Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 18. novembra 1956 Štev. 265. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. uredn. 2440, nprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA Pri človeku zasledimo dva gona: 1 voditeljski gon, 2. sledni gon (slediti). Pri voditeljskem gonu se v večji ali manjši meri uveljavlja težnja voditi, vladati, usmerjevati. Bistvo slednega gona pa je v pojavu uklanjanja jastne volje tuji volji: slediti, ubogati, pokoriti se. Svetovna zgodovina je vrgla na površje precej likov, v katerih se čutijo močni povdarki voditeljskega gona. Semkaj spadajo vsi oni veliki možje od »šibe božje« Atile, voditelja Hunov, mongolskega vodje Džingistana, ki je bil strah in trepet vsega sveta, silnega Ti-nutrja Lenka in starorimskih cesarjev pa tja' do Karla Velikega, Petra Veiikega, 'si je Rusiji izklesal novo obličje, ter Napoleona, ki je.Evropi oblikoval novo podobo. Doba prosvitljenega absolutizma Je pojav voditeljstva precej zasenčila, doba demokracije pa je spodkopala temelje absolutnega in v močni osebnosti utelešenega voditeljstva. Povojna doba z vsemi svojimi neštetimi zmedami, peripetijami in specialitetami je prinesla zopetno konjunkturo osebnostim voditeljskega kova. Duceji, fuhrer-ii, voditelji postajajo moda. Ta duh voditeljstva zajema nemalokrat celo predstavnike manjših družabnih sredin, ki večkrat ne sredo preko okvira navadnega kavarniškega omizja ali običajne druščine. Mnogokje prehaja voditeljstvo v karikaturo in postaja »voditelj« — pravcati spaček. Fiihrerstvo je našlo na primer svoje odmeve tudi pri nas, saj obdajajo dr. Mačka v zadnjil mesecih neke okoliščine, v katerih se tipično odražajo metode, ki so v čislih v onih državnih ambijentih, kjer sloni vse državno, politiko in gospodarsko življenje na-osnovah voditeljstva. Voditeljstvo v vseh s'vojih sodobnih ernaraacijah vladanja in državnega vodstva ni K*ič novega. Ta voditeljski gon se °paža pri človeku' še na čisto primitivnih stopnjah skupnega plemenskega življenja. V začetku razvoja je vodstvo združeno skoro povsod v eni osebi. Še danes nahajamo divja plemena na področju Afrike. Amerike, Azije in Avstralije, kjer ^vijo divjaki pod vladstvom enega samega poglavarja, ki je svojim podrejenim °benem politični voditelj, vrhovni vojsko vpdja in sodnik, prvi duhovnik in zdravnik. šele v teku razvoja se je ta koncentrirana oblast voditelja diferencirala ter se razpletala, tako da so se ločile funkci-'e Političnega voditelja od funkcij, ki pripadajo vrhovnemu reprezentantu sodiva, vojaštva itn duhovenstva. Voditeljski in sledni gon pa se prav vidno očitujeta zlasti v živalskem svetu, ‘ndi tukaj opažamo, da prevlada s svojo Rodilno voljo ona žival, pri kateri je voditeljski čut najmočneje razvit. Sledni gon ie na primer pri nekaterih živalih, ka-so ovce, tako močno razvit, da sle-. 'io ovce vodeči živali celo v — prepad n Pogubo. To pa še ni morda dokaz neumnosti ter nespametnosti, kakor bi mo-jp soditi na prvi pogled, marveč veliko t0,‘J dokaz izredno razvitega slednega Jrr voditeljstvu podvrženega gona. Ta .edni gon ,ie tako močan, da se živali v ''čaiu spopadov dveh vodečih živali ne družijo proti nobeni od obeh, ampak mir sledijo novemu voditelju, če je starej-^ v borbi podlegel. Če pa ostane med c°rečima se »voditeljema« ter »tekme-jjma« borba neodločena, potem sledijo pretežno staremu voditelju in le e^atere se odločijo za novega voditelja, v v«d!teljevo osebnost obeležujejo pred-*m nekatere značilne poteze, kakor je Primer prepričanje o višji poklicano- Val prosparitete iz Amerike WASHINGTON, 18. novembra. Prezident Rossevelt je na potu v Buenos Aieres in se bo en dan zadržal v Rio de Janeiro, kjer bo gost predsednika brazilske republike. Prisostvoval bo otvoritvi vseameriškega kongresa dne 1. decembra v Buenos Airesu. Na dnevnem redu omenjene konference, ki bo od 1. do 15. decembra, je obravnavanje obstoječih pogodb proti vojni, vpostavltev novih smernic v pravih in dolžnostih nevtralnih držav, reforma trgovinskih od-nošajev ter izmenjava profesorjev in dijakov. V Angliji se z velikim zanimanjem spremlja to Rooseveltovo potovanje, ker se pričakuje, da bodo ob tej priliki nastale znatne spremembe v razvoju ameriške nevtralitetne politike. LONDON, 18. novembra. Ameriški finan. minister Farley, osebni Rooseveltov prijatelj, je prispe! v London s tajno misijo, da protič* možnost končne stabilizacije tečaja dolarja in funta. Novinarjem je izjavil, da stoji Amerika pred novo ero prosperifete, ki nima primera v svetovni zgodovini, in ki se bo po njegovem mnenju razširila na ves svet. $m&msk§ pmmUete PARIZ, 18. novembra. V ministrskem 1 visokih položajih vojske, ki pomenijo posvetu so se na predlog vojnega ministra mladitev na najodgovornejših in vodilnih sklenile osebne spremembe na mnogih mestih obstoječe generalitete. deSi mmmm PORT -AU -PRINCE, 18. novembra. Drugi aktualni dogodki so obrnili pozornost sveta od tega, da je Amerika na tem, da doživi postavitev novega cesarstva. General Rafael Leonidas Trujilo Molina, predsednik, generalisimus, vrhovni učitelj, nacionalni dobrotnik in rešitelj do-minške republike, bo dne 30, novembra Sma&tMtska po senatu in zbornici soglasno izvoljen za dednega cesarja San Dominga in bo zasedel slavni Zlategre prestol, na katerem so nekoč sedeli znani rešilci Črncev Thoussaint L’ Ooverture, Iacques Dessa-lines, Henri Christophe il^Faustin Sou-louque. LONDON, 18. novembra. Veliko pozornost je zbudila koncentracija okoli 50 večjih inozemskih vojnih ladij pod poveljstvom angleških, ameriških in nizozemskih admiralov v Singapuru. Ta demonstracija je očitno naperjena proti Japonski, ki naj ji bo resen opomin, da so omenjene tri države ne bodo odrekle s-v o jim postojankam na Dalnjem vzhodu, ampak da mora Japonska računati z resnim odporom Anglije, Amerike in Nizozemske. Govori se tudi o sklenitvi angleško nizozemskega pomorskega sporazuma za obrambo kolonij na Dalniem vzhodu. BEOGRAD, 18. novembra. Na tukajšnji konferenci predstavnikov lesne industrije, ter lesnih trgovcev iz vse države so zastopniki slovenskega lesnega gospodarstva zastopali stališče, da se severno italijanski lesni trg prepusti predvsem lesu izvažali vedno na italijanski trg. Izrekli so se proti centralizaciji izdajanja dovoljenj za izvoz lesa, ker pridejo do dovoljenja predvsem ljudje, ki so blizu centra, kakor se je to videlo pri odseku za izvoz živine ter zavoda za pospeševanje zuna- Slovenije iz gorskih krajev, ker so ti kraji nje trgovine. fUMUMidtriBio. M&f&iki&M fidkrisaifif fnžd BetUnatn 'm Moskva BERLIN, 18. novembra. Prispel je odgovor sovjetske vlade na nemški protest radi aretacije nemških državljanov. Sovjetska vlada nemški protest odklanja in ugotavlja, da so bili nemški državljani aretirani radi špionaže in sabotaže. Govori se, da bo Nemčija uporabila represivne mere, saj je .v Nemčiji precej rus- kih državljanov. Organ nemškega generalnega štaba »Berliner Borsenzeitung« piše, da ie sovjetska vlada izzvala resen konflikt z rajhom in da se aretacija 23 nemških državljanov mora smatrati kot provokacija. Pariški »Jour« jc mnenja, da je celo pričakovati, da se bodo diplomatski stiki med obema državama prekinili. md Ilm§o m (famva VARŠAVA, 18. novembra. Kakor poroča »United Press« se je poljska vlada odločila, da po pet četrtletjih zasede prazno mesto poljskega poslanika v Pragi, na katero mesto naj bi prišel dolgoletni poljski zastopnik v Gdansku dr. Kazimir Papee, ki je znan kot osebni prijatelj polj skega zunanjega ministra Becka. To ime- novanje se spravlja v zvezo z zboljšanjem odnošajev med Prago in Varšavo, kar gre na rovaš londonskih vplivov, ker je v smislu informacij Anglija pripravljena, aktivno sodelovati v tem evropskem predelu šele po izravnavi vseh konfliktov, ki jih ima Poljska s sosednjimi državami. sti, neomajno verovanje v samega sebe in svoje ideale, slepa hoja k postavljenim ciljem, usmerjavanje pozornosti naroda k zunanjim dogodkom, ki naj pogled odvra čajo od senc na voditeljevem liku. Značilno za voditelje vseh dob pa je bilo pred vsem dvoje: 1. voditelji se rušijo šele tedaj, ko postanejo v svoji voditeljski volji nesigurni. To izpričuje slučaj rimskega cesarja Nerona. 2. Mnogi voditelji padajo radi rovarstev svoje najbližje okolice in lastnih pretorjancev. To resnico precej žarko osvetljuje usoda skoro vseh rimskih imperatorjev. Ali. prinaša voditeljstvo blagoslov ali nesrečo? Razvoj je sukal dogodke tako, da je mogoče pritrditi sedaj temu, potem zopet drugemu mnenju. Glede voditel-stva naše dobe pa je težko izreči objektivno sodbo, kakor je na primer težko soditi o sliki, ki jo gledamo iz neposredne bližine. AJitimat slovenskih kolesarjev zagrebškemu vodstvu Včeraj zvečer se je vršila v hotelu »Pri Zamorcu« izredna seja opolnomočenih delegatov vseh slovenskih kolesarskih klubov, 20 po številu, da zavzamejo stališče proti najnovejšim šikanam in ukrepom J ugoslovenskega kolesarskega sa-veza, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Na omenjeni seji so bili zastopani naslednji klubi: SK Železničar*, Perun, Poštela, Maraton, BdelweiB (vsi iz Maribora). — Klub slovenskih kolesarjev Celje, Zvonček (Ptuj), kolesarski klubi Konjice, Slo-venjgradec, Mežica-Prevalje, Mislinje ter klubi iz področja Ljubljane Sava, Ljubljanica, Hermes, Vrhnika, Zarja, Sora Primorje, Triglav in Zalog. Zborovanje je otvoril in vodil nestor slovenskega kolesarskega športa ter požrtvovalni predsednik bivšega Ljubljanskega kolesarskega podsaveza g. F. Ba-tjel. Po uvodnih formalnostih ter pozdrav nem govoru je navzočim delegatom obrazložil pomen izredne seje. V svojih izvajanjih je ostro kritiziral delovanje sa-veza, ki očitno zapostavlja slovenski kolesarski šport ter njih tekmovalcev. Nato je tajnik bivšega Ljubljanskega kolesarskega podsaveza g. Gregorc iz Ljubljane v izčrpnem poročilu podal ves hi-storiat slovenskega kolesarskega športa do razpustitve mariborskega in ljubljanskega podsaveza. Pri tem je omenjal, da je delovanje saveza skrajno pomanjkljivo ter da se savez sploh ne zmeni na razne dopise klubov poudarjajoč, da z Zagrebom sploh ni mogoče delati. V svojih zanimivih izvajanjih je g. Gregorc omenil postopanje s slovenskimi dirkači pri sestavi jugosloVenske reprezentance za berlinsko olimpiado ter postopanje z našimi dirkači na sami olimpiadi. Obrazložil je nadalje zakaj je prišlo do razpusta mariborskega in ljubljanskega podsaveza. Ob tej priliki je naglašal, da je savez pri svojih odločitvah vselej črpal svoje informacije vedno od ene ter iste osebe, ki že leta in leta napačno in v škodo vsega slovenskega kolesarskega športa informira savez, ki mu slepo veruje. Savez hoče s svojimi odločitvami slovenski kolesarski šport uničiti. To oseKS je treba izločiti iz slovenskega kolesarskega športa. Ob tej priliki se je nato razvila živahna debata, v katero so posegali gg. Fišer, Hlebš, Lubša, Smerdel, Fajs, Cajnko, Simončič in drugi. Vsi govorniki so izrazili željo, da se napravi za vselej konec neznosnemu razmerju med savezom in slovenskim kolesarskim klubom. Sprejela se je naposled soglasno resolucija; v smislu katetre zahtevajo klubi, naj se vse kazni, izrečene raznim funkcionarjem, kot neupravičene črtajo. Razpust kolesarskih podsavezov v Mariboru in Ljubljani od strani saveza smatrajo zbrani zastopniki klubov za slovenski kolesarski šport škodljiv ter za nadalnji razvoj usodepohi. Radi tega in z namenom, da se omogoči svoboden razmah kolesarskega športa na teritoriju dravske banovine, zahtevajo vsi klubi dravske ba novine, da skliče savez izredni občni zbor, na katerem so med drugim tudi volitve novega upravnega odbora, ter zopetna vpostavltev mariborskega in ljubljanskega kolesarskega podsaveza. Vsi delegati so se bili zedinili na to. da se v slučaju, da savez ne bi ustregel željam slovenskih kolesarskih klubov, vsi klubi pritožijo na ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Nadalnja konferenca klubov pa bi potem sklepala ali naj preneha vsako sodelovanje s savezom. Po skoraj 4 urnem trajanju je nato g. Batjel zaključil vseskozi stvarno sejo. '^?T'7-7T t Mariboru, -dne 18. XI. 1936. rr.S33ftBa.Ll »!!■■— 5A&jrijLi*iUKU0 Haše aštnefka utiteCfsfaa fotsia kudku f V soboto 14. t. ra. je bilo krasno uspelo zborovanje učiteljskega društva za ljutomerski srez v Gornji Radgoni. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo lepa in je prihitelo učiteljstvo iz vseh tudi oddaljenih točk sreza. Na sporedu so bila aktualna vprašanja. Zborovanje se je vršilo v radgonski šoli. Navzoče je pozdravil predsednik društva šol. upravitelj iz Radgone g. Mavrič. Uvodoma je dal g. predsednik pojasnila k sestavi kandidatnih list ter termina k njihovim vložitvam in k načinu glasovanja, nakar se je prečitala predložena kandidatna lista. Temu je sledilo predsednikovo situacijsko poročilo. Poročal je, da je učiteljstvo 1. 1926 sprejelo dekleracijo v Celju, ter s tem izreklo, da se ne bo naslanjalo na nobeno stranko, ampak da pojde ravno svojo pot. Tega se tudi danes drži. Zaščita članstva se je vršila v vseh prejšnjih režimih in se vrši tudi danes. Pretekle skupščine so pokazale, da hoče učiteljstvo svojo enotno linijo in da zbira v svoji organizaciji dobro članstvo, ki mu je prvo njegov poklic in tovarištvo. Organizacija se stalno bori za dobrobit svojega članstva, kakor za stalnost In drugo. Učiteljstvo se je spomnilo hudo pri zadetega tovariša Zaherla radi izgube sina majorja Frančeka. Dalje smrti tovarišice, ki je padla kot žena, mati in dobra tovarišica. Ves zbor ji je zaklical »slava«. Sledil je-pozdrav novemu članstvu, ki je prišlo z drugih srezov. Dalje je učiteljstvo vzelo na znanje vse dosedanje razrešitve, premestitve in odpustitve ter sklenilo, da bo vsak član prispeval mesečno po tri dinarje, ki se bodo stekali v podporni sklad za odpuščeno učiteljstvo, ki se mu bo s tem nudila vsaj prva podpora. Poročilo o glavni skupščini je podal g. Miki z lepim navdušenjem, ki ga je navdalo tudi v Novem Sadu, ko je videl, kako enotna je učiteljska organizacija. Med drugimi važnejšimi preteklimi dogodki se je učiteljstvu tudi zdel zanimiv primer nastopa poslanca Pevca. Soglasno so se sprejele sledeče resolucije: Učiteljstvo ljutomerskega sreza odobrava delo glavne skupščine v Novem Sadu. Učiteljstvo ljutomerskega sreza ve, da se sekcija in udruženje borita za našo stalnost; vendar jo prosimo, naj svoja prizadevanja ojači, tembolj, ker je le s stalnostjo delu zagotovljen uspeh. Učiteljstvo ljutomerskega sreza pošilja z občnega zbora prisrčne pozdrave g. Dimniku in mu izreka svojo zaupnico ter obljublja sodelovanje. Sledla so poročila o marljivem društvenem delovanju v preteklih dveh letih. Odbor je dobil soglasno raziešnico s pohvalo. Sledila je volitev odbora. Vložena je bila samo ena lista z nosilcem Mavričem na čelu, ki je bila soglasno izvoljena z aplavzom. V odboru pa so tudi naši najboljši in najmarljivejši učitelji med drugim g. Miki, Turko, Stopar, Cvetko, Kozar, Ceh, Horvatič in dr. ddmski M&mmh Borba našega delavstva za vsakdanji kruh V nedeljo dopoldne se je vršil izredni občni zbor Narodne strokovne zveze, podružnica Maribor, ki ga je vodil g. Juvan iz Ljubljane. Za omenjeno zborovanje je vladalo živahno zanimanje, ta- ko da je bila zborovalca dvorana v palači OUZD v Sodni ulici nabito polna. Po uvodnih formalnostih je g. Juvan podal izčrpno poročilo o delovanju in prizadevanju Narodne strokovne zveze za zboljšanje položaja delavstva Obravnaval je v daljših izvajanjih borbe našega delavstva za vsakdanji kruh ter borbe, ki jih ima naš človek, da si pribori ugodnejše življenjske pogoje. V tem prizadevanju je imela Narodna strokovna zveza letos mnogo posla in težko delo. Zatem je g. Juvan orisal vsa pereča vprašanja našega delavstva ter je svoje poročilo končal s pozivom, naj se članstvo tesno oklepa svoje organizacije, ki zastopa le interese delavstva v borbi za obstanek in zboljšanje življenjskih prilik. Na dnevnem redu so bile tudi volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru: Ciril Mahnič, predsednik, Franjo Orac, I. podpredsednik, Ivan Silič, II. podpredsednik, Josip Pečečnik, tajnik, Slavko Saje, blagajnik. Odborniki: Ivan Mlinar, Anica Mahovne, Stanko Brajkovič, Elza Ljubeč, Avgust Škrabanja, Srečko Križ-manič, Justina Strlič. Namestniki: Ivan Jezernik, Anton Mihelač, Marica Grželj. Nadzorni odbor: Jože Štibilj, Vladimir Prelc, Franjo Kodrič, Stanko Roštomaj. Pri slučajnostih so se obravnavale še razne organizacijske zadeve, nakar je novi predsednik g. C. Mahnič zaključil zborovanje, ki je poteklo v znamenju iskrenega tovarištva. fe & sveta KAČA, KI POŽRE PET MLADIH PRAŠIČEV, IN SPI LETO DNI. V londonskem živalskem vrtu imajo kačo, ki je dolga 9 in pol metrov in ki jo imenujejo Goliat. Ko so Goliata pripeljali iz džungle in mu določili njegov ozek dom v železni kletki, je kača spala nepretrgoma mesec dni, ne da bi bila medtem kaj zavžila. Po enem mesecu se je kača zbudila iz dolgega spanja. V kletko so ji vrgli dva mlada živa prešička, ki ju je na mah požrla. Kakor je bila kača preje nemirna, tako se je po zavžitju nenavadno pomirila. V kletko so ji vrgli še tretjega prašička, ki ga je istotako brez katerihkoli težkoč zavžila. Vse to je pa bilo še premalo, Kača je bila še vedno lačna. V želodcu kače je bilo še praznega prostora, ki sta ga napolnila še nadaljnja dva prašička. Ko je bilo vseli pet prašičkov »pospravljenih«, se je kača zvila v klopčič in zopet zaspala. Iz tega spanja se kača ni zbudila leto dni in je medtem štirikrat menjala kožo. V toku tega časa je postala kača tako mršava in slaba, da so ji morali brez odlašanja »servirati« kar tri prašičke, da si je opomogla. Rdeči miličniki na mad ridskih barikadah K!¥‘!?n3EiBSBSnKBnBUBEBnBHBBBBHHUUBannBGiBHBBnBnn Madridski gasilci ob slavni Alcali v akciji dopoldanski in popoldanski pouk, kajti razredov je 24, učnih sob pa kvečjemu 18. Mimogrede bodi omenjeno, da ima isto nadlogo ravnokar otvorjena bežigrajska gimnazija v Ljubljani, ki je tudi premajhna za silen porast števila in mora imeti istotako nekaj razredov le popoldanski pouk. — V celjsko gimnazijo hodi skupno 1026 dijakov in sicer 695 dečkov in 331 deklic, tako da je kar tretjina deklic, ki imajo celo nekaj samodekliških razredov. — Kar pa pade takoj v oči, je to, da se od tega števila dijakov vozi. z vlakom kar 344, torej kar tretjina gimnazije pride vsakodnevno skozi kolodvorska vrata. Pri tem pa je omeniti, da se vozijo prilično daleč, preko Velenja, Grobelna, Zidanega mosta, kajti omejitve, ki i'ih je do lani še stavilo prosvetno minstrstvo, so bile silno hude in so morale biti izpremenjene. Res je, da je za dijaka dolga vsakodnevna vožnja silno naporna, a vsekakor za toliko in toliko dijakov še edina možnost, da obiskujejo srednjo šolo. V današnjih težkih časih, ko predvsem kmet nima nikjer dobiti božjaka, ni mogoče plačevati prilično dragega življenja v Celju. Zato je res edino pravilno, da oblasti ne delajo težav v tem pogledu, čeprav grozi nevarnost, da pri tem nekaj dijakov obnemore, kar pa nadomestijo oni, ki navzlic temu ostanejo na površju, a bi morali sicer ostati doma za pečjo. — Res je, da se tildi v sedanjih časih stori za podporo dijaštva, kar j« pač storiti mogoče: pred- terska fUsma Redkokatero mesto je tak šolski oen-ier kakor je Celje, saj sega celjski šolski okoliš do Drave pri Dravogradu, kjer se zliva z mariborskim, potem tja do Pohorja, vso Savinjsko dolino, ves šmarski srez do Sotle in proti jugu do Save in ob Savi noter preko Brežic do hrvatske meje. Silno je to ozemlje in za to se ni čuditi, da je iz te pokrajine toliko mladine v celjskih šolah. vsem je tukaj Kožuhovska dijaška kuhinja, ki obhaja ravnokar svoje 50. leto. Kožuhova je radi tega, ker jo vodi že skoraj 30 let profesor Jos. Kožuh, ki navzlic svojim 81. letom neprenehoma nabira in zbira ter gospodari in gospodinji v kletnih prostorih gimnazije. Dnevno jih prihaja do 195 tja na obed, večinoma onih, ki se vozijo s popoldanskimi vlaki domov. Gimnazija v Celju Predvsem je tukaj realna gimnazija. Že pred svetovno vojno sta bila tu dva zavoda: nemška osemrazredna gimnazija in slovenski razredi spodnje gimnazije. Tik pred vojno so postavili v Celju novo poslopje, za katerega je dala gimnazija. Čeprav je poslopje še novo,. občina svet brezplačno pod pogojem, da se ne bo v tem poslopju nikoli poučevalo s slovenskim učnim jezikom. Med svetovno vojno so bili v poslopju vojaki — bila je vojaška bolnišnica —, po prevratu se je pa tja preselila celotna slovenska vendar ip premajhno, tako da mora imeti Prof. Kožuh Poleg strokovnih šol, kakor sta trgovska in rudarska, sta v Celju še dve javau ozir. državni meščanski šoli, kajti tudi čč. šolske sestre imajo zasebno dekliško meščansko šolo. V javno deško inešc-šolo hodi 294 učencev, v dekliško pa 263 učenk, a od teh se vozi z vlaki 132 dečkov in 95 deklic, kajti niti šmarski m11 laški srez nimata svoje meščanske šole- (Konec jutrU _V_M a r i b' o r u, 'dne IS. XI. 1936. - " ii ' v j n' Fi-111 u i,iiitjrBn—nnng flUuMmlte m ekeliške mmU* Konferenca za izločitev obmejno-prometnih nedostatkov Po včerajšnjih predposvetovanjih se je pričela danes zjutraj v posvetovalnici na tukajšnjem glavnem kolodvoru konferenca, ki ima namen, da se odpravijo v obmejnem prometu nekateri nedostat-ki so se pokazali v teku izvajanja Prometnega sporazuma med našimi in avstrijskimi oblastmi od maja meseca sem. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala ter zaključila. Kot pooblaščeni delegati sodelujejo pri tej konferenci in sicer za naša oblastva, dr, Ivo Mogorovič kot zastopnik notranjega ministrstva, obmejni komisar Stevo Krajinovič kot ekspert notranjega ministrstva, 2ika Mihailovič za finančno ministrtstvo, inšpektor Tupajič kot zastopnik poljedelskega ministrstva, inž. Miler-Petrič, inž. Milan Lazarevič, Robert Laval in Blaž Pretner kot zastopniki generalne direkcije v Beogradu. Za ljubljansko direkcijo so navzoči inž. Franc Fine, dr. Leon Dekleva, Josip Furlan, Milan Petek ter inž. Peternel. Avstrijski delegati so: dr. Rudolf Scheibel kot zastopnik avstrijske generalne železniške direkcije, dr. Gustav Cune\vald za komercialni oddelek avstrijskih zveznih železnic, Hans Anderl kot predstavnik žel. direkcije v Beljaku, inž. Forstl kot zastopnik dunajske generalne direkcije, policijski direktor Fera-ris kot zastopnik avstr, notranjega mini-stvrstva, polic, svetnik dr. Hans, Josip Krainer in dr. Gustav Sinnhuber kot zastopnik avstrijskega finančnega ministrstva. iadkje idefoMi polovičarstvu v nameščen-sko-soeialnih vprašanjih Pokojninsko zavarovanje zasebnega "ameščeustva je postalo zlasti v zadnji dobi eno najaktualnejših vprašanj naše socialne politike. Dosedanje območje dravske banovine in Dalmacije je deležno v naši državi dobrobiti obveznega Pokojninskega zavarovanja. Današnja borba privatnega nameščenstva gre za tem, da se obveznost pokojninskega zavarovanja razširi na vso državo, in to tako, da ostane ljubljanski Pokojninski zavod, ki je nositelj dosedanjega zavarovanja, nedotaknjen. Smernice in načrti, kako naj se razširi pokojninsko zavarovanje, so v tem pogledu različni in niso tozadevno istega mišljenja niti vse na-meščenske stanovske organizacije v dravski banovini. V. tem vprašanju leži nevarnost, da se bo razširjenje izvedlo bodisi na ta ali drug način na škodo samostojnosti samouprave našega Pokojninskega zavoda. Najjačja predstavnica nameščencev, Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani, je vodila doslej in vodi še danes borbo za^ pravilno izvedbo razširjenja in brani samostojnost našega zavoda in samoupravo na-meščenskega kapitala. V tej Zvezi je včlanjeno tudi mariborsko Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, ki stoji vedno na neomajanem stališču, da mora nameščenstvo sporedno z bojem za razširjenje te socialne dobrine na vso državo, čuvati Pok. zavod, ki je njegova največja ustanova! Proslava Skrbinškove 25 letnice. Vče- tej je proslavil ljubljanski režiser gosp. Milan Skrbinšek v tukajšnjem gledališču, Dri katerem je svojčas deloval, 25 letnico svojega oderskega in umetniškega delo-Vantja. Za to priliko si je izbral vlogo zdravnika dr. Morella.v »Prvi legiji«. Bil te deležen toplega aplavza in je prejel tudi venca od gledališke uprave in tukajšnjih igralcev. Odziv občinstva bi bil lahko boljši. Iz učiteljske siužbe. Odpuščena sta iz državne službe v svrho odsluženja kadr-skega roka Jože Cerjani, učitelj pri Sv. Juriju, in Marion Sikst iz Domaševcev v J rekmurju. Postavljena je za učiteljico v t-ohovcu v srezu Mairibor levi breg Lu-c>ia Kok. Iz vrst mariborskih Rotarljcev. V po nedeljek zvečer je bil slovesno sprejet v ,uk. klub Rotarijcev mestni župan dr. A. J11 Van. Sestanek mladine JNS. V namenu, da 'e čimpreje skliče ustanovni občni zbor •'ladinske organizacije v mariborskem tezu, se je vršil v soboto dne 14. t. m. jfj »Orlu« lepo uspeli sestanek mladine ; ftetes zastopnikov vseh občin sreza pribor desni breg so bili navzoči tudi ?elegat ban, akcijskega odbora g. Uršič, g^topnik mladine mesta Maribor g. Ma-Us in zastopnik sreza Maribor levi breg • dr. Gorišek. Uvodno besedo je spre-, v°ril g. Primec, medtem ko je delegat ^"»vinskega akcijskega odbora očrtal jJ^n organizacijskega gibanja mladine Dri živahni debati je bil osnovan ^ Pravljalni odbor za srez Maribor desni SeuS-S Predsednikom Primcem, podpred- D'koma Robičem in Vodenikom, taj- nikom, namestnikom in blagajnikom Mora vsom. Zbornične volitve. V poročilu pod tem naslovom v včerajšnji številki je pomotoma izostalo ime g. Ivana Rojnika iz Slovenjgradca. O, domovina, ti si kakor zdravje . . . Po 22 letih se je vrnil v svojo domovino 49 letni Ivan Strugarski iz Čibe pri Bački Palanki. Strugarski, ki je meseca avg. 1914 odrinil s 6. pešpolkom na rusko fronto, je bil meseca novembra leta 1914 ujet ter so ga Rusi poslali v ujetniško taborišče v Vladivostok. Po izbruhu revolucije leta 1917, je Strugarski nameraval takoj v domovino, pa so ga zopet internirali, dokler se mu ni posrečilo, da je pobegnil na Poljsko, kjer se je javil pri našem poslaništvu v Varšavi, ki je Stru-garskega poslalo v Maribor. Danes popoldne bodo tuk. obmejne oblasti poslale Strugarskega v domovinsko občino Čibe. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlepša izletna točka. Pripravna za vsako prireditev. Izborna vina, Tscheligijevo pivo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se priporoča I. Račič. Danes sreda Svengajijevj humoristični sugestivni eksperimenti v Veliki kavarni. Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi posebno vožnjo na Pohorje, dne 22. ■novembra ob 7. uri iz Glavnega trga. Cena do odcepa Din 20.— do Reke Din 12.-. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu do sobote 18. ure. Telefon 22-75. Istočasno se sprejemajo tudi prijave za povratek. Cena ista. Duhovniška vest. Za prošta v Dravogradu bo jutri inštaliran g. Matija Munda, doslej kaplan v Ljutomeru. Tega bodi enkrat konec! »Večernik« je že svoječasno poročal o drznosti in vrtoglavi vožnji avtovozil po cesti proti Kamnici ob drevoredu. Pričakovali smo, da se bo v tem pogledu kaj ukrenilo in se ne bodo ponovili primeri za povod novih pritožb. Namesto tega pa nele, da zaznamujemo ponovno blazno dirjanje, ki nagiba na izzivanje šetalcev-meščanov, potrebnih malo gibanja in zraka, ampak je ta drznost prešla tudi na kolesarje, ki jim ni več dovolj cesta ter se rajše vozarijo po pešpoti, kjer niso nadlegovani po gornjih voznikih. Na pešpoti se jim morajo stari im mladi, onemogli in za sigurno hojo še nesposobna deca umikati. Njihovo predrzno vedenje spravlja šetalce v nemalo jezo in se slišijo razne ostre, a utemeljene opazke. Oblast naj to drznost enkrat za vselej uduši; tabla (opomin) in če to ne zaleže ostra kazen! Reklamne table razbijajo. Reklamno tablo so razbili danes ponoči še neznani storilci na brivnici g. Pirca v Cvetlični ulici 3. Brivski mojster Pirc trpi radi tega okoli 600 dinarjev škode. Z zadevo se peča sedaj policija. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne moral zagovarjati 30 letni brezposelni Karel Pernek iz Maribora, ki je bil obtožen, da je dne 3. avgusta v neki gostilni na Koroški cesti ukradel nekemu Antonu Pajmanu, ki je pri mizi zadremal, iz žepa niklasto žepno uro ter 200 Din gotovine. Pernek je bil radi tega obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije. Pri sodbi so sodniki upoštevali dejstvo, da je bil Pernek že neštetokrat pnedkaznovan. Popolno razdejanje Madrida PARIZ, 18. novembra. Kakor kažejo znamenja, so odločilne borbe za Madrid v polnem jeku. Definitivna odločitev se lahko pričakuje vsak trc-notek. Nacionalisti obstreljujejo Madrid z zračnimi bombami, granatami, šrapneli in minami tako intenzivno, da se lahko že danes reče, da je usoda tega krasnega mesta zapečatena. Od bombardementa, ki še traja in ki se stopnjuje, ne bo ostalo nič drugega, kakor kup razvalin in žalostno pogorišče. Borbe, ki so se po pritisku Francovih čet prenesle v notranjost mesta, so izredno krvave, ker sc na obeh frontah borijo z neverietno vztrajnostjo in srditostjo. General Franco je vse razpoložljive sile vrgel v notranjost Madrida. V zadnjih dneh so dobile nacionalistične čete velike ojačitve iz Maroka. Tudi branilci Madrida so zbrali vse sile, da vzdržijo v borbi. Njihova obramba je razdeljena na tri frontne črte. V prvi se bori republikanska garda, v drugi in tretji pa rdeča milica. Radi 48-urnega neprekinjenega topniškega in zračnega bombardementa je doživel Madrid strahovito opustošenje in razdejanje. Skoro na vsa poslaniška poslopja so že treščile bombe. Število razdejanih hiš je nepregledno. Samo v Casa Valas-ques je našlo o priliki porušenja liiše smrt okoli 30 ljudi. Nacionalisti so uravnali cilj svojega bombardementa zlasti na 17 nadstropno poslopje telefonske centrale, kjer se nahajajo opazovališča rdeče milice. Po neki verziji je bilo v pretekli noči po zračnih bombah ubitih okoli 200 meščanov, ranjenih pa okoli 500. Kakor se doznava. se bori na strani branilcev Madrida 3000 Belgijcev in 400 sovjetskih Rusov. Nacionalisti so danes dopoldne nadaljevali s še intenzivnejšim bombardiranjem Madrida, kar se spravlja v zvezo s pravkar prispelimi težkimi in dalekonosnimi topovi najnovejše konstrukcije za Francove čete. „Potem ne bomo potrebovali črnila in papiga" . . . BEOGRAD, 18. novembra. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je imel na shodu v Bitolju govor, v katerem sc je pečal ž revizionistično propagando v inozemstvu. Izjavil je, da vživa Jugoslavija pri prijateljih in nasprotnikih velik ugled, ker razpolaga Jugoslavija z odlično, močno in dobro oboroženo obrambno silo. V tej vojski je najboljši material in so najhrabrejši vojaki Evrope, oboroženi z najsodobnejšim orožjem. Ta vojska bo utnela v danem slučaju braniti naše meje. Dr. Stojadinovič je dejal: »Vprašali so me, zakaj ne odgovorim na razne časopisne članke, ki so izšli v inozemskem časopisju. Če bi bilo potrebno, da branimo svoje meje, potem ne bomo potrebovali črnila in papirja, kajti za ta slučaj je naš vojni minister že dal šefu generalnega štaba zadevna navodila.« fUm i Kino Union. Danes na splošno željo repriza najlepšega filma Pola Negri »Mazurka«. Kulturni Maribor bo gotovo posetil razstavo v beli Unionski dvorani ter podprl naše umetnike. Novice z Ljudske univerze. V petek 20. novembra predava v okvirju ruskega cikla lektor ruskega jezika na ljubljanski univerzi Dr. Prcobraženski o zapiskih Marije Baskirčeve, o duševni izpovedi ruske žene, kakor jih je pač prav, prav malo opisanih v svetovni literaturi. Dnevnik — to verno zrcalo bogate nadarjene, ambiciozne ženske duše — je pričela pisati z 12. leti, v strastnem hotenju, da se ne pozabi njena zemeljska pot. Sama piše: »Zakaj lagati? Jasno je, da imam u-panje in željo, da ostanem na tej zemlji, vseeno s kakimi sredstvi to dosežem! Če ne umrem mlada, upam nesmrtnost dose či kot veliko umetnica; če pa umrem ■mlada, hočem pustiti objaviti ta svoj dne vnik, ki bo brezdvomno zbudil velik in teres. Jaz pripovedujem ves čas, kar mi slim; nikdar nisem nameravala prekriti ■niti ono kar je na meni smešnega ali odbijajočega. Ljubi čitatelji, jaz so Vam odkrijem do zadnjega.« To čudovito življen-sko pot ruske žene njeno duševnost in delo bode očrtal odlični poznavalec ruske literature g. dr. Preobraženski. — V ponedeljek, 23. novembra predava univer. profesor dr. Kidrič iz Ljubljane: Prešeren in politično, socijalno in kulturno vprašanje njegove dobe. Obsojeni »ljubitelj« kokoši. Mariborski mali kazenski senat je danes dopoldne obsodil 29 letnega viničarja Franca Pfeiferja iz Brebrovnika na 6 mesecev stro gega zapora hi na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je dne 31. maja t. 1. v Stanovem ukradel dvema posestnikoma sedem kokoši v vrednosti 148 dinarjev. Zavarovalnino je izvabil 43 letni posestnik Ferdinand Bogše iz Stare ceste od uprave lista »Domoljub« v Ljubljani. Dne 4. decembra leta 1935 je namreč poslal Bogše upravi omenjenega lista potrdilo, da mu je dne 25. novembra 1935 pogorela stanovanjska hiša. To potrdilo je opremil s ponarejenim podpisom župana in pečatom občine ter župnega urada. »Domoljub« je izplačal Bogšetu 1000 Din zavarovalnine. Dno 15. decembra pa je Bogše ponovno poslal »Domoljubu« potrdilo, in sicer za nekega posestnika Jožefa Ramšaka, češ, da mu je zgorelo gospodarsko poslopje. Tokrat pa ni imel sreče in tako je prišel Bogše danes dopoldne na zatožno klop tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer se je moral zagovarjati radi goljufije. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let. hteodM pkddim Sreda, 18. novembra: Zaprto. Četrtek, 19. novembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red B. Petek, 20. novembra: Zaprto. Sobota, 21. novembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Premiera. Shakespearejeva komedija »Ukročena trmoglavka« je delo, polno številnih duhovitih zapletljajev ter komičnih situacij, ki izredno zabavajo. Komedija splošno ugaja ter jo po-nove v četrtek, 19. trn. za red B. V soboto premiera operete »Baron Trenk«. Ta openeta •hrvatskega skladatelja zagrebške opere Srečka Albinija je na inozemskih odrih dosegla tako velik u-speli, kot nobeno domače delo pred njo in za njo. Delo je krasno zlasti v muzikalnem delu, nudi pevcem možnost popolnega razmaha ter zveni v orkestralnem partu izredno barvito. Vsebinsko se godi v Slavoniji ter na Dunaju sredi 18. sto-letja. Režijo vodi P. Rasberger. Huttume Mežke »Pred velikim upitnlchna«. Pod tem naslovom je izšla 37 strani obsegajoča brošura znanega javnega delavca Milenka Vidoviča v nakladi bibloteke »Uzgaja-telji« v Sarajevu. V tej brošuri se Vidovič peča z najvažnejšimi problemi sodobnega človeka. Skuša se pojasniti vzrok sedanje zmede in sedanjega stanja, v katerem se nahaja človeštvo. Čisto enostavno. »Vidiš očka, to violino sem si kar sam napravil!« »Ti si imeniten dečko... samo kje si pa dobil te strune?« »V klavirju, očka...!« CekSke K razdolžitvi kmeta. Na vprašanje mno gih poljedelcev, katerih dolgovi so urejeni z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, ali lahko pošljejo in komu denar, za odplačilo svojega dolga, tudi prej, dokler ne bo PAB določila letnih obrokov za vsakega dolžnika posebej, se obveščajo vsi dolžniki po tej uredbi, da lahko prvi obrok takoj plačajo PAB po začasnem obračunu (najmanj desetino svojega na polovico znižanega dolga, če dclg presega 25.000 Din). Dolžniki lahko takoj pošljejo PAB na račun odplačila tudi večji znesek ali pa plačajo celo ves dolg, banka bo pa, ko zbere podatke o tem, izvršila končni obračun. Kmečkim dolžnikom! Podpisana združenja denarnih zavodov v Dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih zavodov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščita po u-redbi o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. 9. 1936, da predlože čimpreje svojim zavodom-upnikom nova potrdila o tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker drugače denariv zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani agrarni banki. V zvezi s tem odklanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunavati kme čkih dolgov, zaradi pomanjkanja podatkov, katere jim morajo nuditi občinska potrdila. Lstešnji Leopoldov sejem v Gor. Rad- xcnš je radi lepega vremena privabil mno go ljudi od blizu in daleč ter je bil obisk celo večji od lanskega, vendar pa so bile radi hude krize kupčije mnogo slabše od onih prejšnjih let. Slaba vinska letina ni dala onega zaslužka, da bi si mogli revni viničarji in delavci nabaviti potrebščine za zimo, tako da čakajo v veliki bedi bližajočo se hudo zimo. Vsakdo se je omejeval pri nakupu le na najpotrebnejšo in najcenejšo robo. Kramarjev je bilo rekordno število 346, vendar isti niso prišli na svoj račun. Od živine je bilo prignanih 77 konjev in kobil ter komaj 68 glav goveje živine, od katerih pa je bilo prodanih komaj 24 glav. Bizjak, da mu ni zmanjkalo tu pa tam besedilo. Sicer ga poznamo kot izbornega komika (če samo hoče). Težko je povedati, ali je bila s. Klemenčičeva boljša kot igralka, ali kot pevka. Glavno vlogo je odigrala imenitno. Vsa čast tudi ostalim igralcem in pevkam. — Končno moram omeniti rodbino Klemenčičevo. Oče je bil pri blagajni, mati suflerka, hči pa na odru. Cast in priznanje za vzorno požrtvovalnost! V dobi egoizma in pomanjkanja čuta do lepega, plemenitega in idealnega, treba čestitati redkim in idealnim delavcem. Le tako naprej! Narod bo znal ceniti vaš trud in vas bo nagradil z obiskom. Lep lovorjev venec, ki ga je dobil br. Lintner, in cvetlice, ki so jih dobili ostali igralci, naj bodo v spomin na lepo uspelo prireditev, pa tudi v opomin, da vas hvaležni poslušalci želijo videti čimpreje zopet na odru. Zdravo! — Hvaležni gledalec. V Maribor it, cine IS. XI. 1936 ■MMKBBESa£S3ir'',» in tudi nekaj izrednih predavateljev. Šola bo trajala 5 mesecev. Kako veliko jc zanimanje za to šolo priča število prijavljenih, ki presega že sedaj število 35. V nedeljo je bila šola otvorjena. Vse navzoče je pozdravil vodja šole, g. Ter-čak, ki je v jedernatih besedah obrazložil pomen šole za mejo. Spregovoril je še župan g. Te mik, ki je zagotovil, da bo občina vedno podpirala to važno ustanovo. Obrtna šola. Te dni se prične redni pouk na tukajšnji obrtno-trgovski nadaljevalni šoli, ki je sedaj eno leto spala in so bili marenberški vajenci brez strokovnega pouka. Novi šolski upravitelj g. Tomažič je tudi to zadevo uredil, tako da bo sedaj tudi ta šola redno poslovala. Ne pozabi naročnine! Houice g Občinska revizija. Pri občini Veržej je bila pretekli teden izvršena po banovinskem revizorju revizija, ki je ugotovila, da je bilo poslovanje sedanje uprave pravilno, le župan ne bi smel občinske pisarne sam pobeliti. Do kake razrešitve še ni prišlo. Sicer pa so za 6. decembra razpisane volitve. Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Ljutomeru sporoča, da bo v nedeljo 22. t. m. popisovanje vseh članov in članic, kakor tudi nečlanov, radi zamenjave članskih knjižic z novimi in vodenja statistike. Vsak naj prinese s seboj znesek 4 Din ali pa doprsno sliko. Vodnikove knjige so prišle in jih naj člani čknprej dvignejo. Lahko istočasno poravnajo članarino za drugo leto. Odbor lahkoatletskih sodnikov, službeno. V četrtek 19. t. m. ob 19.30 bo pri »Orlu« važna seja, ki je obvezna za vse lahkoatletske sodnike. Seje naj se udeleže tudi opolnomočeni delegati klubov. Radi važnosti dnevnega reda pridite vsi in točno! JHufske smm »On ?n njegova sestra...« Aha, že zopet kak škandal v tej »republiki«. — Tokrat ne bo nič! Gre namreč za veseloigro s petjem, katero je vprizoril dramski odsek Sokolskega društva na Pobrežju v nedeljo 15. t. m. Nebo se je kar zarotilo in pošiljalo neprenehoma svoj »blagoslov«. Skoraj bi se bil vrnil nazaj proti mestu, prepričan, da v takem vremenu ne pride iz hiše živ krst. Tam pod kaznilnico sem izgubil v blatu galoše (bile so namreč za nekaj številk prevelike ...) in jo mahnil naprej kljub umazani brozgi, ki se je valila proti Dravi. Pa je pobrežki svet svojevrsten, ki ga bo treba še preučiti. Na veliko zadovoljstvo prirediteljev se je namreč napolnila Reneljeva dvorana do zadnjega kotička. — Igro je mestoma kraju primerno preuredil neutrudljivi režiser br. Lintner, ki je vodil tudi orkester. Sodelovanje občinstva z igralci je bilo imenitno; saj so slišali marsikatero pristno pobrežko! — Brat Mihelič v vlogi barona je bil naravnost odličen. Mnogo boljši bi bil br. Iz odvetniške službe. Odvetniški izpit je napravil ptujski domačin g. Janko Šegula. Požar. V vinski kleti posestnika Franca Pridi v Plajnskem, občina Majšperk, je iz neznanega razloga izbruhnil požar, ki se je razširil še na v bližini stoječo stiskalnico in oba objekta upepelil. Zgorelo je precej sodov in vina. Škoda se ceni na 10.000 Din. Uboj pri Sv. Lovrencu v Sl. gor. Preteklo nedeljo je nastal pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah med fanti pretep, katerega posledica je, da je dobil 23 letni Franc Njivar z nožem v trebuh smrtnonosmo poškodbo, da je v nekaj trenutkih izdihnil. Storilec 21 letni Franc Čuš se je javil o-rožnikom, ki so ga oddali v zapore sres-kega sodišča v Ptuju. Kino. V sredo 18. in v četrtek 19. tm. se predvaja film »Kurtizana«. V soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. pa je na vrsti film »Mladost Kraljice«. mmm ZahvaBa Oh težki izgubi našega ljubljenega in predobrega soproga, očeta in brata LOJZETA IVANO VNA železniškega zvaničnika izrekamo tem potom najtopleišo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, za krasne vence in darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovniku, ^pevskim društvom „Jadran“ in „Kriiato kolo“ za ganljivo petje, gg. Nateku, Žiberni, Sosiču in Ribariču za poslovilne besede, pokojnikovim stanovskim tovarišem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojn ka v tako polnem ševilu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam stali ob strani v pretežkih urah, posebno gg. Okretiču, Pavličiču, Ritonji in Žvabu, naša iskrena in topla zahvala. 5777 t Žalujoča roobina BHH Mali oglasi Razno UGODNA PRILIKA! Sodnijska prodaja lepih stav-bišč in novozidane hiše na Ptujski cesti, (parcela od ca. Din 2300— naprej, Tezno, Dobrava, bo dne 23. novembra ob 11. uri pri sodišču Ma ribor. soba 11. Bližnje podatke dobite pri dr. Slokarju, odvetniku, Maribor, ali Tezno, Ptujska 97. 5587 Benaerievo Mvue Otvoritev kmetsko nadaljevalne šole v Marenbergu. Končno se je uresničila dolgoletna želja inarenberških in okoliških kmetov, da se ustanovi kmetsko nadaljevalna šola za kmetsko mladino, ki bi se po šolski izobrazbi še naprej izobraževala v kmetijski, živinorejski, sadjarski in drugih važnih panogali. Letos je vzel v roke vso zadevo učitelj g. Ter-čak, ki je sklical sestanek kmetov in drugih ter se je končno sestavil odbor, ki je določil g. Tcrčaka za vodjo kmetijsko nadaljevalne šole. Pri izdelavi načrta je sodeloval tudi novi šolski upravitelj g. Tomažič, ki je s svojim bogatim znanjem mnogo pripomogel k realizaciji načrta, Poleg omenjenih bodo na šoli še poučevali: učitelj Kolar Vilko, ekonom Mravljak Ivan in kaplan g. Duh kot redni prinaša 'laribot. Gosposka 14 Stanovante SOBO IN KUHINJO za Din 220,— oddam. Bol-fenkova 7. Nova vas, 5772 LEPO STANOVANJE oddam takoj. Studenci, Ciril-Mctodova 17. nasproti pošte. 5770 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Studenci, Fran-kopanova 4. 5775 Službo dobi DEKLE za vsa hišna dala, ki zna kuhati iščem za malo družino v Zagrebu, Špedicija Stevo Tončič, Maribor. Meljska 12. 5769 Poskusite našo novo kovififf m Z.ANDERLE (DflRIBOR GOSPOSKA UL.20 PRVOVRSTNI S anovski premog (jak 500o kalorij, brez žlindre in smradu), dostavljam na dom vsako količino 100 kg od Din 32.—. Maribor, Kopališka ul. 10. Tel, 27-14, nasproti mestnega kopališča. 521S Zgublieno ROKAVICA USNJATA se jo zgubila. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Večernika«. 5776 Sobo odda SOBO opremljeno, lepo sončno, s posebnim vhodom oddam s decembrom stalnemu nameščencu. Stritarjeva ul. 5-1. ___________5771 ______ OPREMLJEN KABINET z vso oskrbo oddam. Nas’ov v upravi lista. 5768 SOSTANOVALCA sprejmsm na hrano in stat«'' vanle. Dr. Krekova ulica 2, Studenci, 5766 „WEKA“ MARIBOR samo kemično čiščeno perje in puh po vseh cenah. Kupujte svoje 550* drebščine pri naših inserenhhI i tB&UtskUM UtŽStoSA V š&iHtoM£& 60 Juarez, oboževani voditelj mehiškega naroda, postane zmagovalec, neomejen gospodar Mehike. In vendar je Juarez ravno tiste dni obhajal 601etnico svojega rojstva. Toda tudi doba njegove vlade je kratka. Po štirih letih je tudi 011 med mrtvimi. Toda borba za oblast se v nesrečni Mehiki tudi po njegovi smrti z vso neizprosnostjo nadaljuje. Uboga Mehika... Za Šarloto Maksimilijan še živi. Poraz Avstrije v vojni s Prusijo leta 1866 in mehiški dogodki so bili hud mo-'raiičen udarec za avstrijsko vladavino in zlasti za nesposobnega cesarja Franca Jožefa. Francija pa je izgubila svoj dominanten položaj v svetovni politiki. Ob liku Napoleona III. se pojavlja podoba nove sile: Bismarck, tipični predstavnik pruskega junkerstva. Središče sveta... Napoleon III. je bil, kakor vsi diktatorji, velik oboževalec Julija Cesarja. Ravno v tem času piše neko študijo o svojem idealu. Rimski cesarji so njegov ideal, katerim sledi tudi v teh dneh hudih preizkušenj in porazov. Leta 1867 je v Parizu prva svetovna razstava. Ta velika razstava je delo Napoleona III. Četudi je Pariz za nekaj let prenehal biti izključno središče evropske politike, privablja vendarle čar te svetovne razsta- ve tisoče in tisoče pripadnikov najrazličnejših držav, da prihajajo občudovat to kulturno civilizacijsko središče sveta. Pariz se zabava. Napoleon III. je dal Parizu novo lice. Ta veličastni Pariz, ki ga občuduje ves svet, je delo Napoleona III. Njegov minister Hausmann podira in ruši vse stare pariške četrti, odpira nove perspektive ter gradi veličastne bulvarje. Svetovna razstava pa je kakor krona preobrazbe Pariza. Sedaj je ustvarjeno nekaj, česar svet še ni videl. Pariz in z njim vsi, ki so ga prihajali občudovat, živi v zabavi, v slavi, razkošju, veselju, užitkih, v razmahu bogastva in luksuza. V to prelepo mesto ob Saini prihajajo vsi vladarji in knezi Evrope. Cilj, ki si ga je stavil Napoleon III., je dosežen. Pariz se razživlja v blesku svoje lepote. Celo ruski car in pruski kralj prideta semkaj, da si ogledata čudo sveta. Toda glavno je vendarle zabava. Vpr1' zarjajo se Offenbachove operete. Nikdo ne vidi v njih prikrite politične satire in persiflaše na kroniko Napoleonovi dvora. Redki so, ki vidijo v Zeusu »Or* feja v podzemlju«, karikaturo same£a Napoleona. Pariz pleše v ritmu Straussovih valcerjev. Vsa pariška poslaništvi so se pretvorila v ogromna plesišča. Toda po Parizu ničesar ne vedo 0 tem, da je Maksimilijan ujet. Malokdo 'f Parizu kakor tudi na Dunaju veruje. je Maksimilijanov položaj zelo resen i11 da bi mogel užaljeni ponos mehiškež3 naroda terjati Maksimilijanovo glavo-Kolikor pa jih je, ki vendarle računajo z resnostjo položaja, v katerem se ;,e znašel Maksimilijan. Vsi ti računajo u\ polagajo vse svoje nade v uspeh intsr' vencije Združenih držaja ameriških. (Dalje sledi ) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru