i 1' \r \ 203. številka. Trst, v soboto 23. julija 1884. A/V \WW Izhaja Tsak 4ait s S cb nedeljah in praznikih) ob 5.'uri, ob ponedeljkih ob 9. ori zjutraj. «raa#rr.? številke se predajajo po 3 novfi. (6 stotink) * nnofph fcobafcsrnajh v Trstu in ckolici, Ljubljani, Gorici, , Kranju, .Mariboru, Celovcu, Idriji, ct. Petru, išežani, Nabrežiui. Novemmestn Itd. 'atlas*« ta aarsibe sprejema oprara lista „EdinoBt", Tu Isi n piccsio štv. 7. — Uradne a-e od 2 pop. do 8zvečer. • gia-om 16 stotir.k na vrsio pecit; poslanice, osmrtnice, jtv :e zahvale in dom&fi cglasi po pogodbi. TELEFON *tr. H?0. Glasilo političnega društva ,Edinost" za Primorsko. V edinosti le moči Naročnina ana3s za vse leto 24 kron, pol leta 12 r--ki predsednik Banffv j t»or o političnih dogodkih, ki se t čejo lij a nc-m vseučilišča v Trstu, ker vlada torej upošteva važno obstoječe dejstvo : istotako je čuden zaključek, do katerega je prišel gosp. Bennuti radi tega dejstva. Pametno, logično, j i• , • , •• 1; j modro in z italijanskega stal šča zdravo-egoi- V nedeljo dne 1*. junia ie imelo itali- J , , »■• i . _ J r " . • : stično bi bilo, da je predseomk italijanskega jsssko političoo društvo =a Istro svoj redni DU > J r ... občni zoor v Kopru. Predsednik društva, dr- lr!a TZt->*r." zr-r.-.id- -enerala K ur, kij a levo j« ne, eo odmevaii na levici glasni ri^ljea Knlo ruske vojske ter da maiširajo Japonci ' klici. Sklepni predugi oposcije so bili na tx> Italijanov. političnega društva za Istro Bvetoval zbranim signorom : glejmo, da se, ako je le možno, kako sa Bporizumemo s Slovani, da pridemo j p -tem enkrat do svojega vseučilišča, je pa proti Mtikdenu. LONDON* 2l\ »Dr.lv Telepraph« poroda iz Mukdena 19. t. ne.: Ze -dva dni traje jot boi. Japon« to s premočjo napadli ruske ;.te, ki se trd vratno branijo. Japonci so v vstočni smeri hoteli obkoliti Ruse, radi tega so te Kun umann li. (Ta poročila je treba sprejeti k veliko reaeivo ; še do pozno v noč ni pr slo nikako uradno potrdilo ni cc ruske ci od japonske -tran . Op. ured.). Poročilo Port Arturjc. — VeJike zgubc Japoncev. LONDON 22. Neki v Ćifa bivajoči raacozsi duhovnik, k; je prijatelj z genera-om Stesse.oni je pcejel danes poroč.lo, da ao meli Japonci severno od P:,rt Arturja velike .gube ter eo bili potisnjeni do Nahohroga. Japonska trgevska Indija pogreznjena odklenjeni ra potem se je prt slo v specijalco debate o rvišanju civilne iista, Najprvo seje razpravljalo o naslovu predloge. Zbornica je sprejela predlogo glede rvi-šanja civilne liste v driigem čitanju a popravkom ministerskega predsednika, po katerem traia veljavnost takona od 1. janwvarja 1903 do 31. decjmbre 1912. Tretje «itanje jutri. Na to je pričela debata o proračunu. Naslovi »civilna lista, kabinetaa pisarna in državni z^or< so bik sprejeti po kratki de bati. Govornik se je podre*-o bavil .slasti ■! pri« »»obratnege, krivo zasukanegu, za vseuSiiiš6c:m vprašanjem in s prizadevanji za j italijanske k.dtnrelne aspiracije same pognb- kako eperazumljenje med Italijani in Slovani.! aakljnSka. Ker «o Slovan, sedaj na Na, njegova izvajanja o prvem vprašanju so! P1(u uresničenja italijanskega vseu&heBnega muta dovela do zakljeCka, da drugo ni j postulata, je to za g. Bennatija dokazom, da sporazumlienje se Slovaui sploh ni možno. Govornik je rekel, daje vladna predloga I Da, ravno v tem da imajo Italijani jako za osnutje italijanske pravne fakultete v Ko- čudne nazore o redu in logiki, po kateri naj vereui prinesla Italijanom pravo rezočaranje. narodi rešujejo mejBebojna sporna vprašanja Tako ? Če so bili Italijani res razočarani, se kaže, kako napačna, perverzna je njihova doznavši, da se vseučiliečao vprašanje ne reši politika. Po zdravi pameti se ljudje najprej gladko po njihovi želji, potem si moramo pogajajo, da pridejo eventuvelno pozneje do misliti o njih, ali da so slepi v svoji zagri- aporazumljenja. Bennati pa bi hotel, da bi žeooati, ali pa najivni kakor malo dete. Go- mi popred privolili v vse njihove zahteve in Brzojavne vesti. Vladika Strossmaver ob#*el. spod dr. Bjnnati je menil, da Italijani bi že dobili Bvoje vseučilišče v Trstu, ako bi vlada ne imela lepega izgovora : »Slovani nočejo, Slovani protest u jej o., Slovani izjavljajo, da bi osnutje italijanske univerze v Trstu občutili . , i kakor hudo provokacijo«. Ne oporesamo. Na- OSEK 22. Stolni kapitelj v Dj ako varu! 1 ... . Q r , . ! sprotno: v resn:ci je tako. Saj, to je ravno, ie prejel danes zi-utraj i? aistme sledečo or- r . , .------------,J r > J J . ! kar mi vedno propsvedujemo Italijanoma do- BEROL1N 22. U Tokija so sporočili ■ *oj«vko: Stanje škcfjvo je nespremenjeno. '^Dkal-Anzešgtrju« ; Rusi t>obliso ctuka Hok- , Zdravnici upajo, da ga ohranijo na živ- aido pcgreznili malo japonsko trgovinsko ijes^u. "u i. i »• - ; Z\GREB "2L. Danes popoldne izclaai ladijc. ruta £.< :n m-iitvo to bili rcsccr. -- zdravniški razglas :z'avlj8, da ee ie slattie potem še le bi sa on eventuvelno pogajal z nami ! A ker Slovani nočejo b;ti tako najivni — tepci, da bi dajali orožje iz rok popred, nego so računi jasni med njimi in njihovimi nasprotniki, pa vidi gospod Bencat v tej previdnosti, ki ee uprav impenuje nam Slovanom, dokaz da sporazumljenje med Italijani in Slovani sploh ni možno. Baltiško broćovje. BESOLIN 22. Iz Petrograda so brzo-vili » 'jsrli^er Tsgtbl&Lta«: Me«i C in 13. gu r. m odpk je v v z toč no Azijo druga di-: zija l^aitiskega i>rcdovjt», ki obstoji ic aiarejih oa #e je škili Stro3saiayerja zboljsalater 41 a je bol&ik izven nevarnosti. je! rterstvu vel ki križ Fran Josipovega redo. > velike vaiaoeti. iiaeležka srednjemorska «sk;tdra. Zato zasluKujeja naslov nemodnli, neresnih in kiatBOvidnih politikov,, ki so ne murejo dvig- Hnsko-japonska vojna. Trst, 22. julija 190-4. Danes ja par Bicer le kratkih vesti, ali o — velikih dogodkih. Te vesti poročajo o velikem japonskem vBpehu. General Kr.roki da je po hudem boju prodrl levo krilo ruske vojske in da maršira proti Mukdenu. Izgube da eo velike na obeh straneh. Nu, trije razlogi se, ki nas silijo, da vsprejemamo te vesti le z vso rezervo in previdnostjo. V Spcr med Anglijo in Husij>o T / ,vr,nv s, „ . u* - - moreka eskadra je dospela semkaj. LUM)i)a 1;. »Keuterjev bi:o« je pre-; J 1 I :z Pctiograda sledečo brzojavko: OJgo- ^ J*ran Sebor. jt rv> ie vlide na angležko protestno noto PRAGA 22. Fran Šefcor, člen gospod a bil dan?s p»»poludne izrečen. Rusija j« j Bke. zbornica in veleindustrijake je umrl. r fetaia ca to, d* ne pride j* trni k »Mala cea« ALEKSANDRUA 22. AngieŽka sredoje- ! niti nad nizki nivo tržaško magistratnih in prVo so te ve^ti vse iz sumljivih in »krajno egoističnih klik! Gospod Bennati vidi torej, da smo m; Siovani v prvi vrsti na poti, da Italijani ne morejo dobiti svojega vssučil šča v Trstu. A, kakor je ?udoa \ Bennatijeva argumentacija, nezanesljivih virov in nas re eme motiti niti okolnest, da se sklicujejo na poroSila iz Petrograda. V drugo eo tako nedoločne v podatkih, da so eelo v nas napravile vel k vprašaj ! V tretje so v teh vesteh samih sum- lte/elnozborske volitve t Bukovini. ČERNOVICE 22. Na današnjih de- red plecbeno sodišče ter je obljubil*, da se bodoče ne pripeti vtč enaki tlučajL •Masci« bode izkrcal svoj tovor baie v su- želaocUcrskih volitvah za kmečke občine so -kem »alivu v prisotnost tingležk'ga kon dobili liberalci od 12 mandatov 11, en man-/i. An^Iežki poslanik Lssde svoje:afino dat so dobili konservativci, ihteval odskoJnino zaradi zac ile, ki vo ie -nel parnih. akor e čudeo, če se politik čuti razočara- j ljiva protislovja. Brzojavka londonskega »D^tilv nega po nečem, česar bi bil moral prieako-' Telegrapb«, baje iz Mukdena pravi, da so vati z matematično gotovostjo, ako bi bil — ! Japonci napadli Ruse z veliko premočjo m poiitik ; kakor ja čudno, pravimo, če se mož, hrabrostjo, a Rusi da se izborno branijo in od katerega b! smeli pričakovati, da je ori-i se umikajo, ker so jih Japonci obišb. Ze jentirin v aktuvelni politiki, čuti razočara-! stilizacija je tako čudna, da vzbuja dvome nega, ker vlada radi Slovanov noče dati Ita-j na nje točnosti ali cćIo resničnosti. Ti dvomi PODLISTEK. Azijske povesti. Iz zapiskov priobćuje Asatol. VIII. voljnosu ; lici njegovi je na rudeči barvi da-j sem mogel«. O tem je pogledal mene v za-leko prekašal njegov temnobarvani nos, ki je i dregi, čcŠ, kaj perečem jaz radi tega bur-i pričai, da mož ni bd sovražnik vina. »Zdravstvujte !c glasil se je njegov j>ri-jazni poenad-8' pno hiši, gojilnico in prenočišče za tajce. ni še poleten vhad za j&sdece in vezjve. 0 oila av^ja kooja tu notri ter pr.šla o« prostorno dvorišče, kjer je stal v ozadja fj ' za k< oje; »^vlo je pričel hlapec ven t vsprejcl najina konja v 0;kr6, potem sva a pa tudi tama pokr«pčat. Stopila sva v . >st loiško sobo; v kotu je stala sveta po-a in pred njo je goi*La lužica, v mali ^ eči kupici. Ko sva vstopila je bila soba prazna; žarama pa — nisva če še poklonila in le nekoliko predebela se mi je zleia. Njene oč^ bo se tgnieno bliskale, ustne je ime'a zakrožene na smeh, in vse njene kretnje so izražale ve ik temperament in odločnost. Zopet je zadonel po sobi vroč p.djub in še jeden, potem pa je šile izprego-vorila : »Saratin, milček moj, vendar prihajaš še k meni. Dolgo te ni b 1j in tvoja Sinja jj dolgo čakala !« O tem so njene cči gledaie na Sarat na P -:rž„'a j rad pr dobo — je prišel gospo- s tako ljubeznijo, tak<» gorkim pogledom, <1. B i je to majhen rudečel č?n, It precej ,di sem videl kako zelo ljubi to dekle mojega Pr etea mož, s prijaznimi o5m , ki si nje- »tovariš?. i' emu obra*u dajale prijeten ilisz debro- »S nja, jaz bi bil prišel že pteje, a ni- »ZJi se ti i Hm.... ho?....« Iz te zadrege ga je r.šiia Aksin ja, ki je vsprejema ; predstavil me je torej tudi ' prinesla okusne pcSenke ter jo posta vila pred Aksiniji ter me piiporcčil Djeni ekrbnosti, s uaju s prijaznim nasmehom. Z druge strani pristavkom, da sva oba lačna ia žejna. Ak- pa je priš: 1 gostiln čar ter prinesel na in.zo Binija mi je podfcli roko, potem pa se je vina in zraven pestavil dve čaš'. zavitela kakor vrtavka in odhitela, da pogo- | »Po dolgi in utrudljivi poli se gotovo sli ljuba gosta. ! prleže večerja; odkod pa prihajata dan»s, Šele eedtj sem mogel priti jaz do le konja s^a videti precej utrujena?« sede j in ker je tudi gostilničar edišel po' »Saj sta tudi lahko«, odgovoril sem j-.z, pijačo, vpnšal sem Saratina : »zjutraj sva odšla iz Domnoključevskaje ter »Ia ti mi nisi nič povedal o tem, da hodi a ves d;.n«. imaš tukaj tako prijazno dekiico, ki te »Toliko sta prehcdla danes, saj je to vsprejema z odprtimi rokami, kadar pri- skoio »devetdeset vrit«. hajaš!« j »Kaj, od t*ko da:e5 sta prišla danes«, »Kaj eem ti hotel praviti, Vanja ; pa začudila se je tudi Aksinija ter pogledala saj boš tako sam videl. Ona me ima jako Saratina sr.čutco, »potem sta gotovo trudna rada«. i in potrebna počitka«. In samozavestno si je popravil male,' »Seveda sva, a najprvo moreva utešiti črne brkiea ter me pogledal smehljaje, silno žfjo in lakoto, potem pa se malo po- kakor l i hotel reči: saj me tudi lahko rada ima, ko sem tak Lnt od fare. In re3 Saratin nikaker ni bil grd dečko; njegov od solnca ogoreni obrez so obdajali črni kodrasti lasje, oči je imel ognjene, in če se je zasmejal, so se kar zasvetili njeg.vi zobje, tako eo bili beli. Torej ni bilo čuda, da se je Aksinija tako zagledala vanj. Zdelo sa m' je pa, da Saratin ni tako goreče ljubil Aksinije in zato sem mu to tudi sedaj opomnil. »Dragi moj Saratin, zdi se mi, da ti ne ljub š te deklice tako, kakor ona tebe. govorimo, kaj ee je vse zgodilo, odkar se nismo več videli«. Temu pametnemu predlogu Saratioovemu sva torej oba urno sledila ter pr žela pospravljati z mize in krožnikov, da je bilo veselje. Mtd tem, ko sva midva jedla, pogledavala je Aksinija Saratina zaljubljeno kakor golobica, ter se mu nasm havala venomer. (Pi ide še.) > sa opravičeni tem bclj, ker do tega hipa, ko pišemo te vrste, ni nikakega japonskega ofi-cijelnega poročila. Glavno za nas pa je dejstvo, da ni nobenega ruskega cfic'jelnega poročila. Dokler ni tega, ne verujemo nič, ker po dosedanjih skušnjah smfmo pričakovati z absolutno gotovostjo ruskega cficijel-nega poročila v tistem zcanem priprostem stilu, tndi Če treba poročati kaj neveselega o nevspehih. Brez vsacega komentarja opozarjamo čitatelje na vest iz Berolina, da Brno na predvečeru velikega splošnega napada na Port Artur. O akcijah okolo Port Arturja ee je že toliko lagalo, da ne vemo dati druzega sveta čitateljem, nego da potrpežljivo počakajo do jutri. Pa tudi za jutri jim ne jamčimo, da res kaj izvedo. Vladivostoška eskadra. Iz Jokahame so brzojavili »Lokal An-zeigerju« v Berolin : Japonske torpedovke eo zasledovale v vodah pri Hokkaidu vladivo-stosko eskadro. Ruske križarke so zaplenile nekoliko japonsk h trgovskih ladij. V Tokiu se boje, da bi ruska eskadra zamogla priti v nekoliko dneh v tokijski zaliv, ako vozi z 15 vozali brzine. Izpred Port Arturja. Iz Londona poročajo : Dae 17.~t. m. je v Daljnemu 15 transportnih ladij streliva in živeža. Japonske čete pred Port Arturjem mirujejo ter branijo le pozicije, ki bo jih že zavzele ter jih utrjujejo se bolj. Priprave za novi obči naskok na Port Artur vrlo napredujejo. Sodi se, da imajo Japonci pred Port Arturjem do 80.000 mcž. Iz Kinčuva dohajajo nova ojaeanja. (Vse prav in lepo od Japoncev, samo zdi se nam, da ta vest, da ee Japonci še le pripravljajo za naskok, nič kaj prav ne harmonira s poročili, ki smo j.h dobivali iz japonskih virov : pred tednom, pred par tedni, pred mesecem in tudi že pred par meseci, da je padec Port Arturja vprašanje le se par dni, ali cel<5 par ur. Še več : ce!<5 padel je že Port Artur ne vemo kolikokrat. Op. ured.) učiteljiscnikov, ki se bodo mogli odslej izobraževati v tistem jeziku, v katerem jim bo pozneje poučevati češko in poljsko mladino, torej mladino večine prebivalstva Silezije. Tu bo vendar zadošČ9no le najelementarnejemu pravu, ako se poskrbi, da bo češko in poljsko pre-biva!stvo dobivalo učitelje, ki bodo usposobljeni za poučevanje v materinem jeziku. To je vendar tuko jasno, tako Bamo ob sebi umevno, da je žalostno že to, da se mora kaj tacega še le povdarjati. Tu se bo le dajala mrva prava Čehom in Poljakom v Sileziji, ne da bi vsled tega trpela ni najmanja mrva nemškega prava. Spor med Francijo in rimsko kurijo. Iz Pariza javljajo : Prefekt v Mavennu je izročil škofu v Lavalu brzojavko minister-skega predsednika Cjmbes?, ki je tudi minister za bogočastie. Brzojavka naglasa^ da bi cdstop škofa Geavsa poetavil vlado v kriv položaj. Škof bi s tem pripoznal svojo krivdo ter bi izgubil zaupanje vlade. Vzlic pismu, ki ga je podpisalo več nad- gjjajnim, ako se uvažuje, da od vseh inve- škcfov in škcfjv, in v katerem poživljajoškcfa tiranih milijonov jih je le 9 ustvarilo povisek Geavsa, naj se poda v Rim, zdi se, da isti po občinskega premoženja. Ta pojav nam je po- navoiilu ministra ne zapusti svoje škofije. jašnjen — pravi »Triester Zeitucgc — tudi izkrcalo I Lavala poročajo, da je jezuit Petrel po dejstvu, da so bili izdani veči zaeski, ne proBil papeža v nekem pismu, naj umakne da bi bilo imelo občinsko premoženje kak proti škofu iz Lavala storjene korake, ker da dobiček od tega, ali da bi bilo narastlo. V ni me žao vzdržati proti njemu naperjene kategorijo teh izdatkov spada n. pr. svota, obdolžitve in ker da pride v departementu ki se je izdala za zemljišče v Škorklji, ki je Mi-venne in v vsej Francozki do motenja hilo prvotno namenjeno za norišnico. Ko so bila že izvršena razna dela za adoptiranje in vereKega miru. Radi reškili ozir. poljskih rednie na učiteljiščih v in Tešinu vzdržuejo Nemci silno agitacijo in groze celo, da na dsn 18. avgusta prirede antidinastične demonstracije radi namere vlade, da zasnuje gori omenjene vsporednice. V tej gonji se prav plastično kaže vsa krivičnost in nestrpnost nemških politikov. Kajti po zasnutju Čeških vsporednic na učiteljišču v Opavi in poljskih na ontm v Tešinu ne bo dotaknen noben nemški interes, ptč pa dobe Slovani mrvo prava. Pravimo, ne b > dotaknen noben nemški interes. Nikdo ne b> silil nemških mladeniČev, da bi se morali učiti češki ali poljski, n.kdo jih ne bo silil, nai ee udeležujejo češkega ali poljskega pouka. Na to niti misli ne nkdc. Nemški gosp< d < i 1» >do slej ko prej uživali nemški pouk nemških profesorjev. Vsa sprememba ee tiče urej izključno le poljskih in nemških PODLISTEK. JVIozaik enega dne. t učit. dnevnika. — Napisal Drobne politične vesti. Volitve v Nizozemski Amsterdama poročajo, da je vladni lisi priobčil kraljičin dekret, s katerim se prva zbornica z dne 23. avgustom razpusti ter se razpisujejo nove volitve po provincijalnih svetih za dne 2. avgusta t. 1. Belgijska princezinja Klementina. »Ls Tournal« je zvedel iz Bru-seTa, da se vnovič širi govorica o zaroki V S po- princezi oje Klementine s prineem Viktorjem Opavi Bonaparte. Kralj Leopold da se protivi tej ženitbeni zvezi, vsled česar ss hoče prlnce-z nja baje zateči k sodišču za privoljenje. To privoljenje je po belgijskem zakonu potrebno, čeravno je princezinja ža polnoletna. Nemci v Afriki. Tekom meseca avgusta odidejo zopet nove četa v južno- priobčili, piše »Slovenec« cd minole srede : »Končno imenuje dopisnik »Kdinosti« škofa »pešten značaj«, naslov, ki mora imeti še večo vrednost, ker ga čitamo v »Edinosti«, ki je dosedaj vedno le obsojala škofa dra. Nagla in se ni brigala, da bi svoje čitatelje obvestila o dobrih činih istega, za to je jako pomenljivo čitati v njej zdaj tak hvalospev o napadanem vladiki, posebno pa še iz razloga, ker sa v uredništvu »Edinosti« ni nikdar upoštevalo, kaj se dela, ampak kdo dela !« Na to notico »Slovenčevo« odgovarjamo na kratko, da smo mi le po principu lojalnosti dali prostora osebnemu mnenju d etičnega svečenika a izjavljamo, da se mi nikakor ne identifikujeino s tam mnenjem oziroma ne dopuščamo mnenja da je bil oni dopis izjava »Edinosti«. Nekateri ljudje imajo vendar le čadne pojme o katoliškem škofa. Kakšnega si vendar predstavljajo škofa, ki ni »ljubeznjiv, pravičen, ki ne bi imel dobro, pošteno srce in najboljšo voljo, da bi po zmnožnosti zadovoljil vsem, pa tudi našemu narodu ?« Naj nam blegovole povedati gospodje, kaj je škGf dr. Nagi tekom dveh let pozi tivne^a storil za Slovence in Hrvate? Tako daleč pa vendar ne more iti tudi tržaški škof da bi bil celo na kanoničnih vizitacijah nevljuden in neprijazen ! Taka prijaznost in ob takih prilikah ne dokazuje ša ničesar. Proti omenjenemu dopisu isfcerskega du hovnika došlo nam je cd več strani, in to od duhovskih in posvetnih osab, odločnih ' protestov, ki eo drugačnega mnenja, nego — je s tem prvotna kupnina narasla na skupni omen-eni duhovnik iz l,tre. znesek 250 000 K, se je pokazalo, da zem- NaŠ0 mnenje o škofa Naglu ostane torej ljišče niti ni pripravno za oni namen. Danes n€SDremenjen0| dokier ga ne spremene — Iz s naša vrednost t:-ga zemljišča komaj tretjino ŠKOfQva pozitivna dejanja na korist Hrvatov Domače vesti. Vladika Strossmayer obolel. Iz Slavne na Štajerskem je došla vest, da je dja-kovski vladika Strossmaver, ki biva tam na letovišču, opasno obolel. Današnje brzojavke poročajo, da se, njegovo stanje boljša ter da je izven nevarnosti. Tržaške komunalne finance. Kakor znano, je nedavno temu municipalna delegacija tržtška izročila ministerskemu predsedniku dr. Koerberju spomenico v odgovor na odgovor mini6tro/ na interpelacijo poslanca Prohazke v državnem zboru. Spomenica dokazuje, da je fiaančno položenje oočine ugodno. PoBebno povdarja spomenica, da Be je v dobi od 1901—1002 premoženje občine povekšalo od K 18,315.650 na K 27,551.942. Tudi nepremično premoženje občine da se je znatno povekšalo od zadnje cenitve v letu 1896 sem. »Triester Zaitung«, ki se bavi z rečeno spomenico, ne prigovarja temu, povdarja pa, da so ee v označenih letih investicije izvršile z valuto posojila 24 milijonov kron in le e temi investicijami j s narastlo občinsko premoženje. Rezultata pa ni možno imenovati svote, ki jo je dala občina za zemljiške. Posojilo 24 milijonov kron je bilo emi- in Slovencev tržaškokoperske škofije. Kmetijska družba — ponemčevall tirano še le v letu 1899. Toda že v prejšnjih Tudi na Koroš^em imaJ0 kmetijsko družbo. Ž letih so se delali izredni iz latki na račun tega rfldi vaŽQega namena, ki g* imajo te družbe, posojila, ker so se nadejali za gotovo, da bo j ne gmele jmeti nikakega stika s političnimi posojilo dovoljeno. in narc(|Qimi pag pa bi morale iskati V podkrepljenje svojih trditev priobčuje ygeh možaih sredstev, s katerim bi dosezale * katerim b! povspeševale — šte- »Triester Zaituog« tabelo o resničnih rednih in izrednih dohodkih in izdatk;h v letih 1896 do 1902. Iz tabele posnemamo, da je v letu 1896 znašal skupni primanjkljaj 652.856 K 43 stot., v letu 1902 pa 2,023 553 kron 34 stot. A Bedanje fiaančno stanje občine je še slabše, nego je bilo dne 31. decembra, ko je bilo od posojila 24 milijonov kron porabljenih le K 17,214.800. Od tedaj pa je bilo zanadno Afriko. Ta ojačenja presegajo .............. r : . , j porabljenih se ostalih Best milijonov, vilo, katero je zahteval general lrotha, seda- r ____, _ n_„ nji poveljnik v nemški Afriki. Bolgarija. »Mir stranke poroča, da se je polkovnik Riaecov, načelnik topništva in trdnjavske stroke; podal v Nemčijo, da nakupi brzostrelne topove. Francija in Španija. »Temps« je objavil noto, v katari se izjavlja, da se nadal ujejo pogajanja med Francijo in Španijo glede Maroka pojavljajo. Siidmarka« v Puli. Prijeli smo ! Nekdo, ki je prišel iz Pule, nam je pokazal glasilo narodne g^atljico Siiimarkinih užigalic, katere je ku- da ta pcuka. pil — v c. in k. vojaški založni (kantini) : Mi nimamo nič proti razproiaji teli užigalic. Ali z isto pravico smemo zahtevati, da se v isti založni prodajajo tudi užigalice družbe sv. Cirila in Matodija. D/ojne mere ne trpimo tudi v c. in kr. kantinah. Naša izjava. Oiirom na dopis, došel vzlio raznim težavam, ki se nam od nekega svečenika v Istri v obrambo smo mi lojalno tržaškega škcfa, kateri dopis U-t I frošt Ta večer ej se zsres združile proti meni vee pek eieze moči, morda še kaj vtč. Pri Premilu 8? ni zganil še nihče za&tran bale, ka&or d t mbjo pisano, da ne sme pred po-1 ud 1 ^j j v nas j vas. Tudi so odločno omenili večtrje, ki ee ima še le pripraviti — seveda, sčasoma, kakor vas drugo. S tem naora je bilo naravnost namignjeco, da sva prišla prezgodaj. Ludovik me je pogledal, jaz pa njega ; mislila sva vsak svojo. I).»?pel sem iz trnja v — koprive. Z Bo»om podokn ca ! Malkin oče se mi je zm.g)slavao nasmehnil, ko sem je omenil in je pritresel — buča vina. Pc lagoma so se vendar začele vri.ti moje želje — polagjma. Fantom je bilo treba, na-vzl e mojim prigovorom, dati nekaj več odkupila, ker — niso smeli plesati. Nevest ni materi sem moral jaz napiti z do!gj in do solz g nljivo govoracej, ki je mene samega spominjala še najbo'j na pris ljeno zelje, do čim so mi drugi pritrjali glasno in ja^no. Pr ti deseti uri sta sa z balo obložena vora — dve Noe'ovi barki — jela zibati iz va*». Cirmeli so topiči. Za vozovoma sva se seveda skrajno slabe čilo Nemca opozoriti, da imamo tudi mi Sio-narodae pesmi, cslo umestne pesmi, ki žila Ludovik in jaz volje samo iaz. narodne pesmi, calo umestne pesmi, Podoknioa je splavala po — juhi pri niso prav nič podobne nemškemu dudl-nu in Premrlu, a Marička in njena mama in Ma- joil-nu. ^ , .. J .i rr r i ♦ • - • i a j • • ■ merah ]e častno za starise ričkin brat so mi to nezadovoljno zamudo Začelje improvizirani ples. Sadaj jo pn- J . ' i_ - j u ll tt • čiče vztro ili tako, cla s d ]iii zamerili v Bamo dro pekla, to vem, slu- stopila k meni soseda, brhka g^spa K. m mi- 6 J tjm nam gnila, naj grem ž njo. »Prosim, gospa ; Hvala Bogu! Vendar zopet djma. Po- | eedaj še ne volijo dame, prigovarjam." »Pa pa vsod še veselo življenje. Bikljada je minila, nxji pevci so stiskali pesti in planili na me. Jaz pa urno v »frak in klakc — potem na svatbe. Ali naj opišem še osebe na svatbi ! Brez-potrebno. Omenjam samo to, da smo VBpr čc» navzočega nemškega inžerierja, ki je nekje tam na Krasu iskal premogove žile, govorili vsi nea.Š£i. B I je pravi tip kavkaškega plemena in popoln Grinan, kakor je spominjala njegova gospa r. v^ako potezo na nemške Grethen, ali pa na prizor — die Spinnerin am Kreuz. Neki ženinov sorodnik se mi je predstavil kakor absolviran osmošolec, ki je govoril prav gladko nemški in napil navzočima zastopnikoma Grmanov. Meni ni impo-niral ni s prvim, ni z drug m, ni s — tretjim. Zato se mu menda ni zdelo vredno, da bi več izpregovoril besedico z m9noj tisti vf čer. Ženin in Eevesla §ta bila najboljše volje in sla t šeala name, da bi kaj zapeli. Zaradi _ r jčas Le: nisva mogla napraj — vo-1 hripavih glasov se na n ie le deloma posre- pozneje. La za menoj«. Zanaj na mo3tovžu me je prosila, naj sestavim kratek nagovor — napitnico in sklepni poziv, da zaČae pobirati za »Ciril-Metodijevo družbo«. Kaj sem hotel druzega, nego da sem ustregel, kolikor še niso bile zčrpane moje moči. Nemca sta odšla prej, nego Be je začela zbirka. Prav. Potem je pa začel prvi hišni zet zabavati družbo s pristno kraškim humorjem, da smo se vsi čudili sicer resnemu možu. »Veš, kaj mu je?«, je menil Maričkin brat. »Dane3 zjutraj mu je doma zgorela kašča — nekaj tisočakov škode, a ženi se noče tega povedati. Junak, kaj ?" Nekateri svatje so se jeli za zabavo nabijati po hrbtiih, a meni se je dremalo ; komaj sem počakal šimpanje to ne soae zgoditi. Straž;li emo nadpis cele 4 aiesece (in to v najhujši zimi) od 9 ure zve- 50 stot.; Tiringer Ivan župeupravitelj Kader do 5—6 ure zjutrsj, a pokojni Počkaj štelir 2 K; Nagel Ivan župnik Selo na Ko-nam je zaupal vse imetje v trgovini. Ko Bm^, ■ roškem 2 K; Normali Ivan župnik Brezovca po štirih mesec h, zajeli lopove, ki eo b;li prišli z namenom, da ukradejo tablo — je navstal mir. Od one dobe je minolo v kolikor ee spominjam, do 18 let. Zal, da mi ni bila dana prilika (vsled svoje odsotnosti), da bi se bil udeležil pogreba značajnega in kre-menitega Počkaja. Veseli me pa, da so ga tržaški Slovenci častno spremili k večnemu počitku. Ob zaključku teh vrstic naj še omenim, da je pokojnik bil člen vseh mestnih narod-nik časnikov. Gospe soprogi in gospodu sinu izražam svoje najglobokejse eožalje. Tebi Anione pa kličem : Prosi Vsevišnjega, naj nam pošlje samih takih značijev, kakoršen si b.l Ti ! F. K. Hrvatska velika državna gimnazija v Pazinu. Prejeli smo prvi program te gimnazije za šolsko leto 1903/04, ki ima na čelu razpravo prcf. Vlad. Nazorja : »Anatomski prinosi k poznavanju paprati Asple-num adulterinem Milde i njezinih srodnika«. 2 K ; Ren ko Fran trgovec Bregcvca 2 K ; Štrukelj Ana udova Trebče 2 K. Skupaj 68 K 90 st. prej izkazanih 157 „ 58 .. Vse skupaj 226 „ 48 „ Presrčna hvala ! Bla gajnistvo. Delavsko konsumno društvo pri sy. Jakobn vabi svoje ude na izredni občni z b o r, ki se bo vršil dne 31. julija t. 1. v prostorih »Delavskega podpornega društva« (ulica Molin piccolo). Začetek ob 4. uri popoludne. Udje, kateri niso dobili vabila, naj ee obrnejo na odbor. Odbor. Na Bled se je v sredo pripeljal ministar za železnico vitez \Vittek s svojo sestro in ostane tam več časa. Različna mera. Šti rje kmečki fantje, ki so pretepli zunaj Celja izzivajočega mestnega policaja Zintauerja, so dobili po 4, 8. 13 in 14 mesecev ječe. Ko pa je na znanem T . . . .. . .-j - *i. navalu na Slovence fpovodom češkega izleta Iz Bolskih vesti ?m j posneli, da se je počet- ... „ , , , . , , , - v Cel:e neki maeistratni pisač napadel olo- kom soiskega leta vpisalo v pet obstiječib J ® r r # , . , . ... . venca ter mu zadal devet ran, dobil je le-tri razredov ln dijakov, a koncem leta jih je ^ J bilo še 164. Od teh jih je zvršil^ 18 z od- Q1 ^P01"8- ^ ^ ... tj on u in Novi 10 kronski bankovci se začnejo like, 102 z I. redom, 29 s popravkom, 10 z . . . , . „ . _ t r t i d — i kmalo izdajati. Bankovci so bsia umetniško II. redom in o z III. redom. Početkom sol- J J r . j irr i xT • delo v bakrotieku. akesra leta 1904 o odpre se VI. razred. Vpi- , , . .. ... . y j i i c - Bled obhaja letos devetstelotni spomin savanje novih dijakov za I. razred bo lb, in J 1 , joj-io kar ga je daroval nemški cesar Henrik II septembra od 8. do 12. ure predpoludne & J . br;kaenskemu škofu Albumu. Dotično listino Nesreča na morju, zadel angležki parnik »Hirondelle« torpedovko je utonilo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. — v ravnateljstvu gimaazje. Podučavalo je na zavodu z ravnatsljem vred 10 učnih moči. Solnearlea. Včeraj popoludne ob 2. uri je zadela solnčarica 48 letnega kurjača Vin-cencija Furlan?, delujočega v pivarni Anton Dreher. Telefoničaim potom pozvani zdravnik se zdravniške po3taje, je dal Furlana nemudoma prenesti v bolnišaico. Suša. S KastavšČiae javljajo, da je strsšja vreč na m suš?, ki traja že ves t* m^sec, uničila v ondotnem o k raj u f-kordj vsd letino. Vročina je taka, da štiri lju Ije ne parna jo take. Bliža a Reka je estala skoraj brez vode, tako, da mora magistrat po nekoliko ur na dan zapirati vodovi d. Tudi iz Hrvatske prihajajo od v^eh strani porcčiia o silni suši. Poljski prideljki trpe silno, izlasti koruza. Začetek jutrajšnje veselice društva »Kola« v proslavo obletnice razvitja društvene zastave, t£gi nepozabnega slavja, ki je zbralo na vrtu pii sv. Jakobu več tiso5ev Slovencev, pp prične ob 5 in pol uri popoludne. Petje bo vodil vrli in t redoljubni društveni pevovo^j* ejospod G e r b e c, svi- Blizo Hamburga je 28.85 za sept. -december 28.95 (mlačno). i , no olje za tekoči mesec 48.25, za avgust 43.50, za sept.-december 49.50 zi januvar-april 50.50 torpedovko ter jo prebil čez sredino. Več oseb (mimo.) Špirit za tekoči mesec 43.25, za avgust 42.— za sept.-december 37.25, za jariuvar april 36.- — (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 25— —251/« Člen japonskega ministerstva dr. jur. Ta- (mirno), bel za tekoči mesec 273/4, za avgust 287/a» dokora potuje »daj po Evropi t« proučuje Z^i^Nte^'^"1 šolstvo. Te dni je prišel tudi v Prago ter se je pri namestniku informoval o češkem šolstvu. Iz Prage se je podal dr. Tadokoru na Dunaj. Mesto zrastlo kakor iz tal. Mesto Bo-nesteel v severni Dakoti (ameriške združene države) bo štelo kmalu 50.000 prebivalcev. Lansko leto je bila o tsm Času na kraju, kjer stoji danes mesto, mala naselbina s 75 ljudmi. Število slepcev V Avstriji. Po nekem novejšem statističnem iskazu je v Avstriji 14.875 Sprejemajo se vsakovrstna dela tuc i slepcev, od katerih jih je eamo 1688 preskrb- j pQ posebnih načrtih. ljenih v raznih zavodih. j iin«trova,n oenLk brezplačno In fra»feu. Porušenje staregi konaka. Danes so začeli podirati v Belemgradu stari konak, v katerem se je dne 11. junija m. 1. dogodila ! znana katastrofa. Ko se kralj Peter povrne iz kopališča v Bel'grad, zgine konak že po- j polnoma, a na njega mestu nasade park. Najvišja železnica na svetu. V Argen- Pisizza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Hermangild Trocca JSarriera vecchia št. S ima veliko zalogo je izdal cesar 10. aprila 1004. Ni noči;j a demonstracija. Začetek: ob 8 in pol uri. Kraj: kavarna »Ai volt'«. Demonstrantje: nsodrešenci. Način: petje »Lassa pur« in »Viva Dante c. Konec: ob 10. uri. Aretovanih: 2, katerim ne vemo imena. R a n j e n i h : 1, t. j. 19 letni Marij \Vertheimer, stanujoči v ulici sv. Ivana št. 16, ki jih je dobil po glavi od neznane pest". Posebnosti: Policija je ukaza a ob 10. uri zapreti kavarno. Na deželnem sodišču so se vršile včeraj t-ledeče kazenske razprave : Proti 22 letnemu slaninarju Lenartu GregoriČ, doma iz Tolmina, radi zločina tatvine. Gregorič je dne 22. junija t. 1. ukral iz t hrambe g. Podner-Komarcn v, v podstrešju neke h 8 3 v ul ci Far na to, raznih stvari v skupnej vrednosti preko 50 kron. Bil je cbsojen na 10 mesecev težke ječe poostrene jednim postom na mesec in na tiniji (južna Amerika) otvorijo v kratkem času v Andah najvišjo železnico na svetu. Najvišja železniška postaja se nahaja 4585 metro? nad morjem. Železnica je namenjena v prvi vrsti prevažanju rude. Živela v 3 stoletjih. Minolo soboto je umrla v Miškolcu na Ogrskem neka starka, ki se je rodila v 18. stoletju in sicer 1. 1792; dočakala je torej starost 109 let. Starica je bila omožena in je imela 18 otrek, od katerih eo skoraj vsi že pomrli. Zapustila je vnukov 40, praunukov pa 47. mrtvaških, predmetov za otroke in odrašcene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščah za spomenik Najnižje konkurenčne cene. tivroan c'.-» kz-i CcifJp'e » pnmrsarierr. tf ' t;' ' ' Trgovina. Borzna poročila dne 2'2. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.01 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termini K 239 «0 240. i 0 Francija K 95.--95.20, Italija K 93-- 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— avstrijska ednotna renta K 99 20 — 99.50, cgrska kronska renta Iv 97.— 97.25, italijanska renta t\ j J tili*'.* < K. j K Z~> t !• J-120. ■VJATLLJ" 5j /./»<■ £jz>: j 101; 1021 kreditne akcije K 635.— — 633--- , iii m* - j i posebao nadzorstvo polic'je po pre3tanei rala pa bo agnerjeva gortba. " r j r r j Obeta se nt m torej zop*t lepa naro lna pri- l&ZDI . red tev in uverjeni auc, da sa nas bo zbral« veliko = tevilo Siovencev in Slovenk, ki bomo slavili s\,omin na oni nepozabni dan, fco je društvo »Kolo« vepr.čo nfš:«jtih mncžic razvilo evojo krasno zastavo, [»oi kater j vs k-<3 r zvesto v ši svoje nerodno delo. Noto društvo. Tukajšnji uradni list naznanja, da je e. k. Lame^toišivo vzelo na znaojd prav la novoustaoovljenegi društva j . >Slovan« v Š:anjeiu, okraj Sežana. Na veselici ©troškcara vrtca v Bar- Proti 17 letnemu kleprr u Franu Cuk, doma iz Trsta, radi z-o5ina tatvine. Čuk je 4. junija t. 1. ulomil v stanovanje Ivaoke Giassi t?r ukral rsznih dragocenosti v skupnej vrednosti 198 kron :n en revolver. Bil je obsojen na 4 tedne težke ječe poostrene jednim postom. Proti 26-letnemu kolarju Martinu Golja, doma iz Tolmina, rtdi zločina goljufi e. Golja !je izlirjal neke tirjatve v imenu svoje go-, spodioje Ivanke Machioro ter zapravil denar. državne železnice K 632.— — 634 —, Lombardi K 80.— 81.—, Llojdove akcije k. 680--681—. Srečke: Tisa K 324.--32* —, Kradit K 46J — do 470. Bodenkredit 1880 K 30i — 314 —, Ba-denkredit 1889 K 291.— 301—, Turške K 126.— do 128.— Srbske —.— do —.—. Dunajska loorza ob 2. url popol. : včeraj danes Državni dolg v papirja i00 10 100.10 „ v srebru 100.10 100.10 A.vstrijska renta v zlatu 118 75 118 70 v kronah 4% 99.35 99.35 Avst. investicijska renta 31/,0/, 91.10 Ogrska renta v zlatu 4% 118.7a lltMiO „v kronah 4% 97.15 97.15 " renta 3'/, 88.85 SS.85 Akciie nacijonalne banke 160ti— ld05.— Kreditne akcije 636/i'^ 635.75 London, 10 Lstr. 239 721/, 219.77% 100 državnih mark H7.271/, 117.27l/, 20 mark 23.46 23.4 i 20 frankov 19 02 19.02 i 10 i tal. lir 95.05 95 05 I Cesarski cekini ' 11.30 11.32 TOVARNA POHIŠTVA Hafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari -== TRST ==- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkili cenah. Ljudje vseli stanov Bil je obsojen na 4 mesece težke Ječe poo- kovliah fo preplaeali vstopnino sledeči gg- : J Btrene jednim postom na mesec. N. X. 2 K, Marija Žaidais č 40 st.. N. NJ _ <50 Fraoio Muha 60 st., Josip Erbiš 60 st., N. N. 60 st., Antonija ŽiidereiČ 60 Bt., Anton Vrabec 20 st., Fran« Ši'uka 60 st., X. Pelikan 60 bt. Anton S5uka 2 K, Z^fVan ' ()00 letni rojstni dan slavnega italijanskega Razne vesti. Petrarca. Po Italiji s5 slavili v sredo 1 K 20 st., Leopold Marteiacc 80 sf., Juri ^nšmel 60 st. Ciril Metedijski dar. Ne gode Josip, zbirka v Brioni ; Dekleva Ela 1 K, Kccjan Fran 1 K, Zidanik Marja 2 K, Negode Anton 1 K, Negode Hajko 1 K, Nfgode Josip 2 K, Ž vab Fran 50 stot., Ž.a b Anton 40 stot.. Bizjak Lur» 50 sto^., UrbančiS Lovre 30 slo*., Virk Š>fan 40 stot., Rebol Jakob 40 stot., M d^n Josip 1 K, Aleš Jakob 50 stot., Dvoržat 40 stot., Manest?r Joaip 1 K, Mac.e^ter S mon 1 IC, Car Frane 1 K, JuriS Pavel 1 tC, Manester Fran 1 K, Ma-nester Št f^n 1 K, Manester Ivan 80 stot. Manester Fran 1 K. Bisž na Martin 1 K i dr. Peitct Trst 10 K ; Črn goj H. Velike Žab je 2 K ; Predel Marija Bazovica 3 K ; Konestabo Anton trgovec Pregaije 2 K ; pesnika Pttrarca. Ruska mesta. Po najaovtjš h statističnih podatkih o številu prebivalstva v ruskih mestih, ima Petrograd 1 534.000 prebivalcev, Moskva 1,173.000, Varšava 756.000. Odesa 44*.> 000, L»odz :»51.000, Kiev 319.000, Riga 260.0G0, Harkov 197.O00. Baku 179.000 Vilna 162.000,|r llis 160.000, Taekeat 156.000 Jekaterinoslav 135 000, Kiš nev 124 000 in R ost o v 120.000. Židje V Italiji. I alija šteje nad 34 milijonov prebivalcev7, izmed katerih je le 35 617 Zidov. Malo jih je sicer, a kl ub temu imajo tudi v Italiji velik vpliv, kakor druged. Italijanska armada ima 173 židovskih častnikov, med temi je poveljnik armadnega zbara, general Ottolenghi, ki je bil v Zanar-dellijevem kabinetu celo vojni minister. Tudi leg > Anton kanjnik Trs: 10 K; Vilhar- j v diplomatični službi je več Zidov. Sedanji tickv Josip župnik Jelšane 4 K ; Logar Rajko , finančni ninster Ljzzatti je Zid, istotako trgovec Pregarje 2 K; Gerk Ana zbirko med ( tudi mnogo državn h po9l?ncev. Na italijan-prijat-ijicami 1 K 20 etof., Gerk Štefan sk h vseučilišč h se uči vse polno Zidov. Parižka ln londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9H.10 5°/0 italijanska renta 102.50, Spanaki esterienr fc, rž zt avgust 14.50, za sept.-ok'. i4.50, za september-de-cember 14 65 -trdno). — Pšenica za tekoči mesec "21.25, za avgust 21.40, za sept. okt. 21.55, za september-december 21.65 (mlačno). — Moka za te--oči me«ec 23.8) zi avgun 23-95, za sept okt. (na dan 15—2'J kron). Novi pate rito vani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki v*ai ali okraju eden samo prodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberly: AIt9aa \\vstfdlen. M. (jAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilue pasove, trebušue preveze, elastične nos?ovice iu ntoilrei. ortopmlieni aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. == PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća solldnost. oooooooooooooooo IO o o o o o o o o 0 01 o o o o o\ o o i L k S o —- ss >n; C ■r-* /-a , .V-VvV*-^ -J.L- L, B S G- Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. priporoča svoje točne, solidne i u cenene proizvode. Cenike brezolačno in franko. O O O o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooo oo LJUBLJANSKA KREDITISA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja rrs« rcst, zaat&vnih pisem, prijorket. komun al nLh ofciicacij, srečk, oclnic, valut, novcev Id deviz. I* cmeie isdaja k viaks^c črebasju. na I Polno vplačani akcijski kapital 3L Daje proaujrae na vred. papirje. Zavaruje sročke proti kurznl ;| ---------- izgubi----- Zasrerjara in stiaomptujo tzSrsbfine vr«viro»tr

oJačke žen}tnln3ka kavcijo. mini mm m jNajstarajša i<5 i Trstu, ulica S. Lucia 18. Podružnica v Spletu 11 . i J iJenarne vloge vspreiema ji - j v tekočem računu ali vložne knjižice proti ugodnim obre3tim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do i — - dne vzdiga. — Proanst « čeki ia Hakasnioassa*. s ? i i z&sBssm slovenska »loga in tovarna - PrPi7(\U dokt T prav«, odvet- pohižtva Andreja Jug v J rdU & 3 OZ^Sjf, kacd ddt V pe - . : Fran Prezsfj, ..........r„ (zadej tnbunala) p n poroča j tem , jtu, želi nadaljevati prakso. Ponudbe na Barriera vecelila 11. - ANTON SANZ1N - Barriera reccliia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. rajce beleali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. IViodrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah. HBfc Vse po Jako ugodnih cenah. 1 v-ake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po- Dadjov ' jta Tolmin ' tiranega poišhtva. Najprimernejše letovišče za tržačane je grad Krasna lega. obziren park s senčnatimi sprehajališči, brej prahu, mirno bivanje. čist zrak, krasen razgled na divno romantično pokrajino v ozadju in na zelere griče' n doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letoviAinike. * D Nizke cene. Kizke cene. PH DOrSIll. Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča ndatta Eleonora Peri u ga lastnica. J s t a n o vi j e n o leta 18" !x * i - o © ti a a 'S3 T3 o h n priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti^ ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah jff9olf JCauptmann v Ijubljani 0 prva tovarna oljnatib barv, firneža. laka in steklarskega Ideja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Franeesco Stev? 2, I. - 7 RS X - Ulica S. Franceseo steT. II. — ■ - -—~ Tele n 952 Hranilne uloge sprejema od -sakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daj a samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V2°/of na menjice po 6°/0, na zastave po 5V2 °/o-Uradne ure : od D—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Foštno hranilnic ni račun 816.004. Zaloga obuvala in ■ čevljarski mojster Josip Stantic zalaeatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. prh. llovd. orož, c. kr. lina učne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST, - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (l>iks) = JreDin Gene nizke. Postrežba točna. LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hiii. -- Hranilne Tloge sprejemajo se od vsaoega če tudi m čian društva in 82 obrestujejo po 4V»°/o» ne da bi se odbijal rtntai dave£. Posojila dajejo ee stmo članom in s'cpr na __ meDj ee po 6 °/o in na vknjižbe po olj2{% _ Uradujc vt-aki dsn od 9. do 12. ure dopoi. in cd 2. do o. ura popol. rpzven nede;j in prrzn:ko". Stanje Branilinn m lota 1902, Kron 1,479.000 Mno-lran. račun štT. 837.J15. Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antena Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno, ""^sj. prebav ljenje, če se jih dvakrat na g^fr^ A dan po jedno žličico popije. Okrepi 1 \ pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te store, da človek raji j6. ^ votna icnoE % ' i' kapljice tudi ■ > Cena steklenici GO vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svotu. — Za naročitve in pošiljatvo pa jedino lo v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro j a tro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev! ——----_— — Svetujem Vam, d-i greste v prođajataica izgofovijenah biaga ulico Riborgo št. 25- po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke, [sti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naroebe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Pehar. lila CM Si Trieste" tvrdka Jt^ ELVASD SALA^CH Via. Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDON1" f> .... -,-j i»zir. večje trgovine 11a Kranjskem, ve-ć >-lo-ven^tega, nemškega i a ninčenca za sprejemanje naroeb. j ^^ T nizkih cenab Izbor boljših ia W navednih snovi;. VELIKI IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi biaga za hlače, ki ee na- pravijo po meri. Avtorizovana krojaenica. V slovenskem tr^u ob žeie/tvoi, kjer ;e m nogo uradov in ptujee? 83 odc:"i v rajem eventaveln» tu 11 proJa prostorna hiš i s kavarno in peozijenom. Kje [>ove upruvnietvo. I* ^ lepo izdelana zamie i žito ■ 18i 12CA kavo, poper itil. posabno K'oriatn^ km^te, ki sd oddaljen; o \ mlinov. Kamen je iz Kornain^. Mlin vrti lahko ena tarna osebe. Ona p> K 150.—. Jo3ip Hraelak Trstu, ulica Giulia fctv. 21. V .e&žt tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občitstvu tvojo Najveća tovarna pohištva | priporoča davnemu občinstvu tvojo | Najveća tovarna pohištva primorske dežele. S 1 primorske dežele. Vsaka konkurenca je ; prej Anton Uernigoj - zaiO^O polllSTVa - prej Anton Uernigoj a Vsaka konkurenca je izključena. I I izključena. Fnr 1 :=jdi n- m&K » a ® Eeltori 1 fflTO5 " v Trstu " tit cer^Te St. Petra ? liiši Marenzi i prodaja se ti® na m^ obroke. mnogos evilna od nas izvršena dela so najboljše jamstvo za dobroto našega izdelka. sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po naj razno vrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšujolimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 £ Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti drnea vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cena h Škode cenju;e takoj in najbulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.