Največji slovenski tednik v Zedinjenih^-državah Izhaja, vsako sredo. s NASLOV ^uredništva in % upravništva: 1818 W. 2 2nd St. Chicago, 111. k -!" • ^ No. 2. Štev. 2. u s OFFICIAL /V ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION APPLICATION FOR SECOND CLASS MATTER AFPLIED FOR The largest Slovenian Weekly in rg< W< the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1818 W. 22nd St. Chicago, ill. Chicago, 111., 20. Januar|a (January) 1915 Leto 1. Volume 1. Ameriške vesti. Podaljšanje predsedniškega termina. Washington, D. C., 16. jan. — •Včeraj se je prečitalo v kongresni zbornici resolucijo poslanca Beakes iz države Michigan da bi se sprejelo premembo k ustavi glede službenega termina predsednikov Zedinjenih držav. Re * solucija določa, da naj bi bil prihodnji predsednik izvoljen za dobo 6 let, in sicer samo za enkratni termin. Ista določba naj bi velja- * la tudi za mesto podpredsednika» •""•JOalje je gorioznačeni kongresnik / ^priporočal, da naj bi postal vsak predsednik po svojem dovršenem • službovaniji član penatske zbor-,'nice (at large.)' Zaeno se namerava tudi podaljšati službeni termin kon-gresnikov na 3 leta. Kongresno {zasedanje naj bi se pričelo po novem zakonu vsak prvi torek po prvem ponedeljku meseca januarja; na ta dan naj bi se tudi vr-■p šila inauguracija predsednika. O tej važni ustavni premembi se bode šele kasneje glasovalo. uvedla tuk policijska oblast strogo preiskavo pri vseh pododdelkih ali policijskih postajah mesta Chicago. _ Povečanje naše mornarice. Washington, D. C., 18. jan. — Ker se je v vladinih krogih že večkrat govorilo in zatrjevalo da «o Zedinjerie države preslabo o-borožene na pacifiškem obrežju,, je podal vojni tajnik Garrison £ tozadevnemu posebnemu odseku «voje obširno poročilo. Zaeno je toplo priporočal, naj ^ se prejkomogoče zgradi 17 novih modernih podmorskih čolnov in 2 velike križarke. Kakor se ču-je, bodo za to predlogo v celoti glasovali vsi zastopniki kongresne in senatske zbornice. Nove vojaške šole. Washington, D. C., 18. jan. — Po načinu znane West Point vo-^ jaške akademije namerava vlada vstanoviti v vsaki posamezni državi slično vojaško šolo za akade- • mično in vojaško izobrazbo mla-, deničev. Stroške za vzdrževanje teh šol bode trpela zvezina vlada in dotična država. Ta naert je predložil vojnemu departmentu poslanec Mc Cellar iz Tenn. in ga člani obeh ztiornic odobravajo S tem se namerava pridobiti in povečati število častnikov za skupno armado. Pouk bo trajal 3 leta kakor na vojaški akademiji v "West Pointu. Prosilce, ozir učence za te šole bodo * določevale šolske oblasti vsake posamezne države. Po dovršenem šolanju bode moral vsak častnik zapriseči za dobo 7 let. Vbda bode prispevala za vsako tako vojaško šolo. letno $80.000, posamezne države pa $40.000; poleg tega bode skrbela zvezna vlada tudi za obleko teh gojencev in za druge vojaške potrebščine. Ameriško posojilo Rusiji. New York, N. Y., 18. jan. — Šele te dni se je izvedelo v finančna nih krogih, da je posodila tuk največja bančna tvrdka J. P. Morgan & Co. ruski vladi $25,-000.000. Sodi se, da bode potre-+ bovala Rusija ta denar za nakup provianta in drugih vojnih potrebščin, katere je ruska vlada zadnji čas tukaj naročila. Vzorna policija. Minuli teden je stalo pred veliko poroto v Chicagu pet policajev, obtoženih goljufije v svojem službovanju. Med temi je bil en kapitan in 4 detektivi. Dokaza-j, le se je po pričah, da so bili označeni "možje postave" v direktni zvezi s tatovi in vlomilci in da so »i medsebojno delili plen. w Na podlagi tega razkritja, ' je Nesreča na jahti. Beaufort* N. C., 17. jan. — Ker je nastala včeraj na privatni jahti "Julia", blizu Palmico obrežja razstrelba, je vsled te nesreče pet oseb deloma zgorelo deloma utonilo. Rešila se je samo Mrs. Murray s tem, da je plavala do obrežja. Med žrtvami se nahaja tudi njen mož J. W. Murray, predsednik neke znane banke v Burlington, N. C. >• — V Galesburg, 111. so izgubili pred kratkim stavko ondotni izdelovalci opeke. ^Stavka je trajala cela 4 leta. — V Boston, Mass. nameravajo pristopiti vse natakarice v unijo. — Dijaki znanega Harvard vseučilišča so si prislužili zadnje po- fčitnice $117.259. Samomor morilca. New York, N. Y., 16. jan. — Tukaj se je obesil znani August Yost, ki je bil šele pred kratkim pomiloščen iz kaznilnice v Sing Singu, kjer je presedel 21 letno kazen radi umora svoje žene. Občutna kazen. Frank Adams in Wm< Dougherty, oba iz Milwaukee, Wis., sta bila te dne obsojena pred .sodiščem na Desplaines St. v Chicagu vsak na $200.— globe, ker sta nosila pri sebi nabasane samokrese. Masten dobiček. Armour & Co., ena izmed največjih klavnic v Chicagu, je imela lansko leto $375,000.000 prometa, od koje svote je spravila $7,-509.907 čistega dobička. To podjetje ima $20.000.000 kapitala. Gospodje delničarji, oz. mesarski baroni bodo dobili letos 37.5 odstotkov dividend ali $37.50 za vsakih vplačanih $100. Linčanje 4 zamorcev. Atlanta, Ga., 16. jan. — Že dolgo časa ne pomnimo tukaj tako krvavega čina kakor se je pripetil včeraj v bližnjenu mestecu Monticello, kjer je množica ljudstva linčala naenkrat kar 4 za-ijnorce in sicer: Dan Barberja s sinom, ter dve njegovi poročeni hčeri. Nad 100 oseb broječa dru-hal je s silo udrla v okrajno ječo, ter odvedla Barber j evo družino seboj v mest«*. Na nekem javnem prostoru so potem obesili očeta, sina in obe hčeri in njih trupla p/sestrelili s številnimi groglami. Vzrok linčanja se tpripisuje a-retacijo vsled nepostavne prodaje opojnih pijač, katero je vodil Barber v svoji hiši. Koga je hotel vsled tega šerif aretovati, mu je Barber zagrozil s samokresom kar je povzročilo linčanje ali smrt cele njegove družine. IZ DELAVSKEGA SVETA. — Uslužbencem New York. Phila & Norfolk železnice je dovolila želez, družba letos s 1. januarjem pokojnino; s tem se je ustreglo želji in zahtevi več tisoč delavcev. > — Organizirani delavci v di-.striktu Columbije so odločno nastopili, da se uvede ondi čim preje državno zavarovanje proti poškodbam. . — Ker zahtevajo uslužbenci 98 zapadnih železnic povišanje plače bodo morda plačevale razne železniške družbe Vsled tega od 30 do 40 milijonov dolarjev več na leto. — Uslužbenci pocestnih železnic v San Francisco, Cal. so do« bivali po 22c plače na uro predno so bili organizirani. Z organizacijo so pa dosegli sedaj 37^ centov. — V 28 raznih drža\fch naše U-nije smejo odu14 do 16 let stari otroci delati samo 8 ur dnevno. — V Zedinjenih državah znaša sedaj skupno število erganizira-nih kleparjev (plumberjev) 40.-000. Čudna poroka. ' V St. Louis, Mo. se je vršila te dni čudna poroka, brez da bi bila ženin in nevesta skupaj prisotna. Miss Eugenia Campbell je podpisala v nizozemskem konzulatu listino, da vzame za moža John P. Scholtena, premožnega podjetnika na otoku Java v Iztočni Indiji. Približno 10.000 milj oddaljenega ženina je nadomestoval pri tej poroki nek sorodnik. > Kaznovani šofer. New York, N. Y., 18. jan. — Tuk. sodnija je prisodila šoferju George Scottu šest mesecev ječe, ker se je v pijanosti vozil z avtomobilom svojega gospodarja. Inozemske vesti. Evropska vojska London, Anglija. — Iz Berolina in Pariza se uradno semkaj poroda o velikem porazu zaveznikov v bitki blizu reke Aisne. Pod osebnim poVeljništvom nemškega cesarja Viljema in spretnim vodstvom generala Klucka so nemškd čete uspešno zasedle višino pri do 30 leta. Kdor ne bode zadovoljen opravljati vojaško službo, ga bodo porabili za kako drugo pomožno delo v vojski osobito v bolnišnicah. Havre, Francija — Dasiravno je vodja nemških socialistov Dr. Liebknecht zadnji čas stopil kot častnik v nemško armado, je izdal te dni na razne socialistične zveze proklamacijo, da naj bi se po celem Nemškem pričela agita cija za sklenitev miru. London, Anglija. — Angleška • Napad v cerkvi. Peoria, 111., 18. jan. — Ko se je zbrala sinoči v tukajšnji prezbi-terijanski cerkvi velika množica vernikov in so se ravno pričeli večerne molitve, je nestala naenkrat velika panika med njimi vsled streljanja. 30 letni Friderik C. Erdman je namreč iz maščevanja in ljubo« sumnosti streljal na svojo bivšo zfciv/Ciiiko Hatlic GauwiU, ki bo de vsled zadobljenih ran najbrže umrla. ' Zatem je morilec izbežal iz cerkve in si je v južnem delu mesta sam končal življenje. Obisk štorklje v Beli hiši. Washington, D. C., 17. jan. — Danes popoldne je povila v Beli hiši Mrs. Sayre prvorojenčka si na. Mrs. Sayre je druga hč; predsednika Wilsona in se je poročila v Beli hiši dne 25. novem bra 1913. Dosedaj je bilo rojenih v Beli hiši že 10 otrok, 6 deklic in 4 dečki. Zahvala za izraženo sočutje. Washington, D. C., 18. jan. Povodom velike potresne katastrofe v Italiji je poslal predsednik Wil-! son laški vladi sožaljno brzojavko. Italijanski kralj Viktor E-manuel se je danes preds. Wilso-nu v svojem imenu in imenu vsega prebivalstva Italije zahvalil v pri srčnih besedah. Sv. oče, papež Benedikt XV. Sv. oče Benedikt XV. je vsled zopetnega vdarca Italqi, — ali potresa ves potrt. Zadnje dni se je podal s syojim tajnikom Gasparijem in kardinalom Merry Del Val iz Vatikana v bolnišnico sv. Marte, kjer je tolažil nesrečnike in jim podelil svoj blagoslov. Od leta 1870 namreč še ni ni kdar zapustil kak papež Vatikanske palače, vsled tega se nekateri krogi nastopu sv. očeta Benedikta XV. zelo čudijo. — POPRAVEK. •V prvi številki našega lista se je na drugi ali dopisni strani "Iz Mirinesote" urinila tiskarska pomota glede letnice prve skupščine v Jolietu in poročila glede združitve vseh slovenskih društev. Prva skupščina se je vršila leta 1893., poročilo v towerskem listu A. S. je bilo pa glede skupne zve ze priobčeno dne 9. marca 1894. Tolikouv prijazno upoštevanje in popravek. Tako naj se tudi čita v 3 koloni dopisne strani, da se je vdeležil prve konvencije v Tower, Minn, namesto sedaj že pok. John Ku-karja, še danes živeči večletni in sedanji blagajnik K. S. K. J. John Grahek. Uredništvo. Listnica i ca upravništva. Vsa ona društva,, oziroma oni člani l^ateri niso še dobili prve številke Glasila se uljudno prosijo, da izvolijo to zamudo oprostiti. Ker nam ni tiskarna še dovr šila adresarja vseh članov, smo danes odposlali nekaterim prvo in drugo številko skupaj. Vsakdo bo dobil lqhko te številke, ker jih imamo še nekaj na razpolago. Vregny, severoiztočno od mesta Soissons ter so zapodile francoske čete v beg. Pri tem so ujeli 14 francoskih častnikov 1130 mož, ter so zaplenili 8 večjih topov. Med mestom C^ony in Missy ob~ reki Aisne so se morale francoske čete umakniti vsled naraslega vodovja. Vendar imajo Francozi še v oblasti vse važne mostove in prehode čez reko, da se bodo čez dni lahko vrnili na svoja prejšnja mesta. Bitka pri Soissonsu je bila zelo vroča ali ena izmed najbolj hudih v zadnjem času. Streljalo se je iz bližine 5 milj. Števila mrtvecev, ranjencev in pogrešanih se še dosedaj ni zamoglo dognati. Mesto Soissons je samo 65 milj od Pariza oddaljeno, na južnem bregu reke Aisne. . Berolin, Nemčija. List "Ham-* burger Fremdenblatt" poroča, da je ruski car Nikolaj odstavil 18 različnih generalov, ki so bili v sedanji vojni službi. Berolin, Nemčija. Avstrijski u-radni listi poročajo, da so ruske čete brez kakega vspeha skušale prodreti do Nide. Dasiravno so rabili pri tem Rusi Svoje močne topove, se jim napad ni posrečil. Rusi imajo vsled tega napada občutno škodo. Vsled neugodnega vremena se boji v Galiciji in v Karpatih ne morejo povoljno vršiti, a vendar so pri tem dosegli Rusi že znatne poraze. Havre, Francija. — Belgijska vlada se odločila odpoklieati pod orožje vse samce v starosti od 18 vlada je sporazumno s poštno u-pravo določila strogo cenzuro pri pošiljatvi pisem določenih za Nemčijo. Osobito se bo oziralo na o-na pisma, ki prihajajo iz Zedinjenih dražv. ^ Washington, D. C. — Ameriška družba Rdečega križa bode te dni odposlala za francoske ranjence 1500 funtov kloroforma, več zabojev seruma, antitoksina in na tisoče jardov obvez. Tokio, Japonsko. Na Japonskem se je pričelo živahno gibanje za vstanovitev posebnega oddelka prostovoljcev, ki naj bi šel Angliji, Franciji in Rusiji na pomoč v sedanji vojski. V to svrho se nabira že denarne prispevke med ljudstvom. Buenos Aires, Brazilija. — Iz Rio Janeiro se semkaj poroča, da je neka angleška križarka potopila blizu Pernambuko nemško bojgo ladjo "Karlsruhe." Berolin, Nemčija. — Francoski podmorski čoln "Saphir" se je potopil blizu dardanelske ožine zadet od turške artilerije. Berolin, Nemčija. — Ker bode obhajal nemški cesar dne 27. jan. svoj rojstni dan, je izdal tem po-todom proklamacijo. da naj se ta slavnost vrši samo po cerkvah in šolah. Na pismene in brzojavne čestitke se odločno ne bo oziral. V tej proklamaciji tudi povdar-ja, naj ljudstvo označeni dan iskreno moli za srečen izid vr>jske in dosego miru. , Pariz, Francija. -— Glasom po- ročila nekega vojnega dopisnika, namerava Nemčija napasti v kratkem času razna večja mesta kakor Pariz, Lyons in Nancy. Ta napad bode izvršila iz zraka in gradi v ta namen še več "Super-Zep-pelinov." Berlin, Nemčija — Iz Dunaja prihaja semkaj vest, da so izgubili Rusi v bojih pri Przemyslu približno 100,000 mož. Atene, Grška. — Bulgarska vla-,da je natihoma mobilizirala 60,000 mož, katere je odposlala na srbsko mejo. Tako se semkaj poroča iz Soluna. Bulgarsko vojaštvo se je utaborilo ob iztočni železniški progi blizu Caribroda, in ob Egri Palanaka. Rim, Italija. — List "Girnal-le d'Italia" je prinesel vest, da je turška vlada v celoti zadostila zahtevam Italije, ter da se ni bati s Turčijo kakega spopada. Pariz, Francija. — Poročevalec londonskega lista "Temps" je izvedel, da je turška vlada odstavila nemškega admirala Souchona, ker je dosegel take poraze z Ru si ob Ornem morju. London, Anglija — Dne 15. t.-m. je poslal srbski ministrski predsednik premierju Asquithu iskreno novoletno čestitko za katero se je slednji brzojavnim potom zahvalil. Potres v Italiji. Rim, Italija. — Nepopisen je strah prizadet vsled groznega potresa, ki je porušil dne 13. t. m. toliko vasi in mest v srednji Italiji. Kakor se sodi je bilo pri tem približno 40,000 oseb usmrčenih in 50,000 ranjenih. . Vlada je odposlala takoj v prizadeta mesta svojo vojaško pomoč; mnogo zdravnikov, bolniš kih strežajev, živeža in obleke, kajti ljudstvo mora trpeti hudo lakoto in mraz vsled potresa. Kmalu se še ne bode zamoglo preračunati skupnega števila po nesrečencev. Dosedaj se je zvedelo za izgube v sledečih krajih: Avezzano.............11,000 Alba..................6.000 Sora..........................................5,000 Peščina..................4,000 San Benedetto. ...........3,000 Magliano..............1,300 Capelle . ...............1,200 Scurcolo..................................870 Lese..........................450 Castelliri................................70 Cappadocio..............................50 Isola . . . ..............................37 Capolacroce..........................10 Iz 60 okrajev, kjer je prizadel potres tudi ogromno škode, se bode število žrtev šele v nekaj dneh objavilo. Avezzano, Italija. — Mesto A-vezzano je gotovo izmed vseh drugih najbolj prizadeto vsled potresa, ker so skoro vse hiše do tal podrte. Rešilno moštvo se trudi na vse načine, da bi spravilo trupla ponesrečencev na plan, a pri tem delu ima dosti ovir in zaprek Dosti trupel je tako razmesarjenih, da je težko dognati identiteto te ali one osebe. Rešilno moštvo deluje z vojaštvom noč in dan. Ker je nastala huda zima, je mnogo ljudi zmrznilo pod razvalinami. Pri reševanju se nudijo človeku pretresljivi prizori, kojih ni mogoče opisati. V vladinih krogih se tudi zatrjuje. da je opustila Italija sedaj misel na vojsko s Turčijo, kajti ni še dobro pozabila velike škode zadnjega potresa v Siciliji 1. 1908 pa je zadela sedaj nesrečno Italijo zopet tako strašna naravna katastrofa. glasilo k. s. i k. jednote. Blagosrčnost. Spisal A. K. Najbolj zaželjena reč pri hiši je dober gospodar in dobra gospodinja ; največja *sreča za vsako deželo je vsestransko izvrsten vladar. Pa kar je hiši gospodar in kakor je deželi vladar, to je vsakemu človeku srce. Mimogrede opomnim, da tukaj ne razločujem po učenjasko natanko, da bi srcu strogo odkazoval le čuv-stva; ampak' večkrat seže m še dalje ter mi je "srce" pogostokrat pomen za vse notranje, t. j. dušno delovanje človeško, nasproti temu, kar se kaže javno z besedo in z dejanjem. Zato lahko naravnost rečem: kakršno srce, tak človek; blago srce razodeva blagega človeka, slabo srce kaže slabega, izprijenega človeka. Plemenito srce nam je trdna podlaga stalne sreče, neplemenito srce pa si samo srečo izpodkopu-je. Tega smo se zdaj vsestransko prepričali in tudi že lahko spoznali, da je zlasti tako malo srečnih ljudi na zemlji, ker je človeško srce od mladosti nagnjeno k hudemu, ker se le prerado prepusti hudim strastim, katere ga že prav zgodaj in prav urno tirajo v pogubno brezdno, iz katerega se je težko ali celo nemogoče izkopati; ako namreč že v zgodnji pomladi rahlo cvetje posmodi mrzla slana, kdo bo še pričakoval dobrega sadu t Stopimo pa zdaj v spoznanju svojega srca za korak dalje in v kovaški umetnosti zemeljske sreče za stopinjo više ter si oglejmo tu še eno posebno stran, ki je izvir premnogim neprilikam in težavam. Jezus, ki je najbolje po znal človeško srce, je to slabo stran nedosegljivo lepo popisal v priliki, rekoč:, "Kaj pa vidiš pe-zdir v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne čutiš? Ali kako praviš svojemu bratu: Pu sti, naj izderem pezdir iz tvojega očesa; in glej, bruno je v tvojem očesu! Hinavec, izderi poprej bruno iz svojega očesa in potlej glej, kako izdereš pezdir iz očesa svojega brata." Kako potrebno je bilo to strogo opominjevanje, nam priča vsakdanja izkušnja. Tuje napake opazuje človek s toliko pazljivostjo,, natančno in stanovitnostjo, da ugleda vsako še tako neznatno smetko; za lastne hudobije pa mu je tako malo mar, da ne zapazi celo največjih, da ne vidi — klade! Ali zlobnost človeškega sr ca sega še dalje. Pri tako ostrem opazovanju si domišljuje, da vidi napake, katerih bližnji celo nima; uganiti hoče celo njegove misli, njegove namene. Vrhunec te zlobnosti je pa v tem, da si le slabo stran ogleduje s tako bistrim očesom, za dobro stran in lepe lastnosti bližnjega je pa slep. Če pa vendar zapazi kaj hvalevred nega česar ne more utajiti se mu brz vzbudi še zlobnejša in sramot-nejšega stran neplemenitega srca — nevoSčljivost 1 Tako postane človek polagoma nekakšen ogleduh svojega brata in nepoklicani — le prevečkrat krivični sodnik njegov. In tako neplemenito srce ni nikdar zadovoljno z bližnjim, nihče mu ne more prav ustreči: če ima bližnji napake in slabosti, ga sovraži in zaničuje zavoljo napak; ako ima pa bližnji posebne prednosti in hvalne lastnosti ga zopet rie more trpeti, ker mu je nevoljščiv; ako ga svet zaničuje, *poma£a ga še o ji zaničevati, ako pa ga drugi čislajo, tedaj se jim noče pridru žiti. Da boš torej mogel ti prenašati svoiesra brata kakor, se spodobi kristjanu, in on tebe, — prizadevaj si najprej za blago — usmiljeno srce ter si izkušaj zlasti dvoj 110 zlo odpraviti iz njega: otresi se nepotrpežljive mržnje, ki jo čutiš do njega zavoljo njegovih napak in slabosti; odreci se popolnoma nečastni zavisti, k! ti morda obtežuje srce celo zavoljno njegovih zaslug. Čim prej in čim popolneje to storiš, tem laže boš izpolnjeval vse dolžnosti do drugih in tem bolj si boš pridobil njihova srca. Ker ljudje niso angeli brez sla bosti in napak, ampak sploh greš ne stvari, obložene z obilnimi nepopolnostmi in zlobnostmi, nam ie treba prav velike usmiljenosti in prizanesljivosti; kajti pfemno-gokrat nam res nakladajo težke reči na ramo, — "bremena," ka- kor piše sv. Pavel: "Drug drugega bremena nosite I" Pa kaj se hoče? Tu nam ne preostaja nič drugega, kakor tole: imejmo z drugimi krščansko usmiljenje, — ali pa sami trpimo! Veliko- nam bo še polajšano, a-ko gledamo bolj nase kakor na druge, in se nikdar brez potrej^ ne vmešavamo v zadeve, katere nam niso nič mar. Dovolj imamo že posla s svojimi grehi in napakami ; pač ni treba, da bi si še tuje gor^e nakladali na obtežene ra me. Ce so drugi čmerni, nespametni, sitni, sovražni, nehvaležni, blagi in krivični, kaj bo pomaga lo, če postanemo še mi taki in se hudujemo. Ljudi ne bomo izpre-menili in predrugaeili; izkušajmo izpreminiti sami sebe in svoje lastno srce izboljšati toliko, da jih bomo mogli krotko prenašati. Druge moramo namreč tako ceni-ti, kakršni so, ne pa kakršni bi morali biti ali kakršne bi mi radi imeli. Ako hočemo imeti korist od ljudi, moramo tudi njih neprijetnosti in zoprnosti sprejeti za na meček. Nikar torej ne premišljuj veliko o tem, katere napake in slabosti ima bližnji ampak o tem, katerih ti ne smeš imeti. Ne pre- t števaj, kaj je on tebi dolžan, marveč, kaj si ti njemu, to ti bodi najprej mar! Po tem pravilu so se vsekdar ravnali sveti in v resnici plemeniti ljudje. Do tebe so bili ostri, do drugih pa mili in prizanesljivi. Tudi mi bi se ne pritoževali toliko zoper svojega bliž, njega, ko bi bili sami bolj popolni. Koliko manj merimo vrednost ali nevrednost drugih ljudi in kolikor manj delamo razloček med njimi, toliko bolj smo podobni nebeškemu Očetu, ki daje deževati čez dobre in hudobne ter pusti solncu sijati na pravične in krivične. Hudobijo smemo irt moramo sovražiti v človeku, a človeka moramo ljubiti in z ljubeznijo od vračevati od hudega in ga napeljevati k dobremu. Saj tudi zdravnik preganja le bolezen,; bolnika pa ljubi in hoče rešiti. Kaj drugega pa so napake ljudi kakor razne bolezni itjihove duše? Silno zloben neolikan se ti zdi človek, kateri še z bolnikom nfl ma usmiljenja*Po pravici se vsakemu studi Jobova žena, ki še tako zelo bolnemu možu ne ppzana-ša ampak ga s svojim strupenim jezikom ne neha zbadati tudi v najhujših bolečinah. Pravi "biser" prijateljstva so bili tisti trije možje, ki so ubogemu trpinu na gnojnem kupu "cvet" svoje prijateljske ljubezni,dajali du-hati s tem, da so mu za tolažbo 0-čitali grehe, kakršnih še nikoli storil ni, tako da je moral še o-pravičevati in dokazovati svojo nedolžnost v zahvalo za tako rahločutno izraženo sočutje. — Na« .sproti pa se nam zdijo pravi junaki in slavne junakinje usmiljeni bratje in usmiljenje sestre, ki svoje življenje posvetijo prelepi nalogi, da bolnikom strežejo in jim tako ljubeznivo slajšajo grenke čase. To plemenito nalogo prevzameš lahko tudi*ti, v kateremkoli stanu si; četudi, ne oblečeš redovniške obleke, če se tudi ne zavežeš s samostanskimi obljubami. Kajti ves svet je velika bolnišnica; vsak človek je kolikortoliko bolan, — njegove napake so manjše ali večje bolezni. Kakor se v bolnišnicah nič ne čudijo, kadar jim pripeljejo novih bolnikov, ker vedo. da za zdrave ni bolnišnica; tako se tudi ti nikdar ne čudi, kadar zapaziš dušne bolezni na Ijudec]^ tem marij, ker si sam tak usmiljenja vreden bolnik. Takih bolnikov najdeš povsod; lahko si že zmeraj naprej pripravljen nanje Bodi torej usmiljeni brat, usmi ljena sestra! bodi junak, bodi junakinja v potrpljenju in prizanesljivosti. Blagor usmiljenim, kerdbodd dosegli usmiljenje! Pa če se komu mrzi do bližnjega zavoljo njegovih napak, če ga težko prenaša zavoljo njegovih zloglasnih, lastnosti se da to, četudi ne opravičiti, vsaj še razumeti; ali nerazumljiva je zlobnost takega srca, ki bližnjega ne more trpeti zato, ker je dober, ker je boljši ali bolj čislan in srečnejši. Te spake tega izvržka, zemlja ni rodila; četudi svet takorekoč plava v hudobnosti, kakor uči sv. Janez. vendar . tako izprijen še ni da bi bil iznašel tako hudobijo. Te vrste blago se je začelo v peklu in satan ga je že v obilici iz-neeal, pa ima še zmeraj dovolj naročnikov. Imenuje ae to nečedno peklensko blago — "zavist" ali "nevoščljivost." Že Kajn si je napravil toliko zalogo, da je u-moril lastnega brata. Še.dandanašnji satan zna celo v verno srce, ki bi moralo trdno zaklenjeno biti takimslaboglasnim re-rečem, skrivaj vriniti toliko tega peklenskega pridelka, da nam že skoro ni treba več vpraševati, kje ga je kaj, ampak povpraševati po tistih blagih srcih. V katerih fea prav nič ni. Ne govorim o tistih nesrečnih izgubljencih, katerim je srce kakor ujamočena goba napolnjeno z zavistjo do bogatih in imenitnih, da jih kar živih ne morejo videti (nihilisti, neverniki krvavei),, ampak levto omenim, da je naša sebičnost tako velika, da se nekaj zavisti rado skriva in nenadno priplazi v najboljše srce, ter je malo tako plemenitih src, da bi se enako veselila tuje sreče kakor svoje lastne in o tuji nesreči enako žalovala kakor o s^vo^i. Malo besed sv. pisma se tako zastonj pridiguje, kakor beseda sv. Pavla:?"Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi!" Ne bom dalje razkazoval, kako sramotna in kako nespametna je ta strast, samo to naj še opomnim, da je ena najhujših sovražnic človeške sreče. Kajti sreča je le tam doma, kjer je ljuba zado-voljnost. Ravno zadovoljnosti boš pa zastonj iskal koteč. — Če sem te prej prosil, blagovoljni či-tatelj, da .bodi usmiljen do svojega brata, te tukaj nujno prosim: imel usmiljenje do samega sebe! Nikar si sam ne krati sreče z norostno zavistjo! Nalašč sem se nekoliko časa več ponudil pri tem predmetu, ker sem prepričan, da ravno "blagosrčnost" je podlaga pravi krščanski ljubezni, je rahla in dobra zemlja, iz katere raste ta žlahtna rožica, ki kaže potlej svoje duh-teče cvetje v prizanesljivi besedi in svoj neprecenljivi sad v dobrih delih krščanskega usmiljenja. Brez te podlage, brez plemenr-te blagosrčnosti, je krščanska ljubezen prazna beseda in bi bilo brezpotrebno vse moje dalnje razkazovanje. Zlasti lepoVm vsledtega prikup-ljivo se nam zdi srce, kateri) ijna veliko sočutje. Tal^o se nam vi-diJezus Kristus v vseh okoliščinah veličasten, ali najlepše se mi zdi njegovo srce takrat, ko se je pokazal njegova sočutnost v milih solzah. Ko gre slednjikrat v Jeruzalem, se ljudstvo raduje, — on pa joka, joka zato, ker zaslepljenim ne more odpustiti, ne more pomagati — joka, ker naprej vidi njih nesrečo in pogin. Kako ganljiv je prizor v Betaniji! Se stri jokata, ljudstvo joka, — tudi iz najsvetejših oči prikapljejo solze, ki pridejo naravnost iz ljubeče usmiljenega srca. ker sv. pismo omeni, " da se je-zgrozil v duhu." Ljudje, ki so videli toliko sočutje, so nehote vzkliknili: "Glejte, kako ga je ljubil!" — V tem so Jezusa posnemala najboljša srca. Sv. Filipu je začelo prevelike radosti srce hitreje biti, če je podelil odvezo grešniku, ker se je z njim veselil nebeške sreče; francoski župnik Vianney se je mnogo jokal zaradi nesreče grešnikov. Kako plemenita srca! .Novomašnik. > Stal je pred oltarjem ... Pred njim je plavalo vse v neki snežni beloti. Korporal, razprostrt pred njim, se je lesketal ob solnčnih žarkih, ki so lahno prodirali skozi stransko okno; nr^grinjaja in prti na oltarju, kolikor jih je moglo površno in mimogrede zapaziti njegovo oko, so bili beli, tvoreč le v umetno nabranih gubah senčnate poteze; celo pozlačeni svečeniki so prose-vali na robeh v belkostro barvo --: sploh jrse je sijalo in se kopalo v beloti in čistoti! Na korporalu je ležala hostija — bela kakor novopali sneg. Za njo pa je stal kelih — z vinom. Bližalo se je povzdigovanje. Le še n'ekaj trenutkov — in pred niim ne bo več ležal kruh. in v kelihu ne bo več vino . . . Kaj je pač čutil v tistem trenutku mašnik — novomašnik?! Morebiti mu je v enem hipu -vzplula duša nazaj, daleč nazaj ... To so bila tista mlada leta, ko mu je že stal pred dušo ta trenutek, a še tako nejasno — tista, ko je pač hrepenel po tem tre» nutku, toda sam zase in na skriv nem! . Sedaj pa mu je duša vriskala ob^em trenutku! Stal je pred oltarjem . . . Ustne so mu šepetale molitve, in srce se je družilo s svetim tekstom dvigajoč se v višine .... Z višin pa je lil v novomašnikovo dušo neki sveti strah in neka vesela groza . . . • • • . Ljudstvo po cerkvi je molilo. Ladja, stranske kapele, kori ob straneh: — vse je bilo polno ljudi,. Oči vseh pa so se ozirale na oltar. Pozorneje ko drugekyati so spremljale te oči novomašnika pri njegovih kretnjah. Saj to je bil njih rojak, njih domfečin! . . . Koliko časa so čakali na ta trenutek, kako se nadejali tega dne! Ko je še kot majhen deček hodil v šolo, so bili prepričani v dnu srca, da bo kdaj stal pred oltarjem takole ... In ko je prihajal večji ter prišel v tista leta, ko mu je bilo treba izbirati stan, tedaj so skrbeli še bolj; molili so zanj in želeli bolj kot vse drugo, da bi se zgodilo tako. In zgodilo se je tako! In ta dan, ta trenutek, ki so se ga nadejali toliko časa, je prišel. j Spredaj pred oltarjem so klečali sorodniki z novomašnikovo materjo in očetom fta čelu. Ti so pazili na sveto opravilo še najbolj. Duh se jim je bolj ko drugim zavedal svečanostnega trenutka ,in pogled jim je bil kakor prikovan na oltar —: Mati je jokala . . . Kako bi ne jokala! Žena je bila prijetna, slabotna, velih lic in upadlih usten . . . Koliko je pretrpela za novo-mašnikovih študij! Boriti se ji je bilo ,z revščino, s skrbmi in dvomi .. . Danes .je pa rešena vsega! Srečna ženica! A vendar si ni mogla, kaj da ne bi jokala tudi danes ... In jokala je — jokala samega čistega in neskaljenega veselja . . . Saj oni, ki daruje, najsvetejši dar — oni je njen sin, njen rodni sin! . . . Oče — star mož z osivelimi lasmi — je prebiral jagode na molku. Povešal je oči, zatopljen v molitev, in jih dvigal zdajpazdaj, da vidi, ali bo kmalu, ali bo kmalu . . •Vse je hrepenelo — vse je pričakovalo — Na koru je utihnilo petje . . . Orgije so se čule še v zadnjih, pojemajočih akordih ... Se malo — in utihnilo bo vse ... Novomašnik je že molil besede: "accepit panem" . . In sklonil se je nad hostijo . . Roke so mu nalahko trepetale, srce mu je bilo--- Ustne pa so izgovarjale čudo-tvorne besede počasi in razločno. Izgovorjeno! Novomašnik in ljudstvo je klečalo pred svojim Bogom . . . In tiho je bilo po cerkvi, tako slovesno-tiho . . . Le tam izmed sorodnikov se je preril na dan komaj slišen vzdih in neke vele ustne so šepetale v molitvi srečo in blagoslov nad novomašnika ... Sicer pa po vsem prostoru skoraj ni bilo čuti glasu. Solnce je sijalo skozi okna na zbrano množico; angela pred tabernakljem sta se klanjala globoko; božje o-ko, naslikano na stranski steni, pa je nepopisno resno, a vendar tako ljubko zrlo na ves prizor. . In novomašnik se je sklonil že nad kelihom. In duša mu je vztrepetala bla- daj mu je bilo olajšano- Sedaj mu je hipoma zopet prišlo življenje — tako skrivnostno-^ladko življenje ... In prsti so mu iznova spuščali jagodo za jagodo kakor .poprej. Novomašnik pa je bral v kano-nu dalje ... in srce in duša sta se mu družili s svetim tekstom, dvigajoč se v višine . . • • • Najslovesnejši trenutek je prešel. To je bilo veliko — ta trenutek! Saj ko je novomašnik kdaj poprej mislil na prihodnost — na kaj je pač misbl tedaj ? Na ta trenutek! In ko so govorili o novomašniku: mati, znanci in vaš čani —'če^a so se veselili najbolj? Tega trenutka! In tega trenutka so učakali vsi: novomašnik in ljudstvo! Stal je pred oltarjem . . . Pred njim se je kopal oltar v snežni beloti . . . Korporal se je lesketal v solnčnih žarkih . . . . Pregrinjala in prtt so se razgrinjali po oltarju kakor belo jezero .. . Na korporalu pa je ležala hostija — Bog . . . I11 za njo je stal kelih s krvjo Kristusovo . . . Kako je bilo to vse nezapopad-ljivo! — I11 kako je pretresalo vse to z nekim blaženim nemirom, z neko sveto grozoto! — Pavel P. "Železni polk". O železnem polku". "Edinost" je objavila popis o bojih 17. pešpolka iz peresa svojega so-urednika-vojaka. Pismo ie pisal svojih soprogi iz bolnišnice ,v Kla-tovih na Češkem, kamor je preko Przemysla, Krakova, Dunaja prišel kot ranjenec t začetku meseca novembra; sedaj se nahaja v -bolnišnici v Ljubljani. Iz njegovega pisma posnemamo,kar bi zanimalo našo splošnoš( in to tem bolj, ker je iz tega pisinia razvidno, kako hrabro se je 1 >i 1 11a severnem bojišču naš slovenski 17. ljubljanski pešpolk, polk "kranj skih Janezov". Sourednik-vojak je pisal: ".... Po težkem slovesu, kakor se gotovo še spominjaš, sem se odpeljal iz Ljubljane 11. avgusta zjutraj. Bilo je v torek. Vozili smo se do sobote, in sicer čez Prpgarsko, preko Ogrske čez Sijanka sedlo v Galicijo, kjer so nas poklicali iz voz na kolodvoru v Mikolajevem. kakih 30 kilometrov južno od glavnega mesta Galicije. Lvova. Od tam smo koi* kali, po vožnji vsi trdi in strti eno uro daleč 0v vas Piasečno. kjer smo ostali osem dni. O vož^ nji in bivanju v Piasečni povem zaenkrat samo toliko, da je bilo vse le mala predigra grozot in strahot, ki sem jih doživel pozneje. 23. avgusta popoldne okoli treh, ravno ko smo opazovali krasen solnČni mrk, smo bili alarmirani in tekom pol ure smo že odkorakali iz dolgočasne, negosto-Ijubne, umazane maloruske vasi. Z majhnimi presledki — spali smo ob cestah — smo prišli 25. avgusta v Romanovo, veliko vas severovzhodno od Lvova. Tam smo se skrili po vrtovih in čakali nadaljnega povelja. Bili smo že blizu sovražnika, ki je prodrl čez našo mejo pri Brodih in Sokol-kah ter drvel proti glavnemu mestu Lvovu. V Romanovem smo po mojem posredovanju dobili pri svojem stotniku Obereignerju zadnje pivo. Ob poludveh popol- ženosti; in v nji so vstajala čuv-jd'^ smo 1110rali nenadoma od'ko-stva globoke nevrednosti — in! rakati, neznano kam. toda gotovo svete vdanosti — Končano- Najsvetejše opravilo je bilo izvršeno! Želje so bile utešene! Prva daritev je bila darovana! To je bil tisti trenutek: tisto žarišče, v katero se je stekalo vse d ru go! Sedaj je končano-Doli s kora so se oglasili mili akordi — izprva tiho, potem glasneje, vedno glasneje . . . Ljudstvo se je predramlalo kakor iz neke omotice. Glave so se dvigale, prsa so se širila. - Čuv-stva utehe in hvaležnosti so kipela protui neb1 Mati pred oltarjem je klečala vadno. Mohia'je -t • N t,.v;u . . . Mol li je zase; molila pa tudi zanj: za sina . . . Hvaležnost in veselje sta ji polnili srce. Tudi oče je čutil ta veliki trenutek — kako bi ga ne. Med povzdigovanjem so mu bili zastali prsti na molkovih jagodah; srce mu je bilo prenehalo biti; in kri si je bila ustavila v toku . . . Se- proti* sovražniku. Bila je to za marsikorra zadnja težka pot v živT' ljenju. Korakali smo vse popoldne, vso noč in smo dospeli okoli 10. ure dopoldne pred mesto Go-logori. Zjutraj so bili tam še ruski kozaki, ki so se pa pred nami umaknili v varne in močne utrd be na gričih komaj pol ure nad mestom. Tam nas je čakala silna, še enkrat močnejša sovražna sila, Rusi, baie dva armad na zbora, dobro utrjeni v okopih,ki smo jih delali cel teden. Dobili smo povelje za napad. Zagrmeli so topovi Razvili smo se v boino črto po-slovivši se med s^boj kot dobri tovariši, poljubivši zadnjikrat dragocene ^spomine svojcev, ki smo jih imeli s seboj. Bila nas je moe fia vrsta.Krasno ie bilo videti naš polk V| razvoju. Odločnost in samozata.jevanje se je bralo vsakomur z obraza. Nihče ni zaosta-ial in v polnem redu smo korakali. proti nevidnemu sovražniku pod visoko v zraku brnečimi topovskimi kroglami. V dobrih desetih minutah, ko sifio prekoračili precej globok jarek iti stopili ▼ strm gozd, so padle prve sovražne krogle prod naše vrste. Švist, žvižg, in udarjale so smrtonosne kroglice v mehko zemljo, na nas pa so padale z dreves prve obstre- ljene vejice. Tam je tudi padla prva žrtev našega polka, in sicer komaj pet korakov od mene, moj praporščak Polz. s katerim sva bila prav dobra. Slišal sem žvižg krogle poleg sebe in začul obenem glasen klic: "O jej!" Pogledal sem nazaj na desno: v mahu je ležal na obrazu in krčevito stiskal sabljo v desnici, levico pa je imel na obrazu. Skočil sem k njemu in ga dvignil. Strašen pogled { Iz ust mu je bruhnila kri, ipod desnega ušesa pa mu je brizgala, kot da bi odprl majhno vodovodno pipo. Dvignil sem ga, ovil mu trdo okrog glave brisačo, ki jo imam še vedno pri sebi. Iz-pral sem mu usta z vodo, nam** šano z žganjem, posadil ga k de- \ belemu drevesu in poklica' zdravniško patruljo. Hvaležno me )e pogledal še enkrat. Odnesli so ga potem nazaj in jaz sem stekel o-krvavljen po krvi prve žrtve, za svojci naprej v sovražni ogenj. Bil je oni zadnji pogled mojega praporščaka pozneje sem izvedel da je bil v pol ure že mrtev. Na robu gozda, vrhu griča, sem jih dohtel in vrgli smo se v divji ogenj sovražnih pušk in topov. Toda zaman je bil naš pogum, zaman so bile neštete naše žrtve: sovražna premoč in njihova ugodna pozicija nas je vrgla nazaj ob velikanskih izgubah. Ponoči smo se umaknili v sovražnem ognju iz mesta proti jugu. fttiri dni smo ščitili in varovali umikanje naših čet, peti dan sem se izgubil v strašnem ognju sovražnih topov. Napotil sem se proti Lvovu, kamor sem prišel čez tri dni. Hranil sem se s krompirjem, ki senr ga kuhal ali pekel od cestah. V Lvovu sem ostal poldrug dan in sem odšel takoj, ko sem izvedel, kje je moj polk, proti Grodku. Kmalu nato so Rusi zasedli Lvov: Do-spevši v Grodek, sem našel svoj polk in svojo stotnijo, ki je štela zopet nekaj nad sto mož. ojačena in pomnožena 7- novimi močmo. Drugi dan, ko sem prišel v Grodek, smo prišli takoj v drugo bitko pri Grodku, ki je trajala osem dni. O grozotah te bitke bi se dale napisati cele knjige. Zemlja je prepojena z našo krvjo in stotine tovarišev sem pustil na bojišču. V bitki pri Grodku in ▼ okolici sem bil ordonančni po-častnik, pri čemur sem veliko trpel, ali imel sem priliko, da sera lahko zasledoval gibanje našega polka in naših sosednih čet. Ves čas te bitke sem bil v prvih vrstah in sem doživel strašne stvari Cele vrste so padale. Krvaveli smo huje kot naši pradedi pred Turki, toda kljub temu smo se držali čvrsto kot levi in se nismo umaknili niti za ped. Kranjski Janez je prijel, in kar je držal,ni izpustil! Drage, krvave lovorike si je spletel naš že itak zelo 0-slabljeni polk na tem nehvaležnem polju; toda, žal, zastonj! Zastonj je bilo junaštvo, zastonj so tekli potoki krvi, zastonj so krvavele naše rane. Umakniti smo se morali, pustili prostor, ki smo ga junaški zavojevali, iti smo morali nazaj zaradi velikanske premoči V teh bojih sem res prestal veli ko. V najhujšem ognju sem tekal od vrste do vrste s povelji naSega polkovnika in stoinstokrat .sem se v duhu poslovil od tebe in vas vseh. Krogle so padale okrog mene kakor svinčena ploha. Od luk nje do luknje sem lezel in se plazil do tal, kamor sem bil posian. Skrival sem se, kakor sem vedel in znal, in marsikaterikrat sem se v hudem ognju sovražnih strojnih pušk zakril z mrtvim tovarišem, , kateremu niso več ihogle škodovati krogle. Bili so grozni ttenutki. ki se jih ne spominjam rad. Se huje pa je bilo tam, kjer so se morali sovražniki umakniti # pred našimi: tam je puščala smri za svojo koso cele kupe. Stove žena, mater, hčera in sinov plaka za njimi ki so padli, oni pa počivajo, prijatelji in sovražniki,mirno drug polegdrugega v »mrzli, neprijazni, nam in njim tuji ga-liški grudi. Le mi, ki ^mo jih videli, vemo, kje so in kako so končali. Pozabil sem na lakoto in žejo ; več dni nisem jedel, ker ali J nisem imel, ali pa nisem mogel, pozabil sem na trud in napor, ni sem se menil za krogle, ki so padale tik mene v zemljo, ki so tr- gale drevje in s silnim pokom metale svinčeni in železni dež med nas. Naslonil sem se na drevo ter se zamislil daleč... Konečno* sem se zdramil in se znašel zopet v krvavih mlakužah. Šel sem dalje svojo pot in izpolnil svoje dolžnost. Izpred Grodka smo se umak nili proti jugu in bili smo zopet mi, naš hrabri polk, ki smo na tej trnjevi poti zopet varovali umik« nje naših čet. Ostali smo v najožjem stiku s sovražnikom. Padale so krogle, padali so tovariši, dokler nismo t>o trudapolnih in mučnih pohodih ponoči in podnevi prišli iz sovražnega ognja. Pretrpeli smo dosti, a biti smemo ponosni na dejstvo, da je bil prav naš polk tisti, za čigar .neustraše nimi prsmi se je nemoteno mogla izvesti nova grupacija naše armade, ki je dovedla do poznejših ve-lepomembnih zmag. Prešli smo natqMistece, Nehribe, Jasienice Roge, Samokleske, nakar smo obstali blizu ogrske meje v Siari. Tam smo se nekoliko odpočili. Bil sem vesel, da sem spal par dni pod streho na kupu slame in sem dobival redno svojo menažo. Iz Siarija smo odkorakali preko Smigroda, Tokov, Prešetnic itd v Novo Miasto in odtod v Ovčo-dolno. Tam smo prišli 15. oktobra popoldne od treh v sovražni o-genj. Prvi dan ni bilo nič posebnega. Z nekoliko izgubami smo potisnili sovražne vrste preeej nazaj in smo se nato močno utrdili. V nadi pa, da prodremo naprej in dosežemo, kar drugi niso mogli, so poslali nas naprej. Prodrli *mo z velikimi žrtvami v resnici že nekoliko naprej, a potem smo obstali. Osem dni se je vršil ta ]juti bpj. Videl sem cele kupe ranjencev in mrličev, naših in so vražnih. vsako noč smo pokopali nebroi prijateljev in sovražnikov in na nekaterih potih sem zadeval skoraj na vsaka dva koraka na 'mrtveca ali težko ranjenega. Po mojem mnenju je bila to najljti tejša bitka ves čas vojne. Toda stali smo kakor siva skala, ob kateri se zastonj zaletava razburkano valovje. Rajši smrt, nego le ped zemlje prepustiti sovražniku Vstrajali smo z nekako besno zagrizenostjo, češ, nas ne premak nete odtod, pa, če gre tudi vse v franže. Kogar si pogledal, vsakomur je sršal neki divji ogenj iz .oči: ali vzdržimo, ali pa pademo! Tu sem dobil v gozdu tudi kroglico, ki jo hranim pri sebi. Ranila me je navidezno neznatno nad desno peto in prvotno se niti zmenil nisem veliko za rano. Skoraj zamalo se mi je zdelo, da bi hodil ža tako malenkost k zdravniku Toda 22. oktobra, ko sem bil že osem dni V najhujšem ognju. m. je začela noga tako boleti, da nisem mogel več stopiti nanjo. Tožil sem tovarišem in ti so mi resno svetovali, naj grem k zdravniku, ker je rana v nevarnem kraju. Zdravnik me je obvezal in me poslal v bolnišnico v Prze-mvsl. Tam je rekel zdravnik, da je ranjena kita in da ne bom 6 do T tednov mogel stopiti na nogo. Pri hoji sem čutil velike bolečine. Z več presledki v raznih bolnišnicah sem se pripeljal v Podgorce pri Krakovem, kjer sem ostal š*'st dni. Odtam so me peljali na Dunaj in je bilo prvotno določeno da pridemo v Maribor. Že sem se veselil, da pridem tako blizu doma, toda na Dunaju so nas obrnili na sever in so nas odpeljali na Češko v Klatovi, kjer sem sedaj in se počutim precej dobro. Kdaj grem odtod in kam pridem, ne vem... To je torej kratek opis bojev, katerih sem se udeležil s svojim polkom na galiških bojiščih. Prepričan sem, da ga ni človeka v naši Avstriji, ki bi se drznil trditi, da ni naš polk storil v polni meri svoje dolžnosti, in s pravim ponosom lahko poudarjam, da si je naš slovenski polk kljub težkim izgubam, ki so ga zadele, neomadežavano ohranil in Se nanovo osvetlil* svoje ime elitnega. "železnega" polka naše avstrijske armade. Naš polkovnik je dejal, da s solzami v očeh objame vsakega "kranjskega Janeza", ki ga bo srečal na ulici, in mož je vedel, zakaj je dejal tako!" Narodnostno gibanje na Slovenskem.. Ako imaš za to leto kako trdne sklepe, skušaj iste že sedaj izvršiti. • • • Ozri 'se na svoja storjena dela v minulem letu. Marsikaj boš našel, kar še ni dovršeno. Sedaj, ko so zapleteni tudi naši rojaki Slovenci v zunanji vojni in ker je nastalo med ameriškimi Slovenci splošno zanimanje za naše sobrate v stari domovini, si štejemo v dolžnost, da prinašamo na tem mestu uradno Statistiko, ki nam kaže, koliko Slovencev živi v Avstro-Ogrski monarhiji. Zdolej označene številke nam jasno pričajo, da je naš slovenski narod krepak in močan v številu; vendar se ga pa ni nikdar smatralo kot takega od strani avstrijske vlade in se mu ni dajalo zajamčenih narodnih pravic. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1910. se je naštelo v Avstrji 1,252,940 ljudi s slovenskim obče-valnim jezikom. Procentualno tvorimo Slovenci samo 4.48 proc. vsega avstrijskega prebivalstva, dočim je bilo naše razmerje iz leta 1900, še 4.65 proc. vendar pa je naš absolutni prirastek — 60,160 — vsekakor ra^eseljivo dejstvo, ki priča, da kljub močnemu izseljevanju in morda se več i i germa-nizaciji in italianizaciji vseeno napredujemo. Naš relativni prirastek v zadnji števni dobi je 5.04 proc. Vtem oziru smo sicer na boljšem, kakor leta 1900, toda še vedno nas nadkriljujejo razun ru-sinske vse avstrijske narodnosti, ki v Avstriji veliko hitrejše rastejo kot pa mi. Niso pa rezultati narodnostnega gibanja Slovencev v vseh slovenskih deželah enaki. Izid zadnjega ljudskega štetja v severnih nemško-si o venskih, pokrajinah je za nas Slovence skrajno neugoden. Slika kaže, da smo na Koroškem in Štajerskem* na celi črti nazadovali in to kljub ugodnemu naravnemu razvoju. Uradno štetje na Koroškem je seveda potvo-ra resnice in golo V politično" delo, brez znanstvene vrednosti. Na drugi strani se pa ne da tajiti, da bi se proces germanizacije ne vršil s tako naglico, ko bi se ustavilo razkmetovanje slovenskih krajev, to je izseljevanje v mesta ali pa v tujino. V velikovškem, torej po veliki večini slovenskem glavarstvu, je bilanca preseljevanja za desetletje 1900 do 1910 nič manj kot — 5.85 proc., v šmohorskem celo —6.10 proc. To velja više večji meri za Slovenski Stajer. Izseljevanje je tu uprav grozno. Po uradnih podatkih so igubila slovenska okrajna glavarstva vsled preseljevanja v zadnji števni dobi nič manj kot 31,378 ljudi, to je — 7.4 proc., torej več kot Kranjska. Razmeroma največje izgube ima glavarstvo Slovenji Gradec, namreč — 11 proc. in je vsled tega tudi absolutno nazadovalo. V glavarstvu Konjice je bilanca preseljevanja— 10.4 proc.; Ptuj —8.7 proc., Brežice —7.2 proc. itd. Sledeči pregled nam kaže število Slovencev in Nemcev na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter njihovo medsebojno razmerje po štetvi 1910. V oklepajih je od-statno razmerje iz leta 1900. Štajerska: Slovencev— 409,684 ali 29.37 proc. (31.18); Štajerska: Nemcev— 983,252 ali 70.5 proc. (68.7). Koroška: Slovencev— 82,212 ali 21.24 proe. (25*08); Koroška: Nemcev— 304,287 ali 78.6 proc. (74.8). • , Kranjska: Slovencev— 490,978 ali 94.36 proc. (94.24); : Kranjska: Nemcev— 27.915 ali 5.36 proc. (5.58). Skrčilo se je procentualno razmerje Slovencev na Štajerskem in na Koroškem; v poslednji deželi smo celo absolutno, nazadovali proto letu 190.0, ko je bilo Slovencev še 90.495. Štajerski Slovenci so se v desetletju 1900—1910 pomnožili za celih 152 ljudi, dočim znaša prirastek Nemcev 80.909 ljudi. Na Kranjskem je narastlo število slovenskega prebivalstva za 15,676, število Nemcev pa se je skrčilo za 262 duš. Kako ogromno število naroda utone v nemškem morju, oziroma ga ''uradno" štetje enostavno prelevi v Nemce, naj pokaže n. pr. Štajerska. Od onih krog 31,000 ljudi, ki so jih v zadnjem deceniju izgubila slovenska štajerska glavarstva radi preseljevanja, jih je šlo nad 22,000 na Gornje Štajersko in v ponemčena spodnještajerska avtonomna mesta. Ni zadosti, da je najmanj devet desetin teh naših ljudi formel-no proglašenih za Nemce, tudi o- 89.8 11.4 14.5 5.0 2.8 6.9 o o nih 14,974 ljudi, ki jih izkazujejo slovenska glavarstva kot svoj dejanski prirastek in so torej ostali doma, tudi te je uradna jezikovna statistika skoro popolnoma pretvorila. Človek bi mislil, da bo štajerskemu slovenstvu vsaj ta zarod kolikortoliko v korist, toda ves uradno ugotovljeni prirastek Slovencev šteje celih 152 ljudi! Tolike izgube dajo misliti. Leta 1900 se .ie v 7 spodnješta-jerskih glavarstvih (brez avtonomnih mest) naštelo 25,308 ljudi z nemškim občevalnim jezikom,leta 1910, pa že 36,875. Prodiranje nemštva je razvidno iz sledečega: Odstotki nemško govorečih Glavarstva: leta 1910 1. 1900 Lipnica ' 94.5 93.9 Radgona 90.9 Maribor 19.5 Slovenj i Gradec 16.8 Ljutoniei* 5.7 Ptuj " 4.0 Konjice 9.7 * Celje ^ J 3.0 Najbolji se širi ponemčevanje v mariborski okolici. V samem sodnem okraju Maribor je narastlo nemštvo od 16.2 proc. (1900). V slovenjebistriškem okraju je poskočilo nemštvo od 6.9 proc, na 11.6 proc. Čudno sliko kaže šoš-tanjski sodni okraj, kjer so našli leta 1910. Nemcev 9.1 proc., dočim jih je bilo leta 1900 samo 2.6 proc. Častno izjeme dela brežiško glavarstvo, kjer neniškutari-ja pojema. Leta 1900 je bilo ta-kozvanih Nemcev 2.25 proc., pri zadnjem štetju le 2.20 proc. V mestu Celju je, kakor znano, slovenstvo lepo napredovalo, v Mariboru in Ptuju pa je razmerje padlo. Poglejmo sedaj Koroško. Leta 1910 so "našteli" na Koroškem 396,200 navzočih prebivalcev, med njimi 304,287 Nemcev, to je 78.61 proc. in "82.212" Slovencev ali 21.24 proc. vsega prebivalstva. Od leta 1900 je prebivalstvo cele dežele narastlo za 28.876, toda število nemško govorečih se je v tem času pomnožilo za 34,327. Td navidezno protislovje nam razreši pojem "germanizacija", ki kot tretji faktor poleg naravnega gibanja in preseljevanja določa stanje prebivalstva v Avstriji, posebno pa na Koroškem. Ta tretji moment, ki ga sicer statistika prebivalstva nič ne pozna, je sila važen, ker naravnost "preobrazu-je" lice krajem in deželam. Uradno štetje na Koroškem je nekaj posebnega v celi Avstriji. Niti Dunaj se ne da ž njim primerjati. Uradno se je naštelo na Koroškem : Leta 1880 Slovencev- 103.252 ali 29.38 proc. vsega prebivalstva. 1890 Slovencev 102.030 ali 27.98 proc. vsega prebivalstva. 1900 Slovencev 90.495 ali 25.08 proc .vsega prebivalstva. 1910 Slovencev 82.212 ali 21.24 proc. vsega prebivalstva. Absolutna izguba/v primeri z letom-1880 torej : 21.040 ljudi. Nasprotno pa je v teku teh 30 let narastlo število »nemškega prebivalstva od 241.585 (1880) na 304.287 11910), torej za 62,702 duši. Da dobimo celotno narodno izgubo v zadnjih desetih letih, je treba prišteti še naravni prirastek slovenskega prebivalstva na Koroškem, ki je, kakor pravi uradna statistika, hasnil le Nemcem. Če pripade le četrtina vsega naravnega prirastka Koroške v zadnjem deceniju, od 30.857 torej o-koli 7700, Slovencem, šteje tedaj naša izguba nič manj kot 16,000 duš;/v najboljšem slučaju 1000 manj, če računamo ta tisoč k o-nim 1981 ljudem, ki jih je Koroška v tej dobi izgubila vsled preseljevanja. Poglejmo sedaj rezultate narodnostnega štetja po posameznih slovenskih sodnih okrajih in primerjajmo jih z letom 1900. Odstotki slov. prebivalstva Sodni okraji: leta 1900 1. 1910 Velikovec Dobrla Vas Pliberk našega|Želez. Kapla Št. Pavel Celovec Borovi je Rožek Podkl oster Beljak TrbiŽ Šmohor 67.7 62.7 92.7 88.8 83.9 82.7 84.2 79.7 9.9 14.6 37.8 273 74.0 56.3 87.4 76.6 68.6 53.8 19.6 V, 11.9 29.6 20.8 43.8 37.2 Razen okraja Št. Pavel, kjer ie slovenstvo lepo napredovalo, kažejo vsi drugi okraji nazadovanje, najbolj pa boroveljski, ki ga utegnemo kmalu izgubiti, dasi- ravno je bil pred 20 leti ie skoro popolnoma slovenski. Isto velja tudi za okraj Podklošter in za slovenski Rožek. Kakor nas pa uradno štetje na naši lastni zemlji neusmiljeno trebi, tako nas drugod, kjer to nem-štvu ni v škodo, sempatje priznava. Vsi severni koroški, torej nemški sodni okraji izkazujejo razmerne prirastke Slovencev, Čeprav zelo malenkostne, • izvzemši okraj Svinec, kjer je slovenstvo napredovalo za 2 proc. in brojilBe-daj 2.6 proc. (i • Ugodnejše pa jej' naše narodnostno razmerje na Primorskem, odkoder izvira skoro ves napredek, ki smo ga dosegli Slovenci v zadnjem deceniju. V tej dobi se je število primorskih Slovencev pomnožilo za 53.636 ljudi in se jih je leta 1910. po reviziji naštelo 266.614 ali 32.2 proc. vsega prebivalstva (leta 1900 samo 29.9 proc.); Hrvatov pa 170,773 ali 20.6 proc. (1. 1900 20.1 proc.); severnih Slovanov je bilo 3385; skupaj je torej vseh primorskih Slovanov 440.772 ali 53.3 proc. Italijanov je na Primorskem 356.495 ali 43.1 proc. (leta 1900 še 46.9 proc.), Nemcev pa 29,077. t. j. 3.5 proc. (1. 1900 pa 19,454 ali 2.7 proc.) Priniorje je torej po večj-ni slovansko, vendar pa so vse tri deželne uprave v italijanskih rokah. Avstrijski sistem! Po posameznih deželah, se dele narodnosti sledeče: Goriška: 260.721 prebivalcev. Slovencev: 154,564, t. j. 61.85 proc. (leta 1900: 62.37 proc.). Italijanov: \ 90,119 t. j. 36.06 proc. (leta 1900 : 36.00 proc.). Nemcev: 4,486, t. j. 1.79 proc. (leta J.900: 1.55 proc.). Številke sicer kažejo, da se je celotno razmerje Slovencev do drugih sodeželanov za pol procenta skrčilo, vendar pa gre ta izpre-memba na rovaš izseljevanju in pa močnejšemu priseljevanju Nemcev (28.j2 proc. prirastek!) in drugih slovanskih narodnosti. Vsa tri slovenska glavarstva: Gorica, Sežana in Tolmin so ohranila do prav malih promilov svoj prejmji značaj. Tako n. pr. je goriško glavarstvo do 95.6 proc. slovensko, sežansko do 98.1 proc., tolminsko pa celo do 99.5 proc Slovenstvo je napredovalo v kr-Ininskem sodnem okraju, nazadovalo pa na Gratiiškem in v trži-škem okolišu, kjer šteje danes 8.3 proc. Napredek v Gorici sami je znan. Tod razmerje Slovencev 36.84 proc., Italijanov 50.5 proc. —torej komaj nad polovico, Nemcev pa 11.05 proc. Celotno se je naštelo v mestu Gorici 14,812 Italijanov, 10,790 Slovencev, 3238 Nemcev in 445 drugih Slovanov. Važen je izid narodnostnega štetja v Gorici zato, ker je docela ra^rl laž o italijanskem značaju Gorice. Ista usoda je doletela tu-di Trst, ki ga čaka še hujše razočaranje, čim se bo moglo provesti pravično štetje na podlagi mater rinščine. ' . V Trstu so našteli leta 1910. 229.510 navzočih prebivalcev, med njimi 56.916 Slovencev, to je proti letu 1900, ko jih je bilo le 24,-679 —^130.6 proc. napredka; Italijanov je 118,959; imajo torej le 1.8 proc. prirastka; Nemci so se proti letu 1900 pomnožili za 33.5 proc. in štejejo 11,856 ljudi; drugih Slovanov je 3158. Trst je dobil pri zadnjem štetju čisto drugačno lice, kakor je imel v u-radnem svetu dosedaj: njegovo i-talijanstvo je padlo od 77.4 proc. na 62.3 proc.slovenstvo je narastlo od 6.3 proc. na 29.8 proc., nemštvo pa od 5.8 proc. na 2 proc. Narodnostna tabela Istre je sledeča : Tstra: 403,566 prebivalcev. Slovencev: 55,134; t. j. 14.26 proc. (leta 1900: 14.20 proc.). Hrvatov: 168,184, t. i. 43.51 proc. (leta 1900: 4£.58 proc.). Italijanov: • 147,417, t. j. 38.14 proc. (leta 1900? 40.53 proc.). Nemcev: 12,735, t. j. 3.3 proc. (leta 1900: 2.1 proc.). Celolotno razmerje istrskih Slovanov do drugih sodeželanov se ie v zadnji števni dobi pomaknilo za 1 proc. najprej. Italijanstvo je ;zgubilo prejšnjo svojo večino v lošinjskem in v puljskem glavarstvu; nazadovalo je procentualno v pretežno italijanskih sodnih o-krajih; Piran, Poreč, Buje, Moto-vun, Pulj, Lošinj, kakor, tudi v slovanskih krajih Ruzet, Pazin, Labin in Voloska. V drugih slovanskih okrajih je ostalo razmerje skoro neizpremenjeno, le v rovinjskem sodnem okolišu je znatno padlo hrvatstvo (od 64.1 proc. na 47 proc.) na korist italiianstvu, in v koperskem slovenstvo od 60.8 proc. na proc. ^ Nemški živel j jp znatno zastopan v sodnih okrajih Pulj: 14.7 proc. (1. 1900 le 11.3 proc.), Volo-sko: 6.6 proc. (1. 1900 —4.6 proc.) in Cres: 3.4 proc. (1900 — 1.8 proc.). Splošno se je, kakor rečeno, slovaii8tvo relativno bdlj pomnožilo, kakor pa italijanstvo Prirastek hrvatskega prebivalstva v Istri znaša za zadnii dece-nij 17.5 proc., prirastek Slovencev 15.5 proc., prirastek Italijanov 8 proc., oni Nemcev pa 79.9 proc. Atrakcij ska točka Istre je Pulj, ki je v desetletju 1900—i910 na-rastel za 34,000 ljudi in jih je imel pri zadnji štetvi 70,500. Od teh je 30,900 Italijanov, 16,500 Hrvatov, 3500 Slovencev, 1500 Čehov in 9,-000 Nemcev. • Preostraja nam še popis narodnostnega gibanja na Kranjskem v zadnji števni dobi. Kakor že znano, je število Slovencev tod narastlo za 15,676 liudi ali 3.3 oroc. število Nemcev pa je padlo za 262 ljudi. Celotno razmerje Slovencev do Nemcev se je premaknilo za 0.12 proc. na korist prvim in je torei 94.36 proc.: 5.36 proč. Razen Ljubljane in Kočevskega imajo še nekaj Nemcev glavarstva Novo mesto, Črnomelj, Radovljica in pa ljubljanska okolica. Po vseh drugih glavarstvih jih jej manj kot 500 in sicer od 481 v kamniškem do 87 v krškem glavarstvu. Specialni rezultati narodnost nega gibanja v Ljubljani in v o-menjenih štirih glavarstvih so sledeči: nemštvo je nazadovalo v Liubl'ani od 15.2 na 14.65 proc. domačega avstrijskega prebivalstva, v kočevskem glavarstvu od 34.5 na 33.7 nroc., dalje y^. novomeškem glavarstvu od 6.8 na 6.3 proc. in v črnomeljskem od 3.6 na 3.2 proc. Napredovalo pa je nemštvo v radovljiškem okraju od 3.9 na 5 proc. in v ljubljanski okolici od 1.5 na 1.8 proc. Sledeča tabela nam kaže procentualno število Nemcev v neka-terih sodnih okrajih.^ori omenje nih glavarstev. Odstotki Nemcev: Sodni okraj : leta 1900 1. 1910 Kranjska gora Radovljica Tržič Ljubi jana-okolica Kočevje Ribnica Novo mesto Žužemberk Črnomelj Naraščanje nemškega življa v Kranjski gori in okolici Ljubljane je pripisovati priseljevanju Nemcev, oziroma močnemu izseljevanju od slovenske strani. Sicer so pa, kakor je iz teh podatkov videti, sodni okraji na Kranjskem razun prav malih gorajšnih izjem izključno slovenski. 9.4 11.15 1.2 1.4 9.6 4.4 1.9 r2.3 74.6 73.8 2.6 2.3 8.9 8.2 7.8 . 7.3 5.9 5.4 Dober spomini. Dober spomin je velik dar božji. Nekateri ga imajo že po naravi, riekatefri pa si ga tudi izurijo v vajo. Velik spomin po naravi je imel n. pr. Temistoklej, ki je poznal vse atenske meščane po imenu, teh pa je bilo okoli 20 tisoč. Ravnotako je tudi Cesar poznal vse vojake. Kralj Mitridat jt> znal, 23 jezikov. Iz novejših dob jih navedemo še nekaj. Jos. Scaliger, slavni jezikoslovec , (1540.—1609.), se je naučil v 21 dneh napamet celega Homerja, d STATES OF AMERICA. Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slo venian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1818 West 22nd St., Chicago, 111. . . ' Phone: Canal 2487. —^---—-- Subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Countries...........$1.50 31 Varnost podpornih Jed not. Kje sloni varnost kake podpor ne Jednote ali organizacije? Na to važno vprašanje je lahko oc govoriti. Temelj vsake podporne Jednote je dobro preračunano in zadostno plačevanje prispevkov ali asesmentov od strani članov v skupni Jednotin sklad. Že iz vsakdanjega življenja in narave se učimo, da je mogoče iz ogniti se kake neprilike ali ne varnosti, ako se poslužujetno pri mernih sredstev, ki nevarnost ali nepriliko lahko odstranijo. Kadar dela n. pr. stavbenik načrte za zgradbo kakega mostu ali hiše bode natančno preračunal vsak posamezni del konstrukcije, da bo odgovarjal svojemu namenu in da bo zadosti močan za ta ali oni del stavbe. Ako zgradi stav benik preslab temelj za most ali kak zvonik, se bode isti podrl še predno bo izročen svojemu name nu. Ako korakaš po slabi ali šib ki brvi preko vode, te čaka vse kako neprilika, da se bo brv vdr la, ker ne more zdržati prevelike teže tvojega telesa. Glejte dragi čitatelji, ravno tako je pa tudi z raznimi podpornimi Jedno-tami. Omenili smo že, da je glavni temelj k razvoju in obstaiiku vsa ke Jednote trden in dobro prera čunjen plačevalni sistem meseč nih doneskov. JednOta, ki ima prenizke asesmente, ne more gle dati v bodočnost ali na dane obljube napram svojim članom. ,0 tej točki je prinesel nek znani strokovni list že leta 1913 sle deči članek: "Nekatera bratska zavaroval na društva in Jednote so zapriče la sedaj veliko akcijo za sprejem in uveljavo zadostnih prispevkov. Naša dolyžnost je, da se oziramo na to akcijo tudi mi že iz patrijo-tičnega in človekoljubnega stali sca. Dobro izkušeni in previdni u-radniki večjih podp. organizacij so že pred leti zrli v bodočnost svojih Jednot. Pri tem so upošte vali tudi vse obljube in dane obveznosti napram članom. Kako bi bilo obžalovati slučaj, če bi za te podp. organizacije nastopila kriza, koliko danih obljub za izplačilo podpor bi bilo prelomljenih ! Upati je, da bodo člani uvideli previdne korake svojih voditeljev ali uradnikov, ki se potegujejo za zadostne asesmente in da bodo na ta način postavili svoje organizacije na trdno in zdravo podlago, in da bodo dobili ti člani enkrat svoje podporne deleže kakor jih plačujejo sploh druge velike zavarovalne družbe. _ Vsak član ali članica naj bode vesel in ponosen, če pripada morda k podporni Jednoti, ki ob-ljubuje to, kar bo zamogla zares enkrat izplačati, ne pa naobrat-no. — Kaj je pa z našo K. S. K. J. — Previdna in zavedna- krajevna društva so po svojih delegatih na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis., opetovano odobrila novo N. F. C. plačilno lestvico, ter na ta način zagotovila obstanek naši Jednoti. Ta korak se je torej-storil na zelo premišljeni način, da-si ravno bi morala odobriti prva slov. podp. Jednota označeno lestvico že pred časom. — Na avnpst greh je, da nočejo nekai^re podp. organizacije spoznati svoje obveznosti napram članstvu, ker obljubujejo to, česar ne bodo zamogle nikdar plačati. čitali smo že večkrat zadnja leta o propadu velikih angleških podp. lož, ker so imele prenizko plačilno lestvico. Koliko kletve in jeze je bilo slišati od onih, članov, ker so plačevali leta in leta a nazadnje jim je vlada prepovedala nadaljno poslovanje. Morda bodo te vrstice marsikaterega člana ali članico privedle do spoznanja, da se je storilo tudi za našo Jednoto pri zadnji konvenciji velik varnostni korak in da je resnična znana prislovi-ca: "Slabo kosilo za malo denarja," ali slaba in dvomljiva podpora pri organizaciji z malimi a-sesmenti." Umestna kritika. Newyorški "Literary Digest," ki je poznat kot najbolj razširjeni mesečnik v Zedinjenih državah, je prinesel dne 9. jan. t. 1. sledeči članek*tikajoči se sedanje organizacije Nemcev v Zedinjenih državah. Ker je ta članek važen tudi za druge narode, ga prinašamo na tem mestu dobesedno. Članek se glasi "Poziv ameriških Nemcev k organizaciji." "Zanimivo in morda s slabimi posledicami zvezano je sedanjle naziranje nekaterih nemških u-rednikov in opazovalcev tikajoče se gibanja nemških Američanov, da bi stopili v zvezo, katera do danes še ni naši javnosti dovolj in jasno razložena.' Ta načrt je izdelal znani Mr. Herman Ridder. lastnik in urednik "New York Staats-Zejrtung" in ga je obelodanil Američanom nemškega poko-Ijenja. Temu mnenju se je tudi pridružil Mr. Maurice Leon, ki trdi, da naj bi imeli Nemci neke posebne privilegije pri ameriški naturalizaciji, brez da bi s tem žrtvovali svoje prvotno nemško dr žavljanstvo in zvestobo nemškemu cesarju. Zadeva je zelo značilna in pomembna, ker je po zatrdilu nekaterih štatistikov baje v Ame riki, oz. v Zedinjenih državah približno 20,000 ameriških Nem cev. Dobro bi bilo, da bi ameri ški Nemci zadevo vestno preteh tali in presodili svoj problem, ki je neposredno v zvezi s sedanjo evropsko vojno. M. Ridder piše dalje^ da je radi tega potreba sto piti ameriškim Nemcem v ožji krog, ker je splošno mnenje in sodba ameriškega ljudstva na pram Nemčiji zelo neugodna ali slaba. Dalje naglaša omenjeni časnikar, da bo prišel morda kma-u dan, ko bodo zahtevali sedanji zunanji vojskujoči se zavezniki več pomoči in naklonjenosti Zedinjenih držav, kakor jo pa vži-vajo dandanes, ali ob času vojske. ravno vsled tega je treba ame i ''.in Nemcem, da se sedaj zedi-nijo. Mr. Ridder piše dalje v svojem glasilu ali listu: "Vsak posamez-i Nemec, ki biva sedaj v Zedine-nih državah ameriških, bodisi rojen ali zunaj, ali da je nemškega pokolenja mora sedaj javno pridi go vati o nemški pravici — in položaju Nemcev, v katerem se lahajajo dandanes. Naj nam naša javnost in naši tozadevni član i primorejo, da bodemo na ta način skovali veliko skupno verigo, s kojo bomo zamogli odstra niti vsa naspotstva, katera so nam v oviro na potu naše pravice. Pri tem delovanju ne rabimo morebitnih strahopetcev in omahljivcev. Odgovornost leži torej na vsakem posamezniku izmed vas. V tem ozira se ne smemo nikakor opirati na tako prisiljenost, temveč se moramo ozirati na celokupnost in prostovoljni značaj ... V Greater New Yorku se nahaja približno 2000 raznih nemških < ruštev. Skoraj vsak ameriški Nemec, ki biva v New Yorku je elan tega, ali onega nemškega dravtva; ista se dobi tudi po vseh večjih mestih. Vsi ti Nemci so vedno kazali lojalnost napram svoji stari domovini in so na ta acin spoštovali tradicije, na ko-je se opira njih narodno življenje. a društva tvorijo torej velike in pomembne celokupne točke, nanašajoče se na našo naobrazbo... Dosedaj še ne poznamo nemških izdajio med 66 milijoni zunanjih Nemcev in med mnogimi milijoni Nemcev, ki bivajo v Zedin jen. državah . . . Jaz ne pridigujem o zaroti ali narodnem izdajalstvu. Jaz pridigujem samo o najvišjem načinu vdanosti, kolikor je poznam. Mi smo tukaj mešan narod. Priš smo semkaj iz raznih delov sveta Pripomogli smo vsi skupaj, da se je vstanovilo to našo mogočno državo. V tem slučaju, ali radi te ga se nam mora dati i tudi enako pravnost v vseh slučajih. Radi tega jaz ne najdem nobenega vzrd ka, čemu se zgraža tuk, ljiid stvo nad sedanjem početjem Nem čije in čemu se daje glede sreč nega izida vojske,—prednost An gliji." ... " V odgovor na te Mr. Ridderjev izjave je prinesel newyorski list "Sun" sledečo sodbo ali kritiko "Čemu se organizirajo. Kaj se sploh pričakuje v tej zadevi od a meriških Nemcev in prijateljev Mr. Ridderja? Tukaj je vpraša nje, kojega je treba dobro preso diti. — Dosedaj še ne poznamo nemških izdajic med 66 milijoni Nemcev na Nemškem in med mno gimi miljoni Nemcev, ki bivajo v Zedinjenih državah... in njih naslednikih, ^ukaj naletimo na pangermanski vozel ali na pan germansko politiko, ki se opira nemško naturalizacijsko po na stavo z dne 22. julija 1913. Ka kor razumemo mora živeti in de lovati teh 66 zunanjih Neijicev, in onih, ki bivajo tukaj samo za Nemčijo in Mr. Ridder misli, da dotičnik, ki ne drži s temi je izdajalec. Sedaj pa vpoštevajmo še pan-germansko delovanje naših državnih poslancev nemškega poko-ljenja. Ti se skrivajo na eni strani, pod plaščem svetovnega miru na drugi strani pa raje o s svoja vsenemščino proti naši, ali svoji domovini, kjer sedaj živijo. Prav je imel list "Times" v Los Ange les, Cal., ko je obsojal kalifornijske Nemce, ki so hoteli kar na svojo roko napasti v Canadi žive če Angleže in Francoze. Mi smatramo Mr. Ridderjev po ziv k vsenemški organizaciji za klic k mobilizaciji. Ta mobiliza cija pa ni menda strategičnega značaja, temuč le političnega. Dr. Dernburg, vodja vsenemške zveze naj bi torej ukazoval naši vladi, da bi ista uradno pripoznala priklopitev Belgije k Nemčiji. Z našimi konzuli ter ministri v Belgiji se postopa surovo in sem jim jim stavi zapreke, ako pomagajo nesrečnim Belgijcem v imenu Zedinjenih držav, katere so bile že od nekdaj vnete za človeške pravice in usmiljenje.'' Ko je govoril poslanec Richard A. Barthold iz Mo. v našem kongresu o stališču nemško-ameriŠkih kongresnikov, mu je neki očital, d;» so nekateri naši državni poslanci agent je nemške vlade. Nato se je posl. Barthold zagovarjal sledeče; "Res je, da sem ameriški državljan nemškega pokoljenja. Jaz mislim, da si radi tega nič ne razlikujem od drugih ameriških Nemcev, kajti vdan sem v prvi vrsti zastavi naše mogočne Unije. Jaz bom držal z Zedinjenimi državami ako bi nastopila proti Angliji, proti Nemčiji ali proti celemu svetu." Sedaj pa upoštevajmo dvojno državljanstvo ali patriotizem Mr. Bartholda. Nemčija in več drugih držav ima postavo, da lahko ohranijo izven Nemčije ali v inozemstvu bivajoči podaniki tekom 10 let prvotno državljanstvo, ako se v gotovih rokih javijo pri nemških konzulatih. V tem slučaju morajo priseči, da še niso postali podaniki kake druge države. Sprva je bila ta zglaševalna doba določena samo na dve leti, a kasneje so isto podaljšali na deset let. Čudno je torej, da hočejo nekateri nemško misleči kongresnik svoje ameriške tovariše-kongres-nike na ta način preslepiti,?da se opirajo na že gorioznačeno izselje-niško postavo, katero je nemški cesar dne 22. julija 1§13 podpi sal. Sedaj šele pride glavna točka, katero navaja newyorški dnevnik Sun" z besedami: "Dvojnega državljanstva se ne more nikakor pridobiti ali imeti brez krive prisege, kajti znano je, da mora vsak prosilec za ameriški državljanski papir, že takoj ali prvič priseči, da se slovesno odpove zvestobi vseh tujih vladarjev. Tedaj mora celo z imenom navesti ime dotičnega . kralja, cesarja, princa itd. Mi še ne poznamo do danes kake postave, ki bi nam tukaj dovoljevale dvojno državljanstvo. Kako je sploh mogoče, da je človek podložnik dveh držav? Taki dvostranski državljani nikakor ne koristijo Ze^injenim državam in so naravnost škodljivi naši javnosti." Newyorska konferenčna predloga. Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jednot. Priredil I. Z. Med najbolj važne narodne sve tinje ameriških Slovencev mora mo prištevati v prvi vrsti naše podporne organizacije ^li Jedno te. Dasiravno delujemo na tem po lju komaj 20 let, se je pokazala med tem časom že prepogostokrat velika vrednost istih, tako je ne mogoč opisati in prešteti vse do brote prejete med našim ljud stvom v slučajih bolezni, pone srečb, onemoglosti in smrti. Kako daleč sega že dandanes bratoljubna medsebojna podpora ameriških Slovencev, nam kaže dejstvo, da je nas organiziranih tem krogu že približno 40.000 ro jakov in rojakinj, ali drugače -re čeno, da spada vsak drugi ameriški Slovenec h kaki podporni or gonizaciji. Trdno bodimo prepri čajii, da se bo to število v prihod njem desetletju še zdatno pomnožilo in da bode morda danes 20 let že vsak tukajšnji Slovenec ali Slovenka član ali članica kake pod porne Jednote. Zadnja leta so imele razne ameriške podporne jednote povsem mir od zakonodajnih strani; poslovale so dalje kakor pod dežnikom neoziraje se na svojo sigurnost, ter veliko odgovornost napram članom. Prišlo je med tem časom že do velikih finančnih polomov pri gotovih, večjih in starih podpornih organizacijah. Posamezne vlade so pričele vsled tega ta po-ožaj resno premišljati in so izda-e za vodstvo podpornih društev nove in stroge postave.Dništvo, o-ziroma jednota, katera se noče ozirati na te predpise, mora jedno-stavno prenehati s poslovanjem v dotični državi. Leta in leta šo se trudili najboljši veščaki, da so iz delali času in razmeram prikladno plačilno lestvico za smrtninsko zavarovanje. Ta lestvica je preraču-njena na podlagi izkušnje in je Jednoti s to plačilno lestvico obstanek zagotovljen. Od naših slovenskih podpornih jednot je spreielo, ter odobrilo do sedaj že seclem večjih podpornih organizacij označeno lestvico; v kratkem času sledile jim bodo gotovo še ostale jednote in razne podporne zveze. O reorganizaciji vplačevanja se je pisalo lansko leto po raznih slovenskih listih ali glasilih že na dolgo in široko. Pri tem se je večkrat upoštevalo, ter povdarjalo znano "Mobile" postavo, katero so zadnji čas prekrstili v "New-yorško konferenčno pred-ogo"; in ker je v tej predlogi to-iko važnih nasvetov, točk, ter do-očb za razne podporne organizacije, bode služila gotovo ta razprava članstvu naše K. S. K. Jednote dobro, osobito pa uradnikom erajevnih društev.— Na naši zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis., se je tudi dosti debatiralo o tej predlogi, ter se je izrekla želja, da 3i se naj isto priobčilo v Jednoti-nem Glasilu. — Pomniti je treba pri tem, da nekatere države do danes sploh še niso sprejele te 'Newyorske konferenčne predloge" v polnem obsegu ali v vseh točkah, temveč so povzele le nekaj njenih važnih do-očb. Kakor se čuje, bode:sprejela to predlogo tudi zakonodaja države Illinois že letošnjo spomlad in nedvomno bodo v kratkem času o-dobrile to predlogo še vse preostale države naše Unije. Uradnikom posameznih društev naznanjam, da je dobiti to knjižico v angleškem jeziku v tiskarni "Robert Smith Printing Co.",, Lansing, Mich. Kogar zanima izvirni ali angleški prevod, naj piše ponj o. Dobesedna prestava v tej knjižici označene predloge se glasi sledeče: Nekatera dekleta'se raje prepirajo, kakor da bi si iskale ženine. • • • Nekateri se štejejo srečnim, ker premorejo več nego zamorejo plačati. PREDLOGE za vodstvo in nadzorovanje vseh bratskih podpornih društev, priporočene na skupnem zborovanju zastopnikov "Združenih bratskih organizacij v A-i meriki". (Associated Fraternities of . ■ America.) "Narodnega bratskega kongresa' (National Fraternal Congres) in "Bratskih federacif" (Federated Fraternities) ter odobrene na narodni konven ciji državnih zavarovalnih komisarjev v New Yorku dne 4. decembra 1912. in priporočeni predpisi za uveljav-ljenje pri zakonodajah raznih držav. Izdano 1. februarja 1913. • i Predloge tikajoč«] se bratskih društev. Te predloge « je prvotno sprejelo na konvenciji zavarovalnih komisarjev v mestu Mobile, Ala., dne 28. septembra 1910. Zaeno so bile te predloge odobrene po kon ferenčnem zboru 'Združenih bratskih organizacij v Ameriki', po "Narodnem bratskem kongresu", ter priporočene od teh odborov, naj bi se te predloge sprejelo kot postavo v raznih državah. Na konvenciji zavarovalnih komisarjev (Insurance Commissioners) ,ki se je vršila dne 11. in 12. decembra 1911. v New Yorku, se je odobrilo spremembe nrejšnje takozvane "Mobile" pre iloge in sicer sporazumno z zastopniki Narodnego bratskego kongresa" in "Združenih bratskih organizacij v Ameriki". Na tej konvenciji se je potrdilo dve spremembi. Kasneje, ali dne 3. in 4. decembra 1912. se je oziralo zopet na razne premembe k predpisom, — ko se je vršila v New Yorku konvencija zavarovalnih komisarjev. Premembo ali "amendment" k 23. a) in 29. ,ter novi člen 23. b) se je tedaj sprejelo za uveljavo enoglasno, ter priporočilo sporazumno z zavarovalnimi komisarji raznih držav in po delegatih "Narodnega bratskega kongresa", — ' Združenih bratskih organizacij t Ameriki", — in "Bratskih federacij". Opomba: — Na tem zborovanju se je določilo, naj se to prodlogo oči od takozvane "Mobile" pred-oge ("Mobile Bill") in naj se isto naziva "New-yorška konferenčna predloga" (The New York Conference Bill). PREDLOGA za regulacijo in nadzorovanje bratskih podpornih društev. Navodila in glavni predpisi, ki naj bi zadostovali postavnim zahtevam držav, kjerkoli bi se taka društva nahajala. * ČLEN I. (Določbe bratskih podpornih društev.) Za bratsko podporno društvo se smatra vsako korporaeijo, društvo, red, ali prostovoljno družbo, brez kapitala (glavnice) vstanovlieno in ki se vodi samo za medsebojno podporo svojih članov ,ter njih dedičev ; — društva, ki ne delujejo za dobiček in ki poslujejo po sistemu ož (lodge) z ritualnimi obredi, društva s svojimi pooblaščenimi zastopniki, — katera imajo določbe za izplačevanje podpor v soglasju tu označenega člena 5. ČLEN II. (Določba podpornih ož.) Vsako društvo, katero ima svoj vrhovni urad ali zakonodajni oddelek in podredjena društva ože), ter podružnice, najsi bo že tem ali onim imenom,—se smatra loži. To se ozira na društva, kjer se voli in sprejema člane v soglasju njih zakonov ustave, pravil, predpisov, določb in predpisanih ritualnih obredov, — in koje podrejene lože, ter postaje obdr-žavajo v smislu pravil najmanj enkrat na mesec svoje redne seje. ČLEN III. (Vodstvo in uprava.) Vsako izmed e^orioznačenih društev naj se vodi po zastopniškem sistemu (Representative form of government), kar naj bo v osnovnih pravilih določeno; tako društvo naj ima tudi svoj vrhovni zakonodajni ali upravni urad, se-stoječ iz zastopnikov, bodisi že izvoljenih iz vrste članstva, naravnost ali pa neposredno, ali pa iz istotako izvoljenih delegatov in drugih uradnikov ,katere predpisujejo osnovna pravila. Pri volit- vah v urade mora biti navzoča nadpolovična večina vseh članov društva; kandidat pa mora biti izvoljen le z ne manj kot dvetretin-sko večino oddanih glasov, ravna tako (dvetretinsko) se zahteva tudi pri volitvah za spremembo pravil ali društvenih zakonov. Seje ali zborovanja vsakega glavnega, urada, istotako tudi volitve teh uradnikov, zastopnikov in delegv tov, se morajo vršiti najmanj enkrat tekom 4 let. Člani, uradnik^ zastopniki in delegatje bratskih podpornih društev ne smejo voliti po svojih pooblaščencih ali namestnikih (by proxy). ČLEN IV. (Izjeme.) Vsa druga podporna društva, ki niso označe. na v teh točkah* so izvzeta od teh postavnih predpisov in določb; torej niso podvržena zavarovalne- > mu zakonu te države; ne samo, kar se tiče upravnih zadev nana-V šajočih se napram državi, .temveč tudi glede drugih razlogov, se ^ enako na ta društva ne sme ozi- f rati nobena, četudi še v bodoče uveljavena postava; to velja na^ \ ravno za ona društva, ki so tu po- 1 sebej označena in imenovana ČLEN V. Točka 1. (Podpore.) Vsako društvo, ki posluje po tem zakonu, lahko skrbi za izplačevanje posmrtninske podpore in lahko izplačuje podDoro v slučaju začasne ali stalne onemoglosti člana -jastale vsled bolezni, nesreče škodbe) ali pa starosti, z določbo, da se ne sme članu plačevati starostne (onemogle) podpore pred 70. letom njegove starosti. Taka društva tudi lahko nabavljajo spomenike in nagrobne kamene za. svoje pokojne člane, ter jim oskrbujejo pogrebe. Tako društvo ima pravico izplačevati svojemu članu celo, ali samo delno svoto njegovega certifikata, ako je za vedno onemogel, ali pa ko doseže 70. leto starosti, kakor predpisujejo pravila društva. Določa se pa, da ne »ne biti v teh pravilih nič takega, kar bi zabranjevalo izdajanje podpornih certifikatov za manjšo dobo let, kot znaša zavarovalnina za celo življenje, ali če se ista izplača šele po smrti društvenika ali pa ob njegovi onemoglosti, — neoziraje se na dobo,-za kolikor časa je bil certifikat izdan. Taka društvo ima pravico pobirati v gotovini od svojih članov del prispevkov in "a obtežiti za preostanek, ki pa ne sme znašati polovice občasnih prispevkov. Obteženje se-izvrši na certifikatu z plačljivimi in naraslimi obrestmi vsako Jeto, in sicer ne več kot po 4 odstotke. Določa se pa, da se ne sme dovoljevati te pravice drugim društvom, kakor onim, ki so se preuredila, ali ki bodo preuredila svojo plačilno lestvico asesmentov in pogodbe, tikajoče se te premembe. Točka 2. Vsako! društvo, katero-se bode zatem izkazovalo po svoji letni vrednosti, da nabira in vodi svoj rezervni sklad, ki ne tvori nižje svote, kakor jo določa "A-meriška preiskušena tabelica* (A-merican Experience Table) in 4% obresti, — lahko dovoljuje svojim članom razširjeno in plačljiva protekcijo ali drage nepristranske cenosti, določene v društvenih pravilih, vendar ne smejo taka dovoljevanje v nobenem slučaju presegati del rezervne veljave, kreditirane dotičnemu člaiju. ČLEN VI. (Podpore.) Posmrt- hinske podpore naj se izplačujejo ženi, možu, sorodnikom po krvi do 4. rodu, tastu, tašči, zetu, sina-hi, oemu, mačehi, pastorkom, a-doptiranim otrokom, ali osebi in osebam, ki so bile odvisne od člana. V slučaju pa, da se nahaja član v kakem inkorporiranem dobrodelnem zavodu, — ko se je članu že izdelal izvirni certifikat, » j ima ta pravico postaviti z dovoljenjem društva dotični dobrodel-1 ni zavod svojim dedičem. Poleg « teh določb ima vsak član pravico onzačevati od časa do časa fcvoje dediče, lahko i&te preminja v smislu postave pravil in regulacij društva. Noben dedič pa ne sme" delati dolga ali posojila na kako dedščino, dokler ni sta pravove-ljavna šele po smrti člana. Vsako | društvo pa lahko po svojih pravi- 1 lih določuje razred dedičev po go- J rioznačenih vrstah. , (Nadaljevanje sledi.) V naši novi domovini je sedaj 14 "suhih" držav, kjer se ne sme točiti opojnih pijač; te so: Ariz., Or eg., Wash., Colo., Ga., Kans., Me., Miss., N. Car., N. Dak., Okla., Tenn., Va. in W. Va. I MM i ■ iwm lil I I K. S. K. Jednota Ustanovljena dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora $1,025,000.00. i . GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 80J> N .Chicago St., Joliet, 111. n. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HI. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St., Chicago, 111. Uradno naznanilo. Vkljub lažnjivim dokazom in napadom od nekaterih strani, da je naša K. S. K. Jednota nazadovala zadnja tri leta v finančnem ožim in v številu članov, Vam tem potom z veseljem navajamo finančno gibanje ali skupno premoženje naše Jednote, na podlagi pregledanega in od nadzornikov potrjenega računa: Skupno premoženje dne 1. januarja L 1912..........$230.196.06 Skupno premoženje dne 1. januarja L 1915...... . .$312.030.18 torej je Jednota finančno napredovala tekom treh let za $81.834.12. Navzlic slabim delavskim razmeram je Jednota v tem času napredovala za 611 članov in članic. Posojilo v Poliet, 111. v znesku $10,000 na (Lot 1 Block 1 Cassidy Addition) na katerem stoji STARO ŽUPNIŠČE, NE PA CERKEV SV. JOŽEFA in za katero ni odgo vorna chikaška nadškof i j a, ampak pokriva odgovornost le vrednost zemljišča s poslopjem vred in je vpisano na hipoteko ali (Mortgage) se je moralo odkloniti iz vzroka, ker je to posojilo že 1. avg. 1914 potaklo in se še oziralo ni na večkratni opomin od onega časa do 11. jan. 1915. Ni se vprašalo ne gg. nadzornikov in ne kakega drugega uradnika Jednote, če bi bilo mogoče to posojilo obnoviti ali ne? Tudi obresti so bile plačane samo do 1. avgusta 1914. Torej se je podaljšanje tega posojila le iz dobrega gospodarskega stališča odreklo. ODBOR K. S. K. JEDNOTE. PAUL SCHNELLER, gl. predsednik. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. Izločeni član. Član Josip Klepec, certf. štev. 6752, od dr. Vit. sv. Jurija 3, K. S. K. Jednote, Joliet, 111., izločen iz Jednote dne 14. jan. 1915. Izločitev-se je izvršila od strani gl. odbora K. S. K. Jednote, vsled neopravičenega napada ,in obrekovanja na brata gl. predsednika in Jednoto, potom lista "Amer. Slovenec". Sklenjeno in potrjeno na seji gl. uradnikov K. S. K. J. dne 14. jan. 1915. Za odbor. JOSEPH ZALAR, gl. tajnik. Zapisnik sestavljen o priliki seje glavnega odbora K. S. K. Jednote v Jednotinem uradu, Joliet, 111., dne 13. prosinca 1915. Pričujoč cel stari in novi odbor izvzemši duhovnih vodij Rev. Tomšiča in Rev. Černe-ta in odb. Aug. Poglajena. Po odredbi predsednika brata Schneller j a odredila se je seja in umestitev novega glavnega odbora na današnji dan. Seja se otvori ob 11. uri dopoludne zmolitvijo. Brat Schneller pozdravi navzoče s toplimi besedami, se zahvaljuje staremu odboru za njegovo požrtvovalno in naporno delo v preteklih treh letih, ter izraža željo in upanje, da bode novi odbor z isto vnemo in istim duhom deloval za napredek in procvit K. S. K. Jednote, kakor stari odbor in ga skušal še prekašati. Posebno še povdarja, da naj se vsak u-radnik zaveda svojih dolžnosti in flfleda na to, da bode v Jednot! zmiraj mir in sloga. Ves nov odbor je bil potem od prvega tajnika brata Zalarja zaprisežen, med tem ko je bil tudi on sam zaprisežen od nadzornika brata Dunde. Zaključek ob 12. uri opoldne. PAUL SCHNELLER, predsednik. J. REMS, pomožni tajnik. • • • Seja dne 14. prosinca 1915. Predsednik otvori sejo ob 10. uri dopoludne z molitvijo. Prečita se prošnja brata Zupana, urednika Jednotnega Glasila, da se mu dovoli nekaj odškodnine pri potnih stroških povodom njegove selitve iz New Yorka v Chicago. Brat Sitar predlaga, da se mu dovoli $50. a so nastanili v infanterijski vo bra. — Dne 13. decembra pa je jašnici pešpolka št. 27. Po narod mmrl v Metliki ondotui kaplan nosti so vojaki tega transporta Fran Rakovec. Rojen je bil dne izvečine Nemci in Madžari. — 25. marca 1876 v Naklem, duhov- Drugi transport se je pripelja niško posvečenje pa je prejel dne naslednji dan zjutraj. Ta trans 14. julija 1901 in je služil kot ka- port je štel 690 lažje in 53 težko plan na Raki, v Skočijanu, na ranjenih. Ranjenih častnikov pi Blokah, v Semiču in slednjič v tem transportu ni bilo,'mnogo pa Metliki. Umrl je v Ljubljani na Poljan ski cesti št. 32 znani gostilničar in posestnik Jernej Karl an. Pogreb barona Heina. Dne 9. bilo vojakov z ozeblinami na rokah in nogah. Ti vojaki so bili v Debrecinu na. Ogrskem 4 tlni v karanteni. Od teh je prišlo 200 lažje ranjenih in bolnih ter 20 decembra je bil na Dunaju po- težko ranjenih v infanterijško vo greb bivšega deželnega predsed jašnico, 33 v Mladiko in ostali v nika na Kranjskem, barona Vik- ebrtno šolo. Dva težko ranjena torja Heina. Blagoslovljenja so sta pozneje umrla, 4 težko ranje se udeležili knez Montenuovo s nim vojakom gre zelo slabo. V soprogo, ministrski predsednik tem transportu je bilo prav mno errof Stuergkh, ministra baron ?o naših domačinov. Prvi trans- Ueinold in baron Burian. nižjeav-strijski predsednik vrhovnega računskega dvora. Ces*ir je poslal vdovi sožaljni brzojav. Kondoli-rali so nadalje: nadvodvodja Lu- port je odpravilo ljubljansko ga silno in reševabio društvo do po 2. ponoči to pa zato, ker je bilo treba dati vojakom okrepeila kave, čaja in kruha, kar jim je de- dovik Viktor Viktor in nadvojvo- lilo vojaštvo na kolodvoru po- dinja Marija Terezija in Marija stavljene kuhinje. Tudi je bilo Annunziata. Mestna občina ljub- treba ravnati bolj oprezno in ljanska »e pogreba ni mogla ude- zlasti prevažanje težko bolnih je ležiti, ker je bila prekasno obveš- zahtevalo mnogo časa. Z drugim eena. Masto venca na pokojniko- transportom je končalo reševalno vo krsto je darovala mestna ob- društvo do pol 8, zjutraj, eina primerno svoto za Kdeci Ranjenci. 15. decembra ponoči križ. se je pripeljalo v Ljubljano zo PogTeša se Malija Valenčič, če- pet 511 ranjencev, večinoma Slo- tovodja 11. stotnije 17. pešpolka. vakov, Madžarov in Nemcev. 170 Od 1. septembra ni nobene vesti so jih odpeljali v garnizijsko bol- o njem. Po njem poizveduje nje- nišnico, 123 v infanterijško vo gov oče Nace Valenčič v Stružni- jašnico, 148 v licej iii 70 v obrtno ku pri St. Petru na Krasu. Povodnji v Selški dolini. Sora ▼ Selški dolini je znatno .narasla. V Selški dolini je ^odnesla lesne^ mu trgovcu Francu Berniku iz šolo. Mnogo vojakov ima ozebli ne. Ranjenci in bolniki so sepri-peljali z dolgim posebnim vla- kom. En del vlaka je ostal Ljubljani, drugi del vlaka se je Stare Loke dereea voda 3000 P« odpeljal v Trst. 16. decembra smrekovnih deb^l; nesla jih je ce- se J*e pripeljalo 40 težko in 90 lah lo v Savo. V Praprotnu je Sora j ko ranjenih v Št. Vid, kjer so odnesla leseni most. Wliko ško- j knezoškofijski zavodi prirejeni za de je napravila voda mlinarju b°lnico. Na ljubljanskem kolo- Francu Kalanu. Tvorničarju Ignaciju Guzelju iz Škofje Loke je odnesla Sora kopalne lope. Škode je 1000 kron. Ponoči dne 15. dec. je policija v Škofji Loki izpraznila več hiš ker je voda naraščala. Na Sorskem polju med Škof jo Loko in Medvodami je poplavljenih veliko njiv in travnikov. Egipčanska Slovenca. "Slove nec" poroča: V garnizijski bolnišnici v Ljubljani ležita dva E-gipčana, sinova slovenskih mater Sta uradnika banke v Aleksan-driji. Nikdo ju ne bi iskal, tudi nista imela namena priti kdaj v Avstrijo, vendar, ko je klical cesar, sta šla, da stopita pod zastavo domovine. Mrzlo podnebje ji ma jt? nakopalo bolezen, bolna sta. Ce se kdo čudi, da sta prišla, se čudita, kako bi ne prišla, ker je klical cesar in smatrata to za svojo častno dolžnost.4 Čudno je tudi, da poudarjata Egipčana, da sta Slovenca, a znata komaj par slovenskih besed. Zdaj se učita materinega jezika z veliko vnemo. Na Slovenskem je pa polno Slovencev, ki taje svoj jezik in svojo narodnost. Slovenski Amerikanci za naše ranjence. Garnizijski bolnišnici v Ljubljani je došlo pred dnevi pismo naslednje vsebine: C. in kr. garnizijSka bolnišnica, Ljubljana Kranjsko. Poslal sem danes potom ameriške "Parcel Post" šest ameriških funtov absorb, bate dvoru sta ranjence pozdravila štacijski poveljnik Morje Mo-litsch in neki polkovrii jraravnik. Padli na bojnem polju. Kakor se poroča, je padel na bojišču Iv. Ev. Mohorč. Rajni je bil rojen v Zgroši pri Radovljici leta 1888. Po dovršenih gimnazijnih študi jah je stopil v ljubljansko semenišče. pozneje pa si je izbral pošt no službovanje za svoj poklic/ Služil je kot c. kr. poštni prakti-kant pri poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana 1. Da bi mu ne bilo treba služiti tri leta, se je oglasil za enoletno prostovoljno službovanje. Kot enoletni prostovoljec je služil med našimi slov. fanti pri 17. pešpolku v Celovcu. — Dne 26. oktobra je padel v Tu-čepiju v Galiciji brat rajnega profesorja Podboja, Ivan Podboj, topničar pri 25. poljskem topni-čarskem polku, še edini sin iz spoštovane Podbojeve rodbine na A-damovem pri Velikih Laščah. Globoko potrti stariši so torej izgubili na bojišču oba sina. — Padel je v bitki pri Krakovu nadpo-ročnik Tgnacij Hočevar i? Kamnika. Bil je zadet v trebuh. Šele nedavno se je poročalo o njegovem odlikovanju. Padel je na severnem bojišču Franc Kotar, pismonoša iz Kan-dije. Svoji ženi je pogosto dopisoval / boineera polja, da je zdrav. Dne 7. decembra je pa prišla brzojavka, da je Kotar od (Red Cross Absorbent Cotton) za šrapnela zadet umrl. — Na sever-ranjene kranjske vojake v Ljub-'nem bojišču je padel v bitki pri Ijani. Jaz pošiljam 4 funte, ro-'vasici Vinici orožniški stražmoj- 1 ster Ivan Sedej. Služboval je več časa v Tržiču na Gorenjskem. Odlikovani slov. častnik. Julij Cesar, ngdporočnik pri 55. pešpolku in sin občespoštovanih slovenskih starišev v Ljubljani, je bil v bitki pr Przemyslu težko mnogo rojakov, ki čutijo ter ima^! ranjen in se sedaj nahaja v Bu- ro- jaka Ivan Telban in William Mu-hič vsak po 1 funt. Ako bode le kolikanj mogoče, bom skrbel, da to store tudi drugi rojaki v najkrajšem času. Upam, da se mi posreči to storiti ter da pošliem i-stim potom več ovojev. Tu živi skem leži ranjeni sin ljubljanskega župana, inženir Fran Tavčar. Ranjen je bil v Karpatih. Rana ni nevarna. Dosmrtno podporo po 800 kron na leto je naklonil ljubljanski ob činski svet materi na bojišču padlega licejskega profesorja Josipa Berceta, Elizabeti Bercetovi. Novi poveljnik 27. PRIMORSKO. Padel je> pri Belgradu Anton Kavčič, graščak v Gorici pri Pregradi. prepeljali so ga "v doino vino. Pogreša se Lojze Macarol, nad učitelj v Še m pol a ju pri Nabreži-ni, ki so ga menda zadnjikrat vi-pešpolkaj deli okoli 10. oktobra ob reki San. Zadnje čase je poveljeval 27. pešpolku polkovnik Julij.Lustig pl. Preanfeld, ki je pa prevzel poveljstvo neke brigade. Polku zdaj poveljuje podpolkovnik Jurij Schneider. Požar je izbruhnil pri občinskem predstojniku Mateju Jane-žiču v Zgornjih Domžalah. Požar mu je uničil shrambo za orodje, ledenico in hlev. Škoda je 19000 kron. Slovenec odlikovan. Poročnik Anton Cižrnan pri domobranskem polku št. 27 se nahaja že od pri četka vojne na severnem bojišču in se je zelo hrabro udeleževal vseh posamnih bojev. Zdaj je poveljnik stotnije in je bil tudi odlikovan s srebrno kolajno I. razreda za hrabrost. Odlikovanec je rojen Ljubljančan v trnovski fa ri in član akadeniičnega društva "Zarja" v Gradcu. ŠTAJERSKO. . .V ruskem vjetništvu se nahajajo nadporočnik Pirker in rez. poročnika Kmet in Radošek, vsi od 87. pešpolka v Celju. !' Pogreša se pd 19. oktobra Fran Hauptmann, ki j'e bil prideljen 18. stotniji 27. domobranskega polka. Po njem poizveduje I. Za-dravec v Središču. Na azijski koleri obolel je v Celju in* k i vojak 87u pešpolka, ki je došel z severnega bojišča. Bak-terijologično^ preiskavo je izvršil c. kr. higijenski zavod v Gradcu. Kozaški konji. Mariborski meščan Lieninger je kupil na Ogrskem 8 kozaških konjev in jih spravil v Maribor. Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrl ptujski trgovec Julij Pouch. Na severnem bojišču se je nalezcl neke bolezni, ki ga je umorila. Prepeljali ; so ga v Ptuj, kjer je pokopan ob Strani svoje matere. — Pri Šv. Andražu v Slov. Goricah je umrl veleposestniški sin Feliks llešič, sin do-broznane rodbine. — V Novij vasi pri Mariboru je preminul 851etni zasebnik Ivan Kaiba. — Dne 8. dec. je umrl upokojeni okrajni zdravnik dr. Herman Koch. — V Celju je umrl Janko Dolinšek, trgovski sotrudnik. Nepošten dacar. Vinko Pliber-šek, dacar v Laškem, je poneve-ril svojemu gospodarju, najemniku užitnine Ivanu Ježovniku na sprejetem užitninskem davku 1257 kron 67 vinarjev in 124 kron občinskih doklad. Priberšek je bil Q ___v„ . . „ ~ .. , . _ v J A „ st. 8, poroča iz Cxhenta v JhJelgiji: v Celju obsojen na 5mesecno tez- - - - - - - kjer je vsled slabosti baje zaostal. Umrl je v Bovcu učitelj-Josip Gvan im Novo sodnijsko poslopje. Notranje ministrstvo je odločilo, naj se dela za novo sodnijsko palačo v Trstu razpišejo, da se tako preskrbi nekaj dela podjetnikom v južnih pokrajinah. Dela so bila te dni razpisana v graških listih. Odlikovanje. Srebrna hrabrost, na svetinja drugega razreda j«* podeljena nadredniku Alojzu Ber-lic, četovodjema Antonu Andexer in Karlu Radoj, desetniku Ivanu Lack mer, pionirjem Martinu Gornik, Frideriku Koller, Sebastija-nu Kristonič, Alfonzu Legiša in Tomažu Razprotniku; vsi služijo pri 3. pionirskem bataljonu, , 2. stotnija. ► Denar rešil življenje. 'Edinost' poroča: Nekemu, sedaj v tržaški bolnišnici se zdravečemu Sveto: ivančanu se je pripetila sledeča dogodba: 26. avgusta so pri mestu K. postavili topove V. bojno vrsto. < Pri nekem topu se je pa; krogla obotavljala. Radi tega je stopil naš topničar pred žrelo topa, da porine kroglo nazaj. Takrat začuti na stegnu leve nogi1 močan udarec kakor s kladivoni. Ker ni čutil nobene nadaljne bolečine, se ni več brigal za to. Ko je pa čez nekaj časa segel v žep po novčarko, je videl, da je preluknjana : istotako desetkronski bankovec, nadalje presekan vinar in zvit dvokronski denar. A rfied vsem tem pokvarjenim denarjem — na koi eu nekoliko zvito — rusko krojflo. Dasi denar povzroča po vsem svetu mnogo gorja, takrat pa j«\ po mnenju strokovnjakov, rešil življenje našemu topni carju, viTemu Svetoivančanu. Zanimivo je tudi, kako je bil pozae-jv ranjen v levo roko. Bilo je 23. oktobra okoli poldne. Lezel je počasi iz okopov ter si daleč zadaj skuhal nekoliko krompirja in primešal konz^vam. Sam se je. dobro najedel in polovico kuhe je nesel tovarišu, ki je medtem opa-zrval v jark.u A predno- je prfše do jarka, je slišal pok, roka mu je obvisela in skleda z vso hrano je zletela v zrak. Tovariš je seve da ostal brez kosila, naš topničar pa je potoval iz bolnišnice v bolnišnico, kjer so mu zdravniki zagotovili daftgotovo ozdravi. čudovita Tešitev. — Zet Angela Casagrande V Ajdovščini, poročnik trdnjavske artilerije, bataljon honlohe in deželni glavar dr. Fai-dutti, ki sta imela tudi časom pri-merne govore, seveda v nemškem in italijanskem jeziku. Po blagoslovu je bil most takoj izročen javnemu prometu. Ranjen je bil na južnem bojišču Karol Teršič, bivši načelnik Orla v St. Ferjanu. — Infanterist A. Krpan je bil na severnem bojišču ranjen in se mudi zdaj v Gorici. Tam so ranjenega napadli trije divjaki, ga preteplf in na glavi težko poškodovali. Žal, da se jim je posrečilo pobegniti. Krpan je moral iti v bolnišnico. KOROŠKO. ' je Na kamniški železnici Potnik sprevodniku: "Ali še kaj prostora v tem vozu?" — "Vse je zasedeno. — Korakajte bolj hitro za vlakom. V Jaršah bode nekaj potnikov izsto-■pilo ,pa boste lahko sedeli v tem vozu." POZOR SLOVENCI! Ujet avstrijski vojak — ujame rusko stražo."Freie Stimmen" prinašajo ta zabaven dogodek s severnega bojišča. Pri nekem zapovedanem umikanju so ujeli Rusi nekega častniškega slugo, Slovenca iz Gelovca. Ko ga je peljal ruski vojak na odredjeno mesto, sta se začela oba razgovarjati. Rus vpraša Slovenca, kako se imajo avstrijski vojaki. Slovenec odgovori: "O zelo dobro! Vsak dan imamo topel zajutrek, dobro kosilo z vinom in cigaretami, zvečer pa pečeiiko, kavo in kuhano vino.' Rus, ki že precej časa ni ničesar jedel, je začel misliti na krasno hrano avstrijskega vojaka in vedno mu je raslo poželjenje po nje i, dokler ni vrgel vrgel puške str&,5 in jo pobrisal z našim vojakom v ujetništvo. V srbskem ujetništvu je vojaški pisatelj stotnik Adam Perme, o katerem se je v začetku vojne pisalo, da je mrtev. Hudo ranjenega so Srbi prepeljali v Niš, kjer je ozdravel. Fcm. Potiorek je bil imenovan za častnega meščana celovškega Družba sv. Mohorja je podpisala 10,000 kron vojnega posojila. Spominska plašča. — Cerkveno predstojništvo v Kapi i na Dravi je v svoji zadnji seji sklenilo in v zapisniku zabeležilo, da se bodo imena onih faranov, ki so padli na bojišču, vklesala v mramornato ploščo. Zlate črke bodo s cerkvene stene še pozne rodove opominjale k molitvi zanje. Prav tako se bcf-do zanje opravljale posebne po-božnosti. Pazite na ta prostor, kjer bode priobčen oelas o novo nameravani Slovenski naselbini v kraju ali državi, kjer se prideluje pridelke trikrat na leto. V tej novi naselbini bode dala družba naseljencem živino, da bodo lahko takoj začeli z obdelovanjem.'Zgradila bode tudi na lastne stroške v tem kraju cerkev in šolo. Delajo se z eno besedo vse predpri-vave za vstanovitev te velike nove slovenske naselbine. Natančne informacije daje: Martin Lan rich Co. 1900 W. 22. PI. Chicago 111. Priveski K.S. K.J. (20. Century) t napisom 1894—1914 z začetnimi irkami, kakor se kdo piše;-izdelani v mali obliki in najbolj fino z zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75. Iste ima tudi ceneje po $1.75 in z znakom na obeh straneh po $2.00. Dalje imam v zalogi tudi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez. Cena di»-eatu $1.10; — in priveske po zgornjih eenah. PiSite po cenik zlatarske obrti na: M. Pogorele 29 E. Madison St. Cbtogu, Illinois Room 1112 JOSIP ZALAR J A V NI NOTAR 1001 N. Cbicago Ave., Joliet, III. izdeluje vsakovrstne pravovc ljavne list ne in itvrirje vse v notarsko stroka spadajoče zadeve za Zdrvžcne Diiavc in staro domovino. Chicago tel. 1C48 N, W. 770. ko jeco. Blatnik ubil dva otroka. Neki Jožef Weiss v Lipnici je dne 4. decembra nenadoma zblaznel in s \amnom, ubil polletnega otroka svojega brata in šolarja Štefana Scherrer. Zjutraj je blaznik zle-tel v zvonik in zvonil. Električni tok ubil je 61 letnega dninarja iz Čreslove v Gelie. V temi je zglavo zadel ob električno žico in se je mrtev zgrudil. Slovenski orožniki v Belgradu. Kakor poroča Grazer Volksblatt so bili po zasedanju Belgrada po^ dicani v Srbijo številni slovenski orožniki iz Spodnje Štajerske, da rršijo javnovarstv^no službo. Med drugimi sta se nahaja tam tudi stražmojster Josip Stroj iz Gornjega grada in Jakob Kaeičnik iz Vrhovnika. (Sedaj ne vršijo več to službe in se gotovo nahajajo v rbskem vjetništvu, ker so Srbi 7oppt osvojili BeJsrrad in vsi Avstrijci so prišli v vjetništvo). Begunci. V Gradec je prispelo dne 9. dee. zopet 8000 galiških beguncev. Prepeljali, so. jih razne rednje irr spodnještajerske kraje. Iz Lipnice je .odšlo 1200 poljskih. delavcev-beguncev v Srbijo, kjer jih bodo porabili za razna dela v okupiranem ozemlju. Vojak neprenehoma spi. V vojaško bolnišnico v Mariboru (v Stotnik Mayer in poročnik Palm naših motornih baterij sta se pe ljala v avtomobilu. Kar naenkrat: se razpoči ena bomba nad njima. Šrapneli zadenejo in raznese j o Maycrjev samokres in Palmovo torbo »avtomobil je 16krat preluir njan in — o čuda! — oba oficirja nepoškodovana. Lastnik avtomobila, poročnik Palm, hoče hraniti nepopravljen avtomobil v spomin. Smrtna kosa. — Iz Robiča pri Kobaridu poročajo: Dne 27. nov je umrl v Robiču po dolgi in mučni bolezni dolgoletni poštni upravitelj, posestnik in gostilničar, ter nekdanji župan Ivan Volarič. Pokojni je bil razumen in ljubezuiv uradnik, kremenit značaj in zvest Slovenec. Vsled svojih izrednih lastnosti je užival splošno zaupanje in spoštovanje, kar je posebno jasno pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila zelo velika množica njegovih prijateljev-narod-njakov. — Dne 4. dec. je Umrl v Gorici Anton Posega, poduradnik južne železnice, v starosti 79 let. Bolehal je že dolgo časa. Novi most v Zagraju.—Dne 1. dec. je bil blagoslovljen novi most v Zagraju, za katerega je prispevala tudi država 700.000 kron. Most je blagoslovil nadškof Sedej, blagoslova so se pa poleg številnih zastopnikov furlanskih občin udeležila tudi namestnik knez Ho- Skupna dolžina tračnic Pennsylvania železnice je znašala do 31. dec. 1914 26,198 milj. Lansko leto se ,ie prevozilo po tej progi 188,011,876 potnikov. Vsak dan je približno 3000 vlakov v prometu; ti vlaki so prevozili lani iz kraja v kraj in naobratno 67,389,-381 milj. Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Phytlcian-Surgctn Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve^ Telefcn N. W. 1012, all Chicag-o telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L. Domača naravna ohioska vina kakor Oeliware, Catawba, Ives in Conkcrd prodaji 1780-82 E. 28th Street, Lorain, Ohio. ' Conkord rudeče vino: Sod, 6 pal................$ 5.50 Sod, 10 gal............... 8.00 Sod, 25 gal............... 16.50 Sod, 50 gal...............30.00 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00 Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina ro popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati. denar ali Money Order. Catawba belo vino: Sod, 6 gal................$ 7.00 Sod, 10 gal............... 11.00 Sod, 25 gal............... 24.00 Sod, 50 gal...............42.50 Sod 25 galonov $26.00. 3 pristne pijače, 2 zdravilne. Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupujete od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz prodajam svoje btego lahko po ceni, ker ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in slivovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujenj iz kranjskih zelišč Grenka Vino in Kranjski Grenčec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, koiikor jin je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. FRANK JURJOVEC * slovenska trgovina 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois (Vogal Wood St. in W. 22nd 8t.) Telefon: Canal 1631 priporoča rojakom Slovencem svojo bogato zalogo raznovrstnega grocerijskega blaga, po zmernih cenah. Naročila razvažam odjemalcem na dom. Dalje imam v zalogi pristno in garantirano DOMAČE VI1VO katerega sem sam naprešal. Ker je kapljiea naravna, je tudi zdravilna. Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke Frank Sakser, New York. Izdelujem pooblastila in razne listine. SVOJI K SVOJIM! druge • notarske l IMENIK KRAJEVNIH 9 DRUŠTEV K. S. K. J. J 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John fcefran, 2313 80. Lincoln St.,; tajnik: Math. Grill, 1823 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, v slovenski cerkveni dvorani. 2. Društvo m. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: A. Golobi«, 211 Jackson St. tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway St.; zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay St. 3. Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet, I1L Predsednik: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.; tajnik: Anton Nemanič ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik: Anton Nemanič st., 1000 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay Street. 4. Društvo sv. Cirila i Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schweiger, Box 835 Soudan,« Minn.; tajnik: JohD Loushin, Box 1230 Soudan, Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box 741 Sau-dan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Tower, Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Prazen, 1121 — 3rd St.; zastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo V^Math. Kumpovi dvorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; - zastopnik: Math Novak, 300 Spring St. Bedna mesečna seia se vrši vsakega 14 v lastni društveni dvorani. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen Stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja se vrši redno vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Anton Fajfar, 41,7 Fulton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v W. Bossovi dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne. 13. Društvo sv. Jan. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; zastopnik: Josip Gilač, Box 58 Pine-ville, Minn. Bedna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani. 14. Društvo sv. Jan Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 Watson Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo in četrto sredo v "Cash House" dvorani. 15. Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Math Kostainšek, 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut S^F Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Duluth Brewing" dvorani. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Martin Čoš, Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; zastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvofani. 20. Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood, Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajpik: John Bamuta, 418 Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, St. Barbara Bectory, Bridgeville, Pa.; tajnik: John Krek, Box 205 Burdine, Pa.; zastopnik: Frank Primožič, Box 237 Burdine, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B. F. D. 2, Box 11% ;fajnik: Frank Hočevar, * B. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Boyds-ville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio, i Predsednik: Mih setnikar, 6305 Glass Ave. N. E.: tajnik: Josip Bus, 1306 E. 55th St. N. E.; zastopnik: Jernej Knaus, tj 129 St. Clair Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, 111. Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik: Josip Legan, 209 Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani šole sv. Jožefa. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Cal. Ave.; zastopnik: John B. Sterbenz, 2008 Cal. Ave. Mesečna seja: vsako če trto nedeljo v Calumetu. 33. Društvo sv. Marije Dev., Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balkovec, 5208 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natrona Alley; zastopnik: Jt>-sip Pavlakovič, 54 Low Bd., Sharpsbg, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Kranjsko Slov. Domu, 57 Str. 39. Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa Predsednik: Anton Fir, B. D. 2, Delmar lova; tajnik: Jos. Lukežič, P. O Browns, Iowa; zastopnik: John Skala B. D. 2, Delmar, Iowa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 126 — 2nd Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik: John Povsha, 311 — 3rd Ave. Hibbing, Minn, zastopnik: Al. Pucelj, 5 A v. (Brooklyn Ad.) Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v "Model Hali". 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 4734 Hatfld. St.; Rajnik: I. Bojane, 234 — 57th St.; zastopnik: Jos. Lokar, 48 — 38th St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v K. S. Domu. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; zastopnik: Anton Papič, 128 Frederick St. Mesečna seja vsak tretji četrtek v dr. dvorani. 43. Društvo s^. Jožefa*, Anaconda, So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 nik; 1831 So. 15th St. Mesečna seja: E. 3rd St.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski E. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, dvorani. 75. Društvo Viteza svs Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Mašjak, 428 Crosatt St.; tajnik: John Novak, 614 E. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi in tretji torek v crkveni dvorani. 44. Društvo Vitezi sv. Florijaaa. So VO V liezi SV. -T lUIlJtfcUtt. »crv. V1UMH L »J 11-1*».. uv/uu 11U1 lin., Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar, Box 373; zastopnik: Josip Bregač, 437 9605 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre-j Crosatt St. Mesečna seja: vsako tretjo kar, 9520 Ave "L"; zastopnik: Balph Kompare, 9206 Comemrcial Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Medoševi dvorani. 45. Društvo sv. Cirila in Metcda, E. Helena, Mont. Predsednik: Josip Majerle, Box 59; tajnik: Josip Sasek, Box 45; zastopnik: Josip Lozar, Bcx 36. Mesečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip I.ozarjevi dvorani. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: John Stajer, 1717 So. Raci-ne Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 So. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne-manich; 1900 W. 22nd St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič, 1181 Progres St. N. S.; tajnik: Geo. Weselich, 5214 Natrona Alley; zastopnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Alley. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Pittsburgh, Pa. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Pet. Klabučar, 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich, 1132 Voskamp St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Pittsburgh, Pa. 51. Društva sv. Petra in Pavla, Iron Mtn., Mich. Predsednik: Josip Orožnik, 206 — 4th St.; tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; zastopnik: Frank Sta-niša, 505 Blaine St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 2615 W. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 N. Warman Ave.; zastopnik: Jakob Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja : vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani ob 1. popoldne. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Jerina, 1412 Wadsworth Ave.; tajnik: John Petkov-šek, 1012 Sher. Bd. N. Chicago, 111.; zastopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani. 54. Društvo sv. Srca Jezus, Chisholm, Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; tajnik: Fr. First, ml. 124 Hemlock St.; zastopnik: John Klun, 122 Hemlock St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu v Fr. Hrenovi dvorani. 56. Društvo "sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Vidmar, 50^ W. Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak, 404% W. Chestnut St.; zastopnik: Anton Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna seja: vsakega 14. v mesecu. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 Throop Ave.; zastopnik: John Cvetkovič, 317 Bergeh St. Mesečna seja: vsako prvo soboto v dvorani fcr. Vogriča, 211 Graham Ave. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2, Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2, Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v lastni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, 202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter-lin, Box 802; zastopnik: Mart. Šukle, P. O. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Maks Stipetičevi dvorani. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Josip Brence, Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Mesečna seja; vsako prvo soboto. 61. Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yo-ungstown, Ohio. Predsednik: Ivan Sr-belj, 1204% Dak. Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; zastopnik: John Jer- Box 241. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve. 62. Društvo sv. Petra in Pavla. Brad-lev, 111. Predsednik: Frank Drašel, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Društvo »v. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. S. E.; tajnik: John SusteršiČ, 7713 Issler Ct. S. E.; azstop-nik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81st St. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81st Street S. E. 64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Jos. Kolakovič, 13 Union St.; tajnik: John škof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13^ Union Street. Mesečna seja: vsako diugo nedeljo ob 5 uri popoldne. 65. Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee, Wis. Pr Isednik: Anton Golič-nik, ,238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 324 Hanover St.; zastopnik: Fr. Fran-čič, 293 Beed St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Ilirija" dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: osip Mehle, 7505 Vor-land Ave.; tajnik: Eg. Verhovec, 2777 120th St. S. E.; zastopnik: Anton šuš-taršiČ, 8116 Otter Ave. Mesečna seja: vsako tprvo nedeljo ob 1. popoldne. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. MatjašiČ, 556 So 3rd St.; tajnik: M. Matjašič, 556 So. 3rd St.; zastopnik: Josip Kambič, 542 80. 3rd St. Mesečna seja- vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. sv. Alojzija. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Josip Boltič, Box 248 — Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots, Box 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr. Baspotnik, Box 138 Manor, Pa. Mesečna seja: vsako prvo,^nedeljo v Manor, Pennsylvania. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409 N. 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, 1711 N. 6th Ave. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 70. Društvo sv. Srca Jezusov., St. Louis, Mo. Predsednik: John Lukežič, 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-čič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Airton Bukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Ant. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box 94: tajnik: Andrej Jereb, Box 92; zastopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Jereb. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, ni. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Benfro St.; tajnik: John Peternel, 928 nedelj 5 v dvorani Jos. Woodschank, 1153 — 1st Street. 77. Društvo Marije Vnebovz., Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; zastopnik: Anton Bokal, Box 552. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, 1703 W. 21st Pl.; tajnica: Marija Bokal, 2040 W. 22nd "Pl.; zastopnica: Marija Kre-mesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Bd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Bd.; zastopnik: Frank Ma-kovec, 1019 Prescott St., N. Chicago, 111.— Mesečna seja: vsako drugo, nedeljo v M. Slana-tovi dvorani. 80. Društvo Marije Cist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko, 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jakovcich, 9621 Ave. "M". Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 95th Street. 81. Društvo' Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-rišek, 843 Progress St. N. S.; tajnica: Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; zastopnica: Ana Golobič, 30 — 48th St. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. S. Domu. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.; tajnik: Viktor Bodoševič, Box 56, Trimountain. Mich.; zastopnik: Anton Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Trimountain, Mich. 80. Društvo Marije Čist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782 E. 28th St. Meeečna seja: vsako drugo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. Predsednica: Antonija Proj, 614 —- 10th St.; tajnica: Johana FerliČ, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: \sako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sy. Ant. Padov., Joliet, 111. Predsednik: yfath Judnich, 1307 N. Broadway; tajnik: Bud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: Štefan Stukelj, 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih stare šole. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Micli. Predsednik: Geo. Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Butala, Box 416 Ahmek, Mich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416 Ahmeek, Mich. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra i Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math eBlavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac, 376 Butler, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Benett, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 2Aid St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St.( Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v ,!Schlitz" dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-kin, Pa. Predsednik: Jos. Budman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Frank Ha-bič, 327 — 4th Ave, Kankin, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo w.deljo v hrvatski cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Ljuba Ž^leznak, 4915 Butler St.; tajnica: Mar.' Novogradec, 4820 Harisson St.; zastopnica: Mar. Ko-Ftelac, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be-netu. 93. Društvo, Friderik Baraga, Chis holm, Minn. Predsednik: John Kočevar, Box 422; tajnik: Peter Staudohar, Box 701; zastopnik: Math Knaus, 216 Oak Street. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 94. "Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. Predsttlnik: Frank Šolar, Box 94; tajnik: Frank Bobnik, Box 61; zastopnik: Frank Cirej, Box 124. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 10. dopoldtie v dvorani br. Cirej. mm 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Mih. Bebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Brule, Box 197. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr. sv. Barbare. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik. Zvonarič, P. O. Seminole, Pa.; tajnik: -Karol Kožuh, Semi nole, Pa.; zastopnik: Karol Kožuh, Se minole, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. 97. Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, 111. Predsednik: Fragk Vukelič, Box 724; tajnik: Anton Mjpič, Box 723; zastopnik: John m. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne. j- 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock-' dale, 111. Predsednik: Anton Oberstar, 120 MoenrSt.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar, 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Mavričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Jakob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 148. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar, 602 E. 32. St.; tajnik: John Kumše, 1735 E. 33. St.; zastopnik: Josip Svete, 1780—82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 102. Društvo 'Novi Dom', Newark, N. J. Predsednik: Frank škerbe, 23 Barbara St., Newark, N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar, 409 W. 48. St., New York, N. Y. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Math Sekula, Had-ley Pl. & 48. Ave.; tajnik: Louis Sekula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani, West A11 is. 104. Društvo Marija Cist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Ana Princ. 1222 Taylor Ave.; tajnica: Julija Krašovec, 1237 Eler Ave.; zastopnica: L. Terlep, 1130 Elm St. Mesečna seja: vsakega. 15. v mesecu v prostorih M. Luk-setiČ-a. 105. Društvo sf. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fany Pirnat, 2S03 Ca-talpa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnica; Fany Staudohar, 1603 Linden St., Brooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina Rerč, 424 E. 9. St., New York. N. Y. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: ^Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001-N. Chicago St.; zastopnica: Ana UleeiČ, 1028 Wilcox St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v šolske dvorani. 109. Društvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar, box 71,v tajnik: John Jager, box 137; zastopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. Predsednik: Frank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. Lekšen, 149 Center St.; zastopnik: John Bataj, 217 First St. Mesečna seja: vspko tretjo nedeljo v prostorih N. Dormish. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mushich, Ely* Minn.; tajnik: John Kovach, box 365; zastopnik: Nik Cernjch, box 924. Mesečna se ;ja: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani. 113. Društvo sv. Boka, Denver, Colo. Predsednik: Jos. Erjavec, 650 Elgen Pl.; tnjnik: Louis Andolšek, 5173 ^larkson St.; zastopnik: John Turk, 4920 Pearl St. Mesečna seja: vsakega 13. v mesecu. 114. Društvo Marije Milosti Polna, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Lončarič, 622 So. 2. St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2. St.; zastopnica: Marija Starašinifi, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. Sv. Alojzija. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajnica: Maria Mau-rin, 419 Ferry St.; zastopnica: Ana Šaj-itič, 322 Ann Ave. Mesočna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls. N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec, 4 Seeley St.; tajnik Jac. Terček, 12 See-ley St.; zastopnik: Frank Gregcrka, 2 Cassler St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. 119. Društvo Marije Pomagaj, Rock-dale, 111. Predsednica: Ana Marentič, 109 M°efl Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mseečna seja. vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 120J Djraštvo bv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Fanny Susman, box 611; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica. Pavla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 122. Druš. sv. Jožefa, Bock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic; 211 Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar, box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, B. F. D. <2, box 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vs|a-ko tretjo nedeljp. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, .Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, box 163, W. Mineral, Kans.; zastopnik: Pet. Benda, box 328 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. 127.* Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; tajnica: Marija Bartel, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; zastopnica: Marija Brence, 1428 So. Sheridan Bd., Waukegan, 111. Mesečna seja: vsako četvrtjo nedeljo v šolskih prostorih. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Sycamore St.; tajnica in zastopnica: Johana Škof, 13 Ganstet St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lonči6, ;713 Hickory St.; tajnica: Ana Kram'aršič, 713 Hickory St.;. zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 23. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 385 So. 23. St. 130. Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Pavel Košir. 1409 State St.; tajnik: Math Košir, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302: Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9. uri na 1409 State St. 131. Društvo Marija Božn. Vencat Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Boblek, box 14; zastopnik: Anton Smolich, box 303. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo. 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. Predsednik: Frank Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kotz-man, vsi P. O. Frontenac, Kans. Meseč. na seja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. W. St.; zastopnica: Maria Mikavetz, 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani P. Mukavec. 134. Drušvto sv. Ane, IndianapV. 22nd St. Chicago, 111. Marija Sluga 4042 W. 31st St. Chicago, Illinois izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA ^se uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam. ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE i Ustanovljena lata 1857 licijonilize-vana leta 1864 Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav . s NALAGAJTE VAŠ DENAR i v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU -ki daje- ' box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. 139. Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Johana Bruder, 154—3rd St.; tajnica: .Maria Stušek, 1216—3rd St.; zastopnica: Maria Pražen, 1121—3. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Johana Bučar, 1009 So. 15. St.; tajnica: Johana Logar, 1904 E. Stuart. St.; zastopnica: Roza Kulovic, 1916 E. Stuart St. Mesečna 3% obresti 3% i pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Nacl|onalna Banka) FIRST NATIONAL BANK n^TC^ $5,000.000.00