Obnovljena izdaja - Leto XVII. - štev. 2 (673) - i rst -12. februarja 1965 40 lir
òdcùiz. Ib aoo. post. - Gruppo I
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
' ^ ■ ' : : ■ ' ■ —.....................
_____________________________ _______
De vin-N abr ežina
in pokrajinski svet
DOPOLNJENO JE! Barantanje namreč za Nabrežino in za pokrajinsko upravo v Trstu. Prvaki SS so po mešetarjenju tovarišev socialistov sklenili kupčijo. V ponedeljek zvečer je bil likof v Nabrežini, v torek zvečer pa je bil predviden podoben likof tudi na tržaški pokrajini, ker pa se ni zaključil, se je nadaljeval tudi v sredo zvečer. Največje koristi od te kupčije imajo nedvomno demokristjani, saj so dejansko dobili, kar so hoteli: spolovinarstvo v Nabrežini in «levi center» brez tovarišev socialistov in brez SS na pokrajini v Trstu. Lepšega uspeha si demokristjani prav gotovo niso pričakovali, pa čeravno so njihovi apetiti dobro znani.
Kó smo v Nabrežini prisostvovali poteku prve seje novoizvoljenega občinskega sveta, smo zares nestrpno pričakovali, da bomo izvedeli, kaj vse so slovenskolistarski prvaki dobili kot protiuslugo od demokristjanov. Toda naše pričakovanje je bilo zaman. Nič takega nismo izvedeli, kar bi kakor koli zmanjšalo zaskrbljenost devinsko-nabrežinskih Slovencev, slovenskih in italijanskih delavcev na splošno. Izvedeli smo le to, da so po mnenju slovenskolistarskih prvakov nacionalistični dem. in PSI garanti, da bo jez vzdržal. Toda že naslednji večer smo imeli priliko, ugotoviti, koliko se je zanesti na to vzdržljivost. Ko je šlo na prvi seji za načelno vprašanje, ki se tiče pravic slovenske narodne manjšine — in to vprašanje so postavili komunisti — sta se slovenska sve-tovavca, Sosič in Pečenko, vzdržala, demokristjani in socialdemokrati pa so glasovali proti, tudi sedaj kot vedno nasprotni vsakemu priznanju slovenskih pravic (da o fašistih in liberalcih sploh ne govorimo!). Zato lahko že danes in še glasneje kot včeraj poudarimo, da toliko opevani «jez» ne bo vzdržal, da se zadržanje ta-koimenovanega levega centra ni v ničemer spremenilo, da bo, dokler bodo demokristjani na krmilu, o-stalo vse neizpremenjeno in da je sramotni sporazum med prej o-menjenimi prvaki za Slovence prava nesreča.
Seveda ni izrečena zadnja bese-ta:.Za to nam so porok komuni-,s lcna Partija, zavedni slovenski ln ’taJ‘janski demokrati-antifašisti, nam je porok italijanski delavski razred.
Naš boj za pravično stvar se bo nadaljeval še z večjim za]etom |
kot doslej in prej ali slej bo ta ' boj poplačan z zmago. Da bo pot k: nas še loči od tega cilja krajša, je danes še bolj kot včeraj nujno, da okrepimo svojo borbenost, da učvrstimo komunistično partilo in organizacijo komunistične mladine, tako v mestu kot na podeželju.
MIRKO KAPELJ
Barantanje med Jevim centrom" in prvaki Liste ,,Slovenske skupnosti" je zaključeno
Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini je tovariš Albin Škrk dal naslednjo izjavo:
Nahajamo se pred zgodovinskim dogodkom naše občine, ki bo imel nedvomno resne posledice za domače delovno ljudstvo in za slovensko narodno manjšino na splošno. Doseženi sporazum med Krščansko demokracijo. Listo slovenske skupnosti, Italijansko socialistično stranko in Italijansko socialdemokratsko stranko o devinsko-nabrežinski občinski upravi, predstavlja velik korak nazaj za delavski razred v občini in zlasti za Slovence. Voditelji Liste slovenske skupnosti in PSI, s pomočjo Krščanske demokracije potiskajo iz občinske uprave predstavnike Komunistične partije in s tem dejansko izdajajo interese delavcev in slovenske narodne manjšine.
Komunisti, ki mo skupaj z dosedanjimi zavezniki neposredno vodili občino, imamo velike zasluge za uspehe, ki so bili doseženi v korist vsega prebivalstva. Vedno smo stremeli za tem, da naj občinska uprava čimbolj ustreza željam in po-treban občanov. Naše obnašanje na-pram političnim skupinam, ki so bile skupaj z nami v občinski upravi, je bilo vedno korektno in lojalno. Nikomur nismo vsiljevali svoje volje. Pri reševanju raznih vprašanj smo vedno iskali soglasje. Menim, da so bile te izkušnje koristne in da bi lahko bile za vzgled tudi mnogim drugim občinskim upravam v naši deželi. |
Prav zaradi široke enotnosti, na kateri je slonelo vse naše dosedanje delovanje v občinski upravi, smo imeli precejšnje uspehe. S tako politiko smo prispevali k velikemu gospodarskemu napredku naše obči-
ne. Še do nedavnega je namreč bila nabrežinska občina ena izmed najrevnejših. Danes je stanje bistveno drugačno. V zadnjih letih smo razrešili plačevanja družinskega davka več stotin manj imovitih družin. Kljub temu pa smo povečali občinske dohodke. Pritiskali smo' na razne bogataše, kot npr. na lastnike štivanske papirnice, na tržaške bogataše, ki si gradijo luksuzne vile na naši obali, na kamnoseške industrijce itd. Devinski princ, ki do nedavnega sploh ni plačeval družinskega davka, plačuje sedaj letno več kot en milijon lir občinskih davkov. Štivanska papirnica se je sicer sklicevala na nekatere zakone ter se skušala izogni-(Nadaljevanje na zadnji strani)
Prva seja pokrajinskega sveta v Trstu
V torek zvečer je bila prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta v Trstu. Prvi seji je predsedoval misovec Angiolillo, ki je po letih najstarejši svetovavec. Ta je izrabil svoj položaj za grob napad na Slovence. Proti tej zlorabi so zlasti komunistični svetovav-ci odločno protestirali.
Na tej seji je svetovavka tov. Jelka Gerbec začela svoj govor v slovenščini, a so je seveda tako predsedujoči fašist kot drugi šovinistično nastrojeni svetovavci — med katerimi so se zlasti odlikovali demokristjani, kar je prvi dokaz, da je sporazum med tako-imenovanim 'levim centrom in slo-venskolistarskimi prvaki prava burka — prekinili. Naši tovariši so protestirali proti temu. tov. Jelka Gerbec na je predložila naslednjo resolucijo:
«Da bi delo pokrajinskega sveta redno potekalo in da bi postala naša skupščina demokratično učinkovita že pri prvi seji in da bi se ne dogajale več nestrpnosti kot se dogajajo danes, predlagam naj se sej stalno udeležujeta prevajavec in zapisnikar slovenskega jezika. Ako bomo imeli slovenski svetovavci možnost, da se izrazimo v materinščini, bomo lažie sledili delu sveta in obenem vložili vso svojo sposobnost. Istočasno pa je to tudi pravica slovenske narodne manjšine, ki temelji na republiški ustavi in na določilih posebnega statuta in ki se mora rešiti tudi v duhu odporniškega gibanja. Zato pokrajinski svet, nai se takoj izreče o tem predlogu.»
Svetovavci raznih skupin so se res izrekli o tem predlogu. Liberalec Jona, demokristjan Malv, socialdemokrat Giuricin so se v imenu svojih skupin odločno postavili proti; socialist-Slovenec Pečenko ki se je skliceval na sporazumu med štirimi strankami «levega centra», je izjavil, da se bo glasovanja vzdržal, svetovalec Liste Slovenske skupnosti inž. Sosič (ki je nadomestil odstopivšega Draga Legišo, je izjavil, da se sicer strinja načelno s predlogom svetovav-ke Gerbec, da pa se bo vzdržal
glasovanja, dilo. (Žal,
In tako se je tudi zgo-zaradi pomanjkanja prostora in ker smo zaradi dvodnevne stavke tiskarskih delavcev morali obseg lista skrčiti, ne moremo obširneje poročati o tem. Op. uredn.). Na prvi seji niso mogli izvoliti predsednika in ne odbornikov, ker koalicija novopečene večine ni imela dovolj glasov.
Na prvi seji je v imenu komunistične skupine govoril svetovavec Colli. Potem ko je obravnaval številna vprašanja, ki se tičejo pokrajinske uprave, se je po analizi sporazuma med strankami «levega centra» in SS ter drugih problemov dotaknil tudi vprašanja Slovencev ter zahteval popolno . enakopravnost za našo narodno manjšino. odoravo sleherne oblike diskriminacije, pravico do rabe materinščine v javnih uradih, podporo slovenskim kulturnim, športnim in podpornim ustanovam. Na koncu svoje izjave se ie tov. Colli zavzel za to, nai tudi pokrajina dostojno proslavi dvajsetletnico osvoboditve izpod nacifašizma.
Novo tajništvo
deželnega komiteja
KPI
Pretekli ponedeljek je bila v Trstu seja deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino. Razpravljal je o organizacijskih vprašanjih in o funkcionalnosti deželnih organov partije. Po obširni diskusiji je bilo sestavljeno novo tajništvo deželnega komiteja KPI, katero sestavljajo tovariši Silvano Bacicchi, Mario Colli, Arturo Calabria, Antonio Moschioni, Giacomo Pellegrini, Giovanni Proserpio in Paolo Sema.
Na sestanku so spričo ameriške imperialistične napadalne akcije proti Severnemu Vietnamu naslovili poziv na vse partijske organi-zaciie, naj odločno in enotno dvignejo svoj glas proti nevarnemu napadu na svobodo Vietnama, z manifestacijami, diskusijami in drugimi pobudami.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo mnooooooooooooooooooooooooo*
Po ustanovitvi enotnosti med DC in MS/
Boj za zaščito koristi
štandreških kmetov se nadaljuje
Po štirih mesecih debat in polemik se je zaključila prva faza bojev proti načrtu, po katerem naj bi na temelju zakona št. 167 razlastili kmete v Standrežu in na njihovih zemljiščih zgradili novo mestno četrt.
Na zadnji seji goriškega mestnega sveta je Krščanska demokracija od podpori fašistov zavrnila ugovore strank in organizacij, ki so na strani prizadetih kmetov.
Komunisti, kot je že znano, nasprotujejo gradnji nove . mestne četrti na rodovitni zemlji pri Stan-, drežu zaradi občutne škode, ki bi jo povzročila celotnemu goriške-mu gospodarstvu, prvenstveno pa zaradi tega, ker bi se z nastankom nove mestne četrti popolnoma spremenil sedanji etnični značaj Štandreža.
Komunisti so predlagali, naj bi zgradili novo mestno četrt na manj rodovitnih področjih v smeri proti Ločniku in Fari, kar bi mnogo bolj ustrezalo naravnemu razvoju goriškega mesta.
Toda področja ob Ločniku so vključena v okvir takoimenovanih vojaških služnosti in Krščanska demokracija meni, da so te nespremenljive. Zato nasprotuje vsaki drugi pametni rešitvi in tudi vsakemu kompromisu.
Ni mogoče biti tiho spričo dejstva, da so štandreške kmete zapustili tudi predstavniki demo-kristjanske Zveze neposrednih ob-delovavcev zemlje ter da so njeni predstavniki tudi v občinskem sve-. tu glasovali tako kakor jim je ukazal občinski odbor.
Zavezništvo med demokristjani in misovci, ki se je ustvarilo ob tej priliki, je dobilo zelo resen značaj in politični pomen. To bo našlo svoj odmev v vsej pokrajini.
S tem, da ugotavljamo, da se je zaključila prva faza borbe proti načrtu, ki ima za poglavitni cilj spremeniti etnični značaj Štandreža, in se izogniti reševanju vpra-
šanj, ki izhajajo iz vojaških služnosti, seveda ne rečemo, da se je treba sprijazniti s stanjem, ki so ga povzročili demokristjani in fašisti in torej, da je bitka za pravično stvar izgubljena. Ta bitka se bo nadaljevala v okviru boja za regulacijski načrt, ki bo v kratkem na dnevnem redu v goriškem občinskem svetu.
8. februarja so slovenske nižje sr ectnje šole imele skupno Prešernovo proslavo v tržaškem Kulturnem domu, višje srednje šole pa v telovadnici svetoivanskega učiteljišča
2- DELO
12.2.1965
Zakaj skušajo dati Trstu novo lice?
Ko je v drugi polovici sedemnajstega stoletja bila ustanovljena tržaška prosta luka, ki je pomenila konec omejitev, se je razmeroma zelo naglo razvil in razbohotil tisti, ki ga res smemo imenovati tržaški trgovski in industrijski čudež. Tedaj se je začela lepa zgodba, ki jo marsikateri starejši Tržačan pripoveduje mlajšim, zgodba o bogatem mestu, ki je bilo resnično središče srednje Evrope, okno srednjeevropskih in vzhodnih dežel v svet, stična točka Vzhoda in Zahoda.
Tudi danes je osnovna struktura gospodarstva tržaškega mesta posredništvo, trgovina, skratka tranzit. S tega vidika^ se je Trst razvil kot ena najmočnejših luk v Sredozemlju, druga za Marseillom. Ker pa je naravno, da se gospodarska dejavnost nekega večjega mesta ne razvija samo enostransko in ker je ta dejavnost odvisna od prirod-nih značilnosti kraja, moramo pač upoštevati še drugo važno področje, to je ladjedelništvo m strojegradnje, 'ki mestu odvzema izključno trgovski značaj in mu daje še drug obraz, obraz razvitega industrijskega mesta.
Tržaška industrija sloni na osnovnem sistemu zaprte krožne proizvodnje, ki se izraža v povezavi z Miljami in Tržičem. To so plavži, ki se zalagajo s surovinami železne rude in ki posredujejo material ladjedelnicam, ki so dalje odvisne^ od tovarn za izdelavo ladjedelniških strojev in elektrostrojnih izdelkov. Temu proizvodnemu krogu se pridruži še niz pomožnih in stranskih industrij manjšega obsega, ki so mnogokrat tudi obrt-niškega značaja.
Ta osnovna struktura pomeni bistveni predpogoj za blaginjo mesta, toda odgovorni organi so sedaj izbrali drugo pot, ki izraža sicer «potrebe» sedanje zamisli našega mesta, a je v bistvu mestu škodljiva. To je. pot industrij alizaci j e na novi osnovi z ustvaritvijo novih tovarn in počasno spremembo gospodarske vloge mesta. Pri tem igra zelo važno vlogo izbira, ki je dovolila, da postane Trst izključno le področje zasebnega monopola z le malenkostno državno u-deležbo. V ta načrt spada predvsem zamisel žaveljske industrijske cone in počasna smrt ladjedelništva. Sedaj je žaveljsko področje paša za monopole SNIAVISCOSA, ITALCEMENTI in MONTECATINI, medtem ko je neupravičeno odsotna IRI, ki bi lahko mnogo pripomogla pri ustvarjanju novih industrijskih struktur. To pa še ni dovolj. Za naložbe so dodeljena poso-. jila z nizko obrestno mero (3%), ki zadovoljujejo celo 50% stroške za obrate. Dovolj zgovoren primer daje SNIAVISCOSA, s prispevkom, 25% in rotacijski sklad s 25%. Hkrati pa ostalo gospodarstvo odmira. Zgovoren dokaz je propadajoča miljska ladjedelnica in tudi ladjedelnica Sv. Marka, ki se «rešuje» s tem
—	tako je namreč poročal radio
—	da je od državne družbe za udeležbe sprejela naročilo za gradnjo ene ladje, da ne bi bila prisiljena obrata zapreti.
Zakaj vse to? Zakaj skušajo dati Trstu drugo lice? Verjetno zato, ker vodilni razred smatra to področje kot utisnjeno postojanko nred «komunistično nevarnostjo. ki naj bi pretila z Vzhoda». Trstu zapirajo pot v naravno zaledje, ki se razprosti-
ra od slovenskega Krasa tja do Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske in ostalih balkanskih dežel. NATO in Skupno evropsko tržišče pa imata druge načrte. NATO je v naši deželi ustvarila področje «vojaških služnosti», ki so naravnost smešne, če pomislimo, da stoji za njim miroljubna država, meja; da čez to mejo gred stotisoče ljudi in ki je v ^ resnici ena najbolj odprtih Ì

meja na svetu. Toda ta meja ni samo italijansko - jugoslovanska meja, tu potekata še dve meji : ločnica od socialističnega sveta in meja zaprtega Skupnega evropskega tržišča, v okviru katerega je Trst obsojen na počasno hiranje. V okviru SET izgubi Trst svoj pravi pomen, ker je to mesto pristanišče srednjeevropskega sveta in nujno potrebuje najširšo tarifno in carinsko prož-
Za razvoj Trsta je potrebno: odpraviti zaporo proti Vzhodu; vzpostaviti redne trgovske stike z vsemi socialističnimi državami, vštevši Ljudsko republiko Kitajsko; izdelati organski načrt za razvoj dežele Furlanija-Julijska krajina in odstraniti vojaške služnosti na obmejnih področjih
nost, katerih pa SET zunanjemu svetu noče priznati. V tem pogledu je škodljivo tudi nezanimanje italijanskih predstavnikov v SET, ki ne znajo izposlovati za Trst vsaj tiste pogoje, ki jih ima zahodnonemško pristanišče Hamburg. Zgrešena politika je privedla do tega, bodisi zaradi birokratskih težav in visokih- carin, bodisi tudi zaradi neustrezne ureditve pristanišča. Ta politika je 'privedla srednjeevropsko zaledje, da si je našlo nova okna v svet, med katerimi sta tudi Reka in Koper.
Medtem pa mislijo tukajšnji pristojni krogi na preusmeritev gospodarstva in umetno povezavo z novim zaledjem. To naj bi bila novoustanovljena dežela Furlanija-Julijska krajina. Toda ta usmeritev se izvaja počasi in zaenkrat obstajajo samo nekakš-
ni industrijski otoki, medtem ko so ostala področja prisiljena životariti in se še vedno zanašati na emigracijo. Pomanjkanje organskega načrta za integracijo deželnega gospodarstva s tržaškim pa je vzrok nadaljnjega nazadovanja.
Kakšni so lahko zaključki tega pregleda?
Predvsem ugotovitev, da so vzroki nazadovanja tržaškega gospodarstva predvsem ti-le :
1.	politika zapore na Vzhod, ki onemogoča uspešno tranzitno (trgovsko in špedicijsko) poslovanje in odvzema tržaški ladje-delniški industriji potencialne naročnike;
2.	pomanjkanje carinskih in drutzih olajšav za tržaško luko (kakršno ima npr. Hamburg);
St. S.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Največji slovenski pesnik France Prešeren, ..Goriški slavček" Simon Gregorčič, voditelj tolminskih puntarjev Ivan Gradnik, pesnik kraških borov in burje Srečko Kosovel in prvi slovenski komunistični poslanec v rimskem parlamentu ter partizan Jože Srebrnič so zaslužili, da se po njih imenujejo ulice v slovenskem Doberdobu
Problem preimenovanja ulic v Doberdobu
Pred kratkim sta naša sveto-vavca v deželnem svetu, tovariša Jože Jarc in Fulvio Bergomas predložila interpelacijo v zvezi s preimenovanjem ulic a Doberdobu.
Vprašanje preimenovanja ulic v Doberdobu ni novo, saj je nerešeno že od septembra 1961. Minila so torej štiri leta odkar je tamkajšnji občinski svet soglasno sklenil, da preimenuje nekatere vaške ulice in jim da imena slovenskih pesnikov in pisateljev in drugih zaslužnih mož. Tega sklepa pa niso hotele odobriti nadrejene oblasti. Sklicevale so se na obstoječe zakone (nekatere tudi iz fašistične dobe), ki prepovedujejo «tuja» i-mena krajev, odnosno ulic in trgov. Nova imena bi morala biti odobrena od prefekture, Zavoda za spomeniško varnost, ministrstva za prosvetu ipd.
Na intervencije doberdobskega županstva je ministrstvo za prosveto poslalo goriški prefekturi svojo odločitev že decembra 1962. Na žalost je doberdobska občina prejela odgovor prefekture šele po številnih intervencijah oktobra lani. V odgovoru prefekture je rečeno, da je v smislu 5. člena posebnega statute avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, pristojna deže-
la za reševanje teh problemov. Prefektura je tudi svetovala občinski upravi, «naj zadevo za nekaj časa odloži». To pa zato, da bi omogočila deželni upravi, da bi dobila «zadevna navodila, ki bi ustrezala posebnemu položaju jezikovno mešane pokrajine».
Iz tega torej izhaja, da če ne bi bilo prišlo do ustànovitve avtonomne dežele s posebnim statutom, ne bi občinski svet v Doberdobu, kljub vsem svojim prizadevanjem, prejel nobenega zadevnega odgovora od pristojnih oblasti.
Kaj je torej v tem sklepu, ki tako «žuli» nekatere?
Mnogokrat se govori o enakopravnosti vseh državljanov, ne glede na njihovo jezikovno pri-jtadnost. Prav tako se pogostokrat nekateri sklicujejo na znano encikliko «Pacem in Terris», ki jo je objavil papež Janez XXIII. Kot je znano ie v omenjeni papeževi encikliki posebno poglavje posvečeno narodnim maniši-nam in njihovim pravicam. Toda med besedami in dejanji je velika razlika.
Ali bi mogoče to vprašanje predstavljalo morebitne izdatke za občino, pokrajino in deželo? Ali pa je kaj drugega za vsem
tem, kar bi hoteli nekateri enostavno zamolčati?
Kdo so bih možje, po katerih želi doberdobska občinska uprava imenovati nekatere ulice?
Ti možje so: Prešeren, najve-čji slovenski pesnik, katerega cenijo kulturni ljudje tudi izven meja Slovenije, kar potrjujejo prevodi njegovih pesmi v razne jezike. Smešno, da ne rečemo žalostno, je torej, da se^ hoče gledati v imenu tega moža nekaj nenaravnega, morda celo nevarnega. Ne le v Doberdobu temveč tudi v drugih krajih naše dežele bi morale biti imenovane ulice po njem.
Mogoče, da nekaterim ni po volji, da bi se npr. neka ulica v Doberdobu imenovala Ulica Simona Gregorčiča. In vendar je bil Gregorčič katoliški duhovnik, priljubljen tudi v Gorici, kjer je preživel zadnje dneve svoiega življenja.
Ali Ivan Gradnik iz Tolmina, vediteli kmečkih upornikov v fevdalni dobi, ki je bil usmrčen na goriškem Trgu zmage, bivšem Travniku, ne zasluži niti toliko, da bi se neka ulica v kraški vasi imenovala po niem?
Srečko Kosovel, ki je umrl še tako mlad a se kliub temu zrcalijo iz njegovih poezij kraška pla-
nota, bori in burja. Je mar njegovo ime tako nevarno?
Ali je morda res tako «strašno» če bi ena ulica v Doberdobu nosila ime Jožeta Srebrniča, prvega slovenskega poslanca, izvoljenega na listi KPI, poslanca, ki je, dokler ga niso fašisti zaprli in konfinirali, v rimskem parlamentu zastopal slovenske in italijanske volivce naše dežele. Ta mož je dal vse, tudi življenje, za svobodo in človeške pravice. Bil je antifašist in partizan, kot so bili mnogi izmed sedanjih deželnih poslancev kot npr. predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Zakaj, torej naj bi se ena izmed doberdobskih ulic ne imenovala po njem?
Vedno bolj jasno se kaže, da določeni krogi nasprotujejo tem imenom samo zato, ker so slovenska.
Na vprašanje, ki sta ga postavila v deželni zbornici prej omenjena naša svetovavca, je pristojni deželni odbornik odgovoril, da spada toponomastika po členu 5 deželnega statuta v pomožno zakonodajno dejavnost dežele. Zato bi lahko uredili toponoma-stiko na novo v skladu z državnimi zakoni na tem področju Ravno zato je goriška prefektura menila, da je bolje odložiti odločitev. Vendar veljata v pomanjkanju norm še vedno zakon od 23.6.1927 št. 1188, ki se tiče imenovanja novih cest in trgov in odlok št. 1158 od 10. maja 1923, ki nalaga ministrstvu za prosveto, da odobri spremembe pri imenovanju starih ulic in trgov. Da bo lahko dežela nadomestila ministrstvo v njegovi u-pravni pristojnosti, je potreben poseben zakonski ukrep v okviru ureditve celotnega predmeta. Svetovavec Jarc je izjavil, da je le delno zadovoljen z odgovorom.
12.2.1965
DELO • 3
Ob Prešernovem dnevu
slovenskem kulturnem prazniku
V sovražnike, z oblakov rodu naj našga trešči grom; prost ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobé njih roké
si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Iz Zdravljice
Največ svetd otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave.
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašne noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!
Iz uvoda h Krstu pri Savici
Poslanstvo Slovenskega gledališča v Trstu
Nekaj ugotovitev
in potrebnih nasvetov
Na tem, da pojasnimo razloge, zakaj nas delovanje Slovenskega gledališča v Trstu pusti nezadovoljne, se nas poloti mučno občutje, kakor da napadamo šibko manjšinsko ustanovo, ki bi jo morali podpirati samo z odobravanjem, in še hujše, ustanovo brez resničnega osredja in brez odgovornega vodstva. Kritike na račun gledališča se zadnje čase množijo, a pri tem ni jasno, komu naj ptav za prav veljajo in od koga naj pričakujemo odgovorne reakcije, saj je tudi ne dočakamo nobene, razen patetičnega vzdiha tega ali onega nameščenca: oh, v kako težkem položaju delujemo in kako nam tega na slošno ne priznavajo! Zdi se, kakor da se tudi odgovorno vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu (ker ga vendar mora imeti, samo upravno ali pa tudi umetniško vodstvo) razblinja v kafkovsko nedoločnost. Zato: komu govoriti? Recimo, da sebi.
Gledališče ne more delovati brez intelektualno sposobnega in angažiranega vodstva, brez kulturne načrtnosti. Zaenkrat bi našemu gledališču sugerirali, naj slovenski publiki v daljnosežnem načrtu posreduje svetovne gledališče klasike (klasiki so tisti avtorji, ki v
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«
O romanu Borisa Pahorja
BORIS PAHOR je nesporno najplodovitejši slovenski pisatelj v zamejstvu, lahko pa ga uvrščamo tudi med najbolj aktivne slovenske literarne ustvarjalce.
Pred kratkim je izšla nova njegova knjiga, roman «Parnik trobi nji». Delo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
Pisatelj Pahor se odlikuje po svoji ljubezni do njegovega rodnega Trsta, ki je bil do nedavnega literarno neobdelan. Po pisateljevi zaslugi je sedaj resnično zaživela podoba življenja slovenskih ljudi tako v našem mestu kot v neposredni okolici, s posebnim poudarkom na razmere, ki so tu vladale v temni dobi fašizma.
Pred kratkim, je založba, ki je izdala roman «Parnik trobi nji» pripravila za ljubljanske ljubitelje leposlovne knjige srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. O tem srečanju je ljubljansko «Delo» tako-le pisalo :
«...Literarni večer, prirejen za ožji krog poznavalcev in ljubiteljev literature, so sestavljali odlomki iz Pahorjevega romana «Parnik trobi nji». Bral jih je član Mestnega gledališča ljubljanskega Saša Miklavc, razlagal pa Pisatelj sam. Pri tem je razkril Pričujočim vrsto svojih izpovedim nagibov in namenov, ki jih
«Parnik trobi nji“
mana, ob vseh estetskih kriterijih, po katerih se je bil ravnal, vseskozi zavestno živelo v njem. Pisatelj pa je želel s tem svojim romanom doseči več kot samo formalno vpeljavo Trsta in njegovega utripa v slovensko literaturo, kar je bil doslej poskušal že v številnih krajših proznih
biti povezanost slovenskega človeka s tem mestom, ki mu je ljubo, domače in vraslo v miselni in čustveni svet toliko bolj, kolikor intenzivneje je doživljal in doživlja življenje v njem. Take in podobne razlage med branjem posameznih odlomkov so po zaslugi založbe, ki je sreča-
tekstih — želel je v kulturni za- nje s pisateljem pripravila, od-
vesti matične domovine znova močneje oživiti občutek, da onstran državnih meja ustvarjalni tokovi slovenstva niso presahnili in da jim je prav zato treba prilivati več ljubezni in pozornosti.»
Ljubljansko «Delo» zatem takole nadaljuje:
«Parnik trobi nji» je po pisateljevih besedah ljubezenski roman, čeprav se mu včasih dialog hote razplete tudi v intelektualistično razpravljanje o narodnost nem vprašanju. Ò tem, zakaj si je za obravnavo tistih usodnih časov izpred tridesetih let izbral ravno formo ljubezenskega romana, se je Pahor precej razgovoril. V bistvenem, tako je mogoče soditi, se je zanjo odločil zato, ker je prepričan, da mimo
ali
Y Prostem povzetku omenimo najprej pisateljevo prizadevanje, da bi z romansiranim opisom ilegalnega delovanja naprednega in narodnostno zavednega slovenskega življa v Trstu, predvsem mladih intelektualcev, zoper tiranijo fašistične oblasti med o-bema vojnama, zasidral to mesto in ta čas v zahtevnejši literarni obliki v slovensko literaturo. To hotenje, je poudaril Pa-hor> je med oblikovanjem ro-
skupnostna usoda. Tako povezuje in omišlja ljubezen med dvema zavzetima «tihotapcema slovenske besede», ki sta — po Pahorju — skupaj s svojimi tovariši predhodnika vsesplošnega slovenskega upora proti fašizmu med narodnoosvobodilno borbo, tržaško okolje z napredno narodnostno idejo in revolto tržaških Slovencev. Okolju, to je Trstu, pa je posvetilo Pahorjevo pero še posebno pozornost. Hotelo je namreč literarno upodo-
prle poslušalcem izhodiščne poglede na novi Pahorjev roman, ki je že nastopil pot med slovenske bravce.»
Boris Pahor je prejšnji torek govoril o svoji najnovejši knjigi tudi v Slovenskem klubu v Trstu, odlomke iz dela «Parnik trobi nji» pa je bral Filibert Bene-detič.
Pahor sam je ob tej priliki poudaril, da «slovenska posebnost zasluži, da se ohrani,
vsaki dobi ohranijo neko aktualnost), kakor so npr. v zgodovinskem zaporedju Molière, Shakespeare ali Gogol, ali tudi Čehov in Brecht. Izbira bi bila najbolj gotova, pomanjkanje sredstev nesprejemljiv izgovor, saj od našega gledališča nihče ne zahteva razkošja, ampak samo inteligentno izbiro tekstov, normalno režijo in igro (če že ne zmoremo izrednih podvigov ali eksperimentov). Od slovenskih avtorjev pa je treba na prvem mestu uprizarjati Cankarja. Vemo, da ni Cankar svetovni dramaturg (tudi avtor Don Pilonove sestrice menda to ni), je pa naš največji pisatelj, in gledališče, ki naj vrši kulturno narodno nalogo, ne sme mimo njega. Predlagamo, da ga Slovensko gledališče uprizori celega, po eno delo na leto in potem spet od začetka. Glede sodobnih avtorjev, slovenskih ali ne, bi bil govor predolg: tudi najbolj skrbna izbira se včasih ponesreči, v repertoarju našega gledališča se je pa v zadnjih štirih ali treh letih nakopičilo toliko nesreč, da mu v tem pogledu skoraj ne vidimo bodočnosti.
K letošnji sezoni. O krstni predstavi v Kulturnem domu: čemu je bilo treba premiere z vabili in s kakšnim kriterijem je gledališče vabilo? Kdo so v Trstu njegovi zaslužni gostje? Tam smo sicer srečali ljudi, ki iz domovinske ljubezni ne zamudijo ene njegove uprizoritve, ampak tudi takih, ki so tedaj prvič prisostvovali predstavi našega gledališča. Paternalistično-provincialna zamisel je imela zasluženi učinek.
O delu pa, o Kreftovi Po brezkončni poti, bi si dovolili pripomniti, da niti pri najzanesljivejšem pisatelju ne kaže kupiti mačka v Žaklju, ko gre za tako edinstveno svečanost in za predmet, kakršen je naš največji pesnik, ko je nevarnost redukcije le prevelika in ba nalnost neznosna.
Ni pa mogoče razumeti, kakšen smisel naj bi imela uprizoritev Ruz-zantejeve Moschette. Razumemo, da se tukajšnji Stabile izkoplje, ker utegne imeti delo za italijansko gledališče neko filološko-zgodovinsko vrednost, ali kaj imamo mi pri tem? O njegovi aktualnosti za nas smo mogli ugotoviti samo to: ugajalo je kakšnemu človeku, ki sc mu še zdi imenitno, če se na odru kolne.
Končno o zadnji uprizoritvi, o Večeru sodobne slovenske dramatike. Beremo v Gledališkem listu, da je bilo vsako treh del ali zgoščeno ali za oder prirejeno tako, da ni mogoče soditi o njihovi literarni vrednosti, ampak da naj se oceni samo njihova gledališka vrednost. Kakšen smisel je sploh imela ta operacija in kako naj tolmačimo pripombo o možnem ocenjevanju? Uprizo-rjemo delo se sodi po tekstu, re-
prav zato, ker se je skoraj ču- žiji in igri. V tem primeru moremo
igravce na splošno pohvaliti, medtem ko nam je težje ločiti odgovornosti avtorjev od odgovornosti priredit el j a-režiser ja.
Kozakovi Dialogi pokažejo hvalevredno tematično resnost saj je odnos med oblastjo in individuom osrednji problem vsake družbe, različen po historičnih pogojih in seveda najbolj evidenten v revolucio nami družbi. V Kozakovem tekstu ne občutimo njegove tragične resničnosti. Avtor ga razvleče, mu ne zna dati prave globine kakor tudi ne zgodovinske dimenzije. Tega mu tudi režija ni mogla dati. Predstava učinkuje kot paradigma ali «stalinizma» ali morda vsake socialistične družbe in je kot taka srčno ganila stare in nove antikomuniste.
Torkarjeva Študentska soba je površna, literarna skica hude reči, kakšna je ta-le: zakaj postane člo-
dežno rešila Skozi stoletja. To je teza, ki jo zagovarjam — tako je podčrtal Pahor — in to nikakor ne more biti v nasprotju z upanjem v široko zasnovano človeško bratstvo. Če naj Slovenci kot narodna skupnost s svojo samobitnostjo povezujemo evropske sosede, to lahko storimo samo z živim, delavnim obstojem, ne s spojitvijo in zlitjem, ali kruto povedano s sprejetjem asimilacijskega procesa.»
V dopolnitev kronike beležimo še to, da se je pisatelj Pahor pred kratkim srečal tudi z učenci slovenske osnovne šole v Bar-kovljah ter jim govoril o pesniku Simonu Gregorčiču, pa tudi o nekdanjih razmerah, ko slovenski otrdk ni mogel obiskovati slovenskih šol in o razmerah, ki so vladale pod fašizmom.
vek psihopatičen? Koliko je pri tem kriva narava in koliko družba? Kdo di mu moral pravočasno pomagati in kako? Zakaj tega ni storil? Itd. Ceneni odrski efekti celoto še poslabšajo.
Saši Vugi odpuščamo, ker je novinec in ker svojega «Bernardka» ni napisal za oder. Verjetno sam ni dobro vedel, kakšen osnovni ton naj da svojem delu, če tragičnega ali samo satiričnega, ali tragično-satiričnega ( in za novinca so taka prehajanja tvegana reč), nato je prireditelj ali režiser ali prireditelj-režiser vse sprevrgel v farso s tragičnimi oklepaji. V slovenski provinci ( zakaj samo v provinci?) so na vodilnih mestih stari kolabora-torji, nepoboljšljivi tirančki pridobitniki okrog njih se vrti hlapčevsko neumno ljudstvo, prvi intelektualec se poceni proda, drugi intelektualec, shakespearski grobar takoj umre, partizan je padel in zmerom je bil izdan, ob njegovem one-čaščenem spomeniku učiteljica neprizadeto zdrdra lekcijo o partizan-ščini, mlada šivilja se sprašuje, zakaj je partizan sploh šel v partizane, drugi in zadnji partizan izpolni obljubo prijatelju ter ubije oba prodanca, intelektualca in prijateljevo ženo, je pa blazen in je že v začetku v dolgem monologu govoril o očetovi trobenti in o svojem mitraljezu, s katerim hoče biti tudi on pokopan. Simbol slovenske province da utegne biti javno stranišče. Kakšen konflikt med svojim «onim», «jazom» in «nadjazom» je avtor projiciral v to delo!
Na programu je še večer, posvečat italijanski sodobni dramatiki. Ker proslavljamo letos zmage od potniškega gibanja nam ob tej priliki ne ba žal, če bo naše gledališče ob znanem pomanjkanju lastnih idej, posnemalo italijansko gledališče.
Koroški oktet v Kulturnem domu
Prejšnji ponedeljek je bil v Kulturnem domu v Trstu koncert Koroškega okteta. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Kon. cert je priredila Slovenska prosvetna zveza. Oktet je pod vodstvom Cirila Krpača zapel dve Gallusovi latinski pesni, dve italijanski pesmi ter vrsto slovenskih narodnih in u-metnih pesmi. Ob zaključku koncerta se je prof. Vrabec zahvalil izvajavcem.
Natečaj Radia Sofija
17. februarja letos bo v Turinu prvo nogometno srečanje za pokal mest, ki so sedež mednarodnih velesejmov. Pomerili se bosta ekipi «Juventus» (Italija) in «Lokomotiv» iz Plovdiva (Bolgarija). Povratno srečanje bo v Plovdivu 10. marca letos.
Radijski poslušalci, ki bodo uganili rezultat prvega srečanja in ki bodo poslali svoja predvidevanja najkasneje do 16. februarja, ali predvidevanja povratnega srečanja, ki bo v Plovdivu, najkasneje do 9. marca letos, skupaj z dokončnim rezultatom, bodo imeli pravico do nagrad, ki jih bo določilo žrebanje. Predvidevanja se lahko označijo kot na «totocalciu» s številkami 1, X, 2. Med udeležence natečaja bodo razdelili fotografske aparate, nogometne žoge, zbirke bolgarskih znamk in druga darila.
Pišite na naslov: Radio Sofia, (oddelek emisij za Italijo) Ul. Dr. Zankov, 4 — Sofija — Bolgarska.
4 • DELO
- 12. 2. 1965
Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini
Nadalj e vanj e
V ponedeljek zvečer je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini. Na njej je sedanja večinska koalicija, ki jo sestavljajo stranke takoimenovane-ga «levega centra» in Lista slovenske skupnosti izvolila župana in občinski odbor. Za župana je bil zaenkrat izvoljen predstavnik SS Drago Legiša, za odbornike sve-tovavci: Corberi iz Bologne in Ban-dini, demokristjana, Fabris, socialdemokrat in Josip Terčon od SS, za namestnika odbornikov pa sve-tovavca Colomban in Clon, oba demokristjana. Kot vidimo, so Slovenci v absolutni manjšini v novi občinski upravi.
Do izvolitve župana je sejo vodil demokristjan Corberi, ki, seveda ne obvlada slovenščine in je zato imel uradni tolmač mnogo dela. Po formalni potrditvi izvoljenih svetovavcev so prebrali izjavo, s katero se dr. Jože Škrk od Slovenske liste odpoveduje mestu v občinskem svetu. Naš svetovalec tov. Rudi Grgič je ožigosal zadržanje dr. Škrka, ker se ni niti prikazal v sejno dvorano.
Namesto odstopivšega dr. Škrka je bil potrjen za občinskega svetovalca prvi neizvoljeni kandidat SS Stanko Gruden. Toda čim je svet njegovo imenovanje potrdil, je predsedujoči prebral pismeno izjavo, s katero se tudi Gruden odpoveduje mestu V, občinskem svetu. Še enkrat se je oglasil tovariš Grgič ter poudaril, da je odstopanje neresno in da pomeni dejansko izigravanje. Občinski svet ima svoj prestiž, ki bi ga morali upoštevati. Vprašal je za pojasnila, toda zaman. Zato je skupina naših svetovavcev sklenila, da bo glasovala proti.
Namesto odstopivšega Grudna je prišel na vrsto tretji neizvoljeni kandidat SS, Anton Terčon. Svet je zopet glasoval o potrditvi, toda takoj zatem je predsedujoči prebral izjavo, s katero se tudi Anton Terčon odpoveduje mestu v občinskem svetu. V imenu naše skupine je tovariš Grgič še enkrat protestiral ter poudaril, da komedija pomeni dejansko žalitev občinskega sveta. Toda jasno je bilo, da umetna večina se drži predhodnih dogovorov in da hoče, da pride v občinski svet zaželjena oseba, neizvoljeni kandidat SS E-gon Floridan, ki je že čakal na uradno proglasitev in čim je bila ta izrečena, je vstopil v sejno dvorano.
Sledile so izjave voditeljev sve-tovavskih skupin. Za demokristjane je spregovoril svetovalec Zan-domini. Poudaril je, da njegova stranka sprejema predhodni sporazum, ni pa povedal nič konkretnega. Ves njegov že vnaprej pripravljen govor je bil en sam splet puhle retorike. Za njim je spregovoril predstavnik socialistov Caldi. Potrdil je, da njegova stranka sprejema sporazum ter poudaril, da je program nove občinske uprave ambiciozen in da ga zato ne bodo mogli hitro uresničiti. Obregnil se je proti komunistom. Tudi socialdemokratski predstavnik je izjavil, da sprejema sporazum, predstavnik italijanskih liberalcev pa je kritiziral ta sporazum in ga označil kot «nevarnost». Zatem je govoril naš predstavnik tovariš Albin Škrk (Njegovo izjavo objavljamo na drugem mestu.) Končno je spregovoril še predstavnik LSS Floridan. Njegov nastop je bil en sam izbruh, poln protikomunistične mržnje. Edino, kar je bilo iasno in konkretno je to, da «bodo izvolili svojega žunana in svojo unravo.» To se da tolmačiti kot namen, da bodo sami u-pravliali občino in da nimajo nobenega namena sodelovati z opo- I
zicijo. Pa še to je pripomnil Floridan: «Poroka za uspeh sta nam Krščanska demokracija in Italijanska socialistična stranka. (Socialisti podpirajo novo občinsko upravo samo od zunaj.)
Novi župan je prebral programsko politično izjavo koalicije, ki se je ustvarila pod pokroviteljstvom demokristjanov, ob snubljenju slovenskolistarskih prvakov in botrovanju socialistov. Prebral je tudi program nove občinske uprave, ki je, po besedah socialistov in slovenskolistarskih prvakov «ambiciozen» in ki ga «ne bodo mogli kmalu uresničiti».
Da je sporazum majav, je potrdil besedni spopad med predstavnikoma socialistov in slovenskoli-starjev. V program, ki ga je prebral župan so namreč vključili tudi postavko, ki se tiče gradnje nove cerkve v Sesljanu. Toda te postavke socialisti niso sprejeli. Kaže da so jo skušali vtihotapiti demokristjani in da niti novi župan ni vedel, da se z njo socialisti niso strinjali.
Obvestilo UDI
Zveza italijanskih žena bo letos v okviru proslavljanja Mednarodnega ženskega dne — 8. marca še posebej valorizirala delež, ki so ga italijanske in slovenske žene dale v narodnoosvobodilni borbi. V ta namen predsedstvo pokrajinske Zveze italijanskih žena v Trstu — Ul. S. Lazzaro 16, telef. 31-545 vabi vse prijateljice, naj sporeče imena tistih žena, ki so aktivno sodelovale v narodnoosvobodilni borbi. To pa zato, ker bo omenjenim ženam Zveza izročila posebno spominsko diplomo.
Izlet v Padovo
Tržaška federacija KP in federacija komunistične mladine priredita 28. februarja 1965 izlet v Padovo, kjer bo svečana proslava tov. E. Curiela ob priliki 20-letnice njegove junaške smrti. Na manifestaciji bo govoril tudi tov. Longo. Cena izletu je 1.100 lir. Prijave sprejema tajništvo federacije KPI v Trstu, Ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047.
Predstave SG v Kulturnem domu in pri	Sv. Barbari
predstave v Kulturnem domu MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih PREMIERA
v	petek, 12.	februarja	ob	20.30
(premierski abonma)
PONOVITVE
v	soboto, 13.	februarja	ob	20.30
(abonma L ponovitev); v	torek, 16.	februarja	ob	20.30
(abonma red A); v sredo, 17. februarja ob 20.30; v četrtek, 18. februarja ob 20.30 (abonma red B); v torek, 23. februarja ob 20.30; v sredo, 24. februarja ob 20.30; v četrtek, 25. februarja ob 20.30; v soboto, 27. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 28. februarja ob 16. uri (abonma I. popoldanski in II. ponoldanski).
V nedeljo, 14. februarja ob 16. uri v LJUDSKEM DOMU pri Sv. Barbari Angelo Beolco — Ruzante
LA MOSCHETA Drama Slovenskega narodnega | gledališča iz Ljubljane bo gostova- j la v Trstu 20. in 21. februarja.
Prodaja vstonnic vsak dan od 11. do 14. ure Iter eno uro vred pričetkom predstav pri blagaini Kulturnega doma.
Izjava tovariša Albina Škrka
ti plačevanju davkov, toda zahvaljujoč se nepopustljivosti dosedanje občinske uprave, je že preteklo leto plačala okoli 33 milijonov lir občinskega davka.
Govorili bi lahko na dolgo o doseženih uspehih, ki nosijo v prvi vrsti pečat vpliva komunistov, ki so dosedaj upravljali skupaj z drugimi zavezniki devinskomabrežin-sko občino. Vse naše vasi so bile več ali manj deležne sadov, skupnega upravljanja. Številne asfaltirane občinske ceste, razširitev vodovodnih napeljav, električnega in telefonskega omrežja, gradnja novih šol, otroških vrtcev, zdravniških ambulant in ljudskih stanovanjskih hiš, ustanovitev medkrajevne avtobusne službe itd. naše ugotovitve nesporno potrjujejo. Seveda ni bilo uresničeno vse, kar smo želeli. Potrebno je izpopolniti avtobusno službo, izboljšati in razširiti smetarsko službo, ki sedaj deluje na tako imenovanem turističnem področju, ustanoviti pogrebno službo, izdelati dokončen regulacijski načrt, konstituirati avtonomno turistično ustanovo itd. Vsakoletno vinsko razstavo, ki je žela velike uspehe, bo treba tudi v bodoče favorizirati, kar bo v splošno korist domačih vinogradnikov.
Zakaj nesrečni korak?
Naše delovanje v občinski upravi pa se ni omejevalo samo • na gospodarska vprašanja. Zavzemali smo se za obrambo in spoštovanje narodnih pravic slovenske etnične skupnosti. V bitkah, ki smo jih bojevali smo vedno naleteli na nerazumevanje in odpor demokristjan-skih oblasti. Krščanska demokracija, kije vsa povojna leta na vladi, je potrosila milijarde v naši občini. Vse to z namenom, da spremeni njen etnični značaj in da se polasti uprave občine. Kljub temu j: do danes ni uspelo uresničiti njenega dolgoletnega načrta. Na žalost ugotavljamo, da so se sedaj, kljub nasprotovanju slovenskih volivcev, voditelji liste SS, s pomočjo tovarišev socialistov odločili pomagati Krščanski demokraciji, da se polasti občinske uprave.
Zakaj hočete narediti ta nesrečni korak? Mar ni dosedanja uprava pravilno delovala v korist in zadovoljstvo velike večine občanov? Kaj so vam dali ali kaj vam bodo dali demokristjani v zameno za uslugo, ki jim jo delate s tem, da rinete iz občinske uprave komuniste, ki predstavljajo v naši občini veliko delavsko silo, saj štejejo okrog 1200 volivcev, to je približno eno tretjino vseh prebivalcev? Ali se zavedate izdajstva nad slavnimi nabre-žinskimi delavci in še posebno nad Slovenci?
To delate prav sedaj, ko se po vsej državi pripravljajo na velike proslave dvajsetletnice zmage nad nacifašizmom, kar je dolžna storiti tudi naša občina. Vi gospodje
-irinnonnoooooooOOOOOOOOOOOOrio
Naročite se na „Delo“
Celoletna narečnima znaša 1000 lir, polletna 550 lir. Današnji številki prilagamo poštno položnico za poravnavo naročnine. Tisti naročniki ki so že v redu s plačilom, nai se položnice poslužijo, ko naročnina poteče.
BERITE ŠIRITE, podpirajte «DELO».
od SS in tovariši socialisti prodajate našo občino demokristjanom ter izganjate v kot najboljše predstavnike naših partizanov. Vse vaše početje v zvezi z nabrežinsko občinsko upravo je podobno onemu, ki je žagal vejo drevesa, na kateri je sedel. Da je tato se boste sami prepričali ob štetju glasov na prihodnjih volitvah. To vam je najboljši dokaz, da ste na zgrešeni poti, ko nočete upoštevati volje ljudstva, tudi volje svojih volivcev.
V kolikor smo imeli možnost izvedeti iz raznih obvestil o barantanju med Krščansko demokracijo in SS in kolikor bomo izvedeli tudi na današnjem zasedanju sklepamo, da je Krščanska demokracija obljubila, da bo izvoljen Slovenec za župana, toda samo za prvo polovico mandata, v drugi polovici tega mandata naj bi županoval demokristjan Corberi. Poleg tega naj bi sporazum predvideval nekaj demokri-stjanskih obljub, ki naj bi bile v korist slovenske manjšine. K temu sporazumu, ki žali čustva in ponos našega prebivalstva, imamo mi komunisti mnogo dodati. Predvsem I želimo še enkrat podčrtati, da je bil naš predvolilni predlog glede skupne, na široki platformi snova-ne občinske kandidatne liste zelo dober. Ker so to zahtevali volivci bi bili v veliki večini tako listo podprli. Ker pa do tega ni prišlo, smo predlagali, naj se ponovno vzpostavi približno taka občinska uprava kot je bila prejšnja, župan pa bi lahko bil vseh pet let predstavnik Liste sloverike skupnosti (ako jim je prav to tako pri srcu). Tak župan ne bi bil ujetnik in v manjšini ter v kleščah, kakor bo gospod Drago Legiša v novem občinskem odboru. Na žalost so vsi naši predlogi naleteli na gluha ušesa in danes smo priča neverjetnem dejanju, ki .predstavila dejansko zgodovinsko prelomnico na škodo domačega življa. Vsa zagotovila, ki jih dajejo demokristjani, po dolgotrajnem obotavljanju, predstavljajo le majhen del tistega, kar nam po vseh človeških in zakonitih pravicah pripada. Italijanska ustava predvideva posebne zakone v korist etničnim manjšinam.
Demokristjani niso nikoli spoštovali sprejetih obveznosti
Londonski sporazum, ki je mednarodni akt, podpisan tudi od predstavnikov italijanske vlade, vsebuje podrobna določila o pravicah Slovencev. To so torej podpisane obveznosti in mednarodni sporazumi, ki jih je tudi Krščanska demokracija dolžna izvajati in v celoti spoštovati. Te obveznosti že obstajajo in imajo veliko večjo veljavo kot pa obljube, ki jih demokristjani dajejo SS in ki jih ta sprejema. Zaradi tega smatram, da je sporazum med KD SS popolnoma odveč ter da predstavlja samo sredstvo prevare v rokah KD za naskok na našo občinsko upravo, po drugi strani pa je pesek v oči slovenskim volivcem. Imamo nešteto dokazov, da KD ne spoštuje sprejetih obveznosti glede slovenske narodne manjšine v Italiji. Le deloma se izvaja to, kar določa londonski sporazum. Pravice, ki smo si jih priborili in ki jih uživamo še daleč ne zadostujejo. In te pravice so sad dolgoletnih bojev slovenskega živ-j Ija ob veliki in trajni podpori italijanskega delavskega gibanja pod vodstvom Komunistične partije. Tudi v bodeče, dokler bo gospodova-
1 la KD se nam ne obetajo boljši časi.
Šovinistični tisk bo prav gotovo poveličeval «veliko zmago» KD v devinsko-nabrežinki občini. Navduševal se bo nad operacijo, ki je «razbila rdeči obroč, ki obdaja Trst». Trobil bo, da so nabrežinski komunisti poraženi in izolirani. Mi tem šovinistom že vnaprej povemo, da nismo poraženi in toliko manj izoliram. Med ljudstvom naše občine smo vedno bolj cenjeni in priljubljeni. Posebno naklonjenost uživamo prav sedaj, ko sta se SS in PSI izneverili svojim volivcem. Naš ugled in naše vrste stalno naraščajo, kar nam odpira nove in boljše perspektive za bodočnost in prej ali slej se bomo vrnili v upravo devinsko-nabrežinske občine.
Kakšno vlogo bomo imeli v novem občinskem svetu in kakšen bo naš odnos do novih upraviteljev? To bo v veliki meri odvisno od obnašanja in delovanja občinskega odbora. Ako bo to demokratično in pošteno, ako bo upoštevalo ljudske interese ter se zavzemalo za reševanje številnih problemov naših občanov, ter ako ne bo izvajalo političnih ali narodnostnih diskriminacij, bo deležno naše podpore, v obratnem primeru, tj. ako bomo opazili kaj nepravilnega, posebno, kar bi bilo v škodo našega delavstva ali slovenskega življa, pa bomo zelo strogi in napeli bomo vse sile, da preprečimo morebitne nakane. Zavzemali se bodo za izvedbo našega volilnega programa, skušali bomo biti čimbolj koristni z našimi dolgoletnimi upravnimi izkušnjami ter s predlogi, ki jih bomo iznašali v občinskem svetu. Zahtevali bomo, naj se nas upošteva in naj se ravna z nami prav tako demokratično kakor smo mi ravnali s KD, ki je bila do sedaj v opoziciji.
Našim volivcem, Slovencem in i-talijanom, ki so v tako velikem številu glasovali za našo kandidatno listo se s tega mesta zahvaljujemo za zaupanje in jim obljubljamo, da bomo zvesto stali na braniku njihovih življenjskih interesov, da se bomo neumorno borili proti kakršnemu koli pojavu nacionalizma, za bratstvo in mirno sožitje med tu živečima narodoma.
Novo lice Trsta
3.	pomanjkanje organskega načrta naložb in drugih posegov IRI in države za resnično povezavo Trsta z deželo.
Tem vzrokom moramo zoperstaviti zahtevo, da se odgovorni organi zanimajo za tržaško mesto in sosednja področja (tudi v okviru SET). Zato se mora:
1.	Odpraviti zapora na Vzhod in vzpostaviti redni trgovski sti-ki s_ socialističnimi deželami, vštevši tudi Ljudsko republiko Kitajsko z novoosvobojenimi a-friško-azijskimi deželami, kar bi omog®čilo Trstu živahna tranzitna poslovanja in bi temu mestu dodelilo vlogo okna na Vzhod in na Jug ter mu vrnilo važno vlogo ne samo v državnem gospodarstvu temveč tudi na mednarodnem področju ;
2.	ustanoviti prosto luko in u-vesti prožnejšo tarifno politiko (možnost piacila v blagu itd.):
3.	izdelati organski načrt in načrt za razvoi v deželi in po deželnih organih.
Predpogoji za to obstajajo, toda za dosego zdravih rešitev je potreben odločen boj za spremembo gospodarske in zunanje politike Italije. Trst potrebuje predvsem mir v svetu, konec vojnega vzdušja, ki daje povode za postavljanje utrdb ob naših mejah in pa stvarno razumevanje njegovih problemov.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA. TRST, UL. TORREBi 'NCA 1?