri planiranju rebalansa ni bistveno spremenilo. Že lani naj bi tako za gradnjo namenih okoli 210 milijonov tolarjev oziroma nekaj manj kot 900 tisoč evrov. Kot je še dodal, največje odhodke pričakujejo ravno v tem in prihajajočem letu, zato je pomembno, da se čimprej sprejme proračun za to obdobje. Zaenkrat naj bi se torej odvijalo vse po načrtih in prvi del investicije, izgradnja nove šole, naj bi se po dosedanjem tempu dela zaključila do začetka šolskega leta 2007/ 2008. Celotna investicija, ki vključuje še rušenje starega objekta, gradnjo telovadnice, urejanje zunanjih igrišč ter okolice, ki naj bi jo zaključili do začetka šolskega leta 2008/2009, je sicer vredna okoli 5 mihjonov evrov. POLONA MASTNAK Foto: NATAŠA MÜLLER idiocelje ■j^'^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Življenje v košari študentski klub mladih Šentjur nocoj ob 19. uri v prostorih društvene stavbe v športnem parku (P2) pripravlja literarni večer. S svojim knjižnim prvencem, zbirko Življenje v košari, ter siceršnjim ustvarjanjem se bo obiskovalcem predstavila Andreja Jezernik. Avtorica, ki je doštudirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sedaj končuje doktorski študij na istem oddelku. Je članica uredniškega odbora revije za literaturo in kulturo Vsesledje, ki izhaja v okvini . Celjskega literarnega društva. Pripravlja pa tudi svoj prvi roman, ki naj bi izšel še v letošnjem letu. PM Uspešnih tS let KD Galilea Te dni mineva 15 let od ustanovitve prvega slovenskega vzajemnega sklada - KD Galileo, sklad fleksibilne strukture naložb {v nadaljevanju KD Galileo), ki je med slovenskimi vlagatelji zagotovo najbolje poznan. Ob tej častitljivi obletnici družba za upravljanje KD Investments vsem novorojenčkom, rojenim 1. januarja 2007, podarja 200 evrov, ki jih bo zanje investirala v vzajemni sklad KD Galileo. Hkrati pa bo KD Investments vsem vlagateljem, ki bodo med 15. januarjem in 15. februarjem 2007 pristopili in vplačali v varčevalni načrt KD Galilea. podarila 20 evrov in jih zanje nakazala na račun vzajemnega sklada. Skiad s tradicijo in zavidljivimi rezultati V vsej svoji zgodovini poslovanja je KO Galileo upravičil zaupanje številnih vlagateljev, tako da se danes s prek 31.000 vlagatelji uvršča med največje slovenske vzajemne sklade. Po prvih desetih letih delovanja je upravljal z 10 milijardami tolarji sredstev, danes pa ta presegajo že 257 milijonov evrov. Uspešnost vzajemnega sklada KD Galileo potrjuje tudi podatek o povprečni letni donosnosti naložbe, ki je od njegove ustanovitve znašala 23,63 odstotkov (v evrih). Vrednost vplačila v vzajemni sklad KD Galileo se je tako v petnajstih letih povečala za več kot 20-krat. Pri preračunu tolarskih zneskov vrednosti enote premoženja (VEP) vzajemnega sklada v evre smo uporabili srednji tečaj Banke Slovenije. KO Galileo med najuspešnejšimi V petnajstih letih uspešnega poslovanja je bil KD Galileo osemkrat izbran za najboljšega med najuspešnejšimi primerljivimi svetovnimi skladi ter večkrat zaslužil priznanje za najdonosnejši slovenski vzajemni sklad. Priznanja za dobro poslovanje in pretekle donose sicer ne zagotavljajo uspešnosti in donosov tudi v prihodnje, vendar dajejo dobro sliko o pretekli uspešnosti poslovanja. Danes naložbe sklada v večji meri sestavljajo vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, s katerimi se trguje na področju dfžav članic Evropske unije in EFTE. Delež tujih vrednostnih papirjev v KD Galileu znaša že okoli 49 odstotkov. Tako KD Galileo investira svoja sredstva na razvite evropske trge, še vedno pa bo upravljavec sredstev izkoristil vse priložnosti, ki jih nudi slovenski kapitalski trg. Z varčevalnim načrtom do uresničitve skritih želja V družbi KD Investments so ob 15-letnici KD Galtfea pripravili še posebno ugodnost ob sklenitvi KD varčevalnega načrta. KD Investments bo vsem vlagateljem, ki bodo med 15. januarjem in 15. februarjem 2007 pristopili in vplačali v varčevalni načrt KD Galilea, podarita 20 evrov in jih zanje nakazala na račun vzajemnega sklada. Za natančnejši izračun varčevalnega načrta se lahko obrnete na finančne strokovnjake v Finančnih točkah po vsej Sloveniji, vec informacij pa dobite tudi na spletnih straneh vwtfw.kd.^roup.si in www.financna-tocka.si ali na brezplačni telefonski številki 080 12 08. KB varSewatof «ačrt omogoča obročno vplačevanje v Hbran vzajemni sklad KD za obdobje. ki je daljše od dveh let m srcer z minimalnim mesečrvim zneskom v vismi 40 evrov. Tako lahko zez ma|hnimi mesečnimi vplačili na dolgi rok uresničite svoje cilje. Glavna prednost tega.načina varčevanja v vzaiemnsm skladu so nizji vstopni stroski kot pn večkratnih enkratnih vplačilih. Kdor je ob ustanovitvi leta 1992 KD Galileu zaupat svoje premoženje, Lr^^^^* ga je v petnajstih letih povečal za več kot w"" 1% i €t I. HlÄs - bogaSkas.| 13 Smrdi, smrdi, smrdi... icaico smrdi! Krajani Rajnkovca in Pristavice se pritožujejo nad smradom iz Čistilne naprave Rogaška Slatina ■ Hrvate Smrad moti tudi Krajane Rajnkovca in Pristavice v občini Rogaška Slatina že nekaj let moti smrad iz bližnje čistilne naprave. Da iz čistilne naprave smrdi, so opozarjali že takoj po izgradnji in začetku obratovanja. Na vprašanja zakaj smrdi, jim odgovorni v podjetju OKP Rogaška Slatina odgovarjajo vsakič enako, spremenilo pa se ni še nič. Še vedno smrdi, krajani pa zdaj opozarjajo še na hrup. Poleg tega se po novem pritožujejo tudi Hrvati, saj čistilna naprava leži tik ob meji. »Smrdi po fekalijah, ropo-če pa od kompresorja, ki vpi-huje zrak v čislilno napravo. To se dogaja že od kar čistilna naprava obratuje,« pravi Vlado Kamenšek, krajan Pristavice in občinski svetnik, ki živi v neposredni bližini čistilne naprave. Dodaja še, da smrdi predvsem ponoči in zgodaj zjutraj, hrup pa se takrat še bolj sliši, saj je zunaj vse bolj ali manj tiho. Najhuje je v poletni vročini, saj sredi nočnega smradu ne morejo spati ob odprtem oknu. Smrad zaradi preveč vode? Nad smradom in ropotom se pritožujejo že skoraj Itiri leta. Kot pravi Kamenšek, so jim do danes razlagali, da smrdi zato, ker se ob večjih nalivih nabere v kolektorju velika količina vode in ker čistilna ne more tako hitro vode očistiti, začne smrdeti. Podobno razlago glede smradu je tudi nam dal vodja komunalnih enot pri OKP Rogaška Slatina, ki je upravljavec čistilne naprave, Mirko Večerlč: «Po nalivih imamo večjo količino odpadnega blata v kolektorju, to blato pa tam zgnije in takrat se začne širiti ta neprijeten vonj. Vse to je posledica mešanega sistema kanalizacije. V času naliva se zbere ogromna količina vode,' ki iz kanalizacijskega sistema odteka dalj časa. V času odtekanja vode pa blato oziroma odpadna voda ne gre na čiščenje, ampak ostane v zadrževalnem bazenu oziroma kolektorju. Dokler se vse to ne izprazni in gre skozi postop- Čistilna naprava Rogaška Slatina, v ozadju Hroaška ke čiščenja, to traja od dva do tri dni, opažamo malo močnejši vonj.« Krajani vbli-žini čistilne naprave vambo-do povedali, da to ni malo močnejši vonj, ampak smrad. Smrad pa smo zavohah tudi mi, ko smo obiskali krajane, šli pa smo tudi k čistO-ni napravi. In büo je vse prej kot prijetno. Ko smo Večeri-ča kasneje vprašali, zakaj smrdi, nam je najprej podal razlago, ki ste jo že prebrah. Vprašali smo zakaj pa smrdi zdaj. ko ni bilo nobenega naliva že dalj časa. Nekaj ur kasneje, ko je tudi sam odšel pogledat čistilno napravo, nam je pojasnil, daje prišlo do neke okvare. »Sonda za kisik v enem od bazenov kaže nepravilno. To sondo bo treba pregledali oziroma zamenjati. To se je lahko zgodilo v petek ali četrtek,« je Bazen z odpadno vodo. Bazeni niso pokriti, tako da krajani smrad še bolj občutijo. povedal Večerič in dodal, da te napake niso mogli odkriti prej (odkrili so jo štiri dni kasneje): »Napravo upravlja računalnik, mi pa preverjamo delovanje na ekranih. Sicer pa bi bila posledica, če v nekem bazenu ne bi bilo kisika, močan vonj. Ampak ta vonj ni tak kot tisti iz kanalizacije.« Rešitev ali tožba? Ali ni vseeno, kakšen vonj je prisoten? Ali je po kanalizaciji ali po čem drugem, krajani vztrajajo, da smrdi. Medtem pa na OKP-ju govorijo o »vonjavah«. Nekaj pa se bo vendarie spremenilo, obljublja Večerič. Kot že rečeno, je velika težava velika kohčina vode v kolektorju: »To zdaj urejamo tako, da sisteme, pri katerih je vehk vdor čiste in žive vode, ki naravno priteka v kanalizacijo, zmanjšujemo. Nekaj kanalov smo že sanirah, nekaj pa jih še moramo. Cista voda je namreč za čistilno napravo balast in upočasnjuje proces čiščenja.« Večerič obljublja, da bodo rešili tudi težave s hrupom, ki ga slišijo predvsem najbližji sosedje čistilne naprave. Glede na to, da se v štirih letih krajani smradu še niso rešili, m glede na to, da smradu na OKP-ju pravijo »vonjave«. se zdi, da bodo te v Pri-stavici In Rajnkovcu ostale. To pa le v nasprotju s tem, kar so krajanom obljubljali strokovnjaki pred gradnjo čistilne naprave, kot se spominja Kamenšek: »Od samega začetka so nam zagotavljali, da je ta čistilna najmodernejša, da naj ne bi smrdelo, da se mora takoj urediti, če bi prišlo do smradu. Kot vidimo, to ne drži, in smo že razmišljali, da bi skupaj vložili tožbo.« Medtem ko bi krajani Rajnkovca in Pristavice morda lahko kaj dosegli, pa bo večja težava za hrvaške državljane, ki se tudi pritožujejo nad smradom. V vsakem primeru bodo pristojni nekaj morali narediti. Glede na to, da nameravajo v prihodnosti v neposredni bližini ponovno oživiti Vonarsko jezero, je verjetno zadnje, kar si želijo, da bi gosti zaradi smradu odha-jah drugam. Zato bi bUo mor- da bolje, ko bi vsak namig o smradu vzeli resno, ga preverili in morebiti kaj popra-vih. Danes se zdi, kot da krajanom ne verjamejo, da ponoči smrdi, ampak se ukvarjajo z govoricami, češ da gre krajanom le za odškodnine. Čeprav, mimogrede, do danes krajam odškodnine niso zahtevali. Ko ljudi, ki razširjajo take govorice, vprašaš, ali bi bili pripravljeni živeti tik ob čistilni napravi in uživati ob vsem vonju, ki ga ta ponuja, utihnejo. ŠPELA OSET Tovarna v Kozjem bo oživela v zadnjih letih izgubili veliko delov-arne Konfekci- V Kozjem, kjer sc nih mest, bosta oži ja Mont. Podjetje Makop iz Domžal namerava tam marca začeti s proizvodnjo brizgane plastike, ki bo večinoma za izvoz v Nemčijo. Pripravljalna dela v halah tako že potekajo. V obratu v Kozjem naj bi bilo nekaj nad 20 zaposlenih, predvsem moške delovne sile s tehničnega področja, za katero je bil lani informativni razpis za delovna mesta že objavljen. Takrat so v Makopu prejeli blizu 200 prošenj, s primernimi kandidati pa so ostali v stiku. Domžalsko podjetje Makop je kupilo Montovi hali v prvi polovici lanskega leta. Njegovega direktorja in lastnika Maksa Resnika povezuje s Kozjem tudi to, da je tam preživel otroška leta. BRANE JERANKO CMCel/e prosta stanovanja v vbčstanovanjskem kompleksu livada šentjur • Prosta je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, z oznako B 17 v velikosti 136,2 m^ in garaža št. 22 {na koncu). Ostala stanovanja in garaže s prodani in predani. tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Stari proti mladim za več miru Sosedi s peticijo proti Mladinskemu centru Dravinjske doline - Ogrožena koncertna dejavnost in mladinski hotel Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah se s svojo bogato dejavnostjo uvršča med najboljša v Sloveniji. Nezadovoljstvo sosedov zaradi občasnega nočnega hrupa pa zna ogroziti ne le njegovo koncertno dejavnost, temveč ludi načrte z mladinskim hotelom v neposredni bližini centra. Mladinski hotel, ki ga urejajo v eni najlepših secesij-skih vil v Sloveniji, naj bi sprejel prve goste že v začetku tega leta. Tako so vsaj načrtovali. »Že v začetku januarja smo nameravali v njem gostiti 50 udeležencev mednarodnega seminarja o dejavnosti mladih v Evropi. Zal ni bilo mogoče, ker še niso končana vsa gradbena dela, prav tako pa še nismo pridobili uporabnega dovoljenja,« pojasnjuje direktor MCDD-ja Tadej Slapnik. Čeprav še vedno upa, da bodo vse uredili v treh mesecih, je zaskrbljen, saj so v zadnjem času svoj glas povzdignili sosedje centra. Ti med drugim nasprotujejo tudi spremembi namembnosti stanovanjske hiše v mladinski hotel. S peticijo nad peticijo že konec novembra je v imenu stanovalcev ŽiČke ceste, Ceste pod goro in Prešernove ceste Vlado Flj.avž vložil »peticijo za ureditev primernega življenjskega okolja, ki nam ga s svojim delovanjem krni MC Patriot Slovenske Konjice«. V njej protestirajo proti hrupni dejavnosti Patriota. «Kvalheta življenja naših družin je zmanjšana do te mere, da postaja ogroženo naše duševno zdravje in dosedanji mirni način življenja. Posamezne družine preurejajo stanovanja v hiši, da bi si zagotovile čimvečji mir - dnevni, posebej pa nočni...» V celoti odklanjajo gostinski del dejavnosti v mladinskem centru in izražajo sum, da gre za kršitev občinskega odloka o izdaji dovoljenja za gostinsko dejavnost in opuščanje nadzora pri kršenju delovnega časa ter kaljenja nočnega miru. Peticija je presenetila, saj mladinski center že osem let deluje na isti lokaciji brez večjih težav. »Ves čas sproti rešujemo moteče vplive na okolje. Lani smo celo zgradili prizidek in s tem povsem zvočno zaprli prireditveno dvorano, prav tako smo uredili nov ventilacijski sistem, ki preprečuje uhajanje hrupa iz priredi- Tadej Slapnik pred še nedokončanim mladinskim hotelom: »Za izgradnjo mladinskih hotelov bo v naslednjih petih letih na voljo 5.5 milijona evrov. Če bomo lahko rešili vse probleme in bo v vili Zimzeleni zaživel mladinski hotel, se bomo prijavili za sredstva za odkup od sedanjega lastnika Draga Ratajca,« /ene dvorane. Po vsem tem lu mesta, prihajajo pa je prišla peticija ...«Slapnik ob tem še pove, da imajo za mladinski center uporabno dovoljenje od leta 2002, da so tudi za prizidek pridobih gradbeno dovoljenje ... Skratka, po nje-govern ,„ v mladinskem centru naredili največ, kar so lahko, da bi bili čim manj moteči za okolje. Po vložitvi peticije so sena pobudo predsednika sveta KS Slovenske Konjice Tomaža Rihtaršiča sestali pri županu Miranu Gorinšku. Na sestanku sta sodelovala tudi predstavnika policijske postaje in tržni inšpektor. Dokončne rešitve problema niso našli, je pa prevladalo stahšče, da sama koncertna dejavnost v MC Patriot ni moteča, moteči pa so mladi, ki na prireditve prihajajo oziroma z njih odhajajo. To naj bi skušali rešiti z okrepljeno prisotnostjo tako policije, še zlasti pa redarske službe. Ne smemo pa pozabiti, da je v bližini mladinskega centra še veliko bolj moteče zbirališče mladih - konjiški park. V njem se zbirajo in pogosto tudi opijajo mladoletniki. Ali tisti mladi, ki motijo nočni mir v tem de- c parka ali iz mladinskega centra, seveda nihče ne ugotavlja, se pa nameravajo v centru lotiti tudi tega problema: «V ureditev in ohranjanje parka se bomo poleg krajevne skupnosti aküvno vključili tudi preko mladinskega centra, mladinskega sveta in vseh drugih, ki lahko kakorkoli prispevajo k večji osveščenosti mladih.« Tudi s tem namenom pripravljajo v okviru tradicionalnega kulturnega tedna Kluba študentov Dravinjske doline, ki je letos prerasel v polmesec, okroglo mizo Mladi v Konjicah. »Na njej želimo na eni strani predstaviti široko paleto dejavnosti za mlade, na drugi pa prispevad k njihovemu zavedanju, da lahko z motenjem okolja izgubijo nekaj, kar jim veliko pomeni,« poudarja Slapnik. Med kulturnim tednom bodo tudi zbirali podpise mladih proti peticiji sosedov mladinskega centra. Pričakujejo jih okoli tisoč, saj je peticijo proti peticiji že doslej podpisalo 200 mladih. Zanimivo: med njimi so tudi otroci iz družin, ki so podpisale prvo peticijo. MILENA B. POKLIČ Največ, icar iaiiico da narava V Škalcah, v vinogradih konjiškega Zlatega griča, so imeli v torek posebno trgatev. Obrali so 500 trsov laškega rizlinga, iz katerega so stisnili 300 litrov sladkega soka. Tako sladkega, da so ga pooblaščeni strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor označili za suh jagodni izbor. Sladkorna stopnja, ki presega 154 stopinj po Oechsle-su, hkrati pa ravno prav žlahtne gnilobe na grozdju, bo omogočilo, da bodo lahko v kleti Zlatega griča donegovali vino vseh vin oziroma najboljše med vrhunskimi predikatnimi vini. Kot je pojasnil enolog Zlatega ^ča Sašo Topolšek, takšna vina prihajajo samo iz dela Štajerske, Nemäje in Kanade. »Takšno vmo je nekaj izrednega, je izziv, da izkoristiš tisto, kar je ustvarila nara- Enolog Zlatega griča Sašo Topolšek; »Narava je dala - mi bomo izkoristili.« va. Letos so bili pogoji idealni: jesen je z velikimi temperaturnimi nihanji pospešDa nastanek žlahtne plesni, suha, sončna zima pa je bila kot nalašč za kopičenje sladkorja v grozdnih jagodah,« V njegovih desetih delovnih letih takšnih pogojev še ni bilo. Sicer pa je bilo prvo odmevno vino Zlatega griča pozna trgatev renskega rizhnga leta 1993, leta 2001 pa je lepo uspelo ledeno vino (zanj je potrebnega nekaj manj sladkorja kot za suh jagodni izbor, povprečne dnevne temperature ob branju pa tri dni ne smejo presegati -7 stopinj Celzija). Tako direktor Zlatega griča Janko Lešnik kol direktor trženja Janez Jazbec ob tem poudarjata, da vina vrhunske kakovosti sicer zaradi majhnih količin niso uržno zanimiva, izjemno pomembna pa so za prepoznavnost podjetja. K prepoznavnosti Zlatega griča svoje prispeva tudi golf in zidanice. ki so poleg vinogradov na 100 hektarjih škalskih gri- čev. MILENA B. POKUČ Tuš tudi v Novo Cerkev V Novi Cerkvi bodo naj-verjemeje zelo kmalu le dobili novo, večjo trgovino, ki bo, čeprav je od centra Voj-nika oddaljena le slabe tri kilometre, zelo podobna vojniškemu trgovskemu centru. Lokalne oblasti si že več let prizadevajo, da bi trgovina zrasla na mestu, kjer trenutno stoji staro gospodarsko poslopje, vendar bodoči in-vesütorji v obnovi niso videli pravega smisla, celjski zavod za ohranjanje kulturne dediščine pa se do sedaj z ru-šitvijo ni strinjal. Po novi odločitvi se objekta s^asjem lastnikov lahko zruši, če se pr^ naredi cenitev objekta. »Zadaj že imamo "Hiš in Kmetijsko zadrugo Celje, ki sta pripravljena, da bosta trgo- vino gradila. Zraven bi bila še pošta, frizerski salon, cvetličarna in manjša kmetijska trgovina,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik. Lastniki, Ivan Kline, Vida Rošer in župnija Nova Cerkev, naj bi za objekt prejeli okoh 16 milijonov tolarjev oziroma slabih 67 risoč evrov. RP Zavrnjeni pritožbi Upravno sodišče je zavrnilo pritožbi občinskih odborov strank LDS in Zelenih Slovenije, oddani po lanskih lokalnih volitvah. LDS se je pritožil zato, ker je občinska vohlna komisija podala le število vseh glasov ter število uporabljenih glasovnic, zamolčala pa je število neveljavnih ^asovnic. »Ker tako 300 glasovnic ni bilo obrazloženih, smo zahtevali ponovno štetje,« je povedal predsednik občinskega odbora LDS Adolf Viden-šek. Upravno sodišče je pritožbo LDS-a zavrnilo, ker ni bila podana v roku 24 ur po objavi rezultatov, pritožbo Zelenih Slovenije pa je po- leg zamude oddala neupravičena oseba. Odločitve sodišča se tako ne razhkuje od odločitve svetrukov, ki so že novembra lani pritožbi zavrnili. A kot je dodal Viden-šek, roka ni bilo mogoče ujeti, saj predsedniki strank po-ročOa o volitvah v 24 urah niso dobili. RP FINALE: 19. JANUAR BOWLING PLANETA TUS OB 18. URI GOSTA: MAJASLATINŠEK ANŽEJPEŽAN VSTOPNINE NI! DENO TOP orifiame mm v: ipiLTum 15 Seebacherjeva upodobrtev Knežjega dvarca, Bogastvo radirank Izjemna dela »nemškega Celjana« Seebacherja v grafični mapi Osrednje knjižnice Celje Osrednja knjižnica Celje je izdala faksimile grafične mape celjskega slikarja Avgusta Friderika Seebacherja Celeja antiqua et nova, v kateri je ta premalo znani celjski slikar nemškega rodu upodobil zgodovino Celjskih grofov v malo znani, zahtevni in cenjeni tehniki radiranke. Gre za vrhunski tiskarski izdelek, opremljen s predgovorom v slovenskem in nemškem jeziku. Mapa vsebuje 12 radiraiik celjskih vedut, povezanih z zgodovino Celjskih grofov. Seebacher je živel in delal v Celju, širši javnosti pa je bol) malo znan. Ustvarjal j e v izjemno zahtevni grafični tehniki radiranke, Id jo je zmojstril do potankosti, tako da vsak od odtisov šteje dirank, fotografij in dragocenih dokumentov želimo te narediti dostopne uporabnikom svetovnega spleta. In s tem pokazati na kulturni in siceršnji pomen Celja v srednjeevropskem prostoru. V tem smislu je izdaja grafične mape Avgusta Friderika Seebacherja le korak na tej poti,« je izjemno izdajo replike umetnin na pot pospremil direktor Osrednje knjižnice Celje, mag. Branko Go-ropevšek. U min., (Babel), drama ' Režija; Alejandro Gonzales Inärritu Igrajo; Brad Pin, Caie Blanchett, Gael Garcia Bemal, KöjiYakusho Že v Planetu Tuš! VOsradnji knjižnici Celja jeTatja-na Kač predstavila grafično mape Celeja antiqua et nova. kot original. Radiranka je namreč neke vrste jedkanica na premazanih bakrenih ploščah, v katere je mojster motive v negativu vrezal z ostro kovinsko iglo. Po jedkanju na plošči ostanejo z mehurčki zabrisani motivi, ki jih je mojster ročno odtisnil na papir. «Postopek je tako zahteven, da je lahko naredil največ 20 odtisov dnevno, pri čemer se je plošča že tako obrabila, da nadaljnji odtisi niso bili več smiselni,« je povedala vodja projekta ponatisa grafične mape Tatjana Kač. In s tem utemeljila dejstvo, da prav zaradi zahtevne tehnike tiska vsak odtis tako pripravljene radiranke velja kot izvirnik. Osrednja knjižnica Celje se je za to izdajo odločila iz več razlogov Predvsem gre za v Celju in Evropi izjemnega, a premalo znanega slikarja, ki Je kljub svojim nemškim koreninam bil in ostal predvsem Celjan v svojem delu in izboru motivov, za katere je navdih iskal predvsem v zgodovini in vedutah Celja. »Po drugi plati pa gre za širši projekt, znotraj katerega želimo digitalizirati večino tistega najbolj dragocenega knjižničnega gradiva, ki ga hrani naša knjižnica. Z digitalizacijo zbirke grafik, ra- Grafična mapa Seebac-herjevih radirank je izšla v 300 izvodih, izjemno kakovostno jo je natisnila Grafika Gracer, kupiti pa Jo je mogoče v nekaterih knjigarnah in v Osrednji knjižnici Celje po 35 evrov. Ostaja pa Celje »svojemu« Seebacherju še marsikaj dolžno. »Solan pri znanih profesorjih. Avgustu Klimtu in Cristianu Griepenkerlu, se je Seebacher študijsko izpopolnjeval še v Gradcu in Miinchnu. Cepravje razstavljal v Gradcu in na Dunaju pa je ostal brez retrospektivne razstave, ki bi pokazala ves pomen nj egovega dela za umetnost in zlasti za Celje, ki mu Je bilo večen motiv. Celje mu Je dolžno retrospektivno razstavo, na kateri bi zbrali vse gradivo, ki ga hranimo različne kulturne institucij e v Celju,« Je ob predstavitvi mape povedala Tatjana Kač. Ob tem so v knjižnici še povedah, da lahko prihodnje leto pričakujemo še izdajo prvep zvezka Seebac-herjevih radirank, ki je izšla leta 1926 in v kateri se umetnik priklanja Kiavdiji Celeji in zgodbam sv. Maksimilja-na. Ta mapa predstavlja na 12 radirankah rekonstrukcijo antične Celeje, opremljena pa Je s prav tako 12 zgodbami prof. Janka Orožna. BRANKO STAMEJCIČ Foto: SHERPA Narodni dom je pokal po šivih v ponedeljek Je bil v Narodnem domu tradicionalni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom prof. Jureta Kranjca. Mladi pihalci so občinstvo popolnoma razgreli in pripravili šov, da je dvorana od smeha pokala po šivih. Zaigrali so skladbo Racman Jaka in pozavna skladatelja Viktorja Lande, pri čemer je glavni solist na pozavni, David Kajič, pri-racal na oder ^ našemljen v Jako Racmana. V skladbi Cmrljev let skladatelja Nikolaja Rimskega-Korzakova je'v kostumu čmrlja solo igrala Špela Mastnak na glasbilu marimba (glasbilo izhaja z afriške celine in Je po izgledu podobno ksilofonu). Koncert se je zaključil s Plesom mehiških klobukov. Občinstvo Je bilo tako navdušeno, da je z glasnim ploskanjem pihalce ponovno priklicalo na oder in tako so zaigrali še dve skladbi in koncert zaključili z narodno zabavno glasbo. AP, foto: SJ Koncert v spomin Srečku Lavbiču Danes in jutri, v soboto, organizira Društvo slovenskih učiteljev kitare (EGTA) v sodelovanju s Glasbeno šolo Žalec kitarska dneva. V Žalcu bo tako veliko zanimivih dogodkov, med drugimi razstava ročno izdelanih kitar, prodaja notnega materiala, mojstrski tečaji za kitariste, koncert kitarskih orkestrov (v soboto ob 19. uri v dvorani GŠ Žalec) ... Med dogodki izstopa nocojšnji koncert ob 20. uri v dvorani GŠ Žalec v spomin Srečku Lavbiču iz Petrovč, ki je 15. februarja lani končal svojo življenjsko pot zaradi posledic prometne nesreče. Srečko Lavbič je poučeval klasično kitaro na glasbeni šoli v Žalcu. Ni bil samo odličen glasbeni | tarist, temveč tudi izjemen astronom in aktiven popularizator astronomije med mladimi. Prvi v Sloveniji je začel uporabljati webkamero za slikanje planetov in se s svojim strokovnim in pedagoškim delom vpisal med zvezde slovenske astronomije. Na koncerm bo med drugimi zaigrala tudi njegova hči Lucija Lavbič, ki stopa po očetovih glasbenih stopinjah. Tako tudi ona poučuje klasično kitaro na glasbeni šoli v Žalcu in honorarno tudi v GS Celje. Sam konceri je vreden ogleda tudi zaradi nastopa legendarnega slovenskega kitarista, oedaeoea in skladatelia Jerka Novaka. AP PRODAJA • NAJEM poslovnih prostorov ■ lokalov AvUmabilskiključUobilipnvi... Izžrebali smo dobitnico veiiice nagrade i\iovega tedniica Avtomobil Hyundai Getz bo vozil srečno naročnico Frančiško Borinc iz Galicije - Časopis berejo že več kot štiri desetletja Sreda je bil za naše naiočnike in nas v uredništvu poseben dan, saj smo po nekajmesečni akciji, v kateri smo naročnikom obljubljali žrebanje avtomobila, to tudi uresničili. V žrebanju v oddaji Radia Celje se je izkazalo, da je srečna naročniška številka 2083, ki je prinesla Frančiški Borinc iz Galicije pri Žalcu avtomobil Hyundai Getz. Žrebanje, ki ga je opravil na komisija v sestavi Tina Franček PungerčiC iz Škerjanec in Diana Pajnki-NT&RC, je nadzirala poseb- bar iz podjetja Hyundai Av- to Trade Ljubljana, odvetnica Nina Zidar Klemenčič ter Vesna Lejič in Tatjana Cvirn iz NT&RC. Majda Klanšek, ki v NT&RC skrbi za naročnine, je z v bazi podatkov o naročnikih na koncu žrebanja preverila, komu je bila sreča naklonjena. Vžrebanje so bile zajete vse do vključno 13. januarja 2007 oblikovane naročniške številke, ki smo jih na novo oštevilčili. Tako smo namesto zelo različnih šestmestnih dobili štirimestna števila od 1100 naprej. Izžrebali smo vsako od štirih številk posebej, kar je nazadnje dalo številko 2083, ki je v naročniški bazi pripadla številki 044446. Telefonsko preverjanje je pokazalo, da je nosilka naročniškega razmerja pod to številko Frančiška Borinc iz Galicije pri Žalcu. Ker radia ni poslušala, najprej ni verjela, da je res srečna iz-žrebanka. Menila je, da gre za neslano šalo. Se je pa nagrajenka, ki že dolga desetletja prebira Novi tednik, včeraj na lastne oči prepričala, da je nagrada res njena. Vol I bodo ir NT&RC Srečko Šrot in odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvim sta naročnici Frančiški Borinc izročila ključe avtomobila. otroci in vnulci Frančiška še ob včerajšnjem obisku našega uredništva, kjer smo ji izročih ključe novega avtomobila, glavne nagrade naše naročniške akcije, ni mogla čisto dobro dojeti, da je sreča doletela ravno njo. »Vedela sem, da bo žrebanje in da pridobivate nove naročnike, ampak ko ste me pa poklicali po telefonu, sem bila prepričana, da gre za pomoto,« je povedala naročnica, ki nam ostaja zvesta že kakšnih 40 let. Tako dolgo, da se še dobro spominja, skozi kakšne spremembe je v tem času šel časopis. »Pa tudi tega, da smo ga včasih, ko še poštar ni prihajal do naše hiše, hodih iskati v nabiralnik v zadružni dom.« 73-letna Frančiška iz Galicije pravi, da Novi tednik ostaja njen glavni vir informacij. »Na kmetiji je zmeraj veliko dela, treba je kaj postoriti pri živalih, pa na njivi in časa za televizijo in radio ni veliko.« Zato Novi tednik še posebej pozorno prebere, rada je na tekočem z dogajanjem v občinah naše regije. »Vedno je kaj zanimivega iz naših krajev, na Radiu Celje pa rada poslušam poročila in kakšno oddajo,« je povedala Frančiška Borinc. Z našo veliko nagrado smo tako nagradili tudi dolgoletno zvestobo, česar smo še posebej veseli. »Za tiste nagradne igre, kjer je treba posebej po- šiljati in sodelovati, pa nisem imela nikoli časa.« Prav tako ni bilo časa za opravljanje vozniškega izpita, čeprav sem imela voljo, pa zmeraj sem si želela voziti. Potem pa človek odločitev odlaga na prihodnost in ...« se spominja Frančiška. »Mama, zdaj pa imaš več kot odlično priložnost, da končno sedeš za volan. Pa še tak lep damski avto je getz,« je pripomnil sin Janko, s katerim sta prišla po nagrado. Zakaj pa ne? Sicer pa je v družini dovolj šoferjev, poleg Janka še hči Lidija, tukaj so še vnuki, ki bodo kmalu opravljali vozniški izpit. Vsekakor bo avtomobil prav prišel, no, nikjer pa ni rečene, da ne bo za njegovim volanom sedela ravno Frančiška ... Še 60 nagrajencev v radijski oddaji smo iz- | žrebali še 30 naročnikov, ki 1 50 pošiljali kupone iz Nove- , ga tednika za enodnevni iz- j letvSavinjskodohno. Na ku- I pon so morali zapisati pra- | vilni odgovor, de se Apart-hotel Natura nahaja v Veni- | šah oziroma Lačji vasi pri Na- ! žrebanj: vstudiu Radia Celja. Z leve: |saill| Majda Klanšek. za nja Nina Zidar Klemenčič. Diana Pajirklhar. Tina Škerjanec. Tatjani Cilrn. Vesna Ujli. Franček Pnngerčič In mnderator Andrej Knjnc Naročniki, iti prsjmajo uro Avona 1.MarjanŠVAB.Socka21.3203 NovaCerkev 2. Irena JAMMŠEK. šmarjefa 27.3211 ŠIfflFia vas 3. Dragica LEBAN, Trubarjeva AO, 3000 Celje 4. franja BERGLEZ. Goričica 16,3230 Šeirtjur 5. Kristina JESENEK, Cesta na Ljubečno 6,3000 Celje 6. Simona KENDA, Gorica 56.3000 Celje 7. Jožica ZALOKjiyi, Lahomžek 12.3270 Laško 8. Bojana ŽABERL, Gallusova ul.. 3240 Šmarje pri Jelšah 9. Jožica MIKLAVŽIN. Dečkova cesta 33 a. 3000 Celje 10. Jože ŠK06ERNE, Galicija 62 a, 3310 Žalec 11. Marica FRECE, Turno 18, Gorica pri Slivnici 12. Majda MURGEU, Vojkova 8.3000 Celje 13. Ivana KAVČIČ. Ul. heroja Bračiča 28,3000 Celje 14. Petra POTOČNIK. Polžanska Gorca 34 a, 3240 Šmarje pri Jelšah 15. Nataša SCHELL BRATINA. Jamova 12,3000 Celje 16. Božidar LEDNIK, Bratov Vošnjakov 19.3000 Celje 17. Märjeta PUNGARŠEK. Imenska Gorca 3,3254 Podčetrtek 18. FračiSka SUHEl Pečovje 15,3220 Štore 19. Elizabeta GABER, Ul. Valentina Orožna 8 g , 3230 Šentjur 20. Meta BOŽIČ. Dehro 11.3270 Laško 21. Sašo GORUČAN. Kraigherjeva 6,3000 Celje 22. Franc REPINC, Podkraj 25 a. 3320 Velenje 23. Branko PFEIFER, Zg. Rečica 137.3270 Laško 24. Franci BRATINA. Zg. Hudinja 50,3000 Celje 25. Ida PLEVNIK. Veselovä ulica 16,3000 Celje 26. Marjeta LORGER, Rimska cesta 66.3311 Šempeter 27. Cvetka ČRETNIK. Frankolovo 19 c. 3213 Frankolovo 28. Branko RATAJ. Pečovje 9,3220 Štore 29. Cvetka VENKD, Frankolovo 54.3213 Frankolovo 3D. Hubert KOLŠEK, Čufarjeva 6.3212 Vojnik :arjah. Za nagrado se bodo odpeljali najprej do Žalca in ;i ogledali podjetje Tropic :affe, nato pa v Nazanah se nuzej in knjižnico. Izlet bo-io zaključili s kosilom v Aparthotelu Natura. Podrob-losti bodo izvedeli po po-i. Znanih je tudi 30 naročni-rov, ki so v letu 2007 najhi-eje poslali naročilnico iz No-/ega tednika in bodo po pošti )rejeli ure Avona. . PM Foto: GREGOR KATIC iospa Frančiška je preverila, kako sedi za volanom Hyundai getza. i/logoče pa za izpit še ni prepozno? Iiiat v Nazarje 1. Tomaž KRŠLIN, Kraigherjeva 32.300G Celje 2. iUlarjana 2UPAN. Trsteniška 8.3272 Rimske Topljive 3. IVIarjeta REMIC, Levstiiwva 6.333D i\nazirje 4. IMarlina KRANJEC, Ši(apino«a 6.3000 Celje 5. Majda TAŠNER, IrSiiava B, 3000 Celje 6. Vlado ANTOUČ, Ljobljariska 58,3000 Celje 7. Jane! GOtOUH, Elentoa 13.3000 Coljt B. Heda KRAJNC, Pohorska 4,3000 Celje 9. Vlado LUBEJ. Coriška 1.3000 Celje 10. Alojz VOIAVŠEK, Gorica 14.3263 Gorica pri SllvitrcI 11. Hilda KLAMPFER. Petrilvče 117.3301 Petrpvče 12. Silva MORJAK, Satepsko 4 a, 3230 Šentjpr 13. Štefka ZAGOŽEN. Sp. Kraše 3. Šmartno ob Dreti 14. Karel KRIŽNIK, Zvodno 16 b. 3000 Celje 15. Marija KOKOVNIK. Kaplja vas 24,3312 Prebold 16. Zlatb SITAR. Žagaj 13 a. 3232 Portikva 17. Marija JUG. Svetinova ol. 10,3230 Šentjur 18. Janko POŽEK. Gornja vas 17,3231 Grobelno 19. ivaoka MASTNA«, Vizore 8,3203 Nova Cerkev 20. DragicaREBERNAK. Tkalska 7,3000 Celje 21. Darja UPNIK. Draga 4 b, 3220 Štore 22. Slavko JERIČ, Celjska cesta 36,3250 Rogaška Slatina 23. Vera ŠMERC, AškerEev trg 9,3240 Šmarje prt Jelšah 24. Jožica PETEK, Hrenova 33.3203 Nova Cerkev 25. Fanlka WIEGELE, Badovinčeva 20.3270 Laško 26. JoiicaČERENAK. Ob Strngi 8.3311 Šempeter 27. Ellca VSHOVŠEK, Kompolo 12,3220 Štore 23. Merjen SNEDIČ. Griioova 13,3000 Celja 29. Hermina RAJKDVIČ, Stanetove 26,3000 Celje 30. Bernarda NUNČIČ. Celjska cesta 2.3240 Šmarje pri Jelšah irze Rogaška Slatina. Svet Ljudsice i Celiska cesta 3a, Rogaška Slatina razpisuje piüsto delovno mesto DIREKTORJA(ivi/ž) Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba, - pedagoško-andragoška izobrazba. - strokovni izpit iz vzgoje in Izobraževanja,. - najmanj pet let öelovniti izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, - predloži svoj program vodenja Ljudske univerze Rogaška Slatina. Zaželeno je, da imajo kandidati andragoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1. 4. 2007. Kandidati morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: - overjeno kopijo diplome, - overjeno kopijo potrdilao pridobljeni pedagoško-andragoš-ki izobrazbi, - overjeno kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, - overjeno kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba oziroma drugega ustreznega dokazila, ki bo potrjevalo delovno razmerje in s tem ustrezne delovne izkušnje; - originalno potrdilo Ministrstva za pravosodje RS o nekaznovanosti v skladu s 107,a členom ZOFVI, ki ne sme biti starejše od 8 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevan i li pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj poäjite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Ljudska univerza Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, 3250 Rogaška Slatina, z oznako »Prijava na razpis za direktorja« Nepopolne prijave in prijave poslane po roku ne bodo upoštevane. Prijavljeni kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju najpozneje v štirih mesecih po objavi razpisa. Cankarjeva ulica 1, Celje «Celje, v skladu s 55. členom in 58. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 16. členom Zakona o izobraževanju odraslih razpisuje delovno mesto DIREKTORJA za mandatno dobo 5 let Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba, - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja, - najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Zaželeno je, da imajo kandidati andragoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 16. 4. 2007. Kandidati morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: - overjeno kopijo diplome, - overjeno kopijo potrdila o pridobljeni pedagoško-andragoš-ki izobrazbi, - overjeno kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, - overjeno kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba, oziroma drugega ustreznega dokazila, ki bo potrjevalo delovno razmerje in s tem ustrezne delovne izkušnje, - originalno potrdilo Ministrstva za pravosodje RS o nekaznovanosti v skladu s 107.a členom ZOFVI, ki ne sme biti starejše od 8 dni, - svoj program vodenja Ljudske univerze Celje. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj najkasneje vdesetih(IO) dneh po objavi razpisa na naslov: Ljudska univerza Celje Cankarjeva ulica 1 3000 Celje z oznako: »Prijava na razpis za direktorja-NE ODPIRAJ« Nepopolne prijave in prijave poslane po roku ne bodo upoštevane. Priiavlieni kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju najpozneje v štirih mesecih po objavi razpisa. tednik David Špilir Že s Kuvajtom na vso moč! Dobovec z Adamičem, a brez Kosernika Drevi derbi v Celju - V Rogaški Slatini je bUo 2:2 Za ogled obračuna mojstrov malega nogometa na Celjskem v dvorani Šolskega centra Celje boste morali odšteti poltretji evro. Prvo .srečanje med Živexom In Dobovcem se je končalo neodločeno, postavi pa sta od tedaj malce spremenjeni. »Celjani« so na lestvici šesti, njihov položaj je za novince odličen, sledijo pa jim Dobovčani, a že s petimi točkami zaostanka. Najboljši strelec Zivexa je spet Matjaž Vojsk s povprečjem enega gola na tekmo, ki še tli pozabil male katastrofe v Tolininu pri Puntarju [8:0): »Enostavno nič nam ni uspelo na tej tekmi. Tako slabo ne moremo več igrati. Ne izgovarjamo se, da nismo biE popolni, a dejstvo je, da so izostali kaznovana Primož Gajšek in Drago Kugler ter poškodovani Gašper Hrovatič. Danes bomo v popolni postavi, trije treningi so minili brez težav,« V Živexovem moštvu menijo, da se bo tekmecem zelo poznala odsotnost kapetana Cveta Kosernika, saj je bil pravi Uder ekipe. Zato pa bo tolikanj bolj motiviran Drago Adamič, ko bo Živexu želel dokazati »zakon Iskanje zasedbe Celja Pivovarne Laško za naslednje sezone je okupiralo glavne možakarje iz Zlatoroga, ko je jasno, da bo dovoljeno število tujcev v slovenski ligi moralo narasti. Snovalcu akcij Davidu Špllerju so že našli bombarderja levo od njep, Mir-sada Iferziča, desno od njega pa bo ... - to pa bo »bomba«, ki pa je na vsak način še ne želijo aktivirati, da bi pogovori lažje stekli In da bi čimprej prišlo do stiska rok ter podpisa. Podobno je glede krožnega napadalca srbske^eprezen-tance Alena Tosklča. Gorenje je doma izgubilo s Pre-ventom [32:35), Celje s Klimo Petek Mariborom (26:35), okrnjeni velenjska in celjska postava pa se bosta drevi v Ormožu udarili v polfi-nalu turnirja. Danes pa se bo začelo tudi svetovno prvenstvo v rokometu. Naša reprezentanca, v kateri je sedem Članov Celja Pivovarne Laško (Gorazd Škof, Dušan Podpečan, Miladin Kozlina, David Špiler, Jure Natek, Matjaž Brumen, Dragan Ga- jič) in dva Gorenja [Boštjan Kavaš, Matjaž Mlakar), se bo jutri pomerila z Grenlandijo [18), v nedeljo s Kuvajtom (18) in v ponedeljek s Tunizijo [20). Predvidoma jo bo v napadu vodil David Špiler. Ali ima smisel čas zapravljati z Grenlandijo, ali je osredotočenost na Tunizijo napačna! Za Grenlandijo se res nismo posebej pripravljali, kajti ne sodi med svetovno elito. Igra specifičen rokomet, z globoko obrambo. Ima nizke in hitre rokometaše. To ne bo tako lahka nalo^ za nas, kajti vsi so nam že vknjižili obe točki. Tega se igralci moramo zavedati, Kuvajt je že bolj >evropski<, poznajo se obrisi dela selektorja Nika Markoviča, Ne gre za naivno moštvo. Morali se bomo pošteno potruditi za zmago. Najbolj smo se osredotočili na derbi skupine s Tunizijo, Odločala bo dnevna forma. Bo tedaj že zaigral Sergej Ru-tenka? Ne vem, in mislim, da tega še nihče ne ve, tudi on ne. Ni še treniral >na polno<, ob tršem kontaktu. Pre- »Naša zveza samo odlaša ...<€ Dobovec bo tudi proti lokalnim tekmecem zaigral brez kapetana Cveta Kosernika, saj je njegova usoda še vedno nejasna, potem ko ga je registriral tudi hrvaški nižjeligaš. »Na naši zvezi samo odlašajo in odlašajo, čepravje iz pravil FIFA razvidno, da je bil naš igralec pravilno registriran. Še sami najbrž ne vedo, kaj bodo naredili in kdaj bo sledil epilog vsega tega, Kosernik je tiho, seveda je razočaran, saj že mesec in pol ne igra in zagotovo je to za igralca njegovega kova velik hendikep,« je glede Kosernika dejal trener Dobovca Sandi Zdovc, Ekipi se njegova odsotnost seveda močno pozna, saj jim ni pomagal že pet krogov. »Veliko nam pomeni in njegove izkušnje bi zagotovo pomagale mladim, neizkušenim igralcem. Da v igri nihamo, so krive predvsem neizkušnje in kratka klop. Izgubili smo tudi najboljšega strelca Petra Stresa in vratarja Marka Gotlina. Čeprav se mladi iz tekme v tekmo sicer vedno bol) dokazujejo, nam manjkajo izkušeni igralci. Upamo, da smo s prihodom Draga Adamiča in Željka Spasojeviča veliko pridobili,« nadaljuje Zdovc. Slednji na prvi tekmi proti Zivexu doma ekipe sicer ni vodil, je pa tekmo spremljal s tribun. In kaj pričuje od drevišnje tekme? »V Celje gremo neobremenjeni, saj nimamo kaj izgubiti. Samo zmaga nam še daje nekaj možnosti za uvrstitev med prvih šest. Prepričan sem, da bo dobra tekma. Večino Zivexovih igralcev poznam, saj so bili včasih naši igralci. Na derbijih je vse mogoče, zato mislim, da so premagljivi.« JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER pričan sem, da če bo Sergeju zdravje dovoljevalo, bo pomagal po najboljših močeh. Vsi govorijo o četrtflnalu - je takšen cilj zastavilo tudi vodstvo zveze? Res je naš splošni cilj uvrstitev med osem najboljših, kar bi nam olajšalo delo v kvalifikacijah za nastop na ohmpijskih igrah. Vsi si želimo še višje, kakšen pa je realen domet naše oslabljene selekcije, pa težko napovedujem. Slovenija je že s prejšnjimi generacijami dokazovala, da lahko premaga vsakogar, a tudi izgubi z marsikom. Boste zmogli breme v tej sezoni, ko morate kar naenkrat sami snovati akcije tako pri bivšem evropskem prvaku kot tudi v državni selekciji na svetovnem prvenstvu? To mi ni v breme, ampak mi je v veliko veselje. Komaj čakam izzive. Potrudil se bom in prepričan sem, da bom kos nalogi, kajti uživam v tem, kar počnem, DEAN ŠUSTER V moštvo Živ8xa se bo na tekmi proti Dobovcu vrnil Drago Kugler. ■Ii' _ Tokrat le Šentjurčani si težko nadoknadili, imajo pa vsekakor vse možnosti, da kot prvi v tej sezoni premagajo Novogoričane. Dvorana na Polzeli bo vsekakor napolnjena kot že dolgo ne, Hopsi pa gredo v tekmo na krilih visoke zmage (+60) nad Celjani minulo soboto. Rogla gostuje v Trbovljah in si ne sme dovoliti novega spodrsljaja, če želi ohraniti vsaj tretje mesto in možnosti za dodatne kvalifikacije za 1. A ligo. JANEZ TERBOVC Ta konec tedna, natančneje v soboto, bodo v ligi UFC I^lemach igrali le Šentjurčani, saj so Laščani in Šoštanjčani igrali že med tednom. Bolje rečeno zai^ali, kar velja za Ziatorog, ki je gostU moštvo Geoplina Slovana in izgubil na nenavaden način. Elektra Esoteeh je gostovala v Domžalah pri Heliosu in bila nemočna. Odvisno od sodniškega kriterija šentjurčani odhajajo v Novo mesto h Krki po morebitno presenečenje, saj so domači nesporni favoriti. Moštvo z Dolenjske namreč v tej sezoni igra neprimerno bolje kot lani, počasi se želi vrniti tudi med vodilne ekipe prve lige. V prvem srečanju v Šentjurju je sicer Alpos slavil s 96:93 in prav s podobno taktično pripravo bo skušal prhi do osme zmage v sezoni, zmage, ki bi na stežaj odprla vrata lige za prvaka. Zato bo kot kaže treba zbrati deset zmag, in ker imajo Šentjurčani doma same težke nasprotnike (Ziatorog, He-. lios, Slovan, Elektra), bodo morali do še treh zmag priti na gostovanjih. Veliko bo v Novem mestu odvisno od kriterija sodnikov, saj Krka ves čas igra na robu osebnih napak. Moštvo trenerja Predraga Milovi^ je namreč zelo ostro v obrambi in če mu kriterij odgovarja, je težko premagljivo, še posebej zato, ker moštvo Alposa ni takšno, da bi se lahko košarkarsko »pretepalo«. A če bo kriterij oster, potem bo to težava za Dolenjce, saj bi lahko bUo število osebnih napak zelo visoko. Trener Damjan Novako- vid opozarja prav na to: »Če bomo imeli oster kriterij sojenja, potem nikakor nismo brez možnosti. Ob tem bo veliko odvisno tudi od našega meta izza linije 6,25 m, kajti v zadnjih dveh tekmah nam trojke niso šle najbolje. prepričan pa sem, da se nam bo ponovno odprlo, morda prav proti Krki. Na srečanje gremo neobremenjeni, zmaga proti Sežancem je vrnila samozavest mojim fantom in če se nekatere stvari obrnejo nam v prid, potem imamo lepe možnosti,« Vročica na Polzeli Zelo zanimiv krog nas čaka tudi v 1. B ligi. V Slovenskih Konjicah bo lokalni derbi med domačini in Celjskim KK, kar bo nedvomno zanimivo. Še bolj zanimivo in zelo vroče bo na Polzeli, kjer gostuje vodilna ekipa lige Nova Gorica. Severni Primorci imajo zmago več od Hopsov in bi si z morebitnim uspehom na Polzeli naj-verjetneje že zagotovili napredovanje v 1. A hgo (tja gre samo prvouvrščeni, drugi in tretji iz B lige odigrata dodatne kvalifikacije). Vpr-vem delu v Novi Gorici so domačini slavili s 86:71, torej za 15 točk, karbodo Hop- Prvi derfoi so v Celju dobili Konjičani (68:73), potem ko so bili slabši v zadnjih treh četrtinah, a pno dobili s kar 22:8. Prvi poraz vodilnega Domin Towna V sedmem krogu je grenkobo poraza prvič okusilo moštvo Down Town, ki kljub temu ostaja na vodilnem položaju. Izidi so bili naslednji; Novem Champion pub -MNK Galeb 1;7. Diskoteka Down Town - NK "K-star-Playcafe 4:7, Ste-grad. - Simer 3:18, Pošta pub Šentjur - Ti02 Cinkarna 7:5, Vransko - MNK Zeleni Slovenije 19:9, Coma -B&G avtomobili prestavljeno na 21. januar ob 18.00, Vel kabel-Condor Travel prost. Trenutno su najboj^ ša strelca Lige Radia Ceije> Denis Omanovič (Simer) z 31 in Antonijo Pranjič (Vransko) s 27 goli. V na-slednjemkrogu (20.1.) bodo pari naslednji: MNK Zeleni Slovenije - Coma (18.00), Ti02 Cinkarna -Vransko (18.50), Simer -Pošta pub Šentjur (19.40), NK Tristar-Playcafe - Ste-grad (20.30), MNK Galeb - Diskoteka Down Town (21.20), Vel kabel-Condor Travel - Novem Champion pub (22.10), prost B&G avtomobili. V veteranski ligi je bila odigrana le ena tekma 7. kroga: Keime Team - Itobo 51 3:0 (b.b.), KlatežiTavema - Črički 2:6, Schjla. Splošna bolnišnica Celje, prestavljeno. Po nepopolnem krogu ima Keime team 18 točk. Črički 14, Klateži Taverna 13,Splo-: šna bolnišnica Celje 7, Schi-, ki 6, Turbo 51 pa 0. Predrag Vasič (Klateži-Tavema) je dosegel 32 golov, po 16 pa Peter Kuk (Schiki) in San-diKompolšek (Črički), Jutri se bodo pomerili: 1\irbo 51 - Črički (15.30), Splošna bi^&üca Cdje - Klateži veiM (i6.20) in Keime Team - Schiki (17.10). DŠ 1.ffitbrttbDowitTöiM 2.\Mi 4.Vn«to S.SiiMr . 6.BMa*tMMUi 7.»(TristaFPIiYeifi 8.Mnk6rieW S.I>Mt>|»b§M>1jlK U.Nmin»impiMpuh 11.MiikZileDiSlwMive 12. »»«nd !3.ri02C«ibrH 1S*34 16 -^15 12 *2S 12 ^24 12 ^20 12 +13 10 3 9+20 9 +5 7 -12 3 -36 3 -SS O -B2 Ciglar boljši od Bukifiča Na srečanju 15. kroga Mednarodne regionalne lige med košarkaricami celjskega Merkurja in Šibenl-ka nismo gledali le boja za 2. mesto, temveč tudi dvoboj med sedanjim in bivšim trenerjem Merkurja, Drago-mirjem Bukvičem in Želj-kom Ciglarjem. Po tekmi je bil zadovoljen slednji, saj so njegova dekleta kljub slabšemu začetku na koncu slavila. Celjanke so si v 9. min mi priigrale pred- nost desetih točk (19:9). 2e v prvi četrtini je bila odlična Maja Erkič, ki je ob koncu dosegla 34 točk. Celjanke v drugem delu srečanja niso več igrale tako trdno v obrambi, in tudi v napadu jim ni steklo najbolje. Sicer pa je k rezultatu veliko prispevala tudi sodniška urojka, gostje so imele na voljo namreč kar 40 prostih metov, domačinke pa le 13. V zadnji četrtini je bil izključen Bukvič, ki ni mogel računati na poškodova- ikima sodnikoma in Hrvatici niso zalegli, ŠL 6 -19. januar 2007 no Milijano Maganjič, prvič je dal priložnost novi okrepitvi, Mariborčanki Maji Drozg: »V Celje sem prišla šele v sredo. Večino ekipe sem poznala že od prej, tako da večje^ problema z vključitvijo ni bilo, kar se tiče ui-gravanja, pa je bilo časa res premalo.« Izključeni trener Bukvič je bü besen zaradi sodniških odločitev, o taktiki pa je dejal: »Začeli smo hrabro, igrali srčno, česar ne morem reči za drugi polčas. Taktično smo presenetih Šibenik, dobro igrali v obrambi, stekel je tudi napad. Edina razpoložena je bila Maja Erkič, ostale so jo predvsem v nadaljevanju preveč opazovale, namesto da bi tudi same metale na koš. Mislim, da je bila tekma odločena že po prvih treh minutah tretje četrtine, ko so gostje dosegle delni izid 8:0. Nismo več igrali pametno, dovolili smo, da delajo v napadu, kar hočejo ,., « JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ Pogovori Merkurja z Ma|o Drozg so bili dolgotrajni, nato je za celjsko ekipo odigrala eno tekmo in jo takoj zatem zapustila (Polj8ka),kar ji je omogočala pogodba. VIW lilfle je Geoplin Slovan pripotoräl s sedmimi igralci, le s štirimi pa je odigral zadnjih 33 sekund rednega dela tekme in podaljšek, a kljub temu prekinil zm^ovito serijo Zlatoro-ga in ga premagal devetič zapored (107:111). Elektra je v Domžalah povsem popustila v 3. četrtini, ki jo je izgubila za 19 točk, končni izid pa je bU 89:63. mmoHD MCOSI Sobota, 20. 1. 1. SL, 14. krog. Novo mesto: Krka - Alpos Šentjur (20). 1. B SL, 14. krog. Polzela: Hopsi - Nova Gorica, Konjice -Celjski KK, Trbovlje: Rudar -Rogla (vse 19). 2. SL-vzhod, 13.krog, Ro-gaška-Nazaije(18),Tinex Medvode - Prebold, Ljubljana: Geo-plin Slovan ml. - Terme Olimia (obe 19). 1. SL (ž), 13. krog, Ljubljana: Uirija - Konjice (17), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita-AJM (20). Nedelja, 21.1. UgaNLB{ž),16.krog,Her-ceg Novi-Merkur (15). LigaBrglez.com, 8, krog: GG Steklarstvo - Pizzeria 902 (8], Av-tokontrolŽalec-0(%3vor(9.1S), Firax,si - Kamnoseštvo Vogrinec (10.30), Pivovarna Laško veterani-Bi^ez.com (ll,45),Resta-vracija Sajovic - Žalec (13), KOŠARKA 1.ASL 14. krog: ZMcmg-GeopänSlo-Min 107:111 (30:21,41:38,61:58, 89:89);lngram 34, Williams, Nu-hanoviC 20, Vrečko 13, Mali 12, Cumič 4, Globovnik, Horvat 2; Klobučar33,Preldač30, Heüos - Elektra 89:63 (22:16, 43:33, 71:42); Zalokar 19, Močnik 14; Jeršin22, Nedeljkovič 12, Ruči-gaj 8, Vidovič 6, Kune 5, Goršek, Mihalič 4, DoboviCnik2. Vrstni red: Helios 27, Ziatorog 26, Slovan 24, Krka, Alpos Šenjtur,-Lo-ka kava 20, Elelora, Zagoije 19, Koper 18, Kraški zidar 16, Triglav, Postojnska jama 14. ROKOMET 1. SL (ž) 10. krog: Krim - Celeia Žalec 40:23 (20:13);KurenlTatarovac, HmjičS; Korun, Jeriček, Potoč-njak 4, Levanič, Čerenjak, Toplak 3, Bojovič, Kobal 1. Vrstni red: Krim 18, Celje Celjske mesnine 16, Ptuj 12. Škofja Loka 11, Celeia Žalec 10, Kočevje, Inna Dofeun 9, Brežice 8, Olimpija 4, Zagorje 2, Izola 1. EDAR PETEK, 19. 1. MALI NOGOMET 1. SL. 14. kiog, Celje: Živež - Dobovec [19.45]. SOBOTA. 20.1. ROKOMET 1.SL (8,11. krog,Celje: Kočevje - Celje Celjske mesnine, Žalec: Celeia Žalec - Izola (obe 18). IW. Očetovska borba za otroke Kdo bo pomagal otrokom in kdo ima prav? - Kaj bodo od tega »odnesli« otroci? Po razvezi partnerjev zna biti borba za otroke neizprosna in težlca. In v takšnih primerih je videti, da največ icritiii požanjejo centri za socialno delo, čeprav se »boj ne glede na vse« najbolj pozna na nič krivih otrocih. Navzkriž s centrom sta prišla, vsaj tako pravita, bralca, ki sta se oglasila v naše uredništvo. Prvi, ker naj bi mu center onemogočal pot do svojih otrok, drugi, ker mu niso hoteli priskočiti na pomoč, ko jo je njegov otrok potreboval. Tako pravita očeta. Najprej zgodba Štefana Frica iz Celja. Več kot deset let je bil s partnerko, s katero ima tri otroke, za svoja je vzel še dva otroka iz njenega prejšnjega partnerstva, medtem ko je imela tri otroke še v rejniški družini. A vse je razpadlo, ko je marca lani partnerka Frica zapustila. »Z otroki je nenapovedano odšla v materinski dom v Ajdovščino, zakaj, še danes ne vem. Na centra za socialno delo v Celju so mi povedali, da se je tako pač odločila,« razlaga Fric, ki dodaja, da partnerka zaradi bolezni ni sposobna skrbeti za vse otroke, da se to na njih pozna in da sami večkrat izrazijo željo, da bi bili pri njem. V ozadju gre za obilo dm-, žinskih sporov in peri petij, ki jih pisanje seveda ne bo rešilo in še manj koristilo otrokom. Po Fricevih besedah je ena glavnih ovir ravno center za socialno delo v Celju. Tam naj bi, ko je ponovno prišel vprašat, kako mu lahko pomagajo, dejali, »... da se z njim nimajo kaj pogovarjati«. Kar na centru zanikajo. Pojasnjujejo, da so se z družino ukvarjali od leta 2002 in ji med drugim nudili tudi storitev pomoč družini na domu. »Pri obravnavi družine je sodelovalo več naših strokovnih delavcev, vključeni pa so bili strokovni delavci iz Dispanzerja za p s iho higieno otrok in mladine v Celju, osnovne šole in vrtca, ki so ga obiskovali otroci. Za pomoč otrokom je bila vklj učena prostovoljka,« pravi direktorica celjskega centra za socialno delo Janja Peterman. Dosedanje pomoči Fric sicer ne zanika, pravi le, da se zdaj za otroke nikakor ne more boriti z njihovo pomočjo. Kdo ima prav? »Gospodu je bilo vedno omogočei)o aktivno sodelovanje pri reševanju težav in stisk v svoji družini, kar je v času, ko sta z ženo živela skupaj, tudi sprejemal,« pravijo na celjskem centru za socialno delo. Na njegovo zahtevo naj bi mu omogočili pogovor pri direktorici, kjer je lahko navede! vse svoje stiske, težave in zahteve. Direktorica je omogočila tudi skupen razgovor z obema zakoncema in strokovno delavko, pristojno za obravnavo družine. Dodajajo, da je v skladu zza-konbdajb že potekal postopek, v katerem sta imela starša možnost skleniti kompro- mis in na podlagi tega na sodišče vložiti sporazumni predlog za ureditev posledic, ki jih prinaša razveza zakonske zveze, Starša dogovora oziroma sporazuma nista sklenila, tako je bil predlagatelj Štefan Fric napoten na sodišče, kar pa po podatkih centra ni storil. »Glede navedbe, da so mu onemogočeni stiki z otroki, imamo podatke, daje oče stike z otroki imel, obiskoval jih je v materinskem domu, med počitnicami so bili skupaj ha morju. Nazadnje so bili otroci pri njem več dni v času novoletnih počitnic,« trdijo na centru. Slednje nam je potrdil tudi Fric, Na centru pravijo tudi, da bo o dodelitvi otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo vendarle odločalo sodišče. »Glede na to, da na sodišču že poteka postopek (zahtevo je vložila žena) in ker se starša o težavah nista mogla sporazumeti, menimo, da sklepanje kompromisa trenutno ni mogoče, saj vsak vztraja pri svojih zahtevah,« nam je še pojasnila Petermanova. Naj ob tem dodamo, da na poUciji Frica nikoli niso obravnavali zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja, je pa sam ovadil nekdanjo partnerko zaradi grdega ravnanja z otrokom. Druga zgodba z naslednjo izkušnjo je v uredništvo prišel Josip Bog-danovičiz Dramelj. Kot pravi, se je lani jeseni večkrat na center za socialno delo v Štefan Fric, Kako bo nadaljeval borbo za svoje otroke? Šentjurju zatekel po nasvet, kako pomagati sicer polnoletni hčerki, saj je začutil, da je z njo nekaj narobe. »Zapadla je v slabo družbo, toda pomoči na centra nisem dobil. Toliko imajo polep-Ijeno, kako pomagati, a me-I znali,« ogorčeno pra- [. Na a je potrkal, ko se je tja oglasila hčerka, vendar se po pogovoru ni vrnila domov. »Vprašal sem, kje je, nakar so mi povedali, da ne vedo, naj vprašam na šentjurski policiji. Od tam so me poslali nazaj na center, kjer sem se, priznam, razburjeno odzval, saj so me pošiljali sem ter tja in lagali, zaradi česar me je zaposlena v šentjurskem centru tudi prijavila policiji. Kasneje sem izvedel, da je hči v celjski varni'hiši,« pojasnjuje Bogdanovič. Dodatno ga je razjezilo, da so hčerko zatem prepeljali v Psihiatrično bolnišnico Vojnik v zelo slabem stanju, celo telesno poškodovano, a mu tudi tega ni nihče povedal. »Ves čas sem jih na centra opozarjal, da ima težave, da po-D zdravstveno :a Centra za socialno delo Celje Janja Petemian varjali, da je zanjo dobro poskrbljeno. Kako je bilo dobro poskrbljeno, če pa so jo takšno pripeljali v Vojnik?!« se jezi Bogdanovič, Kaj se je v resnici dogajalo, smo želeh izvedeti tudi na šentjiuskem centru za socialno delo in v celjski varni hiši- »Podatkov o odrashh polnoletnih osebah s poslov- nikomur - niti ijihovim svojcem, to lahko storijo le same, če tako želijo. Naša naloga je, da jim pomagamo in jih zaščitimo, če je to potrebno in je izražena njihova želja. V naši pristojnosti ni strokovno ugotavljanje njihovega zdravstvenega stanja, še manj, kakšne vrste poškodbe imajo in kdo jih je povzročil, z%,te naloge so pristcJjne druge službe,« so nam posredovali s Centra za socialno delo Šentjur. Vprašanje pri tem je, zakaj se je hči odločila za odhod v varno hišo, »Njen prihod je bil pogojen s fizičnim in psihičnim nasiljem v družini. Njene poškodbe nikakor niso nastale v varni hiši. Glede na njen razlog za bivanje pri nas in glede na njeno polnoletnost ter opravilno sposobnost smo presodili, da ni razloga za klicanje staršev. Kon-taktirah smo z njeno zdravnico v Vojniku, dvakrat smo bili celo pri njej,« so nam pojasnili vceljski varni hiši. »Ker se je kasneje verjetno ob izhodu iz bolnišnice z očetom oglasila pri nas, naša lokacija pa je tajna, smo gospoda opozorili, da ne bi smel biti tam in se iz celotne zadeve umaknili.« Na policiji so nam povedali, da so Bogdanoviča lani oktobra ovadili zaradi »... fizičnega in psihičnega napada na polnoletno hčerko ...« Sani ničesar ne zanika, prizna tudi, da se je s hčerko res oglasil v vami hiši, toda dodaja, da zaradi njenih osebnih predmetov, in opozarja, da naj bi hčerki nekaj stvari ob bivanju v varni hiši tudi izginilo. »Glejte, semi^enoče in moram skrbeti zanjo, saj ne more biti sama v slabem zdravstvenem stanju. In na tej poti ne najdem nobene pomoči. In ne bom odnehal. Svoji hčerki želim najboljše,« še dodaja Bogdanovič. SIMONA ŠOLlNlC ^llÄLO. 113 ... ^ Vandali povzročili icomuniicacijsici mrle Po suho meso V ponedeljek zgodaj zjutraj je neznanec : garderobne omarice zaposlene v lokalu v Ribarjevi ulici v Celju odtujU torbico. Pri nečednem početju ga je zalotila sodelavka oškodovanke in ga skušala zadržati, vendar se je neznanec uspel izmuzniti in pobegniti. S tem je lastnico torbice oškodoval za okoli 70 evrov. V noči na ponedeljek je büo vlomljeno tudi v lokal na Opekarniški cesti v Celju. kjer je nekdo odtujil okoÜ 300 evrov, še za dodatnih 300 evrov škode pa je povzročil s samim vlomom. Konec tedna je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo v Trnovljah pri Celju. Pogrešajo električno orodje, 95 metrov električnega vodnika in suhomesna-te izdelke. Lastnikhiše je oškodovan za okoli 1.880 evrov. Doloin 9da in v nedeljo so neznanci v Vojniku, ob križišču Ceste v Šmartno in Konjsko, ponovili podvig izpred dobrih 14 dni. Znova jih je namreč najbolj zmotila postavljena razdelila omarica Telekoma. Neznanec je v noči na nedeljo vlomil vanjo in potrgal kable. S tem je Telekom oškodoval za okoli 800 evrov. Kot so nam povedali v celjski enoti Telekoma, je takšnih pri- merov vandalizma zelo malo. Pogostejši so bili primeri poškodovanja telefonskih govorilnic. Primera, da bi kdo kar dvakrat napadel eno in isto razdelilno omarico, pa se ne spomnijo. Najverjetneje gre za nekoga, ki do Telekoma goji kakšno osebno zamero. Kdo je že dmgič vlomil v omarico, poÜ-cija še ne ve. bo pa zanj napisana kazenska ovadba. RP. MJ -^- Št. 6.19. požar V torek okoli 10. ure je prišlo v kovačnid podjetja Unior do delovne nezgode. 40-let-ni delavec je na pnevmatskem kovaškem kladivu menjaval orodje za izdelavo utopnih izdelkov. Ko je uravnaval ce\dci za izpihova-nje nečistoč iz kalupa, je z nogo pritisnil na eno izmed nožnih sprožil za spust kladiva. To mu i e stisnilo prste desne roke in ga hudo telesno poškodovalo. V enem od obratov januar 2007 - podjetja v Slovenskih Konjicah je v torek izbruhnil požar na elektromotorju. Kljub hitremu posredovanju zaposlenih je na sti-oju nastalo za okoli 4.000 evrov materialne Škode. Trčila na spolzkem v sredo nekaj minut pred pol osmo uro zjutraj se je na regionalni cesti Gorenje-Lo-kovica zgodila prometna nesreča, 43-letna voznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri Gorenja proti Velenju, ko je izven Lokovi-ce v desnem preglednem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču izgubila oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo na levi del vozišča, po katerem je iz smeri Velenja pripeljal 29-letni voznik osebnega avtomobila. Med njima je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik huje, voznica pa lažje telesno poškodovala. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaklepajte garderobe! Policisti so bili v zadnjem času kar nekajkrat obveščeni o tatvinah gotovine, mobilnih aparatov in dragih vrednejših stvari iz garderob telovadnic, predvsem v popoldanskih in večernih urah. V času torej, ko v telovadnicah potekajo rekreacijske dejavnosti. Policisti zato vse najemnike opozarjajo, naj garderobne prostore zaklepajo oziroma poskrbijo za drugo samozaščitno ravnanje. MJ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnenfio. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoqa, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. I>IIEJELI SMO ShMienščina, da te kap (3) Spoštovana gospa direktorica Renata Mastnak. Moj namen nikakor ni bil blatiti vaše podjetje MS Komunikacija, d. o. o., za katerega sem prvič izvedel, ko sem pri Har-diju v Vojniku kupil Čokolado s to spakedrano slovenščino. Zato se. tudi ne mislim pisno opravičevati, ampakbi mi vi morali biti hvaiežni, saj sem vas s svojim člankom opozoril, da nekdo zlorablja ime vašega podjetja, seveda, če drži, kar navajate vi. Novemu tedniku sem poslal tudi fotokopijo in originalni ovitek čokolade kot dokaz. Tako je zadeva rešena bolj na lokalnem nivoju, saj ponavadi takšne stvari pošljem tudi znanemu rumenemu dnevniku, o čemer bi potem brala cela država, pa tega nisem UREDNIŠTVO storil, ker ste podjetje iz Celja. Kljub vsemu pa moram reči, da je sporna »mlječna čokolada sa cijelim Iješnaci-ma« okusna. S tem je zadeva zame končana, vam pa želim, da odkrijete tistega, ki res blati vaše podjetje s tako spakedrano slovenšftno. Veliko poslovnih uspehov v letu 2007 vam želim. JOŽE JURC, Škofja vas Sonce mojega življenja Kdor čaka, dočaka. Pa tudi če ne dočaka, je bolje, da čaka. Tako se je čakanje izplačalo tudi gospodu Vinku Šmajsu. Dočakal je svojo peto knjigo Sonce mojega življenja, ki mu jo je izdala založba Mohorjeva družba. Za nekatere bralce je Vinko Šmajs dojemljiv od prve knjige, za druge zna biti spodbujevalno zanimiv, ker »skače iz svoje sedanjosti v preteklost, se vrača in zopet navr-že kratke misli ali slutnje...«, je med ostalim v spremni besedi zapisal urednik gospod Matija Remše. Ko temu dodamo še profesorja Šmajsa, jezikoslovca za slovenski in druge jezike ter dobrega poznavalca svetovne literature, dobimo celotno sUko človeka, ki je sposoben napisati zanimivo delo, kot je ta in vse njegove prejšnje knjige kratke proze. Šmajsove življenjske slikanice so sestavljene iz ka-skad prožnosti njegove du-ševnosri. Zato tako lahkotno skače ali sega v vsa obdobja in jih ima poslikana v svojem predvsem dobrem spominu. S tem v povezavi njegove mjsli rojijo precej močno, posebej v drugem sklopu njegove knjige. Tam kot slavist opisuje trenutke vredne spominov, ki jih je v soju svoje mladosti doživljal v Velenju, mestu, ki je nastajalo iz premoga. In naj končam dobesedno z besedo »Credo« (stran 164), kar po latinsko pomeni molitev ali »verujem, ker to presega razum«, je stavek krščanskega apologeta Tertuli-ja (160 - 220 pred našim štetjem) in z avtorjevimi besedami: »Ostala je sveta, pres-veta rišina trenutkov. In upa-nje - na odrešenje. Na vse tisto dobro, najslajše. Upanje, da ne živimo samo za ta svet. ... Gredo, credo! Da, prav to nenehno upanje, ki nas pelje na cilj, kot svetilnik mornarja v najlepši domači pristan.« JOSIP BACIČ SAVSKI, Velenje kfALE Hvala za lep vikend Za to, da še obstajajo dobri, srčni in duhovno bogati ljudje, sta tipičeh dokaz zakonca Brigita in Emil Bučar iz Prožinske vasi, ki vodita družinsko podjetje Metalko v Štorah. Obema se zahvaljujem za vikend sredi decembra, ki smo ga preživeli v Beogradu in Novem Sadu. Moja starša živita v Vojvodini in usoda je hotela, da sem bila prav ta vikend z vami in vašimi sodela^ü v vlogi turistične vodičke, ko je moj oče nepričakovano hudo zbolel in končal v bolnišnici v Vrbasu, 100 km stran od Beograda. Hvala vam za spodbudne besede in podporo v duhovnem smislu, ko ste skupaj z mano v cerkvi molih za zdravje mojega očeta preden sem se sama odpravila v bolnišnico k očetu. Srečna sem, da sem vaju spoznala in srečni so vsi tisti, ki imajo možnost delati z vami v poslovnem in zasebnem življenju. To se je pokazalo tudi na tem izletu, ko ste v zahvalo za dobro in uspešno delo popeljali svoje sodelavce in prijatelje v Beograd in Novi Sad, da so začutili, da so spoštovani in enakovredni. Serviser biroopreme Biring d.o.e. Smo podjetje z dolgoletno frodicijo no področju vzdrževanjo in prodaje pisamiike opreme Canon, Šhorp, Panasonic, HP, Kyocero. Zarodi iiqenja poslovne dejovnosti no področju zaposlimo serviserja biroopreme. Biring d.o.p., PE CEUE, Krekov trg 8, 3000 CELJE Od kandidata pričakujemo: - končano nojmonj V. stopnjo elektrotehnične smeri, - zaželene delovne izkušnje na področju servisiranja tehničnih izdelkov, - dobro poznavanje računalništva in zahtevnejših IT tehnologij, - oktivno znanje angleškega jezika, - vozniško dovoljenje B kategorije, - komunikativnost, prodornost, prilagodljivost, samoiniciativnost, samostojnost pri delu in organizacijske sposobnosK. Kajn - zaposlitev v prijaznem mladem kolektivu in prijetnem delovnem okolju za določen čos s polnim delovnim časom, - začetek dela takoj po izteku oglasa, - plačilo po dogovoru. Prošnjozživljenjepisom, s podrobnim opisom delovnih izkušenj, v slovenskem jeziku, ter dokazilo pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Biring d.o.o., Motnica 9. 1236 Trzin, www.biring.si Moj oče je še vedno v kritičnem stanju, ampak v globini svojega srca čutim, da mu bo moja ljubezen pomagala, da bo preživel in da bo mohtev cele skupine usiiša- Zato ge. Brigiti in g. Emilu želim veliko sreče, zdravja in poslovnega uspeha v letu wiiiiw.novitediiik.coin 2007. Mojim željam se pridružujeta turistična vodička prevoznega podjetja Anda in voznik Martin. LEPA JANKOVIČ, Celje ^ evrom starim le ceneje! . Nektar črni ribez -y Fmcal Vec kot 1.000 izdelkov z evrom se cenejših. UOW 021 E^IEMi® ozi kov, ki je garancija, da ste izbrali kakovc alnih izdelkov vsak mesec, ki imajo še po ajaicev. Za lažjo izbiro sledite ozn članom TUŠ Kluba s kar 50 % popuston tu^ Kjer dobre stvari stanejo manj do 31.3.2007 In ne ve(ja vfranšiznih prodajalnah TUS. Akcija Tui Klubvelja od i&očakManisluldesnivthl Manaslu -konec poti Nejca Zaplotnika v torek so v kinu Metropol zavrteli dokumentarni film Manaslu - konec poti Nejca Zaplotnika, po ideji in scenariju Viktorja Grošlja, ki ga večina pozna po lanskem reševanju Tomaža Humarja izpod gore Nanga Parbat. Grošelj je kot vrhunski alpinist premagal vse osemtisočake v Himalaji, sodeloval pa je tudi v prvi slovenski odpravi na Antarktiko leta 1997. Dokumentarni film prikazuje prvi slovenski vzpon na vrh Manasluja - 8163 metrov visoki vrh, ki se je v zgodovino himalajskih osvajanj zapisal kot eden najbolj nevarnih in nepredvidljivih osemtisočakov. V petdeset let dolgem nizu tragedij in zmagoslavij smo bili obojega v veliki meri deležni tudi Slovenci. Poslednja pot legendarnega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana v Himalajo se je končala aprila 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja. Od leta 1984 (ko je Grošelj osvojil vrh) do letos so Slovenci še dvakrat poskusili priti navrhManasluja, a jim žal ni uspelo. Jeseni 2007 ga bodo znova poskušali osvojiti, da bi posneli film o osvajanju te čudovite in hkrati tragične gore. AP, foto: RV, AČ Viktor Grošelj prižiga sveüke pri spominski plošči Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana. Tel.:03734S166 zDRMtusčE tyifw.zdrQviliS^I^QSkOiSl NOMmNNIIOBANEOtM zimska profesionalna nega Koži povrne prožnost, elastičnost in naraven sijaj ter jo na vlaži, obnovi in nahroni. V JANUARJU IN FEBRUARJU 20% POPUST intenzivni serum za podaljšano nego m «SSW34 , & ©^«SÄ Dom pad Reško planino jo bil to don kot miovliiSčs. pohodoiki so ptibojok in odhaiali. Jubilejni poliod v iUiarijo Reko Jubilejni 30. zimski pohod krajanov v Marijo Reko so v nedeljo organizirali planinci PD Prebold, ki so tokrat zabeležili rekordno udeležbo. Pohoda se je namreč udeležilo okrog 2000 udeležencev iz preboldske občine in številnih drugih krajev Savinjske doline ter Slovenije. Večina pohodnikov se je v lepem in nič kaj zimskem vremenu odpravila na pot iz Prebolda preko sedla Žvaj-ge, mimo Lobnikarjeve domačije do Doma pod Reško planino. Med njimi tudi planinci planinske šole Kozorog in učenci prvih razredov OŠ Prebold pod vodstvom Ja-nje Klančnik in Adija Vid- majerja. Ob prihodu so po-hodniki dobili topli čaj, prav tako pa ni manjkalo dobrot iz nahrbtnikov ali kuhinje Ivanke in Staneta Piška, ki že enajsto leto razvajata svoje goste v domu pod Reško planino. Za popestritev pa so poskrbeli še člani Reškega tria. DN www.iioifitediiik.com 101 imm 23 pokojnega Poklicala je bralka (posredovala je osebne podatke), ki ji je umrl mož aprila lani ter je postala njegova dedinja. Njen mož je davčnemu organu pravilno oddal napoved za dohodnino za leto 200S, pri čemer bralko zanima ali je upravičena do vračila preveč plačane dohodnine. Davčni urad je poklicala novembra, vendar naj bi ji rekli, da mora počakati na spremembo zakona. Služba za odnose z javnostmi pri Davčni upravi RS je posredovala odgovor generalnega direktorja Ivana Simi-ča: >>V zvezi z vprašanjem o upravičenosti dedičev do vračila preveč plačane dohodnine sporočamo, da je vaša bralka kot moževa dedinja upravičena do vračila moževe preveč plačane dohodnine za leto 2005. Konkretni postopekjevteku, bralka pa laliko odločbo pričakuje v prihodnjih dneh.« Brez denarja? Bralka, ki je stara 53 let in je ostala brez službe, do junija letos pa bo lahko ostala na zavodu za zaposlovanje (takrat bo imela 34 let in 1-1 mesecev delovne dobe). Povedali so ji, da se bo lahko upokojila šele novembra 2009, zato )o zanima, kako se bo preživljala do takrat. Ali ji morda pripada kakSno denarno nadomestilo ali kaj podobnega? Bralka omenja, da ima njen soprog 467 evrov (112 tisoč tolarjev) pokojnine. Aleksandra Klinar Blaz-nik iz Službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu za delo, družino in socialne 7ade-ve odgovarja: »Centri za socialno delo odločajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV), ki v 21. členu določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Z NOVIM TEDNIKOM Živite ceneje! J □ DRI TELEFDN svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati (in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo po njem še druge pogoje). V skladu z 22. členom ZSV znaša osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno 200,56 evrov. Na podlagi 25.a člena ZSV pripada prvi odrasli osebi v družini minimalni dohodek v višini enega osnovnega zneska minimalnega dohodka, vsaki naslednji odrasli osebi v družini pa 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Minimalni dohodek za bralko in njenega moža tako znaša 1,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 340,95 evrov, Pri ugotavljanju lastne^ dohodka se upošteva tudi moževa pokojnina, saj sta se zakonca dolžna preživljati. Mož prejema pokojnino v višini 467,37 evra, tako da lastni dohodek družine (pokojnina) presega seštevek minimalnih dohodkov družine, zato družina na podlagi navedenega do denarne socialne pomoči ne more biti upravičena. Poudarjamo pa, da lahko družina pri pristojnem centru za socialno delo zaprosi za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Ta se lahko dodeli tudi v primeru, ko je cenzus za dodelitev presežen, a se je družina znašla v materialni stiski oziroma ima izredne stroške (ki so vezani na fH-eživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati). Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost, zaradi česar se o tem odloča po prostem preudarku (to pomeni, da se v vsakem posamičnem primeru ugotavlja, ali je ta družina v položaju materialne ogroženosti). Če se ugotovi, da je družina materialno ogrožena, se odloči, ali se ji bo dodelila izredna denarna socialna pomoč in, glede na potrebe družine, v kakšni obliki in kolikšnem znesku. Svetujemo vam, da se glede pridobitve denarne socialne pomoči za podrobnejše informacije obrnete,na pristojni center za socialno delo.« BRANE JERANKO Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. wiP)i'?ni7Pn.sPRNiH ; letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste aKcL sErJl lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam tot naročniku na voljo različni popusti - v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega ^znama, ki ga bomo še širili. S POPUSTOM NA KARTICI fas.87,3000 Celje, tel • 0349166 70. GSM 041675 010 tFJSSÄ^ScBJOCerie-ob nakupu 100 žeb)iuiv^OB»tis Ho Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3.3310 Žatac 5» popust al Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve taU«Kd|»lB)OlNM«vivsehilillHrtlihPEvSovoniii -tedM l|»»i^vaulica 22,3000 Celje, P.!. Ijuhljana, Brnčičeva 7, P.E, Koper, feltiršte 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohSM akcQsfusana. Pwurtis» se sešteval« __________________tBL;034904770,GSM OSI 626793-1(K'popüsL iTaxiSimby. 03120 50 60 -10% popust i27fi, 035728418, - GSM 031696164-10% popust na deto (brez materiala) -Tep-fit (1.0,0.. Ipavieva ulica 22, Celje -10% po -Zrfravilišee Laško. ZdraviKika cesta4,3270 Ulko -10 K pii ti, kijih m Gsm: 041/736 272-I 3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sil. 7% popust na vrednost naroČila nad 700.000sft i. Lev« 18 - 3Xp«pust ne oblazinjeno pohiitvo £aC«tliaBobln«.p, Lilekova 10% popust za vse UdeNce -Zlatarna SU^r. UI. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust cona. 3220 Štore - TU popust, ne velja za akcijske eene 10 % pofMst na vso obutev; ne velja za akcijske c«ie. -um aawi trg 9. Celje. 03 492 68 86 10%popust (razen na izdalkevakoijil •KSFHHaiffllelie.yeknva 3.3000 Celje • 3«I0 Celje, telefon: 0349014 20, &iKišta: knji9Mia<«@cejjskwnohorjeva.^ 5% po, ........ »t velja pri '■ifeaiia Verona. Mercetor center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico k9di}pefta>iizjemol.in2.jBmiari82007tB lic (19.2.-23.2^0071. ^Aškerčeva l4iCel«apark), 3000 Celje - -Protect5e^is.m Leo priJröah^ljKpopustanaoptlünona nakupu zii ka27,3Z3aSen^uf,R( 10% popusta pricocktailih :inian.lB7Brnit s.n Vmnrflu^ ID, Celji.- TO pDpuSt TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakronikaRaSlo, 8.00 Pöroäla, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio - na|bol|ši mladi pevski talenti FCDT Radia Celje, 10,00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita No^d tednik in Radio Celje - Dan ljubeaü v izvedbi poslušalke Ivice (svoje želje poajite na radio@ra-Äocelje.com,fotografije na www.raifiocelje.cora), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Z ušesipo zemljevidu - Velika Britanija, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev r Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov - ponovitev, 14.00 Regijske novice, IS.OOŠportdanes, 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, IZOORronika, 1?.45 Jack pot, 18.(M) Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 22.00 20 Radia Celje, 23,00 Vaše skrite želje uresničita Nen tednik in Radio Celje - Dan ljubezni v izvedbi poslušidke Ivice -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Naiodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8;45Jackpot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10Znanci pred mikrofonom - Emest Kovač, direktor družbe Golte Slovenija, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5.12,00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo 0cvirk.20.0( pred mikrofonom (ponovitev),; gostiteljica Simona Šolinič) i - Klavdija Winder, 23.00 Znanci ev). 24.00 SNOP (Radio Celje - iPNMIEDELJEK, 22. Januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne infonracije, 6.00 Poročilo OKC. 6.30Silvestervakciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8,00 Poročila, 8.25 PoročiloPtl Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Nowe, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13,15 Bmgo jack -izbiramoskladbi tedna, 14.00 Regijskeno-vice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Poglq'tevzvezdezGordanoin Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Cdje - gostiteljica Maja Gorjup) v. . 5.00 Začetekiutranjegaprograma. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.20 Po-stanekvčasu, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnjirokz Boštjanom Der-molom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Sora) Danes Full Cool Demo Top v Planetu Tuš v Celju bo danes ob 18. uri zaključek desetega Fuü Cool Demo Topa. Vstopnine ne bo! Glavne zvezde bodo mladi pevski talenti, stari do 18. let, ki jih bosta ocenjevala občinstvo in strokovna komisija, izbirali bomo rudi najboljši scenski nastop. Posebni glasbeni gostje bodo Maja Slatinšek, Anžej Dežan m skupma Select. Vojko Sfiligoj,pr8dsednik www.radiocelje.coiti i. BOOGIE 2 NITE-BOOPTIUV k FIDELITY-REGINA SPEKTOR j. HOWMANYTIMES.HOWMAMY UES-PUSSYCAT ODliS i. WIND IT UP-GWHJ ŠTEFANI SUNNY-BONEYM&MOÜSSET. I YEAH YEAH-BDDYROXFEAT Dobrodošli v kraljestvu! Tokrat odhajamo, z ušesi seveda, v kraljestvo. Klanjali se bomo kraljici in nogometašem. Spomnili se bomo industrijske revolucije, ki se je začela prav v tej državi. Vmes se bomo okrepčali z ocvrto nho m krompirčkom, a ker se s polnimi trebuhi ne moremo rekreirati, bomo pač gledali. Recimo odprto prvenstvo v tenisu, lahko navijamo tudi na kakšni veslaški tekmi med univerzama. Ves čas se bomo lepo obnašali in bomo kar se le da vljudni. Zvečer si bomo privoščili trenutno zelo popularno branje Harryja Potterja ali Gospodarja prstanov, odšli bomo v gledališče na predstavo kakšnega dela slavnega Shakespearja, čisto pred koncem dneva pa bomo preostanek energije potrošili z rokenrolom. Pripravite se, odhajamo v Veliko Britanijo v oddaji Z ušesi po zemljevidu to v soboto ob 11.10. Oddajo pripravlja Špela Oset. Zdravje v masažah 5,00 Začetekjutranjega programa- sredina rdeča nit je jutranja nostal^ ja, 5.30 Narodnozabavnamelodija tedna, 5.50 Pro-. metne infornjadje, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jiatranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45Jackpot. lO.OONovice, 11.00 Kulturnimozaik. ll.I5Zdeni val, 12.00 Novice, 12.15 Javljanja iz 2. mednarodnega sejma učnihpodjetij,13.20MaliO-pošta,13.30iWaliO-klici, 14.00" Regijske novice, 14.15 Steffy pred Emo v studiu Radia Cdje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo. 16.20 Filmsko pktno, IZOOKronika, 17.45 Jads pot. 18:00 Pop čvek - Dom za sanje, 19,00 Novice, 19.30Maldrugačs6PackČukurjem, 23.00DobraGodba.24.00SNOP(RadioSora} . 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturnimozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, IS.OOŠportdanes. 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18,00 Kloni-rano servirano, 18.30 Nakvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice. 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23,00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice] 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 5:50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC,6.45 Horoskop, 7.002. jutranjakronikaR^ki,8.00Poročaa, 8.2SParo-čilo PüCelje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldnevapo Slovensko (do 12. ure), 9.'30Ha]o. Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10,00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA RogaSka, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petkado petka, 13.40Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hitllsta Radia Celje-s hiti prežeto popoldne. 14.30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Fesüvaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom-gostboBc^janDermol (vokvlmoddajesebomo oglašali z Dnevov komedije v Celju). 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Veliko ljudi se zateka k masažam, dandanes večina na ta način išče zdravje. Ali je to sploh možno in ali masaža sploh lahko ozdravi ter kako na masaže gleda uradna medicina? V nočnem programu z nedelje na ponedeljek se bomo pogovarjali o primernosti določenih masaž in o njihovem preventivnem delovanju. S sogovornico Nevenko Šur-bek, ki je svoj čas posvetila ukvarjanju z ma- :NE2D/V)-EVAČERNE (2) 5. HEVDJ-ePACKČUKUR (B) 6. ČUDNALUČ-PERPETUMJAZZILE (t) 7. SHENU-LARA-B (3) 8. POmA LUNA-MONIKA PUČEU (3) OMAR (5) H) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: AMQMENTUKETHIS-LEONA LEWIS I WANT YOUTO WANT ME-CHRIS ISAAK PREDLOGAZA DOMAČO LESTVICO: ORGY-NAL-&SPOT DEKIfTU-UBIDD vsako sobotoob 20. (iri. vrtiljak polk in valčkov I UŽIVAJVSAKDAM-ZAPEUlVKE (4) 2. POJOIMO POGLEDAT- FANTJE ZGRAŠKE GORE |2| 3. NOVOLETNA PESEM- KlAVŽAR BRANE (3) 4. NAJ BO LEPATA SVETA NOČ-MODRIJANI (6) 5. ISRGLASBORADIMAM- ANS. STANKO FAJS IN DIAMANT; (IJ sažami in si v tem izoblikovala pogled na življenje, ki včasih prinaša lepe in tudi grde stvari, se bomo pogovarjali tudi o zdravju in kako ga ohranili ter kako se izogniti boleznim. Ne preslišite pogovora o prehrani, sproščanju ob vsakdanjem stresu ter o tem, kaj vam nudi branje knjig, poslušanje glasbe, prepuščanje barvam ... SNOP bo vodila Simona Šolinič. NAJINE NAROSE-VfTEZiCEUSKl I OPROSTI Ml-AN. PfTRAFINKA (6| 2. TOVCfiNJAKAR-POGUM (2) 3. PRAZNIK PHI NAS-ANS.TONUAVERDEBERJA (1) 4. SPOMIN NA BOŽIČ-ANS.FRANČIČ (4) 5. TlSOČlfTNE SANJE-tePONANS. (3) Gremo na Valentinov ples Pokličite 090 93 61 70 in odgovorite na vprašanje, na kateri dan bo letos valentinovo. Na torek ali sredo? Morda boste prav vi odšli na Valentinov ples v petek, 9. februarja, ob 20. uri v Zdravilišče Laško, kjer bosta za zabavo skrbela Coda party in Oto Pestner. 6. februarja bomo na Radiu Celje izžrebali dva para, ki bosta uživala v plesu, glasbi in posebnem Valentinovem meniju. Cena klica je 0,66 evra na minuto za klice iz stacionarnega omrežja. Organizator igre je Novi tednik in Radio Celje. Lestvico Celjsl^BlahkD poslušate vsak poneder|ekofa22.15un,lestvicoSlovensklh 5 pa ob 2315 uri. Pridem februarja Novinarka Saška T. Oc-virk pričakuje dojenčka in izbira imena zanj. Je pa že znano, kdaj bo privekal na svet, kar je razvidno tudi z majice naše Saške. V uredništvu nas je kar nekaj, ki smo tudi rojeni februarja, zato se sprašujemo, če bomo morda praznovali skupaj. Ne glede na to, kdaj se bo dojenček odločil privekati na svet. Saški želimo vso srečo in uresničene vse sanje, ki jih je prav ona sprva uresničevala našim poslušalkam in poslušalcem, Foto: MATEJA JAZBEC glasujete na dopisnici s prilcženitn kupončkoin.Poajitejo na naslov Noviladnilt. Prešernova 19, 3000 Celje. Brez strategije v tujino? Neumnost! Leta 2002 je v Levcu pri Celju odprla modni atelje. Ampak do takrat je bil za njo že študij slikarstva, zaposlena je bila kot modna oblikovalka v velenjskem M Clubu, širša slovenska javnost pa jo pozna zlasti po večernih oblekah in sanjskih kreacijah, s katerimi je sodelovala in dvakrat tudi zmagala na natečaju najlepše obleke za mis Slovenije. V njenih stvaritvah že nekaj let videvamo veliko znanih slovenskih osebnosti na medijskih prireditvah. Diana Kotnik Lavdžar je sU-karka, modna kreatorka, žena, mamica dveh malih fantkov ... Znani ste predvsem po slavnostnih, maturantskih oblekah. Kakšne so letošnje naj barve, kroji, dolžine ...? Ne oziram se na trenutno modne barve, saj skupaj s stranko raje izberem tisto, ki ji pristoji in v kateri bo izstopala iz množice, kar si maturantke v večini primerov tudi želijo. Predvsem pa dajem poudarek primernemu kroju in načinu izdelave, kar naredi obleko modno. Letos sta aktualna saten in šifon, skratka lahko padajoči materiaÜ, ki jih lahko z drapiranjera tkanine spremenimo v zanimive, unikatne kreacije. Ko pride maturantka po plesno obleko in želi mo- HiODNi SmS: DIANA ^.« KOTNIK LAVTIŽAR del, za katerega veste, da ji ne bo pristojal - ji to poveste oziroma kako krmarite med estetiko in poslovnostjo? Iskren pogovor je predpogoj za končno zadovoljstvo. Ob tem stranki strokovno razložim, zakaj njena ideja ni najbolj primerna in ji predlagam svoje videnje. Običajno je rezultat še boljši, kot si je sploh upala predstavljati. Ja, lahko se pohvalim, da imam zadovolj- V oblekah Diane Kotnik Lavtižer aktualna mis Slovenije Iris Mulej. LJUDSKA SHMgfiCEUlE VABIMO K VPISU www.lu-celje.si Brezplačna osnovna šola za odrasle Računalniška izobraževanja za ECDL spričevalo Tuji Jeziki - pričetek 5.2.07 Računovodstvo - osnovni modul - pričetek 29.1,07 Računovodstvo - napredni modui - pričetek 2.2.07 >\ Retorika - zaeetoa in nadaljevalna ; . - -Joga-pričetek 30.1.2007 • Čustvena inteligenca • pričetek v začetku februarja • Šivanje - pričetek 26.1.2007 • Šola zdravja - vsak četrtek ob 19.30 03 428 67 50, e-mail InfoSlu-celje.si v vpisni pisarni ljudske univerze Celje. Diana Kotnik Lavtižar Veliko vaših oblačil je umetniških stvaritev z ogromno patchworka, ročnih poslikav, ročno prišitih kamenčkov ... Koliko časa zahteva nastajanje takšne obleke? Kadar izdelujem posebne obleke, na primer za modno revijo, porabim ogromno časa, ki ga nikoli ne seštevam. V tem uživam, obleke nastajajo dolgo in postopoma, včasih tudi več mesecev. Slavni slikar Salvador Dali je rekel: »Prava umetnost je pravi čas odložiti čopič Vam obleka ob ustvarjanju sama pove, da ni potrebne niti ene bleščice več, ker je zdaj pač popolna? To drži. Ker ob dolgotrajnem nastajanju obleke porabim več časa kot za samo izdelavo, za opazovanje in razmišljanje o naslednji potezi, je to ustvarjanje podobno, kot kadar sUkam. Vsak nov kos blaga, dodana bleščica ali guba ... spremeni videz in ponudi nova izhodišča za naslednjo estetsko smer. In v nekem trenutku pride tudi odiočitev -konec je! Slovenski kreatorji zaradi premajhnega trga in konkurenčnosti iahko bolj ali manj sanjajo o prodoru v tujino, tudi povezovanje z domačimi tekstilnimi podjetji in blagovnimi znamkami je bolj izjema kot pravilo. Ste vi kdaj razmišljali o prodoru v tujino? Pred leti so bile tudi pri- lo; tujm e raje posvetila družini in ni mi žal. Brezglavo tekanje v tujino, brez strategije, kjer se pokažeš na modnih revijah zgolj zato, da lahko potem v slovenskih medijih razlagaš, da si bil »opažen zunaj«, me preprosto ne zanima. Za takšne neumnosti nimam časa, ker ga raje posvetim ustvarjanju. Sicer pa - v tujino greš zaradi večjega trga, jaz pa imam že doma vedno večje povpraševanje. VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto; GREGOR KATlC ★ ★ * t ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 19. januar: Ob 5. uri nastopi mlaj, srečanje Sonca in Lune v Kozorogu, Seveda je njegov vpliv na Kozoroge močnejši, zato bodite previdnejši, saj boste občutljivejši. V tem času bo treba sprejemati kar nekaj večjih odločitev, vendar samozavest zaradi močnega vpliva Kozoroga ne bo naš adut. Ravnotežje bo vsekakor treba iskati v strogem razumu. Potreba po varnosti bo velika, ravno tako po ljubezni in čustvih, čeprav bomo težje izražali svoja čustva. Luna malo po 7. uri prestopa v izvirnega Vodnarja, kjer ostaja prihodnje tri dni. Ta dan bo Venera na isti stopinji z Neptunom, kar spodbuja čustvenost, ugoden čas pa je tudi za zabave, druženja in obiske umetniških prireditev. Zvečer bo Luna na isti stopinji z Merkurjem, kar lahko lepo popestri družabno življenje. Še posebej boste blesteli rojeni vzračnihznamenjih (Vodnarji, Dvojčki in Tehtnice). Sobota, 20. januar Obeta se zelo prijetna sobota. Sek-stil Lune z Jupitrom in ko-njukcija z Neptunom ter Venero so položaji, ki prinašajo zelo prijetno energijo. Komunikacija bo prijetna, zato se odločite za srečanja s prijatelji, poiščite družbo, pojdite na kak izlet, ne ostajajte doma. Sonce vstopa ob 12. uri v Vodnarja in zapušča svoje potovanje po Kozorogu. Čas bo mineval precej brezskrbno vse do večera, ko lahko postane razmišljanje malce bolj racionalno. Ne bodite prestrogi do sebe, še manj do drugih! Nedelja, 21. januar; Dan je odličen za obnavljanje SÜ-kov z ljudmi, ki jih niste že dolgo videli, in za različna srečanja. Luna bo že dopoldne vstopila v Ribi in popoldne bo v prijetnem sekstilu z Marsom. Zelo dober položaj za vse, ki ste rojeni v vodnih in zemeljskih znamenjih. Energije vam nikakor ne bo manjkalo. Dopoldne bo Luna v napetem aspektu, zato previdno. Čustvena energija bo v porastu, v odnosih bo prevladovala predvsem romantična stran. Pomembno je, da se ta dan ne smilimo sami sebi. Zvečer velja previdnost, srečala se bosta Uran in Luna, kar predstavlja velike preobrate. Ponedeljek, 22. januar: Položaji planetov ta dan si nasprotujejo. Po eni strani boste gojili velika pričako- vanja in vas bodo spremljale ugodne okoliščine zaradi ugodnega položaja Merkurja in Jupitra, po drugi pa se lahko zaradi opozicije Venere in Saturna v vaše srce priplazijo dvomi ali nejasni strahovi. Ne dovolite, da dobijo oblast nad vami! Razmišljajte pozitivno! Torek, 23. januar: Luna malce pred poldnevom prestopi v Ovna in prinaša več strasti in toplega temperamenta v naše vedenje. Zaradi zelo ugodnega položaja Lune in Sonca je popoldne odlično za dajanje pobud in uvajanje novitet. Čas bomo preživljati zelo aktivno in dinamično. Nekaj več previdnosti velja zvečer za Ovne, Tehtnice, Rake in Kozoroge. Zaradi kvadrata Lune z Marsom ste lahko preobčutljivi, vaše reakcije pa neprimerne. Ohranite razum, saj bodo čustva razgreta. Sreda, 24. januar: Čaka nas odličen dan. Luna je v treh izredno lepih položajih z Jupitrom, Merkurjem in Neptunom. To prinaša lepe, skladne energije, zato ta čas izkoristite za vse tisto, za kar morda pred dnevi niste imeli po^ma. Prodornost! in drznosti vam ne bo primanjkovalo, znali pa se boste tudi odlično izraziti. Domišljija bo delovala s polno paro, naj vam bo v dobrodošlo pomoč. Četrtek, 25. januar; Ugodno položen Saturn obeta dobro koncentracijo za delo in pozitivno reševanje uradnih ali poslovnih zadev. Dan je primeren tudi na načrtovanje prihodnjih korakov. Zvezde so nam naklonjene tudi na področju ljubezenskih in prijateljskih vezi. saj bo Venera v prijetnem sekstilu z Luno, Popoldne Luna prestopa v Bika, kjer ostaja prihodnje tri dni. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404935 napovedi, bioterapije, regresije www.90rdana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142827 gsm: 041 519265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores,si www,dolores,si ŠTAJERSKI VAL Detroit 2007: tudi alternativa Jaguar C-FX Letošnji detroitski avtomobilski salon ni postregel z vesoljnimi novostmi, čeprav je bilo očitno, da ameriške avtomobilske hiše, torej General Motors (GM), Ford in Chrysler, nekoliko bolj resno razmišljajo o alternativnih pogonih. Tako je luč dneva ugledal Chevrolet volt (Chevrolet je tovarna znotraj GM), ki je zaenkrat še študija in je tudi vprašanje, ali ne bo ostalo le pri tem. Volt je hibrid, ki ga poganja električni motor, dodan je bencinski, ki pomaga pri polnitvi akumulatorja oziroma električne baterije. Pri CM pravijo, da bi avto z enim polnjenjem akumulatorja prevozil do 70 kilometrov, kar je toliko, kot vsak dan v povprečju prevozi Američan. Pri nas je znan kot voyager, veliki ali vsaj večji enoprostorec, v ZDA pa ga poznajo kot chryslerja town&country. V Detroitu je tovarna predstavila avto v prenovljeni podobi. Na domači trg bo pripeljal jeseni, ta hip pa še ni jasno, kdaj bo na voljo pri nas oziroma v Evropi. Jaguar C-FX je študija, ki menda kaže, kakšen bo novi jaguar S type. Gre za šti- rivratni kupe, ki naj bi cesto pripeljal leta 2008 morda pripomogel k temu da bo šlo sloviti tovarne bo Ije kot doslej. Jeep, ki je stavni del korporacije Čhry sler, je na ogled postavil študijo novega terenca z imenom trail hawk. Zanimivo je, da so kolesa potisnjena v skrajne konce, motorni pokrov je zelo dolg, medosna razdalja tega vozila pa enaka kot pri jeepu wrangler-ju. Za pogon naj bi skrbel 3,0-litrski dizelski motor, ki bo zmogel 215 KM. Lincoln je t. i. premijska ameriška avtomobilska hiša, saj so se z lincolni dolgo časa vozili ameriški predsedniki. Študija MKR je namenjena predvsem očem. Osnovo so si sposodili pri mustangu in jo nekohko podaljšali, zanimi- vo pa je, da naj bi 3,5-liu:ski V6 bencinski motor lahko uporabljal tudi 85-odstotni etanol. Sloviti Rolls Royce, tovarna, ki ima veliko uspeha v ZDA, je pripeljala phantoma drop-head coupe. Zanimiva so vrata, ki se odpirajo naprej, torej v smeri vožnje, platnena sure-ha je petslojna, motor pa bencinski 12-valjnik s 460 KM. Cena? Za manj kot 408 tisoč dolarjev ga menda ne dobiš... Omeniti je treba vsaj še en avto, ki bi utegnil biti zanimiv tudi za slovenski trg. Nissan rogue deluje kot pomanjšana verzija že znanega murana, zato mu pravijo kar baby murano. Kot napovedujejo, se bo rogue na trge pripeljal jeseni prihodnjega leta, v njem pa naj bi se med drugim vrtel tudi bencinski motor s 170 KM, (®> HYunoni SERVIS IN PRODAJA VOZIL wvw.a^gmot'|y-rado.si ______ 03 425 43 61 SvRad, SUZUKI Odar SERVISIH PRODAJA VOZIL IN MOTORJEV SUZUKI BMW Slovenija prihaja v Slovenijo. Ob tej priložnosti vam je na voljo omejeno število vozil* BMW Serije 3 limuzina in touring s prihrankom do 3.500 EUR {838.740,00sit). BMW Serije 3 je na voljo že od 27.350 EUR*(6.55ii 54.00 sit). Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 8135 in preizkusite BMW Serije 3 na testni vožnji. Občutite veselje do vožnje. Selmard.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 N'J!?! IlltiSš» »-INFORMACIJE 27 tednik- Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in msle oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM SEATtoledo 1,6, zlate barve, letnik 1999, prevaženih 125.000 km, ohranjen, pro-dam.Telefon04) 324-730. L25 TWiNG01,2, letnik 1999, teg.do 1.6.2007, avtoradlo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 807-665. 236 PRODAM SAMONmADALHO priblico Sip, 19 m^ prodam. TelefonOSl 595-996. 209 KIPER prikolico Tahnostroj, 41, prodom. Telefon 041 809462. S23 TRAiaOR Univerzol 460 ali 445, pogon 4-'4,pradaRi.Telefon051203-387. 211 DOBRO ohronjeno pre» na kamen prodam. Možna mojo dostavo. Telefon 04] 570-232. P TRAKTOl! Ferguson 539, lepo ohranjen, letnik 1986, prodam za 3.130 EUR. Telefon 051 60^87. TRAKTOR DojcTorpedo,«b,letnik1981. z lokom, 1400 delovnih vr, prodam. Telefon 041793-891. š« TitOitlfCgnoja, 2t,aor5ki,{i5>emo Creina, )2001 in pajek Stp, 330 cm, prodam. Telefon031491-028. p VZOOLŽNbžomer«, dolžino 6 m, prodam. Telefon 041 922-850. 253 IWMM TRAiaOR alf razne kmetijske stroje kupim. TA80R. Gradbeno parcelo z izdonim gradbenim dovoljenjem, možnost začetka takojšnje gradnje, prodam. Ceno 50.000 EUR.Telefon 041 389-238.143 V BLIŽINI Vranskega prodamo veliko, novo hišo,3.gradbenaf&za,i>aparceli1ha. Telefon 041 754-865. Ž12 OSIROŽNO. Novo, obnovljeno, samostojno dvostanovonjsko hišo, velikost parcele 700 m', prodom. Cena 190.000 EUR. Telefon 041 389-238. 143 PISARNIŠKI prostor, 25 m', v centru Celja (Ljubljanska cesto) prodamo. Telefon 041765-200. D DVE pisarni, velibst po 15 m', v Ul. 14. divizije 14 (RC), prodomo.Telefon041 765-200. p HIŠO v Celju, ljubljanska c 61, v veiikostiW m', zemljišče 407 m', delno obnovljeno, letnik 2006, vseljivotokoj, prodom za 162,744 EUR (39.000.000 SIT).Telefon (03) 491-5062, 031 541-388; www.niakslmiliian.si. Mokamilijon, d. 0. 0., Ljubljansko C. 5, Celje. POSLOVNI prostor,100 m',naTmoveljskj cestivCelju, prodorno. Vse ostale infor-mocijepoteiefonuOSl 365-043. 237 KOMERCIALIST Zahtevani pogoji: - izobrazba V. oziroma VI. stopnje ustrezne smeri - samostojna obdelava trga - aktivno znanje angleškega jezika - dobro poznavanje programske opreme (Word, Excel...) - vozniški izpit B^categorije - komunikativnost Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom šest mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 31. 1. 2007 na naslov družbe: ZAGOŽEN, d.o.o.. Cesta ob železnici 3.3310 Žalec mmms JALES TRGOVINA d.o.o. fsota SKANDINAVSKO JEKLENO KRITINO ISOLA OD 15,1 do 15,2,2007 NEPREMlCNtNE iraSE. Dobi» pri PlGiiiii.Prodini mili kmetiio z 2.5 ho zemliisca, na lepi. son(ni legi. Cene pe dogoveni. Telefen 031 191-206. 239 CEU!.PnAnihi»,3.,redli«nnfiiii,n. pG[ieliS70ii'inioDdl|lvepiicele,530 n,'.Obeiem>e.i.l,r.mil.keiliUenG pveig.Teleli>n04l9S7-9i;.2S4 ™,SII«e.fredGitiemiieUie,igni|> ne2003ln|»inelG,106;iii',nGsiinini legi, ZG 34.217.99 EUR oz. 8.200.00D ŽMK,G>lld|G.Piedonii>ainivGn|skGhiši>, 221,50m',igGražo,I9,20m',5B2Gi' stGvbnega zemi jl5tG, z dvorišiem, igro-|eno 1997, ZG 162.952,76 EUR oz. 39.050.000 Sn oz. Tetlon 041 7011-198. Svelovonje, Ivan AndielKiliavGt, 1. p., Gorim pri Šoiaitnem 571, Celje, hBp://svelavonio.9eilie.aBl. PONIKVA pri Grobelnem. Prodorno gespo-dorske bivalni obleki, l.grodbono Ig-zG,!pribliznG 3000 Gl" zemllliia, iona 41.520,41 EUR gz. 9.950.000 Sn.Iele-faa 041 700-198. Svelevanle, Ivan Andrei Krbovoi, s. p., Gerice pri Smoimem 57 1, Celle, b«,://»elovG.|e.ga|-bo.nel. VOJIIIK.Predooniopi1iGil|enosJGao>GG|skG biso, približno 200 m^ stonovonjskib povriin,zgra|eaal98S,isel{eGGl995, za 225.338 EUR 01 54.000.000 511. leleloa 041 708-190.5vetovan|o, Ivan Andrej Krbovot. s. p., Gorita pri Šmort-nom57c,Colie,hilp://»olovonio.goi- KJIPIM MANISO. novefohüo.oUio Polzele, Oro-slovi, Prebolda, 5empelro, kopim. Telefon 040 985-125- 217 5TAREIŠOh1ia,vCdjazokoliio,goM.o takoj,kopim. Telefon 041 601-555-92 TRISOBNO !looovan|t,vCiljo, objekmokii-niilijon,veliiiosl 101,79 nr',nDvo, vsiljivo lekoj, prodamo zo 143.575 EUR (34.406.264 SIT]. Telefon |03| 491-5062, 031 541-388; raiv.makiimili-jon.si. Maksimilijan, d-0-0-, ljubljanska .pr™ljeGG si.».»..je, delno prenovljeno, reno 55-000 EUR- Telelon 041 ,495-051. ao PMDAM POSimiproaor.IOnVilGremesto jedro ŽoltG,mozGapreureditevvstanovoaiB, svoj poikiroi prostor, prodom. Telefon 031 216-283; kimrnelgroif emGil386.rein. 212 8RAa^Lelaš.l s.|,.,G.iiio,ri m57i,Ui.,hll,://>vet.v.- io,pnbllž.o80m',zgra|onal979,z Gorico pri Šmartnm57i,CJio, http:// svetoviin|e.gajba.net. razpisuje delovno m ŠOFERJA ZA PREVOZ BLAGA V NOTRANJEM PROMETU Zahtevani pogoji: - izobrazba najmanj IV. stopnje - vozniški izpit B-, C-, E-kategorije - opravljena nacionalna poklicna kvalifikacija -certifikat Od iz kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom šest mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 31. 1. 2007 naslov družbe; ZAGOŽEN, d. o. o.. Cesta ob železnici 3.3310 Žalec (350o-avCelj«(Lavo),2upafabn[ni dovoljenjem, oddam v nojem. Telefon 041 731-787. 48 POSLOVNI prostor zo Sodišče ali drugo dejavnast(100m'),naftežigrajsldcesti, bi»Emo,oddam.Telefoii041685-710. 11tGOVSI(llobl,4$m',vCeleiapaiiai,ob avtobusni postaji v Celju, oddomvna-jem.Telefon04l 725-103. p VINOGRAD oddam v brezplačen nojem. Telefoii041 698-281. les VINOGRAD, v okobci Slatine, Ponikvo, žlahtno sorto, oddamvnojem.Teleion {03} 5792-338. šss V ŽALCU oddonto trg. lokal. Odkup opreme. Telefon 040 48fr476. Oomob, Marjetica Hrovot s. p., Zodobrovo 37 o, Ško^o v Celju, n, kuplin.Telefon041 601-555. ODDAM OPREMUENOstonavanjevNovI vosi,približno 60 m', II. nadstropje, pogoj predplačilo, oddam. Telelon 041 626-914, 040215-152. 83 NOVO,opremljeno dvosobno 5tonavanje,z garažo, v Novi vosi v Celju, oddam. Teleion041 399-484. Ž19 OPREMUENO garsonjero, 32 m', no Lovi, oddani.Telefan041 887-936. 222 NA Lovi vCeljo oddam novefse enoinpolsob-no stonovonje. Stanovanje je delno opremljeno. Telefon 041 696-071. 223 VPREBOLDU oddamo stonovonje,velikost 46 m'. Zaželeno predplačilo vsaj tri mesece ali pol leto vnaprej. Stonovonje ietakojvseljivo,zvsoopremo.Vsizainte->resni,pokličite041 283- vonje,velikost72ni'.lnfomiaciiepa20. url,telefon4919-770. 166 ENOSOBNO stonovonje noHudinji, m. Iron-koknrskili žrtev 15,vS.nodstropju, vefh kosi 40,16 m', delno obnovljeno 1.2006, vseljivotokoj, prodoma za 47.988 EUR (11.500.000 SIT}. Telefon (03) 491-5062, 031 541-388; www.moksimili-ian.si.Maksiiniliion,d. 0.0., Ljubljanska C. 5, Celje. SPALNKO, v beli boivi, ugodno prodom. Telefon 041 965-900. Š4i POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 PRODAM PRAŠia. težke od 60 do 120 kg, domačo brona, prodam. Telefon 031 509-061, (03)5821-863. 91 PRA^, 120 in 170k9oli polovice, kuhano hrano, možen zokol in razdelovo, prodam.Telefon041 968-051. 97 JAJtKICE, rjove in bele hajlojn (omeriškr leghorn), dokazano najboljše nesnite, prodajamo no formi Roje pri Šempetru vsak delavnik od 8. dolZ.ure, od 22. januarja nap^Tmtnovprodoji beli piščanci za dopitonje ali zakol. Sprejemamo noročiln za enodnevne piščance. Telefon 700-1446, 68 PSIČKO, čistokrvno, z rodovnikom, posmo oppenzeler.sioro 6 mesecev, prodomo liubiteljuživaliza150EUR.Telefon(03) 5414-227. 157 PRAVICE, od 30 do 110 kg, me»tole sorte, kmilfene z domačo krmo, prodom, možna ludi dostavo. Telefon 031 839490. Š32 ŽREBICKO norik, staro 7 mesetev, pcomo, z lisko no glavi,čma grivo, mirna, uMi-vfl, primerna zo učenje jahonjo, prodam. Martin Brežnik, Lopoto 16 o, Celje, telefon (03) 547-1305. 174 VEČ telil simentalk, za nadaljnjo rejo, starost od S mesecev do enega leta in pol, prodam.Telefon5488-158. 200 BIKA simenlolco, 200 kg, prodam. Telefon 031 501-430. 207 TELIČKO simenlolb, primerno zo pleme, staro 5 tednov, prodom. Telefon (03) 5740454. Š39 PKAŠIČA zo zokol ali polovico prodom. Telefon (03} 5773-647. 213 Do 7 let, no osebni dohodek ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti 10 osnovi vozile ter leosingi z vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.; 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob: 041-750-560. 041-331-991 PIA«, ICO kl {mciM, krovi sniii-tnlko,dobro molznico,prodam.Vratun •lomonibikio.Telilon 031 330-159, 103)5021-738. S3B DVA pro»!o, oil 120 Jo 200 kg, prodom. Telofon/40.2303. 215 MUOO kravo, dobro nrlekoriu, s lehilajn, prodom oil ntoiilom zo bika. Telefon 541-3019,041 357-024. 217 IKUünienloliaiamaleprailieoiloiki prodam. Iel.1.. 031 401-157. 2ie BIKCA sintenlolto, starega 2 mesoco, prodom. Telefon 103)5735-119. L35 niA5l(A,lnkego približno 190 ktkimlje-negn soma z damočo brona, prodom. Telef{Hi572-8526. 225 PRAŠIČA, 200 kg, krml|enega z domačo brano, pro(lom.Tolafon 031414JI2. 0DllJIIEproilom.Telefan03ISt2-i24. S40 PIAŠIŠ, lezke od 25 do 50 kg, možna menjovo, prodom. Telefon 041 656-07«. a32 KRAVO simenloliio, brejo v 9. mesoru, 5. leleHprodom-Telofon 5772^22. !er,zžtabico,ložko400kg, rjavo, ujoiiaaD, ugadno prorlom. Tele-laa|03)S794-2«9. m leuco, brelo i« mlodo kiovD, proda. I«H.i031 24M15. S« BIKCE,350 k,In t.liekD,prDdan.T.M.. 041 ;OH;5. 3« TELIC09iacntolki,NoSm«[iv.Akia-lrolD,pr«l,m.Ielif.. 5772*1. au BIKai.l.liao,ii»i«t.lto,prod.iii.T.lii- lon0fl3!4-2Si. Š22 KM,br.|.,,.iibin,.,.d..pr.d.». W*nH3|57M0l4. IEU«0li«.zln,ltibl50kg,ptDd.iii. Telefon 041 154-2Bt. nudi zelo ugoden nakup kokoši nesnic za na larml GOTAR ZDENKA. Doblatina 2. Laško, od sobote, 20. 1., do razprodaje. Tol.: 031/709 284 PRODAM PRODAM PARCEUl, okolico ŠninijopriJolših,vellkist 9 orav, dostopno cesto, lep rozgled, no mlmem kro|u In 15 kg fižolo sivčko, prod.ni.Iolelo.040;4W3. S03 loto, ceno 50 Eni.|KCKloK.Telelon|03| 574HI0- S37 STItEkniiliskitrKllniiškikovfeigoro Poseli lit spcoullo lesa todi v težjih pogojih. Uredimo ugoden odkup! Tel; 031-666-707 up.ni.vli.beienpo.miloie.eik.t 10,000 osobom, posreduje 10 vso sto-roslno obdobje, breipločio 10 otlijše ženske. TeleToo (03) 5726.319, 031 50M95,Uo|ioldatešnlks.p.,Doleojo vosS5,rrebold. KUPjM BRElEtellcesimentollte, «S. mesetubie'josli, po možooslrpošoe, kupim. Telefon 041 iOWOl. Š44 ■IK(Ekilell!b,odl00do200kikup branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravica do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2007 s prilogo TV-OKMO! D Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Datum rojstva: , Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj B mesecev NT&RC d.O.o. bo podatke upoiabljal &£ ce službe Novega tednika Podjetje NT&RC, do.o. Direktor; Srečko Šrol Podjetje opravlja Casopisno-založniško. radijsko in^en-djsko-lržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,30X1 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in peiek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150.97 STT) petlaroega pa 1,25 EUR (299.55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan VeJer. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801.11 SIT). Številka transakdjskega računa; 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in , — čamo. Tisk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi raed proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Oset. Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk a urednica: Simona Brglez Ivnega programa: Janja Intihar prostora v Novem tedni-lu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktoria in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: ^^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Tfelefon: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekl. poŠti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka ^ HOROSKOP POMOČ: KEIRA-britanska igralka Knightley, ISKOVINA-dolg, ki ga mora upnik iskati, CINERARUA-cvetna lončnica, pepelka, JEKLENEC-siderit Nagradni razpis 1. nagrada: bon v rednosti 20,86 EUR (5.000 SIT) z nakup v prodajalnah Acman 2. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivier 3. - 5. nagrada: bon v vrednosti 8,35 EUR (2.000 SIT) z bowling v Planetu Tuš Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. januarja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 12. januarja 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 4 Vodoravno: SLONIC, KLADIVO, RADE, AP, GENOVA, PUMA, ARAK, SPODOBA, ZLATO, PIRAMIDA, DVOBOJ, ATEK, JN, PIR, ENA, LAŽ, ZOE HAAS, SAK, AR, KANVAS, TOK, ČIBUK, ILIR. SAPAM, ANATOM, OVETT, OG, ANANAS, ACO, SPA, DR, GOS, ETAPA IN PONOČI, OT AREH, ROŠ, AN. ORIS, OU. SKIFIST, TAT ETA Geslo: Glavno mesto Ligurije v Italiji Izid žrebanja 1. nagrado - bon v rednosti 20.86 EUR (5.000 SIT) za nakup v prodajalnah Acman. prejme: Milenka Galof, Trubarjeva 30. 3000 Celje. 2. nagrado - bon v vrednosri 8.35 EUR (2.000 SIT) za bowling v Planetu Tuš, prejme: Drago Bračič, Luterje 12, Ponikva. 11 12 13 14 15 21 22 23 24 25 Ime in oriimek: Naslov: OiuL Spoprijateljiä se boste z oseba, kivambo v kratkem časa odprla izredne možnosd na po-sbvnem področju, s tem. pa liidi ornogodiaprecejšnjezaslužke. ki vam Ixdo prišli še kako prav. On: Nekdo vam bo sicer poskušal nagajati, vendar pa mu ne boste pustili tega veselja. Vse ski^aj boste obrnili na Šalo in tako bodo na koncu zadovoljni prav vsi. Še vedno imate dobro pribžnost v ljubezni. Ona: Na delovnem mestu ras že težko pričakujejo, saj se zelo pozna vaša odsotnost, ker ni nikogar, ki bi bil pripravljen resno poprijeti za deto. Toda tudi vi ne boste imeli ravno največje želje po delu. On: Odnos s partnerko prihaja v vse bolj delikatno situacijo in stežka se boste izmaza-li brez negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid. saj bodo težave le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom. DVOJČKA ^ Ona: Ne tarnajte večno, da je življenje krato in nepravično, ampak storite nekaj, da se bodo stvari končno tudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič tako brezupnega, da bi morali obupati že na samem začetku! On: Zakaj delujete tako hladno in nezainteresirano^ Neka oseba si na vse kriplje prizadeva priti v vašo bližirw. vi pa nič. Priložnost je sedaj, zato nikar ne odlagajte in si ne domišljajte, da bo vedno na raz- mm Ona: Malo bolj se boste pos-veäli partnerju, kmbole-taznal ceniti. Pred vami je zelo prijeten teden, ki ga boste preživeli. kot si le želite. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk nekoga iz preteklosti. On: Odpravili se boste na zabavo in pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale zadnje čase. Zabavali se boste kot že dolgo ne, prav tako se vam obeta, da boste spoznali osebo, ki je ne boste zlahka pozabili. Ona: Nikar preveč ne razmišljajte o tem, kar je bilo, raje se posvetite predvsem tistemu, kar vas čaka v prihodnosti. To velja še zlasti za ljubezen, kjer se bo pojavila priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. On: Vaše presenečenje bo zadelo v sredino, a nikar ne pretiravajte. saj se vam lahko i; nasprotnem primeru marsikaj podre. Partnerka vam bo predlagala pomiritev, vi pa se odločite, kaj hočete. mm Ona: Še vedno trmasto vztrajate in si ne pustite dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez vas. Pojdite raje na potovanje, kjer vas čaka zelo prijetna avantura. In poskrbite malo za zdravje. ki nikakor ni idealno! On: Ne boste mogli skriti ljubosumnosti. kar pa ne bo ravno po godu partnerki. Ne napihujte zadeve, če za to nimate tehtnega vzroka, saj si boste zeb otežili življenje, pa še partnerko lahko izgubite! ^ I KOZOROG Ona.- Postali boste zelo komunikativni. kar vam bo precej pomagalo pri osvojitui naklonjenosti prijatelja, ki je bil dosl^ kar nekako preveč hladen. Toda pazite, da ne boste u navalu besed povedali preveč... On: Doživeli boste precejšnje razočaranje, vendar vam bo iz stiske pomagala prijateljica, za katero si že dalj časa želite, da bi postala tudi kaj več. Nikar nehitite. ampak pustite dogodkom svojo pot. Ona: Mislili ste že, daje vsega konec, pa se je v vas znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče vam bo celo uspelo, saj je prijatelj sedaj veliko manj trmast. Seveda pa bodite previdni in predvsem realni. On: Nikar ne dopustite, da vam neprijetna presenečenja pokvarijo trenutno dobro razpoloženje. Imejte odprte oä in lahko se vam zgodi, da boste srečaU nekoga, ki ga že dalj časa vztrajno opazujete. 3.-5. nagrado knjigo Pierra Lefevrea in Bruna Perrineta Življenje nas uči, prejmejo: Stanislava Globovnik, Gallusova 7, 3240 Šmarje pri Jelšah, Peter Mlinšek, Štajnhof 9, 3205 Vitanje in Jože Petrak Zaje, Tkalska ul. 3/b, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. LEV VODNAR ^ Oiuv Partnerjeve besede bodo povsem poštene namene, zato nikar ne verjemite opravljivcem. Pred vami je čudovit vikend v dvoje, ko bosta naredila veliko načrtov za prihodnost. On: Nek^ vam sicer veäko pomeni, a ne toliko, da bi zaradi njegove nakbnjerwsn naredili neko neumnost. V poslov-nernživljenju se boste otresli vpliva nadrejenih, saj boste končno dobili povsem proste roke. DEVICA ^ Ona: Zapeljiv prijateljev nasmeh vam bo povedal več kot tisoč besed, hkrati pa vam bo da! tisti odločilni pogum, ki ga potrebujete. Sprva boste nekoliko nerodni, kar se bo na koncu izkazalo celo kot prednost. . On: Že dolgo niste bih tako zadovoljni, zato ne bo prav nič narobe, da si tokrat privoščite malo več zabave in poskrbite tudi za svoje užitke. To zadeva predvsm ljubezen, kjerima-te več kot odlične možnosti. Ona: S partnerjem se bosta prepustila čustvom in si privoščila vikend, ki bo samo za raju. Je že tako, da je treba od časa do časa pozabiti na vsakodnevne težave in si privoščiti malo sprostitve i; dvoje. On: Nekaj v vas vas bo opozorilo na grožnjo, ki vam visi rmd glavo. Bodite previdni, drugače vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja pa si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse kaj hitro uredilo. Ona: Je že res, da boste napredovali počasi. a bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki ste jo doslej pogrešali V ljubezni se vam ne obeta nič dobrega, zato bodite pozorni na parinerja. On: Oseba, ki vas obožuje, se vam še vedno ni pripravljena odreči, zato bo še nadalje spletkarila in vas skušala ujeti v svojo mrežo. To vam bo sicer všeč. povsem druga stvar pa je, kako bo to sprejela partnerka. • » Sf i' • • « 4 ■< • • e 4 -e •» » » ^ « • • • s s • • • 1 '••■■M y I Kij imata skupniga dinkUf Ummonu Vdm Maniikivšefc in rafunalniild Vodja pnizvodaje v Zlaum griču Dejan Breil(a in direiiur csijsiie po- Kai« se stvari slrols,io iUiianu Gorinšiin in Boris» PodvišniJiu poiiazai posiovnežPii>vade. siovne enote Zaiaravalnice Ttigiav Jani Kobai sta se v viaagndiii aovidiTeiitofti7eoiavaatnmgrüuJanetJazbeo.ilajbaljzaazzopani... voiietnnžosraSaia. Za predikatno vino vrhunski »brači« Zlati grič je na posebno trgatev v Škalce povabil svoje poslovne partnerje. Pri obiranju gozdov s 500 trsov laškega rizlinga sta sodelovala tudi konjiški in zreški župan Miran Gorinšek in Boris Podvršnik. Letos so bili ideaini pogoji, da s pozno obranim grozdjem pridejo do vrhunskega vina vseh vin. Jesen je z velikimi temperaturnimi nihanji pospešila nastanek žlahtne plesni, suha, sončna zima pa je bila kot nalašč za kopičenje sladkorja v grozdnih jagodah. In ni čudno, da se je sladkor kar cedil... Steklarna Rogaška v prestižni družbi Steklarna Rogaška je postala članica prestižne družbe, kluba American Academy of Hospitality Sciences, na čelu katerega je ameriški multimilijonar Donald Trump. Plaketo Five Star Diamond Award je predsedniku uprave Steklarne Rogaška Robertu Ličnu v nedeljo svečano predal Vladimir Kraljevič, ki je novo članico tudi predlagal. S članstvom steklarna vstopa v vrh svetovnega jet-seta; vsi najpremožnejši in slavni ljudje član AAHS, je dokaz o članstvu predal Robertu Ličnu. Kraljevič je poleg tega tudi lastnik licence za izbor Miss Universe Hrvaške, zato sta bili ob predaji članske plakete prisotni tudi obe aktualni mis Slovenije in Hrvaške. STE BILI POŠKODOVANI T.oR^NAvT V PROMETNI PE CELJE, Ljubljanska NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 041/651 056 ir 03/490 0222 Nasvet, kako zmagati na Emi na svetu namreč kupujejo storitve in izdelke, katerih kakovost priporoča*AAHS. To Je eden prvih korakov Steklarne Rogaška, ki je že ob uvedbi nove blagovne znamke Rogaška 1665 napovedala vstop v višji cenovni razred. Naslednji korak v utrditvi pozicije blagovne znamke pa je odprtje prestižne trgovine v centru Ljubljane in kasneje tudi v Mariboru. RP Skupina Nude se pripravlja na nastop na Emi, kjer bodo s pesmijo Element ""L;,,,, nastopili sedmi v drugem polfinalnem večeru v petek, 2. februarja. Nude, o katerih v medijih beremo kot o enem glavnih favoritov za zmago na finalnem večeru, so bili pred tekmovanjem na posvetu pri celjskemu županu Bojanu Šrotu. Verjamejo, da jim bodo njegove izkušnje nedvomno koristile, saj je letos še tretjič zmagal na županskih volitvah. Pa ne samo to, tudi pevsko je podkovan, kar je dokazal z zmago na karaokah v Italiji ter na silvestrovo s Čuki. Celjski župan jim je zaželel srečo In izrazü podporo, Nude pa so mu obljubili kartico s Finske, če zmagajo, seveda. Zinedine Zidane je v Konjice poslal sestrično V dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah so v petek udeleženci mednarodnega jao dejavnosti mladih v Evropi predstavili osem novih projektov za delo z r^adimi. Prvega so skupaj predstavili Nizozemec, Francozinja in Slovenka. No, dekle z očali je sestrična slavnega francoskega nogometaša. Zinedine Zidane bo v Konjice prišel kdaj drugič. Verjemite, da ga bo sestrična navdušila za pot v naše kraje! MBP