£\a\édJ
SlORf
7

ZELEZAR
Leto X. — St. 3
25. marca 1971
PROIZVODNJA V FEBRUARJU
V februarju smo dosegli 7,1 % letnega plana proizvodnje. Operativni plan je bil presežen s 4,4 %. Pod operativnim planom so ostali surovi in obdelani valji. V kumulativi ostajajo pod letnim planom proizvodi valjarne II, surovi valji in kokile. V valjarni II nastopajo težave poizkusnega obratovanja, katere znižujejo proizvodnjo. Pri kokilah je v vložku
narastel odstotek grodlja na 68, zaradi pomanjkanja zlomnine, kar bo občutno zvišalo stroške (plan predvideva 50 %). V livarni II so v februarju delali samo z eno polno posado, ker manjka naročil zlasti za strojno formanje Narašča jim proizvodnja strojne litine in upada proizvodnja nodu-larne litine, kar bo negativno vplivalo na finančni rezultat o-brata.
V NOVIH POGOJIH
Z namenom, da bi analizirali izvrševanje sklepov druge in tretje konference osnovne organizacije Zveze komunistov tovarne, je sekretariat osnovne organizacije sklical sejo političnega aktiva tovarne. V obširni razpravi po teh vprašanjih je bilo izrečenih celo vrsto koristnih misli, ki naj bi služile kot smernice za bodoče delo. Dnevni red je obsegal pregled izvršitve sklepov ter vlogo družbenopolitičnih faktorjev v sedanjem obdobju izvajanja stabilizacijskih ukrepov.
V uvodni besedi je sekretar osnovne organizacije tov. Lončarič Jože podal smernice za razpravo ter dejal, da je bilo v prvem sklepu tretje konference jasno nakazano glede izkoriščanja tehničnih kapacitet na osnovi srednjeročnega programa. V zvezi s tem, da je potrebno nujno zagotoviti konceptno jasnost in odprtost pri rekonstrukciji naših obratov. V zvezi s tem je glavni direktor tov. Tugomer Voga dal naslednje pojsanilo: podjetje ima izdelan srednjeročni program, ki zajema nadaljevanje rekonstrukcij in investicij v teku, to je po 47. natečaju in v samem srednjeročnem programu po zaokrožitvi kapacitet. Srednjeročni program je usklajen znotraj Združenega podjetja slovenskih železarn. V njem je nakazana koncepcija razvoja. tako posameznega podjetja kot združenega podjetja kot celote, pri čemer pa še ni rešeno vprašanje financiranja. Srednjeročni program našega podjetja je bil v razpravi in je bil pozneje tudi dopolnjen s programom stanovanjske izgradnje in družbenega standarda. Ta izhodišča so bila potrjena po delavskem svetu tovarne in v Združenem podjetju slovenskih železarn. Za realizacijo srednjeročnega programa je zadolžen direktor s svojimi službami — strokovne službe — katere morajo v orientaciji svojega dela izhajati iz teh izhodišč, kakor tudi tehnično operativno vodstvo podjetja skupno z razvojnim oddelkom. Izvajanje srednjeročnega programa je torej kompleksna in zelo obsežna naloga in se zato obseg dela in stopnja odgovornosti opravi v zvezi z realizacijo vsakega objekta.
Na pripombo inž. Pipana iz razvojnega oddelka, da kljub temu, da je bil srednjeročni program v razpravi, v samoupravnih organih v razvojnem oddelku o njem niso razpravljali, je tovariš sekretar odgovoril, da je bilo možnosti za te razprave dovolj, saj je bil srednjeročni program točka razprave na konferenci ZK, objavljen pa je bil v izvlečkih tudi v Štorskem železarju.
Tehnični direktor dipl. inž. Milko Starc je poudaril, da je bil ta sklep najvažnejši, o katerih je razpravljala konferenca. V svoji razpravi je med drugim poudaril, da smo s stabilizacijskimi ukrepi med tremi železarnami najbolj
prizadeti mi glede na to, da sta železarni Jesenice in Ravne že na koncu investicij. Govoril je tudi o pomanjkanju sredstev ter v zvezi s tem dejal, da bo potrebno temeljito razmisliti, katerim objektom je dati prednost. Zavzemal se je za pospešeno dokončanje nove valjarne, kakor tudi rekonstrukcijo livarne I. Zakasnitev investicijske izgradnje nas prizadene najbolj zaradi tega, ker nas je zatekla v najtežjih časih. Predvsem bo treba usmerjati sredstva tja, kjer se bodo v najkrajšem roku vračala oziroma ustvarjala akumulacijo. V zvezi s tem je poudaril tudi, da se sedanje naprave in agregati, ki so na razpolago polno izkoriščene. Potrditev je v družbenem planu za letošnje leto, v katerem so obstoječi zastareli obrati maksimalno angažirani. Eventualne rezerve so še v novi livarni, predvsem v velikoserijski proizvodnji. V nadaljnji razpravi se je zavzel za čim večjo finalizacijo proizvodnje, ker je to edina rešitev za slovenske železarne. Vendar je to vprašanje premalo obdelano v srednjeročnem programu, kar pa ne more biti ovira, da ne bi usmerili svojih sil v to smer.
Vodja kovinskega sklopa dipl. inž. Barborič Janez je v svoji razpravi med drugim opozoril na to, da smo glede angažiranja prostih in neprostih sredstev prišli do kritične meje. Ker nimamo od zunaj pričakovati pomoči, bo potrebno široko fronto investicij zožiti, ker nam že sicer primanjkuje sredstev za vzdrževanje tekočih kapacitet.
Na drugi sklep, ki je zahteval dosego polnega izkoriščanja kapacitet precizno definiranje nosilcev akcij, dosledno odgovornost vodstvenih kadrov in uvajanje moderne organizacije delitve dela, je glavni direktor dal naslednji odgovor:
Skrb za moderno organizacijo dela in delitve dela je naložena v organizacijskem projektu in se postopoma že izvaja. Pripomniti je, da imamo za izpeljavo najbolj učinkovite organizacije in za izvajanje sodobnih metod dela pomanjkanje strokovnega kvalitetnega kadra. Koriščenje kapacitet oziroma izračun kapacitet za plavž, jeklarno in valjarno je izdelan v posebni študiji Združenja jugoslovanskih železarn in se teh kapacitet pridržujemo pri plani-
ranju. Težje je ugotoviti objektivne kapacitete v livarski dejavnosti z ozirom na dokaj razsežen program.
Tehnični direktor je v zvezi s tem dejal, da bo potrebno na tem področju več narediti ter da bo potrebno stopnjo osebne odgovornosti postaviti na tisto mesto, kamor spada. Samoupravni sistem zahteva v železarni disciplino in to tako imenovano tehnološko disciplino, ki jo lahko ovrednotimo z vojaško disciplino. Verjetno smo tu tudi malo krivi. Nihče nam ni prepovedal, da moramo imeti disciplino v tovarni, nismo popustljivi, pa tudi naša insistenca v okviru samoupravnih organov je podvržena familijarnosti. To smo občutili, ko je kljub temu, da je dal tehnični direktor in obrato-vodja ter disciplinska komisija mnenje, da dotični ne spada v tovarno, je z glasovanjem kljub vsemu ostal v podjetju. V tovarni moramo vzpostaviti določen red, saj pisana proizvodnja v Štorah ne prenese »vragolij«.
V prihodnje bo treba konkretno zadolžiti operativo za proizvodnjo, za izplene, za izmečke, za izkoriščanje kapacitet in za produktivnosti dela ter pričeti s kampanjo za zmanjšanje delovne sile. Te zadolžitve ne bodo veljale samo za proizvodnjo, temveč tudi za vse ostale službe. Stopnja odgovornosti je pri nas vse premalo poudarjena. V nadaljnji razpravi je govoril še o težavah pri vzdrževanju tehnološke discipline z ozirom na lokacijo in obseg posameznih obratov, predvsem novih.
Tovariš Žmahar je navzoče seznanil s tem, da je o teh stvareh razpravljal tudi ekonomsko-po-slovni odbor, ki je na predlog glavnega in tehničnega direktorja nakazal naloge v zvezi s tem.
Član sekretariata osnovne organizacije tovariš Škorjanc Leopold je poudaril, da je bilo to vprašanje že velikokrat obravnavano, vendar se sklepi vse premalo in nedosledno izvajajo. Mnenja je, da (Nadaljevanje na 2. strani)
V NOVIH POGOJIH
(Nadaljevanje s 1. strani) je treba k tem vprašanjem konkretno pristopiti, da se bo tehnološka disciplina utrdila.
Tovariš Markovič, direktor kadrovskega sektorja pa je dejal, da noben zakon ni učinkovit, če nima sankcij. Tako je tudi z našo disciplino. Sklep lahko sprejmemo, če pa pri tem stališča niso po organih upravljanja sprejeta in se dosledno ne izvajajo, je jasno, da niso učinkovita.
V nadaljnji razpravi so bili obravnavani sklepi konference ZK. K šestemu sklepu, ki zadeva kadrovsko politiko je bilo podano naslednje pojasnilo: skladno s postavljenimi cilji našega nadaljnjega tehnološkega razvoja smo zbrali podatke za izdelavo dolgoročnega plana kadrov za posamezna področja usmeritve. Plan pa bo lahko izdelan v roku enega meseca v grobem in sicer predvsem za kader s potrebno strokovno izobrazbo srednje, višje in visoke šole. Dejansko predvidene detajlne potrebe pa bodo lahko u-gotovljene na osnovi predvidene sistematizacije delovnih mest. V teku so priprave za izdelavo štu-diije o sistematizaciji delovnih mest z zadolžitvijo oddelka za organizacijo dela. Kratkoročni plan je izdelan na osnovi sedanjih potreb in dodatkov iz Pravilnika oziroma kataloga delovnih mest. Pri celotnem tem delu si prizadevamo upoštevati načela o kadrovski politiki, sprejeti na delavskem svetu tovarne. Izdelana je inventura kadrov glede na odnose med
Uvodne misli je nakazal sekretar osnovne organizacije tovariš Lončarič Jože ter poudaril, da je potrebno na osnovi vsesplošnega stabilizacijskega programa, katerega sta sprejela zvezni izvršni svet in zvezna skupščina, izdelati lastne stabilizacijske programe. Pri tem naj bodo nosilci akcije, kar je predlog občinske konference ZK, predvsem komunisti in vodstvo podjetja. Pri izdelavi tega programa je potrebno upoštevati vse vrste vplivov, kot stroške, tržišče, delovno silo, tehnološko disciplino, nabave, zaloge itd. Sekretariat osnovne organizacije naj bi bil nosilec iniciativnih političnih priprav stabilizacijskega programa, ki naj bi bil pripravljen do konference Zveze komunistov.
Tehnični direktor dipl inž. Starc Milko je v svoji razpravi nakazal osnovne smernice, katere naj bi vseboval stabilizacijski program. .Težišče programa mora ležati na realizaciji zadolžitev zadanih v družbenem planu. V programu mora biti zajeta tudi obveza, da se uvoz pokrije z izvozom, pri čemer bo potrebno napore še povečati. Nadaljnji ukrep naj bi bila uvedba stroge discipline pri upo-
potrebo in dejansko strukturo. Odstopanja so predvsem v stopnjah šolske izobrazbe v posameznih smereh glede na sedanje zahteve delovnih mest. Tu delno odstopamo od postavljenega načela, da lahko napreduje le tisti, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje. To odstopanje delno nastaja zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem ekonomske in strojno tehnične smeri, pa tudi zato, ker so posamezniki z dolgoletno prakso in funkcionalnostnim izpopolnjevanjem, dokazali sposob-nostna napredovanja. Razlike v stopnjah so precejšnje, vendar gre pri tem za vprašanje realnih zahtev, kar pričakujemo od načrtovane sistematizacije delovnih mest. Pri izvajanju in uveljavljanju začrtane kadrovske politike se često srečujemo z novimi — dostikrat nepremagljivimi — težavami, ki so posledica nedoseganja planirane dinamike izgradnje. S tem nastopajo težave z ustrezno preskrbo s kadri, predvsem ob po-javah potreb. V zadnjih dveh letih krepko občutimo emigracijo kvalificiranega kadra v državah zahodne Evrope. Za ublažitev tega stanja smo pristopili k sistematičnemu izobraževanju in usposabljanju kadrov v okviru podjetja za delovna mesta in deficitarne poklice. Zavedamo se, da moramo v tej smeri še dosti napraviti. Funkcionalno izobraževanje zaposlenih se postopoma povečuje, izpopolniti pa je treba ta način, predvsem v podjetju, ker je izven podjetja zelo drago. Moč-
rabi finančnih sredstev, za kar je bila že postavljena komisija, ki naj bi s svojim delom zagotovila uvedbo najbolj stroge finančne discipline.
V	zvezi z inflatorno situacijo pri nas je potrebna revizija načrta investicijske dejavnosti, katere cilj naj bo predvsem v pravilni usmeritvi sredstev, oziroma določitvi prioritete posameznih objektov.
V	programu je potrebno upoštevati tudi možnosti zamenjave določenih vrst surovin v smislu zamenjave dražjih s cenejšimi, kar bo naloga predvsem tehničnega sektorja oziroma razvojnega oddelka. Program mora temeljiti na tistih ukrepih, ki zagotavljajo maksimalno akumulativnost. Dalje mora vsebovati ukrepe za zagotovitev tehnične in tehnološke discipline ter odgovornosti ne samo v proizvodnji, temveč tudi v ostalih službah. Izvajanje programa bo potrebno kontrolirati mesečno, oziroipa tromesečno.
V	razpravi, v kateri je sodelovalo več prisotnih, je bilo poudarjeno predvsem, da je treba takšen program izdelati čim prej, ter da bi ta program naj bil dodatek k družbenem planu.
no se je povečalo, kar tudi podpiramo, izredno izobraževanje izven podjetja. Smotrno in racionalno vlaganje sredstev v različne vrste oblikovanja kadra, ki naj ustreza zahtevam dela, je zelo koristno, zahteva pa tesnejše sodelovanje tako strokovnih služb, kot posameznikov.
Vsi Udeleženci razprave o tem vprašanju so poudarili pomembnost izobraževanja ter probleme, ki nastajajo v zvezi s tem.
V sedmem sklepu konference je bilo govora o osebnih dohodkih ter o oblikah stimulacije. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da se organizira v sklopu kadrovskega sektorja služba, ki bo stalno zasledovala sistem nagrajevanja.
Osnovni principi za izboljšanje družbenega standarda, ki so predmet devetega sklepa h kateremu je dal pojasnilo direktor splošnega sektorja tovariš Sotlar Stane, so naslednji:
Za stanovanjsko izgradnjo je v sprejetem družbenem planu določeno štiri procente od osebnih dohodkov s tem, da se odvajajo na stanovanjsko enoto in so izključno namenski. Poleg tega se iz tekočih sredstev izdvoji za stanovanjsko izgradnjo in ostali družbeni standard 1.000 din na zaposlenega. Iz teh sredstev bi se financirala izgradnja druge stolpnice na Lipi, ki mora biti predvidoma končana do konca tega leta. Drugi del sredstev pa je namenjen poravnavi obveznosti iz prejšnjih let, ter individualni izgradnji.
K desetemu sklepu pa je bilo podano naslednje pojasnilo: sprejet je bil statut Združenega podjetja, sprejet je bil statut in poslovnik tovarne, ki sta bila predvsem usmerjena v izvajanje 15. ustavnega amandmaja. Statut je prilagojen vsem zahtevam in možnostim tega amandmaja, vendar ga bo treba še izpopolnjevati, dopolnjevati ter v zvezi s tem razmejiti pristojnosti vseh organov upravljanja. Izkušnje tega kratkega obdobja kažejo, da se vsi novoizvoljeni organi upravljanja zavedajo vsebinskih in organizacijskih sprememb. Za utrjevanje dela organov upravljanja bo še nadalje potrebna skupna politična akcija predvsem v okviru Združenega podjetja. Ena najvažnejših nalog, tako družbeno političnih organov, predvsem pa sindikata,
kot vseh ostalih faktorjev, bo vspostavitev dela delovnih skupin, poiskati za njih pravo vsebino dela, kar bo pripomoglo še k večji aktivnosti vseh neposrednih proizvajalcev in upravljavcev. Nasploh je opaziti v delu samoupravnih organov kvaliteten premik, kar nedvomno vodi k poglobitvi vsebine neposrednih oblik samoupravljanja.
V	nadaljnji razpravi je bilo govora, o čemer sta razpravljala predvsem tovariš Štefančič Ivan in Haler Ferdo o prvih začetkih dela na področju neposrednih samoupravnih organov, to je delovnih skupin. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da je potrebno k temu vprašanju čimpreje pristopiti ter pričeti s sitematičnim delom.
Glede razvojne dejavnosti, katero obravnava 12. sklep je glavni direktor dal naslednjo obrazložitev :
Razvojna dejavnost je v sred-jeročnem planu Združenega podjetja obdelana za vsako podjetje ter je usklajena z razvojem specifičnih dejavnosti, vsakega podjetja; problemi pa, ki so skupni dvem ali vsem trem podjetjem, pa se obdelujejo skupaj. Obstoja tudi posebna skupina, ki v smislu skupne pogodbe med Združenim podjetjem in Železarno Sisak u-sklaja delo na tistih nalogah, za katere se zanimata Združeno podjetje in Sisak.
Sodelovanje metalurškega inštituta in posameznih tovarn Združenega podjetja se odvija na ta način, da se skupno določajo teme, ki jih bo Metalurški inštitut obdeloval. Pri tem se formirajo mešani teami ter izdela delovni program. Razvojna dejavnost je v Železarni usmerjena za vso osnovno dejavnost, v obrazložitvi so nadalje navedene posamezne naloge s tega področja.
Tehnični direktor ing. Starc Milko je k tej obrazložitvi dodal še to, da je program razvojne dejavnosti vsklajen s perspektivnim programom. Govoril je tudi o težavah, s katerimi se oddelek za razvoj še bori.
V	nadaljnji razpravi so bili obdelani sklepi druge konference, med katerimi je bil velik poudarek dan kadrovski problematiki ter v zvezi s tem razprava o stališčih zveze komunistov, sprejetih na občinski konferenci.
Dolgo pričakovana cevna pošta iz jeklarne v laboratorij je pričela
delati
Naše naloge
v stabilizacijskem programu
Na seji političnega aktiva, katerega je sklical sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov, je bilo v posebni točki dnevnega reda govora tudi o stabilizacijskih ukrepih ter o naši vlogi pri tem. V skrajšani obliki objavljamo povzetke iz razprave ter predloge oziroma stališča tega foruma v zvezi s tem vprašanjem.
NEPOSREDNO SAMOUPRAVLJANJE
DELOVNA SKUPINA
»Delovna skupina je skupina delavcev, ki deluje na ožjem delovnem področju ...,« je med drugim zapisano v 62. členu statuta Železarne Štore. »Sestanek delovne skupine je temeljna oblika obravnavanja vprašanj v zvezi s poslovanjem tovarne, predvsem tistih, o katerih delovna skupnost odloča z referendumom ali so jih organi upravljanja dali v javno razpravo. Poleg tega so sestanki delovnih skupin oblika konsultacije po vseh vprašanjih gospodarjenja in medsebojnih odnosov v enotah in tovarni kot celoti.«
In katera vprašanja ter probleme obravnavajo delovne skupine na svojih sestankih? Člen 64 statuta Železarne Štore pravi naslednje:
»Delovne skupine obravnavajo na sestankih predvsem:
—	proizvodne naloge skupine, medsebojne odnose in merila dela;
—	proizvodna vprašanja ter sprejem predlogov in mnenj o teh predlogih;
—	razpravlja o informacijah, ki so bistvenega pomena za delovno skupino obrata, enote ali tovarne;
—	oblikuje stališča ali predloge za delo v obratu, glede tehnolo V
ške in delovne discipline, delovnih pogojev in ostalih proizvodnih problemov;
—	postavlja vprašanja in sprejema informacije o delu organov upravljanja;
—	obravnava vsa vprašanja, ki jih organi samoupravljanja dajejo v javno razpravo, predvsem pa morajo obvezno razpravljati o statutu, vseh pravilnikih, programih razvoja in delitvi dohodka.«
In dolžnosti vodje delovne skupine? 66. člen statuta: »Vodja delovne skupine je dolžan:
—	sklicevati in voditi sestanke;
—	obveščati delovne skupine o vseh aktualnih vprašanjih. Posredovati informacije in dajati odgovore na vprašanja;
—	organizirati razpravo o vseh vprašanjih, ki so jih organi samoupravljanja dali v javno razpravo, in oblikovati stališča;
—	vsa stališča, ki jih skupina oblikuje, vse informacije in vprašanja, ki jih skupina želi, vpisati v zapisnik, katerega en izvod posreduje obratovodstvu, drugega pa tajništvu organov upravljanja;
—	opravljati vse zadeve, ki jih določa poslovnik o delu organov upravljanja.
»Rojevanje« delovne skupine v valjarni II
Potrebe o razvijanja samoupravljanja
V	statutu našega podjetja v členu 61 in še v nekaterih naslednjih je med drugim zapisano, da predstavlja »delovna skupina« o-snovno celico v samoupravnem mehanizmu podjetja. Vendarle pa je res tudi dejstvo, da delovne skupine kot resnično samoupravne skupnosti, preko katerih bi se naj slišala beseda slehernega posameznega člana našega kolektiva in preko katere bi naj delavec resnično sodeloval pri zboljševa-nju svojih lastnih pogojev dela in občega položaja delovne skupnosti kot celote, do pred nekaj meseci še niso delovale. Zapisano je: do pred nekaj meseci.
K oblikovanju in nastajanju delovnih skupin se ni pristopilo kampanjsko. Zato tudi niso bile ustanovljene povsod tam, kjer bi sicer naj bile. Nastale so le tam, kjer so delavci resnično čutili potrebo po stalne j šem dogovarjanju, po skupnem reševanju perečih problemov, če je to bilo v njihovi moči in podobno.
V	valjarni II so pred nekaj meseci sklicali sestanek vseh tamkaj zaposlenih delavcev. Priprava sestanka ni bila preobsežna in pričetek tega prvega razgovora tudi ne ravno slavnosten. Valjarna II je pričela poskusno obratovati in mnogo je bilo treba storiti, da bi bilo njeno delo uspešno. O tem, kaj je treba napraviti, da bi bilo delo čimprej kar najbolje organizirano, da bi bilo nezgod pri delu čim manj in poslovni uspeh čim večji — o terp so se pogovarjali. In pa seveda o tem, da je
treba še marsikaj napraviti, da bi se delovni pogoji delavcev izboljšali: manjkajo garderobe ipd.
Ni minilo dolgo in že so se sestali na drug razgovor: osrednje vprašanje so bile garderobe in u-mivalnice. Tretji razgovor je bil ponovno namenjen delu in usposabljanju za čim uspešnejše delo. Edini so si bili v tem, da le »delo ustvarja strokovnjaka«. Dogovorili so se za to, da bodo delali udarniško nekaj popoldnevov, da bi se tako najbolj izurili in pričeli uspešno poskusno obratovati. Pomembno pri tem je bilo to, da nihče ni manjkal in da so se udeležili tudi tisti iz najbolj oddaljenih krajev. Nekaj popoldnevov so delali, in to brezplačno. Prav gotovo je tudi to »izpopolnjevanje na delovnem mestu« prispevalo svoj delež dejstvu, da je delo valjarjev na najvišjem nivoju za te razmere.
Na zadnjem razgovoru, bil je 12. februarja letos, so govorili o dvoizmenskem delu. Analizirali so delo v eni izmeni in ugotovili možnosti in potrebe v zvezi z dvoizmenskim delom. Vsi so si bili enotni v tem, da je delovna in tehnološka disciplina na najvišjem možnem nivoju in da si vsak po svojih močeh prizadeva, da bi delo opravil kar najbolj kvalitetno.
Obenem so postavili tudi vprašanje prevozov na delo. Ugotovili so namreč, da prihajajo delavci prepozno na delo. Potrebno bi bilo, da bi avtobusi prispeli do Štor vsaj pol ure pred pričetkom dela.
Težave imajo tudi z umivanjem. Primanjkuje tople vode. Prav tako so težave z garderobnimi omarami, saj jih sploh nimajo, so pa nujno potrebne. In še vprašanje dodatnih prostorov valjarne II je aktualno: primanjkuje namreč sanitarij in podobnih prostorov.
Vprašanja torej, kakršna se pojavljajo tudi drugod, v drugih o-bratih. V valjarni II so ugotovili, da se morajo o njih skupno pogovoriti in pogovorili so se. Napak bi bilo zapisati, da so čez noč rešili vse probleme, ki so jih morili. Nekaj so jih pa vendarle. Še nekaj je pri tem važno: delavci vedo, da sami sebi režejo kruh, da sami sebi ustvarjajo življenjske pogoje. Boljšemu delu sledijo boljši življenjski pogoji. In nenazadnje: ne samo z delom lastnih rok, tudi z različnimi koristnimi predlogi, idejami, izboljšavami in podobnim lahko dosti pomagajo pri ustvarjanju delovnih pogojev tovarne.
Ta misel me je prešinila, ko sem poslušal besede Ferda HA-LERJA, asistenta proizvodnje, ki je tudi sklical vse te sestanke delavcev.
Ni skliceval teh razgovorov po uradni dolžnosti. Niti ni bil to sklep kakšnega sestanka ali zadolžitev po političnih organizacijah. Prav tako ni bila iniciativa vezana na delovno mesto, ki ga zaseda. Morda pa vendarle: kot so mu problemi, s katerimi se delavci soočajo, in možnosti, da jih lahko rešijo, dobro poznane. In prav dobro se zaveda, da je mogoče mnogo problemov uspešno rešiti le s skupnimi močmi.
»Pri organizaciji sestankov delovne skupine nas je vodila predvsem potreba po tem, da se čim-več ljudi vključi v proces samoupravnega odločanja. Pred nedavnim, zlasti v času uveljavljanja XV. ustavnega amandmaja, smo sicer z ustanovitvijo svetov enot pričeli izgrajevati novo samo-
upravno shemo, vendar pa je po mojem mnenju bila velika napaka v tem, da nismo razvijali tistih oblik samoupravljanja, po katerih bi sleherni neposredni proizvajalec v našem podjetju mogel povedati svoje mnenje o tej ali oni stvari... Sicer pa ne gre samo za probleme. Dosti je vprašanj, o katerih morajo odločati tpdi delavci sami in prepričani smo, da so takšni razgovori ali sestanki delovnih skupin trenutno najboljša pot, najboljši način.«
Govorili so o problemih, potrebah, govorili so tudi o željah. O skromnih željah, vendar ne vsak dan uresničljivih. Nekaj problemov so uspeli skupno rešiti na kraju samem, nekaj morda preko delavskega sveta tovarne, nekaj jih je pa še ostalo.
V statutu podjetja je zapisano, da vodi skupino delovodja. Da to ni v skladu s samoupravnimi načeli, govorijo nekateri. Seveda ni v skladu s temi načeli, če je vodja delovne skupine imenovan. Če pa ga delovni kolektiv izbere, potem je stvar seveda drugačna.
»Nismo razpisali volitev. Sodim, da je najbolje, če delovno skupino vcfdi organizator proizvodnje, saj je njemu delovni postopek dobro poznan, poznane so mu razmere, v katerih skupina dela, in sploh je v položaju, da lahko najuspešnejše vodi delo take skupine.«
In za konec še misel: prvi korak pri razvijanju »delovne skupine« je napravljen. Naj mu sledijo še drugi koraki v ostalih o-bratih. Naj vprašanja formalne narave nikar ne zavirajo njihovega uveljavljanja. Smo med redkimi, ki to obliko neposrednega resnično samoupravnega dogovarjanja in skupnega reševanja najrazličnejših vprašanj in nalog uvajamo. Ni dosti zgledov, želimo pa nekaj doseči. Zato naj vsakdo po svojih močeh prispeva svoj delež.
DELOVNA RAZMERJA
Te dni je v razpravi novi osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga je sestavila skupina predstavnikov vseh treh slovenskih železarn. Skupino je vodil sekretar generalne direkcije Združenega podjetja slovenske železarne, iur. Miha Potočnik.
Osnutek pravilnika je nov enoten samoupravni akt Združenega podjetja in dejansko predstavlja poenotenje kriterijev in meril o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi v celotnem podjetju, torej poleg direkcije še tovarna Jesenice, Ravne in Štore. Sedaj so kriteriji in merila različna v posameznih podjetjih.
Delavski svet tovarne se je sešel na svoje VI. zasedanje 25. februarja letos. Obravnaval je zaključni račun za preteklo leto in ga v celoti potrdil.
Obravnaval je tudi predloge, ki jih je v zvezi z zaključnim računom posredoval Ekonomsko-po-slovni odbor. Glede na pogoje, v katerih se železarna nahaja, je trenutno najpomembnejša naloga celotnega kolektiva, da disciplinirano in po svojih najboljših močeh vloži maksimalne napore v uresničitev planskih postavk. Ob tem si je treba še posebej prizadevati izkoristiti vse razpoložljive kapacitete že aktiviranih obratov, tako npr. livarne specialne litine in v okviru možnosti livarne II. Letos bo treba doseči večje delovne učinke in zagotoviti varnejše delo.
Končati bo treba že začeto delo pri reorganizaciji sektorjev in služb, ob tem jasno opredeliti zadolžitve po posameznih delovnih mestih ter seveda poostriti osebno odgovornost.
Zahtevnejši proizvodni program, ki ga uvajamo, nujno zahteva večjo delovno in tehnološko disciplino, pri čemer je poudarjena vloga organizatorjev proizvodnje. V samem proizvodnem programu pa mora biti v največji možni meri prisotna finalizacija proizvodnje. V interesu podjetja kot celote in še posebej posameznih obratov je povečanje izvoza proizvodov 114. in 117. panoge, zlasti na konvertibilna tržišča.
Glede na precejšnjo iztrošenost skladov in osnovnih sredstev v nekaterih obratih je delavski svet sprejel sklep, da se je treba skrajno skrbno opredeljevati za nove investicije, ki so nujne za uspešno realizacijo tehnoloških postopkov oziroma za aktiviranje novozgrajenih obratov.
Delavski svet je tudi obravnaval in sprejel zaključna računa stanovanjsko-gradbene in gostinske enote z vsemi njunimi dodatki. Potrdil je tudi pravilnik o izplačevanju nadomestil osebnega dohodka za prvih trideset dni nezmožnosti za delo zaradi bolezni, nezgode pri delu, na poti na delo ali z dela ter poklicnih bolezni.
Ekonomsko-poslovni odbor je
na svoji seji 24. februarja t. 1. sprejel med drugim tudi sklep o ustanovitvi komisije za revizijo
Osnutek urejuje osnovne kriterije, podrobna določila bodo še vedno urejevale posamezne tovarne s svojimi pravilniki. Pravilnik posamezne tovarne pa bo moral izhajati iz teh osnovnih določil in kriterijev, ki jih nobena tovarna ne bo smela spremeniti, seveda, ko bo pravilnik sprejet. Osnutek je sedaj dan v razpravo, ki lahko prenese določene spremembe ali dopolnitve.
V tem sestavku želim seznaniti člane naše tovarne o glavni vsebini predloga pravilnika z namenom, da bi informacija pripomogla k aktivnejši in čim širši razpravi.
sedaj veljavnega pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za o-sebne dohodke, ki mora v šestih mesecih opraviti svoje delo in poročati ekonomsko-poslovnemu odboru.
Potrdil je poročilo o inventurnem popisu za leto 1970 in sklenil, da je treba s posebnim akcijskim programom dopolniti predpise o organiziranem delu v zvezi z o-snovnimi sredstvi, preveriti pa je treba tudi strokovno znanje skrbnikov osnovnih sredstev.
Potrdil je tudi poročilo o popisu terjatev in obveznosti na dan 31. decembra 1970 s tem, da se terjatve proti Kreuh Viliju, Jankovič Nenadu ter Panič Ahmedu odpišejo kot neizterljive.
Odbor bo vsak mesec tudi odobraval predlog o višini finančnih sredstev, ki jih izplačuje tovarna Gostinski enoti za potrebe toplega obroka. Sklenil je tudi, da se brez njegovega pristanka ne sme izvršiti nobeno prelivanje sredstev iz sklada skupne porabe vse dotlej, dokler se ustrezno ne menja delitev stroškov med posamezniki in tovarno.
Sklenil je še, da mora ekonomsko-poslovni odbor v bodoče o-bravnavati in odobravati cenike za Gostinsko enoto.
Na naslednji seji dne 2. marca t. 1. je ekonomsko-poslovni odbor obravnaval še naslednja vprašanja:
—	potrdil je plan proizvodnje za marec, program nove proizvodnje in osvajanja ter plan fakturirane in plačane realizacije;
—	razpravljal in odobril je nadure za marec, izjemoma pa tudi še za januar in februar. V zvezi z nadurnim delom je sklenil o stvari še enkrat temeljito razpravljati in zavzeti dokončno stališče, saj meni, da bi bilo treba najti za uresničitev delovnih nalog druge rešitve.
—	obravnaval in odobril je program namenskega vročanja pri nekaterih bankah ter imenoval podpisnike;
—	v zvezi s stalnimi prometnimi nesrečami na relaciji Štore I— Štore II je sklenil zahtevati od prometne službe, da vsa pomembnejša mesta oziroma prehode na cesti, ki so namenjeni javnemu prometu, opremi z ustreznimi o-pozorilnimi znaki. Tako se bodo zmanjšali zahtevki za povračilo škode, nastale na teh prehodih.
— tj —
Celoten pravilnik je sestavljen iz desetih poglavij.
Uvodno poglavje govori o vsebini pravilnika in splošnih določbah.
Drugo poglavje obravnava preizkus znanja in poskusno delo in
v glavnem določa, da se, če je le mogoče ugotovi sposobnost kandidata za sklenitev delovnega razmerja s preizkusom znanja pred odločitvijo o sklenitvi delovnega razmerja. Preizkus znanja pa ne vključuje poskusnega dela, če je tako določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Poskusno delo lahko traja le toliko časa, da se ugotovi sposobnost, a največ 6 mesecev. Poskusno delo spremlja in nadzoruje 3-članska komisija, ki sposobnost kandidata tudi ocenjuje. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe kot jo ima kandidat. V kolikor komisija oceni sposobnost z negativno oceno, preneha ocenjenemu delovno razmerje.
Tretje poglavje obravnava delo za določen čas. Praviloma je delovno razmerje za nedoločen čas. Za določen čas se sklene delovno razmerje le izjemoma za dela, ki trajajo po svoji naravi za določe-
no dobo, in sicer: delo v počiR niških domovih, trenutno povečanje nekega dela, za nadomestitev odsotnega delavca in ob sprejemu pri neustreznih pogojih ob razpisu.
Razporeditev na drugo delovno
mesto obravnava naslednje poglavje. Vsebina tega poglavja je, da je vsak, ki ustreza stopnji šolske izobrazbe in poklicu, lahko razporejen na drugo delovno mesto, če to ustreza nemotenemu procesu dela, ali če to zahteva reorganizacija. Delavec, proti razporeditvi lahko ugovarja, vendar ugovor ne zadrži izvršitve sklepa o premestitvi oz. razporeditvi. Osnutek tudi predvideva, da delavci z več kot 20-letno delovno dobo ter več kakor 50 let starosti ob premestitvi obdržijo enako o-snovo za osebni dohodek kot so ga imeli pred premestitvijo, ki so nastale kot posledica objektivnih okoliščin (ukinitev delovnega mesta, reorganizacija itd.).
V izjemnih okoliščinah se delavca lahko razporedi na drugo delovno mesto, kjer se zahteva nižja stopnja izobrazbe kot jo delavec ima, vendar le za toliko časa, kot trajajo take okoliščine (višja sila).
(Nadaljevanje na 5. strani)
Radnički sa vet i Odbor za proslavu dvadeset pet godina od osnivanja i dvadeset godina od kako Fabrika gumarskih mašina i livnica u Kačarevu nosi naziv „MILAN PREMASUNAC" uručuje ovu
DIPLOMI
" ŽELEZARNA " STORE
u znak zahvalnosti i priznanja za višegodišnju poslovnu i drugarsku saradnju
U Kačarevu, 29. novembra 1970. godine
Predsednik RADNIČKOG SAVET A
6
Priznanje za dobro poslovno sodelovanje
Predsednik
ODBORA ZA PROSLAV
'M.
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELOVNA RAZMERJA
(Nadaljevanje s 4. strani)
Delavcu, ki se ne podredi sklepu o razporeditvi, oz. premestitvi, preneha delovno razmerje samovoljno. Pri razporejanju morajo pristojne osebe upoštevati zakonska določila o razporeditvi žena in mladine na ustrezna delovna mesta.
Zanimivo je poglavje o letnih dopustih, ker predvideva povsem
drugačen način določanja dolžine dopustov, kot ga imamo sedaj. Menjajo se kriteriji, oz. pogoji za število dni rednega letnega dopusta ter prav tako izrednega plačanega in neplačanega dopusta.
Predlog kriterijev za odmero rednega letnega dopusta je povzet iz železarne Ravne in Jesenic in je prikazan v naslednji tabeli:
DELOVNA DOBA LETA
Težavnostne
stopnje	5	10	15	20	25	30 nad 30
I.	16	18	20
II.	15	17	19
III.	14	16	18
Uvrstitev v težavnostne stopnje opravi vsaka tovarna zase, glede na pogoje in težino dela na delovnem mestu. Najbolj zahtevna stopnja je I., najmanj zahtevna pa je III.
Predlagano je, da se k tako izračunanemu dopustu doda še nekaj dni za delovno dobo v podjetju in sicer: za delovno dobo do 10 let 1 dan, od 10—15 let 2 dni, od 15—20 let 3 dni in nad 20 let 4 dni.
Dodatno število dni je predlagano še za delovne in vojaške invalide, odvisno od stopnje invalidnosti od 1 do 3 dni. Dodatni dopust je predviden tudi za udeležence NOB in glede na tako vključitev od 4 do 1 dneva.
Osnutek vsebuje tudi zakonsko določilo, da delavcem, ki še niso dopolnili 18 let starosti, pripada dodatno 7 dni dopusta, če izpolnjujejo pogoje. Pogoji za dopust pa so ostali nespremenjeni, tj. 11 mesecev neprekinjenega delovnega razmerja. Ostala določila so enaka sedanjim tako glede odobritve in koriščenja dopusta. Samovolja pri koriščenju dopusta predstavlja kršitev delovnega reda in neopravičeni izostanek z dela.
Predlagani način določitve trajanja dopusta predstavlja v povprečju povečanje števila dopusta za 1 dan, vendar bodo pri posamezniku nastale obojestranske spremembe.
Izredno plačane . odsotnosti o-bravnava 6. poglavje v osnutku. Zakonsko določilo predvideva do 7 dni v koledarskem letu in to je povzel tudi pravilnik, določa pa, da v naslednjih primerih: zaradi smrti ožjih sorodnikov do 3 dni, ostalih sorodnikov 1 dan, za sklenitev zakonske zveze 2 dni, za rojstvo otroka 1 dan, za selitev v družinsko stanovanje 1 dan, v slučaju elementarne nezgode 3 dni, za krvodajalce do 8 ur ter do 3 dni v drugih primerih, ki jih določa statut vsake posamezne tovarne.
Sedmo poglavje obravnava neplačane dopuste in predvideva, da je mogoče določiti do največ 30 dni dopusta, če s tako odsotnostjo ne nastanejo posebne motnje v proizvodnji in pri drugem delu. Neplačano odsotnost naj bi bilo mogoče odobriti predvsem v naslednjih primerih: delo v družbeno političnih organizacijah, udeležba na prostovoljni delovni akciji, za nego bolnega družinskega člana, za strokovno pomoč drugih organizacij, če za to zaprosijo, za
22	24	26	30
21	23	25	30
20	22	24	30
izredni	individualni		študij,
druge zasebne opravke in potovanja. Le v izjemnih primerih se lahko odobri tudi več kot 30 dni, kar presodi organ upravljanja v podjetju.
Za prenehanje dela v podjetju
določa pravilnik potreben odpovedni rok. Kriteriji za dolžino odpovednega roka pa naj bo predvsem delovna doba in le delno stopnja izobrazbe kot irnamo v našem pravilniku. Predvideni kriteriji so naslednji: delovna doba do 5 let odpovedni rok 1 mesec, do 15 let — 2 meseca, do 30 let — 3 mesece in nad 30 let — 4 mesece. Delavcem na delovnih mestih, kjer se zahteva višja ali visoka šola se podaljša za 2 meseca.
Osnutek navaja dalje, da se delovna skupnost in delavec lahko sporazumeta za krajši odpovedni rok, če je to v obojestranskem 'interesu.
Poglavje o odgovornosti delavcev v delovni skupnosti je zelo obsežno in predvsem odloča: Dolžnost delavcev je, da na svojih delovnih mestih osebno in kar najbolj skrbno opravljajo svoje delo in svoj poklic kot dobri, skrbni gospodarji, da svoje delo organizirajo tako, da sam in skupaj z drugimi člani delovne skupnosti kar najbolj u-spešno opravljajo delovne naloge.
. Delavci, ki svojih dolžnosti ne opravljajo na način, kot bi jih morali opravljati glede na naravo in pomen uspešnega poslovanja Združenega podjetja, ali se ne ravnajo po navodilih neposrednih vodij oz. splošnih aktih Združenega podjetja, kršijo delovno dolžnost. Za kršitev delovnih dolžnosti so delavci odgovorni delovni skupnosti in se jim izrekajo ukrepi za njihovo kršitev.
Kršitve delovnih dolžnosti so v osnutku razdeljene v tri stopnje, in sicer: lažje, težje' in posebno hude kršitve. Lažje kršitve so navedene v 15 točkah in se zanje izreče opomin, predvsem za: zamujanje na delo in neopravičeno zapuščanje delovnega mesta, neekonomično koriščenje sredstev in delovnega časa, nepravočasno, netočno ali malomarno izvrševanje delovnih nalogov, če je s tem bila izvršena le manjša škoda, nepravilen odnos do sodelavcev, povzročanje nereda, enkratni neopravičeni izostanek z dela brez večje škode, nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, manjše tatvine, zasebno delo med delovnim časom, lažje kršitve samoupravnih aktov.
Med težje kršitve spadajo dejanja, ki so našteta v osnutku v 17 točkah. Sem spadajo vse gornje kršitve, ki imajo težje posledice ali se ponavljajo, med njimi tudi vsako prinašanje alkohola v podjetje, pitje ali pijanost med delovnim časom. Za te kršitve se praviloma izreče ukrep javnega opomina ali zadnjega opomina, v težjih primerih tudi izključitev iz delovne skupnosti.
Med posebno hude kršitve spadajo predvsem dejanja našteta tudi v 17 točkah, in sicer: zloraba položaja, povzročitev materialne škode v znesku nad 500 din, tatvine družbenega ali osebnega premoženja v podjetju, izdaja poslovne tajnosti podjetja, dajanje napačnih podatkov ali poneverjanje podatkov, ki lahko vplivajo na materialno stanje delavca, namerno kršenje zakonov ali drugih predpisov, oz. samoupravnih aktov, prilaščanje ali uporabljanje orodja, strojev in naprav ter materiala zaradi opravljanja nedovoljenega dela zase ali druge v večjem obsegu, povzročanje nereda v podjetju, večkratno ponavljanje lažje kršitve delovnega reda, neopravičeni izostanek daljši kot 2 dni, samovoljno prenehanje dela. Za kršitve navedene v teh točjtah, je predvidena izključitev iz delovne skupnosti.
V tem poglavju je naveden postopek za ugotavljanje kršitev, za izrekanje ukrepov in za izvršitev ukrepa. Za izrekanje ukrepov je
; pristojen organ upravljanja, ki ga določi vsaka tovarna v svojem pravilniku.
Uvedba in vodenje postopka zastara v 6 mesecih od dneva storjene kršitve, razen če ni z zakonom določen drugačen rok za kazenski pregon. Izrečeni ukrep se mora izvršiti v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti sklepa.
Deveto poglavje določa pogoje in postopek za odstranitev delavca z delovnega mesta in podjetja. Delavec je lahko odstranjen z delovnega mesta: če to zahtevajo sodelavci ožjega okolja zaradi izboljšanja delovnega vzdušja, če njegova prisotnost ogroža redni potek dela, če je storil težjo ali posebno hudo kršitev delovnih dolžnosti in če se ne podreja predpisom o varstvu pri delu ali s svojim delom namenoma zmanjšuje uspeh sodelavcev v skupini. Delavec je lahko odstranjen iz podjetja: če je proti njemu uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, če je zoper njega predlagan postopek za izključitev iz delovne skupnosti in če je bil zaloten pri posebno hudi kršitvi delovnih dolžnosti. Sklep o odstranitvi delavca z delovnega mesta na drugo delo sprejme vodja organizacijske enote, sklep o odstranitvi iz podjetja pa pristojni odbor.
V desetem poglavju pa osnutek obravnava končne in prehodne (Nadaljevanje na 7. strani/
C\£\C\CSGNG\GNGS0sCSC\CV^^
RAONtCKt SAVBT
FABRIKE VAGONA U KRAW6VU U CAST 35-GODtŠNvttCE FABRIKE I EO-GODISMJICE SAMOUPRAVLJANJA DODELJUJE
ŽELJEZARI STORE ŠTORE PRI CELJU
«*roi
pmsostON« RIDHICHOC. »»vem,
Na drugi strani priznanja je naslednje besedilo: »V znak zahvalnosti za naše dolgoletno poslovno sodelovanje, z željo, da prinese v prihodnjih letih nove uspehe, podeljujemo vašemu kolektivu priznanje in plaketo naše tovarne.-«
OSNOVE EKONOMIKE
OSNOVNA SREDSTVA
—	zemljišča (prostor na katerem posluje podjetje),
—	zgradbe (obratne, upravne, skladišča, kanali, brane, mostovi idr.),
—	delovne priprave:
a)	stroji — energetski in delovni;
b)	naprave in napeljave: energetske, proizvodne, prevozne;
c)	orodje: strojno ali ročno;
d)	inventar: obratni in poslovni;
—	dolgoletni nasadi,
—	osnovna čreda,
—	patenti, licence in druge pravice,
—	zagonske naložbe.
Pri funkcionalnem amortiziranju prenašamo vrednost delovnega sredstva v znesku (din) na izdelek ali uro obratovanja. Torej višina prenesene vrednosti zavisi od števila proizvodov ali števila opravljenih ur.
Amortizacija na mersko enoto =
nabavna vrednost delovnega sredstva število merskih enot v življenjski dobi Na primer:
vrednost peči : 10 milijonov S-din predvidena količina : 10.000 ton proizvodnje amortizacija na mersko enoto (t) =
Delimo jih:
—	osnovna sredstva v uporabi;
—	osnovna sredstva izven uporabe;
-4 osnovna sredstva v pripravi;
—	denarna sredstva osnovnih sredstev;
—	terjatve iz osnovnih sredstev.
Zaradi lažjega razumevanja bomo obravnavali od osnovnih sredstev le zgradbe in delovne priprave (stroji, naprave, orodje...), ki nastopajo v poslovnem procesu kot DELOVNA SREDSTVA. Ta delovna sredstva pri poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike, temveč vstopajo v proces le s svojimi lastnostmi, ki se postopoma izrabljajo. Sposobnost delovnih sredstev merimo s količino in kvaliteto izdelkov v neki časovni enoti, to je zmogljivost (kapaciteta). Razlikujemo maksimalno (naivečjo), minimalno (najmanjšo) in optimalno (najprimernejšo) zmogljivost.
Če zmogljivosti delovnih sredstev ne poznamo ali da zaradi slabe organizacije dela zmogljivosti vseh delovnih sredstev niso usklajene, ugotavliamo, da je stopnja koriščenja zmogljivosti zelo nizka.
Delovna sredstva se sicer pri uporabi ne spreminjajo, vendar moramo upoštevati, da nastopa:
—	fizična obraba in
—	fizično staranje.
Fizična obraba d“lnvneea sredstva ie odvisna od časa njegove uporabe ali drugače rečeno, je sorazmerna z obsegom proizvodnje. Fizično staranie na ni oosledica uporabe delovnega sredstva, marveč nastopa tudi tedaj, kadar delovno sredstvo ni v uporabi (»zob časa«).
Delovno sredstvo lahko postane nekoristno zaradi njegove tehnične in gospodarske zastarelosti. Nova boljša delovna sredstva izpodrivajo starejša, dasiravno ta še niso izrabljena in sicer v taki meri, da se jih ne izplača več uporabljati. V tem primeru govorimo o tehnični zastarelosti delovnih sredstev. Če pa za delovno sredstvo ni primernega delovnega predmeta (izdelka), postane nekoristno in ugotovimo, da je gospodarsko zastarelo.
Kako pridobimo delovna sredstva?
Podjetje jih pridobi predvsem na dva načina:
—	z nakupom ali
—	z najemom (zakupom).
Če izdelamo delovno sredstvo v lastnih obratih je to nakup, kjer se pojavlja podjetje kot kupec in prodajalec. V tem primeru je lahko delovno sredstvo celo ceneje, če koristimo rezervne kapacitete npr. obdelovalnih in vzdrževalnih cbratov (pri nas primer mehanične delavnice in elektroobrata).
Če vzamemo delovno sredstvo v najem plačujemo le najemnino. V naši družbeni ureditvi podjetje z nakupom delovnih sredstev ne postane lastnik, temveč pridobi le pravico upravljanja s temi delovnimi sredstvi.
Za nakup delovnih sredstev mora podjetje razpolagati z denarnimi sredstvi s katerimi pokriva:
—	kupno (fakturno) ceno delovnega sredstva, morebitni prometni davek in carino pri uvozu,
—	stroške dostave (transporta) delovnega sredstva,
—	stroške sestavljanja (montaže) delovnega sredstva.
Pri uporabi delovna sredstva postopoma izgubljajo svojo prvotno vrednost. Ta vrednost v bistvu prehaja na proizvode. S prodajo proizvodov se ta del sredstev v denarni obliki vrača in s temi sredstvi izvršimo nakup novega, boljšega delovnega sredstva.
To je bistvo procesa AMORTIZACIJA delovnih sredstev.
Kaj je amortizacija?
Amortizacija je obnavljanje sredstev, z denarnimi sredstvi, ki jih zbiramo od prodanih proizvodov, katere smo izdelali s pomočjo teh delovnih sredstev.
Vprašamo se v kakem času naj delovno sredstvo prenese svojo vrednost na proizvode. Odgovor je v NAJKRAJŠEM možnem času. Seveda to ni odvisno le od razumevanja pomena hitrega obnavljanja, temveč od pogojev, ki jih nudi kalkulacija lastne cene izdelka in politika amortizacije, ki jo vodi podjetje.
Razlikujemo:
—	funkcionalno amortiziranje;
—	časovno amortiziranje;;
a) enakomerno (linearne) časovno amortiziranje, b' •P"d" ’-oče ''degresivno! čarovno amortiziranje, c) rastoče (progresivno) časovno amortiziranje.
10,000.000
10.000
= 1.000 din/t proizvoda
Ko je peč proizvedla 10.000 ton železa je ta amortizirana, ker smo s prodajo železa odvedli za amortizacijo 10.000 X 1.000 = 10 milijonov starih dinarjev.
Če ob koncu življenjske dobe ohrani delovno sredstvo še vrednost starega materiala, lahko za toliko zmanjšamo njegovo nabavno vrednost.
Časovno amortiziranje
Po tem načinu amortiziranja moramo najprej določiti življenjsko dobo delovnega sredstva oziroma čas, v katerem želimo to delovno sredstvo amortizirati.
S tem, ko smo določili življenjsko dobo delovnega sredstva, pa še ni rešeno vprašanje njegove letne amortizacije. Ni namreč nujno, da bi bila vsako leto do konca življenjske dobe delovnega sredstva povsem enaka.
Pri enakomernem (linearno) časovnem amortiziranju je letni znesek amortizacije vedno enak, zato se tudi letna amortizacijska stopnja ne spreminja.
Primer: odločili smo se, da bomo stroj »A«, ki ima nabavno vrednost 20,0 milj. S-din amortizirali po enakomerni časovni amortizaciji v času 5 let.
Amortizacijsko stopnjo izračunamo:
1 1
=	—------ X 100 = 20 %
■ življ. doba v letih	5
živi j. doba X nab. vrednost	5 X 20,000.000
.—---------;---t---t----------=	----------------- X 100 = 20 %
nabavna vrednost	20,000.000
Amortizacijska stopnja je 20 %. Iz tega sledi, da je letni amortizacijski znesek 20 % od nabavne vrednosti 20,0 milj. S-din, to je 4,0 milj. S-din/leto.
Delovno sredstvo ob koncu svoje življenjske dobe še obdrži del svoje prvotne vrednosti tj. tisti del, ki ustreza vrednosti preostalega materiala. Tega dela seveda ni treba amortizirati, zato pri ugotavljanju stopnje amortizacije že upoštevamo kot sledi:
Letna amortizacijska stopnja =
(nabavna vrednost — preostala vrednost) življenjska doba X nabavna vrednost
(20,0 milj. — 2,0 milj.)	18,0 milj.
---------•--------=;	-----------— X 100 = 18 %
5 X 20,0 milj.	100,0 milj.
Torej letni znesek je 18 % nab. vrednosti 20,0 milj. to je 20,0 X 18 = 3,6 milj ./leto ali 3,6 X 5 = 18,0 milj./5 let.
To je primer za enakomerno časovno amortizacijo. Pri padajočem časovnem amortiziranju obračunamo največji znesek amortizacije v prvem letu, nato se zmanjšuje in je najmanjše v zadnjem letu. To pomeni, da vsaj deloma upoštevamo sposobnost stroja, ki se s starostjo zmanjšuje. Za izračun padajoče časovne amortizacije poznamo več metod.
Naslednja oblika amortizacije je rastoče časovno amortiziranje, ki
v primerjavi s padajočim časovnim amortiziranjem predvideva prvo leto najmanjši znesek amortizacije, nato se povečuje in je največji v zadnjem letu. Ta način amortiziranja najde opravičilo le takrat, kadar delavci v začetku še ne poznajo dovolj novih strojev in njihove zmogljivosti še niso optimalno koriščene. Ge pri novih osnovnih sredstvih, ko- je stopnja koriščenja zmogljivosti nizka, obremenimo s polno amortizacijo, je lastna cena izdelkov tako visoka, da ne pokriva vseh stroškov in lahko se pokaže izguba.
OSNOVE
EKONOMIKE
Kaj je revalorizacija?
Revalorizacija pomeni ponovno ovrednotenje delovnih sredstev, ki
je pri nas urejeno s predpisi in ga podjetje ne more izvesti poljubno vsako leto. Lahko pa podjetje spremeni amortizacijski letni znesek ali stopnjo, vendar je amortizacijska osnova stara nabavna vrednost.
Kdo določa amortizacijsko stopnjo?
2e prej smo ugotovili, da je amortizacijska stopnja delež amortizacijske osnove izražen v odstotkih, ki ga odvajamo vsako leto za obnovo delovnih sredstev.
Višina amortizacije vpliva tudi na ostvarjeni finančni uspeh, ki je navadno obdavčen, zato imajo vse države predpise o amortiziranju delovnih sredstev.
Po letu 1965 dohodek podjetij pri nas ni več obdavčen, zato je odpadlo omejevanje amortizacije iz tega razloga. V svetu so navadno predpisane največje, pri nas pa najmanjše amortizacijske stopnje. Povečanje stopenj amortizacije preko predpisanih najmanjših je povsem prepuščeno podjetjem samim. Vsako podjetje vodi politiko amortiziranja tj. obnavljanje delovnih sredstev v okviru danih pogojev. Lahko uporablja katerokoli obliko, oziroma metodo amortiziranja. Pri nas imamo običajno skupinsko amortiziranje to pomeni, da obračunamo amortizacijo od nabavne vrednosti posamezne skupine delovnih sredstev, čeprav so nekatera delovna sredstva iz te skupine že brez vrednosti.
Osnovna sredstva izven uporabe so tista, ki jih podjetje trajno ne uporablja. S tem ni rečeno da niso uporabljiva. Taka sredstva je najboljše prodati vsaj za znesek, ki je najmanj tako velik kot neodpisani del nabavne vrednosti. V kolikor podjetje proda še neodpisano osnoVno sredstvo za nižji znesek, kot je neodpisani del, mora razliko kriti iz rezervnega sklada. Tako osnovno sredstvo lahko podjetje tudi prenese na druge gospodarske organizacije (brezplačni prenos).
Osnovna sredstva v pripravi so sredstva, ki še niso usposobljena za uporabo. Delimo jih na:
—	zaloga investicijskega .materiala in nevgrajene opreme,
—	nedograjene zgradbe in oprema v izdelavi ali sestavljanju.
Osnovna sredstva v pripravi se še ne amortizirajo. Takoj ko je
kako osnovno sredstvo usposobljeno za uporabo, čeprav ga podjetje še ne uporablja, ne spada več med osnovna sredstva v pripravi. Njegova nabavna vrednost (osnova za amortiziranje) je dokončna in se praviloma mora pričeti amortizirati.
Denarna sredstva osnovnih sredstev
DELOVNI CAS
Obenem z osnutkom pravilnika o delovnih razmerjih je posredovan v razpravo tudi osnutek pravilnika o delovnem času in načinu koriščenja rednega letnega dopusta, ki je prav tako izdelan za celotno podjetje Slovenske železarne.
Glede na tehnološki postopek, smo imeli v vseh treh železarnah pred uveljavitvijo 42-urnega delovnega tednika, neprekinjeno in prekinjeno obratovanje, ter tako tudi delovni čas. Temu ustrezno smo uredili tudi delovni čas po uvedbi 42-urnega delovnega tednika, le da v posameznem podjetju različno urejen delovni čas za neprekinjeno obratovanje. S tem pravilnikom se želi poenotiti delovni čas v celotnem podjetju.
Osnutek določa tri sisteme dela glede na delovni čas:
—	neprekinjeni (vse dneve),
—	prekinjeni (samo delovni dnevi),
—	deljen (dopoldne in popoldne).
Neprekinjeno obratovanje. Pravilnik dopušča dva načina, in sicer: dvakrat po 4 delovne dni in en dan vmes prosto ter 1 X 4 in 2 prosta dneva (4 + 1,	4 + 1,
4 + 2) tako se ciklus ponavlja skozi vse leto. Ta sistem imajo Jesenice. Ali 6 delovnih dni in 2 prosta (6 + 2) se ciklus ponavlja celo leto. Ta sistem imamo v Štorah in Ravnah. Oba načina se letno iztečeta z 274 delovnih dni, kar je enako 42-urnemu delovnemu tednu.
V pravilniku je predlog, da se v vseh tovarnah omogoči prazno-
DELOVNA RAZMERJA
yanje vsaj po 1 dan za državne praznike.
Prekinjeno obratovanje: osnutek predvideva za delavce, ki delajo v prekinjenem obratovanju, da opravijo pri 8-urnem delavniku, 10 mesecev po 23 delovnih dni in 2 meseca po 22 delovnih dni, kar prav tako prinese letno 274 delovnih dni. Razpored prostih dni je bil objavljen v prejšnji številki »Zelezarja«.
Deljen delovni čas. V železarni Ravne imajo že nekaj časa za nekaj članov kolektiva uveden deljen delovni čas, v Jesenicah je bil uveden letos. V Štorah imamo tudi deljen delovni čas za vodje sektorjev, oziroma člane ožjega kolegija s tem, da delajo vsak delovni dan od 7. do Ì4. ure in en dan v tednu še od 15. do 20. ure. Torej v vsaki tovarni je drugače.
Osnutek določa naslednji način deljenega delovnega časa:'
—	vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
—	v ponedeljek in sredo pa še od 16. do 19.30.
Vsaka tovarna pa naj prilagodi popoldanski delovni čas svojim pogojem.
V tak delovni čas naj bi bili vključeni: glavni direktor tovarne, vodje sektorjev, šefi sklopov. Tovarna pa lahko vključi v ta način dela še druge.
Za izračun števila dni letnega dopusta je v pravilniku povzet naš sedanji sistem, da se iz 7-ur-nega delovnika preračuna na 8-urnega in tako upošteva število dopustnih dni.
R. M.
Amortizacijska sredstva so bila pri nas vrsto let po predpisih izločena in namenjena samo nakupu osnovnih sredstev. To pomeni, da smo ta denarna sredstva prištevali med osnovna sredstva. Sedaj teh predpisov ni več in lahko amortizacijska sredstva uporabimo kot obratna sredstva v druge namene.
Terjatve iz osnovnih sredstev
Na primer gradbeno podjetje zahteva predujem za gradnjo zgradb podjetja. V tem primeru ta sredstva niso več obratna sredstva, niti še osnovna sredstva temveč jih obravnavamo kot terjatve iz osnovnih sredstev.
Kaj si bomo zapomnili?
—	OSNOVNA SREDSTVA (vrste ...)
—	NAČIN PRIDOBIVANJA OSNOVNIH SREDSTEV
—	NAČIN PRIDOBIVANJA OSNOVNIH SREDSTEV
—	AMORTIZIRANJE OSNOVNIH SREDSTEV (obnavljanje)
—	NAČIN AMORTIZIRANJA (funkcionalno, časovno)
—	ČASOVNO AMORTIZIRANJE (linearno, degresivno, progresivno)
—	REVALORIZACIJA (ponovno ovrednotenje)
—	AMORTIZACIJSKA OSNOVA (nabavna vrednost — znesek za amortiziranje)
—	AMORTIZACIJSKA DOBA (čas, v katerem bomo osnovno sredstvo odpisali)
—	AMORTIZACIJSKA STOPNJA (odstotni delež amortizacijske osnove)
—	KDO DOLOČA AMORTIZACIJSKO STOPNJO: (država minimalno, podjetje večjo od predpisane)
—	OSNOVNA SREDSTVA IZVEN UPORABE
—	OSNOVNA SREDSTVA V PRIPRAVI
—	DENARNA SREDSTVA OSNOVNIH SREDSTEV
—	TERJATVE IZ OSNOVNIH SREDSTEV.
V naslednjem prispevku bomo obdelali OBRATNA SREDSTVA in POSLOVNA SREDSTVA podjetja.
(Nadaljevanje s 5. strani)
določbe, predvsem o postopku za sprejem in veljavnost pravilnika.
Ta informacija naj služi kot spodbuda za čim plodnejšo razpravo v našem podjetju. Pripombe in dopolnila naj služijo izdelavi čimboljšega pravilnika s področja delovnih razmerij. Posamezna določila tega pravilnika bomo lahko uveljavili šele z začetkom naslednjega leta, ker bi
sicer povzročili obilico težav. Tu imamo v mislih predvsem določilo o rednem letnem dopustu.
Osnutek pravilnika je dan v razpravo v vse tri slovenske železarne, ki naj predložijo pripombe in predloge, ki jih bo obravnaval poslovni odbor Združenega podjetja in posredoval predlog delavskemu svetu Združenega podjetja v dokončni sprejem.
R. M.
Ekonomski biro
NEZGODE PRI DELU
V mesecu februarju število nezgod pri delu:	1971 je bilo po	obratih in oddelkih naslednje	
	februar	januar	skupno
Jeklarna	2	i	3
Valjarna I.	1	i	2
Valjarna II.	1	i	2
Livarna I.	1	i	2
Livarna H.	2	i	3
Obdelovalnica valjev	2	i	3
Elcktroobrat	1	i	2
Promet	1	i	2
Ekspedit	1	-	1
O T K	1	i	• 2
Ostalo	-	i	1
Skupaj	13	10	23
Ena nezgoda je bila tudi v stanovanjsko-rekrcacijski enoti.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: elektroplavž, modelna mizama, šamotarna, mehanična delavnica, energetski obrat, razvojni oddelek in komunalni oddelek.
OBDELOVALNICA VALJEV
VUK Francu je pri vpenjanju oziroma centriranju gredi na stroj stisnilo dlan leve roke (delo je opravljal med pogonom stroja!).
OJSTERŠEK Ivan. Med pogonom stroja je centriral v zvezdi ko-kilo, pri tem mu je stisnilo mezinec desne roke.
Obe omenjeni nezgodi predstavljata osnovno kršitev varnostnih predpisov.
ELEKTROOBRAT
NUNOC Ivan je priklapljal elektromotor valjčnice ter prišel z levo nogo v območje izmetalne naprave, katera mu je stisnila stopalo leve noge.
PROMET
KRIŽNIK Jože je pri mazanju lokomotive zaradi slabe razsvetljave padel v kanal in si poškodoval golen leve noge.
O T K
ŽOHAR Vili. Zaradi nepravilnega položaja zaboja, naloženega z ulitki, se je zaboj premaknil in mu stisnil palec na levi nogi. Poškodbe verjetno ne bi bilo, če bi poškodovanec nosil predpisane zaščitne čevlje.
EKSPEDIT
DRAME Francu je pri ročnem razkladanju tračnic spodrsnilo tako, da ga je tračnica udarila v tilnik (premalo izkušenj za takšno delo!).
STANOVANJSKO-REKREACIJSKA ENOTA
HLUPIC Ivan. Pri vstavljanju žarnice mu je spodrsnil stol in je padel po betonu ter si poškodoval levo nogo.
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 3 nezgode, in sicer: po ena iz elektroplavža, jeklarne in elektroobrata.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
HORVAT Ivanu — so pri zapenjanju kokil zdrsnile klešče in mu stisnile palec leve roke.
ROZMAN Ludviku — so zdrsnile klešče pri prestavljanju ingota tako, da je omahnil v livno jamo in si poškodoval ključnico.
VALJARNA I.
SALOBIR Hinku so pri vlečenju valjanca zdrsnile klešče, pri tem je izgubil ravnotežje in z desno nogo zadel ob vročo palico.
VALJARNA II.
LUKACEK Marko — je prestavljal gredice v skladišču gredic. Pri tem st mu je gredica zakotalila in ga udarila po gležnju desne noge
LIVARNA I.
ROMIH Francu je sodelavec vrgel kos grodlja po roki in mu poškodoval zapestje leve roke (nekoordinirano delo in nepazljivost!).
LIVARNA II.
STEFANEC Stanku je pri rezanju vijakov na kalupnem okvirju zdrsnil pnevmatski rezalni stroj in se je urezal na zapestje leve roke.
ŠKOBERNE Marjanu je kljub zaščiti očal padel tujek v desno oko.
Izgubljeni dnevi v januarju:
Nezgode pri delu Nezgode na poti Ostala obolenja
224 izgubljenih delovnih dni 49 izgubljenih delovnih dni 2645 izgubljenih delovnih dni
Skupaj	2918 izgubljenih delovnih dni
PARAGRAFI
63. člen Temeljnega zakona o varstvu pri delu.
Vodilne osebe v organizaciji so vsak na svojem delovnem področju odgovorni za izvajanje varstva pri delu, zlasti pa so dolžni skrbeti: za izvajanje varstvenih ukrepov in uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; za to, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo pravilno in v svoj namen v zvezi z varstvom pri delu; za stanje poškodovanj in obolevanj v zvezi z delom in za to, da se najdejo najprimernejši ukrepi, s katerimi se odstranijo njihovi vzroki; za to, da se ljudje na delu poučujejo in navajajo oziroma, da se preverja njihovo znanje v zvezi z varstvom pri delu.
81. člen Temeljnega zakona o varstvu pri delu.
Oseba na delu se mora pred razporeditvijo na delo seznaniti s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom, ki naj ga opravlja, kot tudi z organiziranjem in izvajanjem varstva pri delu v organizaciji; od odgovorne osebe ima pravico zahtevati, da jo čim bolj izčrpno seznani z nevarnostmi dela in s pravicami oziroma obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Pravilnik o stanovanjih in kreditih v razpravi
Odbor za splošne zadeve, normativne akte in informacije je na svoji seji sredi meseca obravnaval predlagani osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje, ki ga je pripravilo tajništvo organov upravljanja. Bil je mnenja, da je treba izdelati in sprejeti takšen pravilnik, ki bo na najboljši način urejeval vprašanje dodeljevanja stanovanj, zamenjave stanovanj, njihovega vzdrževanja, pa tudi vprašanja kreditiranja individualne in zadružne gradnje stanovanjskih hiš.
Odbor je izhajal s stališča, da so potrebe po novih stanovanjih precejšnje, da so pravtako pre-cejšpje tudi potrebe po kreditih za individualno gradnjo, tembolj, ker je vse več interesentov za individualno gradnjo oziroma za adaptacijo, obnovitev stanovanj itd. Gotovo je, da te potrebe v prihodnje ne bodo manjše ampak nasprotno, večje. Zato je treba zastaviti' delo na pravilniku tako, da bo novosprejeti pravilnik na najsodobnejši način urejal tovrstno problematiko.
Predlagani osnutek pravilnika se od prejšnjega razlikuje v marsičem. Predvsem je v enem pravilniku obdelana problematika stanovanj in kreditov, medtem ko je bila prej v dveh pravilnikih. Vprašanje kreditiranja je obdelano v pravilniku le načelno, podane so splošne relacije, medtem ko se konkretni pogoji, maksimalna višina posojila ter obveznosti in pravice, ki izhajajo iz dodeljenega kredita, določajo posebej z natečajem, ki se razpiše vsako leto posebej, pač glede na razpoložljiva sredstva.
Pravilnik je v primerjavi s prejšnjima (tj. pravilnikom o razdeljevanju stanovanj in pravilnikom o dajanju posojil za gradnjo individualnih hiš) obsežnejši, čeprav nima namena idealno natančno obdelati celotne problematike, kar je dejansko nemogoče.
Osnutek pravilnika dalje nekoliko jasneje in pi-ecizneje kot prejšnja regulira odnos med posameznimi organi v podjetju na eni strani ter temi organi in sta-novanjsko-gradbeno enoto. Takšno preciziranje naj služi kar najkvalitetnejšemu delu na področju urejanja stanovanjske problematike v tovarni.
Osnutek pravilnika vsebuje dalje tudi določila o vzdrževanju stanovanj in kontroli tega vzdrževanja. Taka določila so sicer tudi v internih predpisih stanovanj-sko-gradbene enote, vendar so bili sestavljalci osnutka mnenja, da jih je treba vnesti tudi v ta pravilnik in jih dosledno izvrševati.
Kar pa zadeva novosti, ki jih predvideva osnutek pravilnika, pa je treba omeniti predvsem naslednje: dana je možnost, čeprav le kot izjemna, zamenjave stanovanj, ki so v lasti Železarne Štore, s stanovanji, ki so v lasti drugih pravnih oseb, če obstoje zato o-pravičljivi razlogi. Vendar se mora o tem — kot preddlaga osnutek pravilnika — izreči delavski svet tovarne.
Prav. tako kot izjemo dopušča osnutek možnost odprodaje stanovanj, če obstoje za to opravičljivi razlogi.
Osnutek predvideva dalje tudi participacijo prosilcev za stanovanje kot pogoj pridobitve stanovanjske pravice. Le redka so podjetja, ki ne zahtevajo od prosilcev take participacije. Pri formuliranju teh členov kakor pri kvalificiranju teh pogojev so se avtorji zgledovali predvsem po u-streznih določilih pravilnikov ravenske in jeseniške železarne ob upoštevanju materialnega položaja zaposlenih prosilcev. Kakor predvideva osnutek pravilnika bi bili oproščeni plačila participacije v višini dvoletne najemnine stanovanja, za katero prosijo vsi tisti delavci, ki imajo mesečni osebni dohodek do največ 30.000 starih dinarjev na družinskega člana. Ža Vsakih nadaljnjih 2.500 starih dinarjev dohodka plačajo po 20 % zahtevane participacije tako, da plačajo polno participacijo tisti prosilci, ki imajo na družinskega člana mesečni dohodek v višini
40.000	ali več starih dinarjev.
Vsi tisti delavci, ki so vplačali participacijo in postali nosilci stanovanjske pravice, plačujejo ie 50 % stanarino tako dolgo, dokler se participacija ne izplača.
Na tak način zbrana sredstva se vročijo pri banki z namenom pridobitve dodatnih sredstev za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. S temi sredstvi bi lahko zadovoljili potrebe več delavcev matičnega kolektiva, verjetno pa še vedno ne vseh.
VESTT IZ JEKLARNE
Meseca februarja smo v jeklarni zabeležili rekordno storilnost SM peči: 5,62 t surovega jekla na uro obratovalnega časa. Prav gotovo so k temu pripomogli dobri energetski pogoji, maksimalno koriščenje tekočega grodlja za vložek, izredno dobro delovanje peči in ne nazadnje prizadevanje jeklarjev. Najboljše rezultate so dosegli :
II.	izmena »Godec« je izdelala kvalitetno šaržo v 3 urah in 55 minutah; III. izmena »Pustek« v 4 urah in IV. izmena »Malec« v 4 urah in 5 minutah.
Tudi drugi pokazatelji obratovanja so v februarju zadovoljivi, na primer izmeček jeklarskega izvora je minimalen, 0,7 % na proizvodnjo surovega jekla, kar je
hkrati tudi rezultat dobrega valjanja.
Posebno velik prispevek k modernizaciji je uvedba zračne — cevne pošte na relaciji jeklarna — kemični laboratorij, ki obratuje že od 14. 1. 1971 dalje.
Zračna pošta je za vodenje tehnološkega procesa SM peči izrednega pomena, ker omogoča hitrejši tok potrebnih informacij od vzorca taline do rezultata kemične analize.
Na obstoječo centralno postajo zračne pošte v kemičnem laboratoriju se lahko že sedaj priključi več koristnikov.
Za Štore II. pa bo zračna — cevna pošta postala tehnološka nujnost.
Gledališčniki -amaterji se lepo uveljavljajo
Ko sta se lani združili dve amaterski gledališki skupini, Delavski oder iz Celja in dramska sekcija DPD Svobode iz Štor, je spremljalo to združitev morda tudi nekaj črnogledov. Dobra volja in prizadevnost organizatorjev in i-gralcev združenih skupin pa je zdaj razbila pesimistične skrbi. Amatersko gledališče je že naštudiralo veseloigro »Zakonski vrtiljak«, s katero so v soboto 6. marca razvedrili zbrane žene pred njihovim praznikom v Štorah. S to predstavo bodo gostovali tudi v Ravnah na Koroškem, medtem ko so v Jesenicah gostovali z »Veroniko Deseniško« in poželi lepo priznanje. Za konec marca imajo v načrtu še eno razvedrilno presenečenje za prebivalce Štor in okoliških naselij, ob spremljavi ansambla Štajerski fantje nameravajo uprizoriti spevoigro »Svoje-glavčka».
Toda v Štorah bomo imeli v gosteh tudi jeseniške in ravenske gledališčnike — amaterje. Jeseničani so v okviru 25-letnice svojega gledališča naštudirali tudi Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, s tem delom mislijo gostovati letos v Štorah. Kaj
bodo uprizorili pri nas Ravenci, še ne vemo.
Naši dramski igralci pa pripravljajo še tretjo premiero in sicer »Ženitvenega goljufa«. Za letošnji celjski občinski praznik pa se pripravljajo za zahtevno uprizoritev »Mlinarjevega Janeza« na Teharjih. Seveda bo treba premagati še prenekatero oviro, da bi to igro uprizorili v nameravanem času in to na prostem, pred »Domom železarjev» (bivšim gostiščem »Mlinarjev Janez«).
Načrti so veliki in zahtevni, izvedeni pa bodo lahko le ob podpori vseh merodajnih dejavnikov, zlasti celjske kulturne skupnosti, pri kateri bi radi dosegli, da bi jim plačevala poklicnega režiserja, ki naj bi v sezoni res strokovno pripravil vsaj eno uprizoritev. Pomagajmo našim prizadevnim gledališkim amaterjem vsak po svojih močeh! Ce bodo še naprej deležni skrbne opore in podpore železarskega sindikata in vsega kolektiva pa še vseh ostalih občanov, si lahko ob nadaljnjem marljivem delu teh entuziastov obetamo vsi skupaj še lepih uspehov, zadovoljivih dramskih uprizoritev.
R. U.
Delo v Kulturnem domu je ponovno zaživelo

—	Kaj pa ti delaš?	Pa jo imamo spet našo lokomo-
—	Nisi na tekočem, stabiliziram- tivo. Ce bo spet tako muhasta...
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Že tretjič so se 27. februarja srečali športniki naših železarskih kolektivov Jesenic, Raven in Štor. Letošnje zimske športne igre je priredila naša sindikalna organizacija v sodelovanju s TVD Partizan — Kovinar in Strelsko družino Kovinar Štore. Igre so zelo lepo uspele, tako glede organizacije, ki je zagotovila nemoteno in tekoče tekmovanje, kakor tudi glede udeležbe, saj je sodelovalo 167 športnikov iz vseh treh železarn. Športniki so se pomerili v streljanju, šahu, odbojki, namiznem tenisu, smučanju in kegljanju. V posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati:
STRELJANJE
Pri ženskah je bila najboljša ekipa iz naše železarne s 459 krogi, druga ekipa iz Raven s 454 krogi ter tretja ekipa z Jesenic s 442 krogi. Najboljši rezultat posamezno je dosegla Kralj Majda z Jesenic z 235 krogi. Odlično drugo mesto pa si je priborila naša Lidija Kavka z 230 krogi. Naša druga predstavnica Sostar Sonja je z 229 krogi zasedla četrto mesto.
Pri moških je s 1.015 krogi bila prva naša ekipa. Drugi so bili strelci iz Raven s 1.008 krogi ter tretji strelci z Jesenic s 1.004 krogi. Najboljši posameznik je bil Špegelj Anton iz Železarne Ravne z 265 krogi, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Založnik Anton z 263 krogi ter Dečman Vili z 258 krogi iz naše ekipe. Naslednja dva naša predstavnika Kočevar Ivan in Bule Vinko sta se uvrstila na sedmo in enajsto mesto.
ŠAH
V šahu je bil po končanem troboju vrstni red ekip naslednji: prva Železarna Ravne — 21 točk, druga Železarna Jesenice — 18 točk in tretja Železarna Štore — 15 točk. Posamezna srečanja med ekipami so se končala z naslednjimi rezultati: Jesenice : Ravne 8,5: 9,5; Jesenice : Štore 9,5: 8,5; Ravne : Štore 11,5 : 6,5.
Najboljši posameznik je bil Ristič Nikola iz Raven, ki je zbral 9 točk, drugi pa je bil naš Janežič Karl z 8,5 točke.
ODBOJKA
V tej panogi so tekmovale samo ženske. Žal se niso uresničile želje naših odbojkašic, da bi jim uspelo osvojiti prvo mesto, vendar so kljub temu dosegle že z drugim mestom za ekipo iz Jesenic, velik uspeh. Posamezna srečanja so se končala z naslednjimi rezultati:	Jesenice : Štore 2:0
(15 : 5 in 15 :12); Štore : Ravne 2 :0 (15 :11 in 15 :11); Jesenice : Ravne 2 : 0 (15 : 3 in 15 : 9).
NAMIZNI TENIS
V kategoriji starejših članov je bila najboljša ekipa iz Jesenic, druga ekipa iz Raven in tretji so bili naši. Posamezna srečanja so se končala z naslednjimi rezultati: Jesenice : Štore 3:0; Jesenice : Ravne 2 : 3 in Ravne : Štore 3 : 0. Najboljši posameznik je bil Ma-klin Tone iz Železarne Ravne.
Pri članih je bil vrstni red, naslednji: prva ekipa iz Raven, drugi so bili Jeseničani in tretji naši. Posamezna srečanja so se končala: Jesenice : Štore 5:0; Ravne : Štore 5:3 in Ravne : Jesenice 5 :4. Najboljši posameznik je bil Buh Rudi iz Železarne Jesenice.
SMUČANJE
j TjpwBb«*--
Za veleslalom v ženski konkurenci nismo imeli ekipe, tako sta se pomerili med seboj ekipi iz Jesenic in Raven. Zmagala je ekipa iz Jesenic. Najboljši rezultat je dosegla Praček Lojzka z Jesenic (48,2 sekunde), druga je bila Vehovar Elica iz Raven (48,4 sek.) in tretja Benedikt Danica z Jesenic (51,0 sek.).
Pri starejših članih je v veleslalomu zmagala ekipa iz Jesenic, na drugem mestu so bili Ravenčani in tretji naši. Z rezultatom
41,4	sek. je bil prvi Vister Ožbi iz Jesenic, drugi je bil z rezultatom 42,7 sek. Kos Dominik iz Raven in tretji Hutar Zvone iz Jesenic z rezultatom 43,6 sek. Naš najboljši predstavnik je bil Veber Tine na 16. mestu z rezultatom 52,0 sek.
Pri članih so v veleslalomu prva štiri mesta zasedli smučarji iz Jesenic ter s tem priborili tudi zmago svoji ekipi. Ekipa iz Raven je bila druga in tretji so bili naši. Posamezni rezultati so bili naslednji: prvi Gašperšič Miran, Jesenice 54,0 sek.; drugi Bernik Tomaž, Jesenice 55,4 sek.; tretji Ponikvar Anton, Jesenice 56,2 sek. Najboljši predstavnik Raven Roman Škrinjar je z rezultatom 58,9 zasedel peto mesto. Naš najboljši predstavnik je bil Srebotnjak Dušan z rezultatom 1:13,1 na 20. mestu.
KEGLJANJE
Pri moških je z veliko premočjo pred našimi kegljači zmagala ekipa iz Jesenic. Ekipe so podrle naslednje število kegljev: Jesenice 5132, Štore 4949 in Ravne 4934. Pri posameznikih so na prvih treh mestih kegljači iz Jesenic, in sicer: Šlibar Jože 896, Hafner Jože 891 in Železnikar Stane 890 podrtih kegljev. Najboljši predstavnik iz Raven Mlakar Ivan je bil z 873 keglji na četrtem mestu. Na odlično peto mesto pa se je uvrstil naš Emil Krajnc z 867 podrtimi keglji.
Z veliko premočjo so pri ženskah zmagale naše kegljačice z rezultatom 1228 podrtih kegljev pred ekipo iz Raven (1059 podrtih kegljev) in ekipo z Jesenic (1045 podrtih kegljev). Naše kegljačice so se uvrstile na prva tri mesta, in sicer Ludvik Eva 428, Krajnc Dragica 403 in Perpar Milica 397 podrtih kegljev. Na četrto mesto se je uvrstila predstavnica z Jesenic Bakovnik Jožica s 365 podrtimi keglji in na peto mesto predstavnica iz Raven
Potem, ko so s solidno uvrstitvijo zaključili jesenski del tekmovanja v vzhodni conski nogometni ligi, so se nogometaši domačega kluba »Kovinar« Štore po kratkem premoru pričeli intenzivno pripravljati na pomladanski del tekmovanja. Čeravno treningi niso bili vedno polnoštevilno obiskani, je bila udeležba vendarle zadovoljiva. Medtem, ko so z zimskimi treningi predvsem poskušali obdržati kondicijo, so kasneje s treningi na prostem skušali igro tudi tehnično »izpiliti«.
Glede na intenzivnost priprav in resnost, ki so je treningi in priprave na pomladansko tekmovanje deležne, je mogoče zapisati samo to, da štorskim nogometašem kaže vse najboljše. Da bi tehniko igranja kar najbolj izpopolnili, so se odločili za nekaj pri-s "./
Komisija za rekreacijo in oddih pri koordinacijskem odboru sindikata Združenega podjetja Slovenske železarne je imela 18. februarja t. 1. sejo v Žalcu, na kateri so obravnavali več odprtih vprašanj, ki jih bo treba še reševati. Tako se bo treba na primer zediniti, ali bodo ostali regresi v isti obliki kot lani. Predsednik komisije je predlagal, naj ne bi šli v spremembe, ker moramo gledati na uskladitev osebnih dohodkov; ob povečanju regresov se namreč zmanjša masa osebnih dohodkov. Zato je komisija sklenila, da se bodo načelni razgovori odvijali ob metalurških igrah, ko bodo znani podatki, zbrani po komisiji, ki je bila postavljena za tozadevne posle.
Dalje je komisija ugotovila, da se je razstava likovnih umetnikov — železarjev nekoliko zakasnila, vendar so vsi izgledi, da bo akcija uspela in bo namen dosežen. Zdaj je razstava že bila v Jesenicah in v Ravnah, v Štorah pa tudi že pripravljajo vse potrebno, da bo dosežen tudi v našem industrijskem centru zaželen uspeh s to razstavo.
Gledališčniki z Jesenic bi po dogovoru z amaterskim gledališčem Železar iz Štor in z gledališčniki iz Raven, gostovali najprej v Štorah, takoj nato pa v Ravnah. Zadeva je prepuščena
Korbar Nada s 360 podrtimi keglji-
Z rezultati na letošnjih zimskih športnih igrah so naši športniki zelo zadovoljni, saj so z uvrstitvami v posameznih panogah dosegli do sedaj največji uspeh. Prva mesta v streljanju pri ženskah in moških ter kegljanju ženske ter drugi mesti v odbojki ženske ter kegljanje moških predstavljajo velik napredek v odnosu na rezultate, katere so naši športniki dosegali v prejšnjih letih.
jateljskih, »trening« tekem. Organizirali so skupno pet takih tekem in nihče ni pričakoval takšnega uspeha. Rezultati tekem so naslednji:
Olimp : Kovinar 2:2
ŽNK Celje-Kladivar : Kovinar
3 :4
Olimp : Kovinar 2 : 3 Drava (Ptuj) : Kovinar 1 :1 Dravinja (Slov. Konjice) : Kovinar 6 : 3
Dve neodločeni tekmi in tri zmage — to je lep rezultat. In pripisati je treba, da sta Drava in ŽNK Celje-Kladivar močnejša kluba, ki tekmujeta v slovenski ligi.
Vsakdo si prav gotovo želi, da bi bil takšen tudi izkupiček v pomladanskem delu tekmovanja, ki prične 28. marca.
-zt-
zadolženim ljudem, ki so za to odgovorni.
Razgovor predstavnikov godb na pihala je bil v Jesenicah, vendar se ga predstavniki iz Raven niso udeležili. Bili so pa pismeno obveščeni o sklepu, da je na programu srečanje godb na pihala vseh treh železarn, ki naj bi bilo
16.	maja (nedelja) letos. Stroške krije' vsako podjetje samo, predstavniki so dolžni sestaviti predračune. Komisija je sklenila, da je treba z dopisom obvestiti sindikalne organizacije in jim raztolmačiti program, podrobnosti pa bodo godbeniki obravnavali na eni prihodnjih sej.
Prisotni člani komisije menijo, da so srečanja članov iz železarn združenega podjetja na Triglavu koristna in bi bilo treba tudi letos organizirati tak izlet. Komisija sklene, da bo dostavljen DS Združenega podjetja odpis naj bi o tem vprašanju razpravljali vodilni v podjetjih, da bi se stroški pravilno porazdelili. Do naslednje seje je pripraviti višino osnovnih stroškov.
Pod drugo točko dnevnega reda so razpravljali o pripravah na metalurške zimske igre. Ker so medtem ta tekmovanja že bila na Golteh, je za bralce zanimivo poročilo o igrah v posebnem sestavku.
Reševati je treba številne naloge
Ali bo tudi prvenstvo tako uspešno ?
Kljub težavam zadovoljivi dosežki
RAZPORED POMLADANSKEGA DELA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
V pomladanskem delu prvenstva v vzhodni conski nogometni ligi — na programu je 11 kol — bodo štorski nogometaši igrali pet tekem doma, šest pa v gosteh. Tekmovalni program pa je naslednji:
3.	Osankarica : Kovinar
4.	Kovinar : Velenje 4. Pohorje : Kovinar 4. Peca : Kovinar 4. Kovinar : Fužinar
4.	Steklar : Kovinar
5.	Kovinar : Olimp
5.	Dravinja : Kovinar
6.	Kovinar : Dokležovje 6. Slivnica : Kovinar 6. Kovinar : Šmartno
— zt —
12.	kolo	28.
13.	kolo	4.
14.	kolo	11.
15.	kolo	18.
16.	kolo	25.
17.	kolo	27.
18.	kolo	9.
19.	kolo	23.
20.	kolo	6.
21.	kolo	13.
22.	kolo	20.
Delovno dolžnost so prekršili
Vremenske razmere so bile to zimsko sezono več kot muhaste, snežišča na Svetini in pri Celjski koči neprimerna za treninge, da o prirejanju tekmovanj sploh ni bilo pomisliti. Mladi člani smučarske sekcije TVD Partizana-Ko-vinarja so uporabili vsako količkaj primerno priložnost in odšli na treninge pri Celjski koči, včasih pa celo na Golte. To so učenci osnovne šole Štore", ki so se u-deležili vseh šolskih tekmovanj v tej sezoni in dosegli kar dobre rezultate.
Na področnem prvenstvu učencev osnovnih šol v veleslalomu za pionirje, pionirke, mlajše mladinke in mladince 26. februarja na Golteh je pri starejših mladinkah zasedla 8. mesto Jasna Vebrova s časom 1:21,9, pri starejših pionirjih pa je zasedel I. mesto Gojko Klinar s časom 58:3, Galuf Srečko 3. mesto s časom 1:02,1, 5. mesto Matjaž Tratnik s časom 1:04,9,
8.	mesto pa Gorazd Tratnik s časom 1:07,3. Pri mlajših mladincih je zasedel I. mesto Mladen Zelič s časom 57,1, 6. mesto Zoran Lubej s časom 1:02,7 in 14. mesto Milan Herman s časom 1:15,1.
Na področnem prvenstvu Celja v veleslalomu za cicibanke, cicibane, mlajše pionirke in pionirje 26. februarja na Golteh je pri ci-cibankah zasedla 7. mesto Mojca Gaš.parjeva s časom 58,4, Kujan Renata pa 8. mesto s časom 1:02,1. Pri cicibanih je zasedel 9. mesto Igor Škornik s časom 1:11,9, Uroš Arzenšek pa 11. mesto s časom 1:16,7.
Na občinskem prvenstvu v smučanju 24. februarja na Golteh je
Ženska ekipa je sodelovala na prijateljskem srečanju v Mariboru na kegljišču Konstruktorja, kjer so se pomerile ekipe: Konstruktor 2256 kegljev, Ljubljana Center 2204 kegljev in Kovinar Štore 2329 kegljev. Od Kovinarja je bila najboljša Ocvirk Sonja 409, Perper Milica 404 in Kranjc Dragica 393 kegljev.
V	Žalcu je bilo prvo kolo republiške lige za žene. Prvi dan so bile prve Ljubljana Center, Ko-» vinar Štore druge. Drugi dan so bile prve Kovinar Štore in v skupnem seštevku zmagale s 4962 keglji pred Ljubljano Center s 4919 keglji in Slovenj Gradcem s 4779 keglji. Najboljša je bila Ludvig Eva 427-449, druga Urhova s 425-419 in tretja Ocvirk Sonja s 419-410 keglji.
Dne 4. marca so imele prijateljsko srečanje z ekipo Žalca v Štorah in zmagale z 2344 keglji pred Žalcem s 1922 keglji. Najboljša je bila Ludvig Eva s 420 keglji.
V	počastitev 8. marca Dneva žena je bil v Štorah turnir žensk posameznic, katerega je organizirala OZTK v Celju. Pomerilo se
zasedla cicibanka Mojca Gašpar-jeva 3. mesto, Renata Kujanova pa 4. mesto; pri cicibanih so dosegli: Igor Škornik 3. mesto, Uroš Arzenšek 4. in Andrej Opaka 5. mesto; pri mlajših pionirjih so zasedli: Marko Arzenšek 4. mesto, Tomaž Subotič 5. in Samo Šlatav
8.	mesto. Pri mlajših pionirkah so se uvrstile: Lidija Požgajnar na 4. mesto, Tanja Mljač na 5. in Mojca Šoštarič na 6. mesto. Pri starejših pionirjih so zasedli prvih pet mest naši pionirji in sicer po vrstnem redu: Gojko Klinar, Gorazd Tratnik, Matjaž Tratnik, Srečko Galuf in Ado Mljač, na 9. mesto se je uvrstil Mitja Ocvirk, na 13. mesto pa Zoran Kladnik. Pri starejših pionirkah je zasedla 3. mesto Jasna Veber, medtem, ko sta se pri mlajših mladincih uvrstila: Mladen Zelič na 1. mesto, Zoran Lubej pa na 3. mesto.
V Kranjski gori je potekalo v petek, 5. marca republiško prvenstvo v smučanju za osnovne šole. Pri cicibankah je zasedla Renata Kujanova 9. mesto, 11. mesto pa Mojca Gašparjeva. Pri mlajših mladincih je zasedel Mladen Zelič 6. mesto, 18. mèsto pa Zoran Lubej. Pri starejših pionirjih je zasedel Gojko Klinar 7. mesto, pri starejših pionirkah pa Jasna Vebrova 15. mesto.
Če upoštevamo letošnje izredno neugodne snežne razmere in s tem pogoje za treninge, so mladi iz Štor dosegli kar lepe rezultate. To pa pomeni, da imamo v Štorah še vedno obetajoč naraščaj smučarjev.
R. U.
je šestindvajset tekmovalk, razen treh najboljših, ki so zastopale Slovenijo na turnirju v Zenici; Ludvig Eva, Ocvirk Sonja in Veber Hilda. Zmagala je Perper Milica s 401 kegljem, pred Kranjc Dragico s 390 in Kok Majdo s 387 keglji. Vse tri igralke so prejele pokale za dosežena mesta v trajno last.
Moška ekipa je pričela tekmovanje v občinskem merilu, kjer nastopa osem ekip. V Štorah, dne
5.	marca je bil prvi nastop proti ekipi Kovinotehne, ki je podrla 6094 kegljev, Kovinar Štore 6392 kegljev. V domači vrsti je bil najboljši Sivka Danilo 845, drugi Sivka Jože 828, ter Kavka Marjan in Zorc Franc 810 kegljev.
Naslednje srečanje je bilo v Celju na kegljišču Ingrada proti istoimenski ekipi. Ingrad je podrl 6166 kegljev, Kovinar Štore 6418 kegljev. Najboljši v ekipi Kovinarja je bil Sivka Jože 862, drugi Lubej Ciril 837 in tretji Sivka Danilo 829 kegljev.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETTS grafično podjetje Celje — 1971
Komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetih enot — metalurške, kovinske, vzdrževalnih obratov in skupnih služb — so se v mesecu januarju 1971 sestale šestkrat in obravnavale 54 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
V 7 primerih so bili kršitelji oproščeni krivde in odgovornosti, ker ni bilo razlogov za izrek ukrepa; v 19 primerih je bil kršiteljem izrečen naj milejši ukrep — opomin; v 12 primerih je bil kršiteljem izrečen javni opomin; v 16 primerih je bil izrečen zadnji javni opomin; v enem primeru pa je bil kršitelj predlagan za izključitev iz delovne skupnosti.
Hujše so prekršili delovno
dolžnost
—	Predlagan kadrovsko-social-nemu odboru pri DST za izključitev iz delovne skupnosti:
1.	ESIH FRANC, obdelovalnica valjev — 31. 12. 1970 med 12. in
15.	uro je imenovani vklopil več stružnic, razen tega pa še tudi dva žerjava. Stružnice in žerjavi so bili nekaj časa v delovanju tako, da je prišlo do okvar na napravah in poškodb na obdelovancu — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru za izključitev iz delovne skupnosti.
—	Z zadnjim opominom:
2.	STOJNŠEK FRANC, jeklarna — dne 17. 12. 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
3.	MIKOLIČ JOŽE, aglomeracija — dne 16. 11. 1970 neopravičeno izostal, 30. 11. 1970 izostal 3 ure z dela, 16. 12. in 25. 12. 1970 pa zopet neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4.	HAŽIČ JOSIP, valjarna —
12.	decembra 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
5.	ŽAVSKI ALOJZ, jeklarna — dne 18. 12. 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	OTOREPEC SLAVKO, ekspe-dit — dne 20. 12. 1970'in 3. 1. 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	LOJEN JOŽE, ekspedit — 7.
11.	1970 in 13. 1. 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
8.	PETEK EDVARD, obdelovalnica valjev — 25. 12. 1970 je ob
7.	uri zapustil delovno mesto in
odšel domov — zadnji javni opomin.
9.	RAJH FRANC, livarna valjev in kokil — dne 3. 12. 1970, 21. 12. in 22. 12. 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
10.	JOŠT RUDOLF, promet —
5.	12. 1970 samovoljno zapustil delovno mesto brez vednosti predpostavljenega in tako izostal dve uri, razen tega je isti dan med delovnim časom vozil tuj moped po kurilniški hali in ga poškodoval
—	zadnji javni opomin.
11.	ŠTANCER FRANC, promet
—	16. 11. 197Ö ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
12.	MOŠKOTEVC JOŽE, promet — 28. 12. 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
13.	ROMIH IVAN, promet —
2.	in 3. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
14.	ŽABERL SILVO, promet — 2. in 3. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
15.	GABER AVGUST, promet
—	15. novembra 1970 zakrivil nalet vagonov ob stoječi federal — zadnji javni opomin.
16.	ROŽANC JOŽE, promet — 2. in 3. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
17.	PINTARIČ JOŽE, ekspedit
—	25. decembra 1970 izrekel grobo in prostaško žalitev na naslov predpostavljenih delavcev in grozil. Razen tega pa je dne 1. decembra, 2. decembra in 3. decembra 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
— Z javnim opominom:
18.	PUŠNIK KARL, valjarna —
23.	novembra 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
19.	LESJAK FRANC, jeklarna
—	16. novembra 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
20.	MOŠKOTEVC SILVO, ekspedit — 19. decembra in 31. decembra 1970 in 4. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
21.	DRAME FRANC, ekspedit
—	28. decembra 1970 in 9. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
(Dalje na zadnji strani)
KADROVSKE VESTI
NAŠA UPOKOJENCA
V	mesecu februarju 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe
v naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrnili:
GUČEK KARL, delavec, valjarna; KOVAČ MARJAN, delavec, samotama; KOPRIVEC FRANC, delavec, valjarna; KORŽE JOŽE, inštalater centralne kurjave, mehanična delavnica; GRIL PETER, strojni ključavničar, elektroobrat; MASTNAK SILVESTER, žerjavo-vodja, valjarna; ŽNIDAR MARTIN, strojni ključavničar, valjarna; JEROVŠEK VLADIMIR, o-bratni elektrikar, elektroobrat.
Novi člani delovne skupnosti:
V valjarni so se zaposlili: SENICA ANTON, HORVAT ANTON, JANČIČ JANEZ, ROMIH JOŽEF, TUHTAR FRANC, BOGDANOVIČ MIROSLAV, JOVANOVIČ VLADAN, VERK STANISLAV, JOŠT JOŽEF, ĐEKIČ SKENDER, ULAMEC FRANC, ROMIH CIRIL — vsi delavci. Na ekspeditu: ČAGALJ JOSIP, elektrotehnik, HORVATIČ ZVONIMIR, absolvent TSŠ — stroj, odd., komercialni sektor, MASTNAK FRANC, delavec, OZU FRANC, delavec, PIŠEK ALOJZ, delavec — na prometu. V livarni valjev se je zaposlil KURIDŽA ĐORĐE, delavec; v elektroobratu ŠMERC MAJDA — navijalka. V stanovanjski enoti: ZIDAR ALOJZ, mizar in ŠEŠEKO MILAN, zidar.
V	livarni valjev DRAME ANTON, delavec.
Na odsluženje kadrovskega
roka so došli:
GRAČNER KARL, PK livar v livarni valjev, VOLOVŠEK IVAN, delavec iz valjarne, REGORŠEK STANKO, žerjavovodja iz elektro-plavža, JUG DANIEL, kovač iz mehanične delavnice, OBREZ MIHAEL, delavec iz stanovanjske enote, NOVAK FRANC, delavec iz livarne sive litine, LEBER TOMAŽ, delavec iz livarne sive litine, JANC ADOLF, strugar iz obdelovalnice valjev, JURŠE SREČKO, valjarski delavec, PUNGR-ŠEK FRANC, avtogeni rezalec iz livarne sive litine.
Po lastni želji so odšli:
HOHLER JOŽEF, delavgc iz valjarne, ESIH FRANC, delavec iz obdelovalnice valjev, BORŠTNER J0ŽEF. strojni ključavničar iz mehanične delavnice.
Samovoljno so prekinili delovno
razmerje naslednji:
ČEPIN ALOJZ, strugarski pripravnik, POTOČNIK JANKO, delavec iz valjarne, ANTOLIČ ADOLF, delavec iz livarne sive litine, PRATNEMER MILAN, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, IBIŠI ŠEREMET, delavec iz valjarne, HISENI ILI-SEN, delavec iz livarne valjev, VRABIČ JERNEJ, delavec iz eks-pedita, PIŠEK, ALOJZ, delavec iz prometa, MARČETA VOJKO, PK orodiar iz obdelovalnice valjev, ARHAR BERNARD, delavec iz šamotarne, INKRET ZLATKO, delavec iz livarne valjev, OZU
FRANC, delavec iz prometa, LEŠNIK ZLATKO, delavec iz mehanične delavnice, TERŽAN STANISLAV, delavec iz valjarne, SMOLE JOŽE, delavec iz šamotarne, ZAFIROVSKI BRANKO, delavec iz valjarne, GOLOB KARL, strugar iz mehanične delavnice, ZDOLŠEK JOŽE, delavec iz jeklarne, VREČAR SAVO, delavec iz elektroplavža.
Naraščaj v družini so dobili:
GODICELJ ANTON iz obdelovalnice valjev, KOVČE STANKO iz jeklarne, GAJŠEK MIRKO iz nadzorne službe, NOVAK JOŽE iz šamotarne, TACER MIRKO iz elektroobrata, KRIŽNIK JOŽE iz prometa, GUČEK ANTON iz eks-pedita in ZAVRŠNIK ALBERT iz obdelovalnice valjev.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so
stopili:
KOŠEC GREGOR iz livarne sive litine, KRAMPERŠEK IDA iz rekreacijske enote, BREČKO ANTON iz valjarne, KRAMER PETER iz tehničnega sektorja, KOSI SILVO iz valjarne in KRAMER JOŽE, dipl. inž. iz priprave proizvodnje.
Želimo obilo sreče!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
(Nadaljevanje z 11. strani)
22.	CENE KARL, ekspedit —
20.	decembra 1970 in 9. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
23.	JUG EMIL, ekspedit — 4. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
24.	VREČKO JOŽE, promet —
23.	in 24. decembra 1970 ter 15. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
25.	MARČEN JOŽE, promet — 2. in 3. januarja 1971 ter 15. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
26.	KRAMPERŠEK RUDOLF, promet — 2. in 3. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
27.	FRECE FRANC, ekspedit —
5.	decembra 1970 je površno manipuliral pri odpremi vagona — javni opomin.
28.	GORJUP PAVEL, ekspedit
—	18. januarja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
29.	PAJK JOŽE, ekspedit — 25. decembra 1970 ob 13.45 je izrekel grobo in prostaško žalitev na naslov- predpostavljenih — javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
ZAHVALA
Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega očeta
POZINEK KARLA
kakor tudi upravi železarne, sindikalni podružnici za darovane vence iskrena hvala.
Družina KOREN
BIZJAK FRANC, roj. 22. 12. 1912 v Rovišču pri Krškem. Stanuje v Celju. Do 1939. leta je bil doma pri starših, kjer je pomagal na
kmetiji. 1939. se je zaposlil v Raj-henburgu pri gradbenem podjetju, kjer je delal do 1941., ko je bil vpoklican na orožne vaje, kjer je lil zajet kot vojni ujetnik ter bil v vojnem ujetništvu do 1945. leta. Ponovno se je zaposlil leta 1948 v gradbenem podjetju »Beton« Celje. V Železarno Štore se je vključil v delo julija 1952. leta. Bil je razporejen v jeklarno, od koder je
Ob tragični nesreči preminule žene BALON DRAGICE se toplo zahvaljujem vsem, ki so nudili pomoč, se udeležili pogrebnih svečanosti ter sodelovali ob kritičnih trenutkih naše težke usode.
Zahvala podjetju Cesalnica »Zora« za aktivno sodelovanje.
Posebno se zahvaljujem tovarišu Opaki za izredno in požrtvovalno sodelovanje.
Srčna hvala vsem
žalujoči mož Ivan z hčerkico Sabino in sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi nikoli pozabljene ljube žene in mame VRABEC ANGELE, se iskreno zahvaljujemo upravi, komunalnemu oddelku, sindikalni podružnici, kolektivu mehanične delavnice Železarne Štore in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Še posebno se zahvaljujemo kolektivu mehanične delavnice za pomoč ter tovarišu Uršiču za poslovilne besede.
Žalujoči mož in sinovi Marjan, Martin in Silvester
«V SVOJE 3 GLASILO

bil premeščen na elektroplavž, kjer je delal od začetka obratovanja tega obrata pa vse do 11. 2. letos, ko je bil invalidsko upokojen. Na elektroplavžu je ves čas delal kot prvi livar v vlivališču.
JOŽEFA MEDVED roj. Košto-maj, rojena 10. 1. 1921 na Slancih pri Teharjih. Sedaj stanuje v Štorah. V samotami se je zaposlila septembra 1939 kot delavka. O-
pravljala je različna dela v tem obratu, največ kot čistilka opeke, vse do svoje redne upokojitve dne 15. 2. 1971. Vseskozi je bila vzorna — pridna delavka.
Vidiš, če bi ti v tovarni .oči tako švigale kot tukaj pa ne bi bil obvezan.
ZAHVALA