URN_NBN_SI_DOC-OISZG0ZU

VTISI IN RAZMIŠLJANJA OB ŠTUDIJU V GAI.LOVEM INSTITUTU V RIMU ALFONZ Škoda, ki jo je zadnja, gotovo najbrezobzirnejša vojna v človeški zgodovini p rizad ejala ne samo gmotnim, am pak tudi duhovnim dobrinam malone po vsem svetu, je neizm erna in ne­ popravljiva. Množica sija jn ih k u ltu rn ih stvaritev, nastalih ob tisočletnih naborih človeštva, se je v nekaj letih, torej le v drob­ cu dolgih vekov, sprem enila v gore nerazpoznavnih ruševin, razbitin, prahu in pepela. B arbarski uničevalni bes je hotel biti v zanikovanju sleherne etike pač tudi na svoj način dosleden: če ni prizanesel n iti človeškemu zarodu, čemu bi se potem menil za njegovo k u ltu rn o izročilo, k atereg a smisel je in bo — p ren a­ šanje bakle diiha iz roda v rod. o h ran jev an je prom etejskega ognja v korist človeškega napredka. Prav ta žalostna bilanca ob končani drugi svetovni vojni je prim orala lju d i k intenzivnej­ šemu prem išljevanju, kako ohraniti pred naravnim propadanjem , pred naključnim ali nam ernim uničevanjem vsaj to, k ar je po tem svetovnem uničevanju sploh še ostalo. X drugo besedo: vse države v zadnjem poldrugem desetletju h itre je razv ijajo že ob­ stoječe inštitute, lab o rato rije in delavnice za ko n serv iran je im resta v rira n je vseh vrst k u ltu rn ih spom enikov ali pa jih na novo ustan av ljajo . Med take z d aljšo trad icijo v o b rav n av an ju k n již ­ ničnega gradiva, k i nas tu posebej zanima, sodijo zlasti Italija, F ra n cija in A nglija, med tiste, ki si tako tradicijo šele u stv ar­ ja jo , pa n. pr. Sovjetska zveza, Združene države Am erike, P o lj­ ska, Češkoslovaška, A vstrija, obe Nem čiji, Španija, Portugalska, M ehika in ne nazadnje tudi Jugoslavija. rs