Mst Izhaja o'đ oVtottra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Gd h januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 19(3A kot poltednik, in sicer *b sredah in sobotah — Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota, dne 26. septembra 1964 leto xvii. — št. 76 — cena 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja JP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik karel M a k U c Predsednik občinske skupščine Kranj je dzročll češkemu pre-m*eru sicer, skromna toda simbolična darila gorenjske folklore za njega 4n za njegovo •°Progo Boženo. Upajmo, da J* bo to spominjalo na naše lepe kraje, čeprav so »i Jih le bežno ogledali Ob 30-Ietnici pokrajinske konference KPJ v Goričanah „Veseljačenje" v škofijskem dvorcu 27. septembra bo v dvorcu v Goričanah pri Medvodah pomembna svečanost važnega političnega dogodka — 30-letnice IV. Partijske konference KPJ za Slovenijo. Poleg velikega števila pre-j*tval8tva In seveda preživelih organizatorjev in udeležencev te konference pričakujejo, da se bodo te zgodovinske obletnice udeležil tudi nekateri naši državniki, takratni voditelji političnega ozl-* '"orna razrednega gibanja v Sloveniji. le^omembno»t te konference 1934. partijsko vodstvo Slovenije, za-Va *V takratnim razmerah je to- sledovano od vseh klerikalnih in *r|s Kardelj ob 20-letnici usta-; policijskih agentov lahko pod ■ yttve KPS ocenili takole: »Me- plaščem »vesele družbe« mirno . J*1, da Je bila za partijo, njeno razpravljalo o najresnejših poli-^•Wtey In razvoj veliko bolj po- tičnih problemiih dežele prav v VpJ?**"3 kot ustanovni kongres o? ■ Bila je celo pomembnejša Sr.'V. državne konfernece KPJ.« ?^ratna konferenca je namreč ^"menila začetek načrtnega idej- problemin dežele prav škofijskem dvorcu. V veseli družbi, ki je namreč v resnioi prišla v dvorec v času konference, niso bili člani, udeleženci konference. Navidezno veseljačenje, ki ga je spominjata tega dogodka. DVE NO« V avgustu 1934. leta je bit v CK KPJ kooptiran tovariš TITO, ki je prišel iz inozemstva m je veliko pripomogel pri organizaoiji partijskih konferenc v Sloveniji in Hrvatski. Priprave na to konferenco so se pričele v Goričanah že v aprilu. Za udeležence konference so zagotovili popolno varnost. Francu šušteršiču, zavednemu komunistu so zaupali, da jih je vodil v dvorec itd. Mnenja o številu udeležencev so deljiva. Vsekakor pa jih je bilo kakih dvajset do trideset. Trajalo je dve noči — od ponedeljka zvečer do srede zjutraj. Cez dan so se delegati razšli zaradi varnosti, kar je bilo vse organizirano. Med pomembnejšimi so bih na konferenci: TITO, KARDELJ, KIDRIČ, MAČEK, BRILE J in drugi. Prebrani n kasneje obravnavani so bili trije JMadaljevanje -na 2 strani * £**a izpopolnjevanja v vrstah or^niiziral vrtnar Slivnik iz za-^niunistov in dviganja razredne upnih eksauačinov, in to po do tu . " množic. V tem cilju je par- podrobnosti frdelane.ru načrtu, int *a^e'a ve* a'* manJ legaln« ■i«* tajno izdajati razna mark •Utlč stor- ne zveze za obdobje od 1964 do jj^Videvajo, da je Slivnik dal 1970, aktlvizacija domačega tržl-itudi neko nagrado za šča In tržišč v Beneluxu, Švici, ^siUgo. Vendar to ni važno. Skandinaviji, Angliji in Italiji in ° Je» da je takrat vodilno tekoče zadeve. I-n $ lin •lCTri se je vrtnar Slivnik lepo *tonn °.m» «olifit*tl, ki sta svetovanje Je sklicalo podjetje d™*™ sprejeli sklep o prepovedi jih morala prevžeti. Kardelj je Elektro Kranj. Razpravljali so o ^eh električnih peči v poslovnih namreč že jeseni odšel za dalj vse hujših težavah, ki nastajajo Prostorih. Kilovatno uro, porab- Časa v SZ, Kidrič pa je bil po v proizvodnji in v ostalem življenju zaradi pomanjkanja elektrike na Gorenjskem ln tudi V Sloveniji in v drugih krajih. Elektrogospodarska skupnost Slovenije in Ob tej tuđi Elektro Kranj so že junija letos Izdali navodila za redukcijo pri uporabi električne energije. Vendar pa so uspehi minimalni. Potrošniki ta navodila ne upoštevajo kot bi bilo pričakovati. \ i |^-ii j cr v Aiaju, Jim M Tovarišica tajnica Je med gim izrazila tudi prepričanj*' bi bilo delo brez «»tvarjw»2£ hotenja vseh organizacij in štev zelo otežkočeno. Za Vi« loge, ki si Jih Je zastavila^jraje Na konferenci je bil izvoljen na skupnost v Radovljici, novi pokrajinski komite. Za se- trebno sodelovanje m P°^H kretarja je bil izvoljen Ivan MA- vseh, ki skrbijo za vzgojo, varstvo, za kulturo m šport to vse druge dejavnosti. SkrbZa^jrJ munalne zadeve pa Je po "rcjflBLi Članov sveta KS v RadovlJ!«M> na drugem mestu. Takšna < tovitev bl bila za ta kraj n*^w stu, saj najbolj pereča vprasaw komunalnega značaja rešuje ljeno v te namene, bodo zaraču- stavljen za sekretarja CK SKOJ, posredno občinska skupščtoa nali po 25.000 dinarjev. s sedežem v Zagrebu. roma njeni organi. ^m* J. J. JOŽE JARC Samouprava na šolah KAZNOVAN ŠOFER Včeraj dopoldne se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal Viktor BENEDIK iz Železnikov, po poklicu strojni ključavničar, zaposlen v avtoprevoz-ništvu svojega očeja. Obtoženi Benedik se je 16. maja letos vračal z vožnje v B»H. Ker je celo noč upravlja! pokvarjeno vozilo, zjutraj — po mnenju sodišča — ni bil sposoben za vožnjo. Omenjenega dne je zjutraj ob 4.30 na cesti II. reda JEPERICA—ŠKOFJA LOKA, v bližini odcepa proti Gorenjski predilnici, zbil po cesti kolesarko Julko Kalan. Kolesarka je dobila ob tem težji pretres možganov, izpah v levem komovčnem sklopu, zlom leve koželjniee v levem zapestju ter nekaj manjših telesnih poškodb. Obtoženi Benedik se je zagovarjal, da je dajal zvočne signale, vendar se ni mogel izogniti nesreči. Kasneje pa so priče Izjavile, da teh signalov Benedik sploh ni dajal, Obtožen je bil na 7 mesecev zapora, pogojno na dobo treh let. Imenovani je bil že preje kaznovan zaradi prometne nesreče. j.j. V sredo Je bila na kranjski železniški postaji posebna kompozicija, imenovana »PALETNI VLAK«, ki prikazuje poseben, nov način nakladanja, prevoza in razkladanja blaga. Paletni vlak je, oziroma bo, obiskal vse važnejše industrijske in prometne kraje Jugoslavije, da bi s prikazovanjem sodobne tehnike v tej dejavnosti hitreje uveljavili ta sistem v našem prometu. Iz Kranja je vlak odpeljal v Celje. Turnejo organizira jugoslovanska skupnost za paletiranje v Beogradu. Glavna ta končno preprosta novost je v tem, da na odprti vagon postavijo lesen okvir —pod ustrezne Odpornosti, kar imenujejo paleto. Material naložen na tak okvir (paleto) ni treba prekladati in se v celoti prenese iz vagona na tovornjak, na ladjo itd. Dosledna uporaba palet izacije pomeni vsekakor velik prihranek na času dn s tem tudi na stroških. Zato ni Čudno, da v tO sili mednarodni promet. Tudi pri nas v Jugoslaviji smo že osvojili več načinov paletizacije, vendar še ne vseh. Korist tega načina naj do-kažeta samo dva primera. V transportu umetnih gnojil bi lahko pri nas letno prihranili 110 milijonov dinarjev. In drugi primer. Da bi naložili ali razložili 20 ton opeke, morajo 4 delavci pošteno delati polne tri ure. S pomočjo paletizacije pa jo on sam delavec preloži v pičle pol ure. Se pravi 24-krat hitreje po številu delavnih ur. Še bi lahko naštevali primere. Ker so naša podjetja vse bolj In bolj prisiljena iskati in izkoriščati dosedanje »skrite rezerve«, v to Jih silijo napori za povečanje produktivnosti, za skrajševanje delovnega Časa, za povečevanje osebfcih dohodkov itd., ^e pričakovati, da se bo tudi paletizacija kaj kmalu uveljavila. jože jarc V Škofjeloški občini so v teh opravili svojo nalogo, saj je s ne bodo drugotnega»paBa*8*! dneh po vseh šolah in drugih uč- formiranjem le-teh postala šola je bilo to pri marsikaterea^ novzgojnih zavodih seje šolskih družbena in ne državna ustanova nu sedanjih šolskih odborov^ Kot je ze gaano smo dobivali v oziroma upravnih odborov. Te in da so se v obdobju obstoja in so navadno gledali na šolo*? Slovenijo (m s'tem tudi na Go- seje so toliko bolj pomembne, ker delovanja šolskih odborov pričeli prizmo interesov svojega 1** renjsko) velike_količine električne So to zadnje seje teh organov, ne šolski kolektivi že v toliko osa- podjetja ali ustanove, energije iz ssednih dežel Avstrije samo v njihovi mandatni dobi, mosvajati, da so postali zreli in Drugo Važno vprašanje, *&i in Italije. Toda letošnje izredno temveč v vsem obdobju obstoja da lahko ob pogojdh, ki vladajo, Obravnavajo sedanji šolski stanje z nizkimi Vodami itd. je šolskih odborov oziroma uprav- uspešno upravljajo svoje ustano- pa je razpis volitev v povzročilo težave tudi pri njih. ni,h odborov po drugih učnovzgoj- ve Druga ugotovitev pa je ne- upravljanja na šolah. ResJ Jr»iMn • I* naSfh komu« Skrajni čas je že za gradnjo novega zdravstvenega doma na Bledu V radovljiški občini jc trenut- dom, je površina 516,75 kvadrat- niki dežurno službo kar na don no najpomembnejša gradnja no- nih metrov, od tega odpade na V primera potrebe, da ni;. vega zdravstvenega doma na Ble- medicinski del le 299 kvadratnih zdravnik nudili kakršnokoli zdrav • du. Nevzdržno stanje v tamkajš- metrov. VzdrŽevanje tega poslop- nisko intervencijo, nima nobenih njem zdravstvenem domu onemo- ja stane zelo veliko. V slavili sta stvari pri roki in mora ob vsa- 80ča vsako nadaljnje izboljšanje dva kompleta splošne medicine, kem času v ambulanto. Zdravstvene službe na tem ob- ki se ju poslužujejo trije zdrav- Pomanjkljivost prostorov se ! močju. Z vsem upravičenjem lah- niki. Razen tega v teh prostorih občutneje kaže v poletnih me.;. ko zapišemo, da razvoj zdravstve- deluje še okulističrta ambulanta, cih, ko je na Bledu in sploh ne službe v radovljiški občini ni nadalje živilska ambulanta, am- radovljiš ,i občini velika tulcev, Sel v korak z ostalimi dejavnost- bulanta za preventivno dejavnost Marsikateri turist bi na oddihu »i v občini, še posebej na Bledu, v gospodarskih organizacijah in nadaljeval zdravljenje, vendar 'kjer je treba upoštevati, da pred- športna ambulanta. Prostori so mora zaradi n.-rno'oj;h razmer stavlja zdravstveni dom na Bledu zasedeni od 7. do 19. ure, tako da opustiti t0 namero in -iše? z.Jrav- osrednjo zdravstveno ustanovo v so vedno neprezračeni. Laborato- stveno pomoč le v najhujših pri^- Občini. y rij predstavlja le 1 prostor. Ta me-ih. Naštejmo le nekaj primerov, ima komaj 12 kvadratnih metrov Zdravstvena s'uz-ba na Bfedu Pod. kakšnimi, pravzaprav nemo- površine. Da je delo v takem la- oiravlja kurativno in preventivno gočimi pogoji deluje zdravstvena boratoriju že več kot te/ko, je zdravstveno raf&tvo za območje, služba na Bledu. Ze od vsega za- samo po sebi umevno, fetka se zdravstvena služba na Rentgenski " prostor je tako Bledu opravlja v utesnjenih in majhen, da ni mogoče vanj na- neustreznih prostorih. V poslopju, mestiti večjega aparata, s katerim kjer trenutno domuije zdravstveni bi lahko opravljali tudi rentgen- -__ ska slikanja. Dispanzerska služba Skrb za starejše ljudi lajo za sedaj tri sestre, ima pro stor, ki zajema 6 kvadratnih me trov površine. Se slabše je S sani 1 reddvoru'urediii v'glavnem sko- ;earijami- V vsakem nadstropju' vse notranje prostore. Zgra na katerem živi 9163 prebivalcev. Po zaselkih bi lahko razdelili celotno površino na B!ed» Bohinjsko Be1 o,' Zgornje in Sp. Gorje, na Podhom z Zasipom ter na Ribno. K tem naštetim strnjenim ima čakalnico, preobvezovalnlco Zaselkom sodijo še man še in večin ordinacijsko sobo. Vsi prostori je vasice, ki so gospodarsko in so majhni, saj znaša površina teh kulturno navezane na prej ome-le 44 kvadratnih metrov. Nič na njena naselja. boljšem ni ordinacijski prostor. Na oodla»i Vscja je povs.-n ra-Patronažna služba, v kateri de- zumljivo, da trenutno stanjepred- V letošnjem letu bodo v domu oskrbovancev in upokojencev v raj dili so sodobna stranišča, kopal n^e in umivalnice, kar je bilo 2ares nujno. Napeljali so tudi v tričetrt prostorov centralno. kurjavo, ostalo pa bodo dogradili v po eno stranišče za bolnike, ki ni ločeno za moške in za ženske in ne ustreza niti minimalnim higienskim sanitarnim predpisom. Povprečno se zvrsti dnevno v teh prostorih, okoli 200 bolnikov vseh stavna resno oviro za nadurni." razvijanje zdravstvene službe na tem območju. M. t'. _2__ Prihodnjem letu. Začeli so tudi z ^Stnih fupin' zaradi pomanj-urejevanjem notranjih prostorov, kan,a Prostorov opravljajo zdrav-Vendar bodo vso stvar dokončali Prihodnje leto. Stroški gradnje in napeljave bodo znašali okoli devet bilijonov, od tega je dala občina Sedern milijonov. Y prihodnjem letu pa namera-ffio zgraditi v samem domu dnevne prostore, dokončati rekonstrukcijo kuhinje in njenih Ijritiklin. Dom bodo opremili z dvigalom, ki bo vozil oskrbovan-Ce in hrano iz pritličja do drugega nadstropja. Vse dnevne pro-?*orei katere so pridobili z zmani-s*yo hodnikov, bodo tudi onremili s Pphištvom. Po vsej verjetnosti na bodo napravili zamenjavo £nreme v sobah. Poleg doma pa ^odo zgradili prepotrebna skla-s potrebnimi pomožnimi ^elo naših občinskih skupščin — Jesenice: Narodni dohodek povečan Potrdili so rebalans ln izvršitev Polletnega družbenega plana Jesenice, 25. septembra — Na tlanašnjem, to je 20. zasedanju sta zbora občinske skupščine Je-s«nicc razpravljala o rebalansu Jf^benega plana občine za teko-leto, o poročilu o izvršitvi Novo naselje »Novi svet« v škof |ii Loki bo eno Izmed najlepših naselij ne le po prirod-nem okolju, kot kaže slika, marveč kaj kmalu tudi po urejenosti samega naselja Takole so se v češnjici v Selški dolini lotili in Izvedli rekonstrukcijo cest in urejanja tega kraja Novo v Češnjici.. • Te dni so dokončali dela na urejevanju ceste v Češnjici v Selški dolini. Opravili so vsa dela pri razširjanju mostu in okolice. Asfaltirali pa so tudi kilometer ceste proti Dražgošam do vasi Rudno. Investitor je bil Občinski cestni sklad ter krajevna in stanovanjska skupnost Zelezn'ki. Stroški so znašali okoli dva in pol milijona dinarjev, ker so mnogo prihranili, saj sr> delali precej stvari v lastni režiji. ... in v Železnikih V Železnikih so se pričeli že pripravljati za združitev vseh servisov, ki sedaj nastopajo samostojno. Odločili so se, da ustanovijo samostojno komunalno podjetje. Poleg tega pa bodo uredili tudi gostinski problem. Za gostišče »Cešnjica« in »Trnje« v Železnikih bodo dali razpis za nove »lastnike«. Od občine so tudi dobili dovoljenje, da prevzamejo te lokale privatniki. Že sedaj se je pojavilo zanimanje za te lokale med privatniki. j. j. Teden TBC Letošnji Teden TBC je bil praz-novan le kot podaljšek Lneva svetovnega zdravja in je minil v glavnem brez posebnih prireditev in akcij. Tega pa o Občinskem odboru Rdečega križa Jesenice skoraj ne bi smeli reči. Vsem šolam na področju jeseniške občine je razposlal gradivo o negi tuberkuloznega bolnika v domači oskrbi, vsem krajevnim odborom RK pa izbor gradiva o tuberkulozi, ki ga bodo lahko koristili vsi zainteresiran,:. Poskrbel je tudi za zdravstvena predavanja, ki j.ih bo imel V pr hoc.iijih dneh dr. Marčič skoraj v vseh kraj.'h jeseniške občine. Vse aktiviiste je ObO RK pozval, da v Tednu TBC obiščejo bolnike, jim počistijo stanovanja, operejo perilo, donašajo hrano itd. Mimo akcije, ki jo je izvedel ObO RK Jesenice v okviru Tedna TBC ne gre prezreti, da je razdeli v teku letošnjega leta že 70 paketov mednarodne pomoči CARE v skupni vrednosti 21.000 din m dodelil posameznikom denarno pomoč v vrednosti nad 100 000 din. P.U. Škofjeloški Tivoli leti več Za 17.122 dolarjev večji izvoz Pomembna osnova ekonomi- Ijarne na Belškem polju. Lesno- pri Lesno-jja'antcri.jskem obratu, nji politiki izvozu m^sa pa bodo uužbeiiega plana občine v 1. pol- politike gospodarstva jeseniške galanterijski obrat pa bi lahko ifiedtcm ko je ostal plan izvoza dali svoj značaj novi ukrepi Z!S. etJU letos, o poročilu komisije za občine je izvoz domačih proizvo- izvoz občutno pov £regled davčnega računa občine dov, ki predstavlja okoli 7 odstot- nimi I ,'^to 1963, o osnutku odloka o če k jWocjtyi dohodnine v stalnem •ncsku v občini, o potrditvi za-* lučnih računov družbenega in-^ticij^kega sklada in medobčin-i e8a zdravstvenega investicijskega sklada za 1. 1963, o izdaji letnemu garancijskih izjav P°djetju »Alpturist« Ljubljana izvoza. Iz objekt trnih razlogov Posojilo iz okrajnih in repub- Železarna polletnega izvoza ni rea-, kih sredstev in o nekaterih lizi rala in znaša indeks napram planu 43,7. Mesarsko Jesenice pa je že pre-iz.voza za 11 od- nJ »- zaradi znižanja, material- stotkov, medtem ko je Lesno-jjjl^troškov družbeni proizvod in galanterijski obrat presegel pol-rebaT dohodek povečan. Poleg letni plan za 6,6 odstotka čilo Sa SO P°trdm tudi Poro- V 2elezarni bodo dane v o 44,9-odstotni izvršitvi druž- stl povečanja izvoza z rekon-°8a piana v I. polletju letos, strukoijo oz. zgraditvijo nove va čil z nežna t- Železarne skoraj ne p e:n n'en, ki določajo izvoz le takšne.'a investicijami. Ker postaja ker bo spričo objektivnih te..a v mesa, ki dosega na tujem trgu kov družbenega bruto produkta. izVož Vedno bolj pomemben za prvotni plan komaj dosežen. visoko ceno. Vsekakor pa so Po planu bo izvoz, letos glede na nadaljnji gospodarski razvoj po- Glede na leto- 1963 znižuje izvoz rea'ne možnosti, da bodo v jesc- lani le minimalno povečan, ven- sameznih podjeli j in celotnega tudi Mesarsko podjetje, ker pri- niski občini letni plan izvoza v dar so možnosti za pjresegp plana, gospodarstva občine, bodo mora- man j kuje goveje živine in s tem vrednosti 3,OC6.00J dolarjev pre- Posebno pozornost bo potrebno la podjetja, ki proizvajajo izdelke mesa na jeseniškem trgu Nadalj- segli, posvetiti Železarni, katere izvoz, za prodajo na zamaivem trgu, po-predstavlija v prvem polletju le- skrbeti poleg povečanja količinšk gostinskemu tos preko 95 odstotkov skupnega proizvodnje tudi za boljšo strukturo in kvaliteto proizvodov. Izvoz je predvsem važen, ker Izvaža Železarna 80 od Molkov svojega izvoza na področ'e s čvrsto valuto, kamor ca izvdža preko zunanjetrgovinskih podjetij tudi St ja občinske skupščine Tržič nienovanjih in razrešitvah n} , korigiranem planu je družbe- podjetje jcMrma-. bruto proizvod zmanjšan, ven- seglo letni plan i „..r Je zaradi znižania material- stotkrw mmlipm raz- Odbomiki občinske skupščine ne. Odborniki bodo tudi v Tržiču se bodo sestali v torek, pravljali in sklepali o predlogu 29. septembra. Med drugim bodo Mesarskega podjetja Tržič za poslušali poročilo sveta za sploš- povišanje cen mesu in mesnim I|esno-ga'anteriiski obrat. Edino ne in notranje zadeve o izbolj Mesarsko podjetje izvaža celotno šanju dela občinske uprave. To bodo tudi o prenosu pristojnosti kol'čino preko posrednikov v je priporočil tudi organizacijsko 7a določanje maloprodajnih cen V 2elezarni bodo dane možno- Ljubljani in Sežani. Z rebalansom politični zbor skupščine SRS. Razen tega bodo poslušali tudi poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o izvedbi programa za preprečevanje škode nad divjadjo na področju Iržiške obči- V Skolji Loki so že pred zgadili na »Novem svetu« i-j.pa.r. V enuar na ureditev po-vrime okoji .stanovanj niso takrat toliko miSiiii. V lanskem in še pv ono v icio.sn jem ietu pa so p.ice.i tudi s tem urejevanjem. Na površini 2^.800 m zavzemajo zgradba samo 2800 m, vse osta.o pa so /eiemce in igrišča za otro-Ke. l'o;eg 4 blokov in peiih stolpičev so zgradili še pos.ovalnic3 trgovskeja podjetja ».Jreskrba«, otoško ustanovo in pod cesto 51 garaž, za avtomobile stanovaicev. Vse poti med zgradbami bodo aslaltirane. U red i i i bodo tudi drogove za sušenje perila in stepanje preprog in tri otroška igrišča. Na njil\ bodo vse vrste toboganov, lestev, gugalnic, razni konjički in podobno. Vsa stvar bo nekako tako urejena kot je v Tivoliju v Ljubljani. Športno igrišče za košarko, rokomet in odbojko bo tudi že letos urejeno. Celotna ureditev bo veljala oko- .. li 50—60 milijonov dinarjev. Grad- izdelkom. Razprav hali in sklepah u__ ji • % • , v , ...j. _ ____ bena dela pa izvršujeta Komunal- no podjetje »Remont« iz Škofje je ip'ošnii p'an izvoza povečan za 17.122 dolarjev, in to v glavnem iz pristojnosti skupščine na svet za blagovni promet in drugo. M. t. Loke in krajevna skupnost — odsek za vrtnarijo. Čeprav bo večina del končanih že prihodnji mesec, bo! uradna otvoritev šele za 29. november. Takrat bo dobilo V Žirovnici že igrajo Poživiti delo krajevnih IS^^bJSŽT """" organizacij SZDL j.j. Svoboda »France Prešeren« Zi-rovn ca je letos prehitela' vsa kulturno-prosvetna društva na območju jeseniške občine. Medtem ko ostala društva šele sestavljajo programe dela ali pa sprejemajo, je Svoboda Žirovnica Analiza dela krajevnih organizacij SZDL na Gorenjskem je pokazala vrsto težav pri dosedanjem delu in nakazala nekatere nove oblike, ki naj bi se jih ta organizacija v prihodnje več posluževala. Iz podatkov je razvidno, da so krajevne organizacije SZDL posvetile največjo pozornost pri delu komunalnim ble mom, na drugem formiranje in pomoč pri V Kranju o turizmu Rekord v taksah V sredo popoldan je bila v Kranju 6. občinska plenarna konferenca turističnih družbenih organizacij občane Kranj, ki jo je m„4(1, »kJacala Gorenjska turistična zve-delu m' ude,ežili P* so se je se pred-že naštudlrala p>vo gledališko de- krajevnih skupnosti, potem pro- fS^L G°P°dar?ke zbornice lo. Včreaj popoldne (petek) je slave in praznovanja, šolstvo, kul- LJ"wJana-.občne Kranj m drugi. tura in šport, organizacijska vpra- . Na J*™0. h,1° ^ovijen«, sanja, socialna i« ™ da v kran,.s-ki občim m bUo nare- bila na odru v Zabreznici za šol sko mladmo predpremiera, jutri popoldne pa bo premiera otroške igre »Mojca in živali«, ki jo je zrežirala nadvse požrtvovalna gledališka delavka tov. Dovžanova. P. U. vprašanja in na zadnjem .mestu gospodarski pro jenega vsega, da bi se turizem Dvorec v Goričanah pri Medvodah, kjer bo jutri slovesno prosi« vijanje 30-letnice IV. partijske konference blemi. Ta vrstni ret', bo, z ozirom .™zvMal. sk!adn° s skupnimi teina novi skupščinski sistem in;,"J31™ !n Potrebami. V samem krajevno samoupravo, treba po-™8 u J? Premalo prenočišč. Nt stopoma spremeniti. tako domačih kot tmth tu- ristov pa je vplivala tudi nepri-Zanimivi so odgovori na vpra- merna in pretirana turistična sanje, kakšna naj bi bila po va-1 taksa, saj je bila le-ta najvišja v šem mnenju vloga SZDL na tere-j Jugoslaviji. nu. Na prvem mestu bi moralo Zelo živahno je potekala tudi biti (pa ni!) omogočanje kritike razprava okoli priprav na bliža-in oblikovanje javnega mnenja, jočo se zimsko sezono. t SOBOTA. 1*. septembra 1964 KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTU Nocoj bo v Kranju (kino Center) slovesna premiera slovenskega filma »Ne joči, Peter«, ki v slovenski filmski ustvarjalnosti precej obeta. Na sliki prizor iz filma 18 predstav filmskega gledališča Letos spomladi je bilo na pobudo programskega sveta pri Kinematografskem podjetju v Kranju ustanovljeno filmsko gledališče. Do poletja je pripravilo pel predstav, ki jih je obiskalo od sto do .štiristo ljudi. V letošnji sezoni 1964/65 pa bo na sporedu 18 filmov, dn sicer vsako drugo nedeljo ob 10. uri v kinu Center. Prva predstava bo 27. septembra in bo na 'sporedu francoski film »400 udarcev« režiserja Francoisa Truffauta, s katerim je prodr francoski novi val. Film^rikazu-je življenjsko pot fanta, ki ni našel toplote niti doma niti v šoli. tFilim bo uprizorjen tik pred i^ekom licence in bo to edina uprizoritev, ker ga na rednem sporedu, ne bo. Do 23. maja 1965 bo na sporedu Še 17 < filmov, ki bodo predstavljali i^koraj vso najpomembnejšo svetovno kinematografijo od Amerike do ■Japonske, domači film pa bo zastopan z Babičevo »Veselico« kot našim prvim filmom, ki je smelo -pogledal v oči sodobni problematiki — usodi vojnega invalida v naši družbi, ki pač še ni idealna, jkot nobena druga. Film bo na sporedu 8. novembra. Letos bodo predvajali eno tretjino kinotečnih, dve tretjini pa iz tekočega repertoarja naših distribucij. Enako razmerje 1:2 bo tudi med zahtevnejšimi filmi in lažjimi žanri. Na sporedu bodo še, najuspelejši filmski prenos znamenitega Hugojevega romana No-tredamski zvonar. Glavno vlogo ifira že pokojni Charles Laughton. Potem pa se bodo zvrstila še »simfonija slike in zvoka« Aleksander Nevvski, ki ga je režiral Sergej Eisenstein. To je eno največjih del sovjetske klasike, ki ni samo klasičen zgodovinski film, ampak film, v katerem je avtor znane »Oklopnice Potemkin« v praksi izvedel svojo teorijo o Zvoku in filmu. Sledila bo Cuhra-jeva »Balada o vojaku« in nato noniiški film »Plavi angel« z Mar-lenc Dietrich. To je melodrama, posneta po romanu Heinricha Manna »Profesor Nesnaga«, o starem profesorju, ki se poroči s kabaretno pevko. Poljski film Mati Ivana Angelska je v mračno srednjeveško okolje postavljena psihološka študija in obtožba sistema, ki človeka izolira od zunanjega sveta. Videli bomo še japonski film Yojimbo — telesna straža, angleški film V soboto zvečer itd. Letos bo filmsko, gledališče razpisan abonma, ki je namenjen predvsem mladini srednjih in strokovnih šol ter delavski mladini. Seveda pa bodo preejstave lahko obiskovali tudi drugi. Prednost abonmajev je 25-odstotni popust pri vstopnicah. Za razpis abonmajev so se zavzeli Kinematografsko podjetje, Svet Svobod in prosvetnih društev, podprle pa so ga tudi mladinske organizacije in pedagoška služba. Kot lani bo tudi letos pred vsakim filmom kratek komentar, nekaj dni po predstavi pa bo organiziran tudi razgovor o filmu. FUmsko gledališče bo lahko služio kot pomoč kranjskim pedagogom pri filmski vzgoji. T. V. Razstave in prireditve v letošnji turistični sezoni 11 i Likovna prizadevanja so bila v kulturnega razpoloženja ob taks- zgodovinske zanimivosti. Kraji 2 letošnji delovni sezoni na Gorenj- nih priložnostih. bogato kulturno tradicijo, z moškem bolj uspešna kot pretekla Kulturno življenje je bilo na zaikom naravnih lepot ter kultur-, leta. V mislih imamo predvsem Bledu v letošnjih poletnih mese- nih zanimivosti so v svetu naj-Bled in Jesenice, kjer so s pri- oih močno razgibano. Prireditev bolje obiskani. Pogostokrat P* rejanjem razstav, posvetov o li- je bilo dovolj, tako da so bili vsega tega, kar imamo, tudi n . kovni dejavnosti in vzgoji prav- gostje lahko zadovoljni. Pa ne znamo s primerno in n^lJ|] zaprav dosegli največ. Njihovo samo to, tudi kvaliteta, ki so jo vo propagando dovolj pnbuzau delo že močno prerašča okvir dosegali nastopajoči zbori, je bila ljudem. . občasnih pobud in prehaja na si- na primerni ravni. O razstavah so Z vsem, kar smo letos doseg a stematično in kontinuirano delo se gostje — obiskovalci izražali pri uveljavljanju takoimenovane-na tem področju. Se več: aktiv- zelo pohvalno. Turizem dobiva ga kulturnega turizma, še ne mori ost v likovnih prizadevanjih poleg vsega svojo vsebino tudi v remo biti zadovoljni. Potrebno b postaja v teh krajih sestavni del kulturnem pomenu. Brez ogledov iskati novih oblik in prijemo splošnih (kulturnih prizadevanj, prireditev, razstav, kulturnih in oblikovanja še bolj bogatega i saj uspešno dopolnjuje obče kul- zgodovinskih spomenikov bi bilo pestrega kulturnega in zabavnega turno življenje. bivanje za gosta mnogo manj za- življenja. Brez nenehnega ustvar- V avli blejske festivalne* dvo- nimivo, manj doživeto in hkrati jalnega iskanja novega in bolj- rane se je zvrstilo do srede sep- ne tako zadovoljivo. Počitek in šega, bi delo organizatorjev posta- tembra osem razstav, medtem ko rekreacija v naravi sta šele del jalo preveč enolično, za obiskoval- razstavna dejavnost še ni pri kra- tega, česar si gostje pravzaprav ce pa seveda nezanimivo. Zato ju; nadaljevala se bo tudi na želijo. po zaključku letošnje sezone po- jesen in pozimi, toda le v manjši Znano je namreč dejstvo, da treben temeljit pogovor o bodo- meri. Letošnje tretje razstavno gostje, ki preživljajo čas svojega čem programiranju prireditev m leto med turistično sezono je bilo oddiha v tujem kraju, ne želijo razstav. Dosedanje vsakoletne iz- še posebej uspešno. Z razmeroma zgolj počitka in miru, zanima jih kušnje pa bodo organizatorjem širokim repertoarjem prireditev v kar največ o kraju, ljudeh, o na- lahko dovolj koristno pomagale festivalni dvorani se je močno činu življenja — spoznati hočejo pri sestavi in izvajanju bodočega povečal tudi krog ljudi, ki si je tudi duhovni utrip in kulturne in repertoarja. — J. B. razstave ogledal. Poleg tistih obiskovalcev, ki so si razstave ogledali posebej, je bilo še več onih, ki so jih videli hkrati z obiskom na prireditvi. Praksa je potrdila tudi letos, da so razstave dovolj bogato, dopolnilo h kulturnim prireditvam, saj učinkovito pomagajo k ustvarjanj^ resničnega ljubezenski par Francoski film Režija: Jean Pierre Momnis Igra: Jean Costa Bled je ostal vabljiv samo i. lepotnimi motivi, s pordelimi grmiči in razpoložljivimi čolni za Izlet na otok. Dokler zima ne bo pokrila jezerske gladine z ledeno ploščo ln omogočila nove oblike razvedrila bo motiv tega turističnega središča ostal tak kot ga vidimo na sliki Jeseniški »idealisti« na delu V okviru Svobode »Tone čufar« Razprava je potrdila pravilnost Jesenice je deloval pred leti okvirnega programa, hkrati Pa »Klub rednih idealistov«, katere-podčrtala nujnost poiskati obliko, ga člani so bili vidnejši kulturno- s katero bo uspelo zainteresirati prosvetni delavci z Jesenic. Na širši krog Jeseničanov in okoii-rednih tedenskih sestankih so čanov za gledališke predstave, razpravljali o kulturno-prosvet- Razprave klubske komisije o dvi-nem delu na Jesenicah, ga z na- gu kulturnega življenja na Jese" sveti usmerjali in bili v mnogih nicah so vzpodbudne in predstav-primerih tujdi pobudnik za kul- Ijajo eno izmed revolucionarni turno-prosvetno delo. Člani ime- oblik, s katerimi bo možno naj novanega kluba so se ponovno skupen jezik za vso kultuirn0^ odločili za aktivno delovanje, umetniško dejavnost na Jese-Vključili so se v klubsko komisi- nicah. jo Svobode Jesenice in z razpravo na1 rednih sestankih mnogo koristili delu Svobode in, ostali kul-turno-presvetni dejavnosti na Jesenicah.. Na prvem sestanku so razpravljali o delovnem programu jeseniške Svobode za tekočo sezono, na drugem pa o letošnjem repertoarju jeseniškega gledali- Na videz vsakdanje delo se'p?! šča, ki ga je nakazal upravnik tem, ko nam vtisne v podzavest, gledališča Bojan Čebul j. 'Ugotav- Svoj poglobljeni imaginarni - svet, Ijali so, da je dejavnost gledali- prevrednoti v razmišljanje ? šča naravnost presenetljiva, da pa najintimnejši, skoraj magic*11, kljub'kvaliteti in ne prezahtevne- čutni povezavi med moškim.. *n mu repertoarju obisk pada. žensko. Pravzaprav v filmujsamp --zaslutimo neskončne možnosti razvijanja te teme, ker režiser'tp/ likšni problematiki ni i bil * Kontrapunktično predstavi h dg svetova. Zunanjost in notranj^r« Zaradi kontrasta in ™^*i>J, sambd^narodnih' plesov "svobode ^cn_obUkovan_v komedijo,^ Jesenice tej^ Javornik. 4j| priredili v zamejstvu, bodo navezali s tamkaj živečimi Slovenci tesnejše stike in jim nudili lep umetniški užitek. Hkrati bodo s kvalitetno pripravljenimi programi seznanili tudi italijansko ljud sivo z sli jjri na... da Jesenice s svojimi odseki g o- ™em_,nost, štovala v Italiji že večkrat štovala Svoboda Javornik prvič. — U Jutri v Italiji V nedeljo zjutraj bodo odpotovali v Italijo na enodnevno gostovanje godba na pihala in an p^k^Dor Svobode *J »a ^povedan z B^00.^ koncerti, ki jih bodo |ke*a PbanJa m s^a.' ^gg Soočenje obeh svetov naj P°^j£ ni privatno tragedijo, ki PV^/L v filmu neprepričljiva. PreYf^L očitna konstrukcija, ki ob £[lz..j uravnoteži enačbo krivde >in-1 ni. Sistem plačila za krivdo |g ravnijo kulturne dejavno- Preveč melodramski inJP*™ nas Medtem ko je Svobo- ustvarjalen. To °Wifcovno nekoliko šlja«Je' bo co- igriške stvaritve in razmisij*". jutri ki mu je delo lahko za P0^^ Ob razstavi Poldeta Oblaka Naš novi podlistek ■ Končali smo z objavljanjem podlistka »General Afrika«. V naslednji številki bomo začeli objavljati delo našega pisca Jeseničana Mihe Klinarja. Pisatelj Miha Klinar, ki ga bralci Glasa poznajo po podlistkih Beg, žara s pepelom in še nekaterih drugih krajših črticah in novelah, objavljenih v našem listu, je snov za ta roman zajel iz resničnega življenja in ga oblikoval po spominih Štefi Lehmann-Federlove. Skušal jo je pokazati v času in usodnosti našega stoletja. Obdržal je tudi njeno pravo ime kot ime glavne junakinje, čeprav je njeno zgodbo pregnetel z ustvarjalno fantazijo v skladu s svojim podoživljanjem zgodbe in pisateljsko vživitvijo oseb, njihovih medsebojnih zapletov in razpletov. Iz opisanega cikla romanov, ki jih pisatelj še piše in ki zajemajo čas od leta 1888 do danes, smo izbrali prvi del § podnaslovom ŽENA (čas 1888—1915). MESTA, CESTA IN RAZCESTJA jc povest ŽENE, ki je zahrepenela po svetu, vzljubila, se poročila, a je bila za ljubezen in srečo ogoljufana. To jc povest slovenske matere, ki^ji v tujini hočejo iztrgati otroka, a se ne neha boriti zanj in zmaga. Tojljc povest žene, ki v boju za otroka in v boju z družbo jekleni in postaja ena izmed mnogih preprostih revolucionark. To je povest matere, ki vzgoji sina v revolucionarja. Jesensko sezono likovnih prireditev Gorenjskega muzeja v Prešernovi galeriji je odprl akademski i slikar Polde Oblak. Ob tej razstavi moramo zopet poudariti pomen galerije v Kranju, ki nudi svoje prostore mladim umetnikom za njihove prve samostojne nastope; Tudi Polde Oblak razstavlja tokrat prvič samostojno in je pričujoča razstava njegov prvi samostojni nastop, kar pomeni za vsakega umetnika razveseljiv dogodek in seveda tudi določen obračun dosedanjega dela. Pri Oblaku gre za pregled desetletnega dela, od diplome na Akademiji leta 1954 pa do danes, čeprav je na razstavi pokazal dela, ki so nastala letos. Polde Oblak se je rodil na Bledu leta 1931, v gimnazijo je hodil na Jesenice in tam tudi maturi-ral leta 1949, nakar se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in v speci-alki profesorja Gojmir. A. Kosa diplomiral. Deset let, kolikor je preteklo od diplome do sedanje razstave, je zapolnil s študijskimi potovanji po Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski im. Nemčiji, vmes pa se je s svojimi deli udeleževal tildi skupnih razstav v Krrnju, Ljubljani in v Beogradu. Za prvo samostojno razstavo jc slikar pripravil izbor dvaindvajsetih del, ki kažejo slikarjevo privrženost predmetnemu slikarstvu ali realizmu, katerega nosilec je, barva. Na barve in njeno vrednost polaga Vso težo svojega slikarstva, iako da mu sam nosilec barve nj važen ali drugače rečeno: čeprav je slikarjev motivni svet zelo pester, mu sam motiv ni poglavitno vodilo pri ustvarjanju. Likovni element v sliki, pa naj gre tu za tihožitje, akt, portret ali krajino, mu pred- stavljajo neko določeno medsebojno napetost, kar rešuje tudi z barvami, tako, da postavlja ob mirne barve žareče ali da rešuje odnos med hladnimi in toplimi barvami in podobno, vse pa skuša ujeti v neko ravnovesje ter pri tem ustvariti še nove vrednote. Vse slikarjevo iskanje se suče v krogu iskanja krepkega nzraza, kar mit deloma tudi uspeva. Večkrat pa imamo občutek, da nekaterih problemov ne pretehta dovolj, da se zadovolji z rešenim detajlom im pri tem trpi celota. Celotno sliko pojmuje .slikar kot barvni akord, kjer morajo vse barve-toni medsebojno harmoni- rati v sliki, barvni kompozicij Tu pa je večkrat še premalo brušen. i;a Razstava kot celota predstavj^ uspeh, morda še celo nc*° JQ„ žino, ki jo predvsem občutijo g dale/, ki polnijo prostor gaieiu ' tako kot že lep čas ne. A. Pavlovce SOBOTA jK, *a*4 Zaradi selitve prodam avto Fiat 1100, Starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 4105 Prodam plemenskega vola. Naslov v oglasnem oddelku 4116 Prodam desni štedilnik »Gorenje«. Naslov v oglasnem oddelku 4117 Prodam dvosedežni moped. Zalog 75, Cerklje 4118 Prodam moško in žensko Ro-govo kolo, dobro ohranjena. Ta-grič, Koroška 49, Kranj 4119 Ugodno prodam spalnico, orehov furnir. Ul. Ml. brigad 8. Kranj 4120 Po ugodni ceni prodam sobno ©Pravo z vložki ln moped »Svr-čo«. Ogled: Tepina, Savska loka 10, Kranj 4121 Prodam masivno leseno steno, 2,45X4 m, z vdelanimi vrati in dobro ohranjena hrastova vrata, 2 X 1 m. Kranj, Luznarjeva 20 4122 Prodam radio »Savica« po ugodni ceni. Šenčur 46 4123 Ugodno prodam rabljeno knjižno omaro, kavč in mizo. Cva.r, Staneta Rozmana 5, Kranj 4124 Prodam 50 kg težkega prašiča *a rejo. Vasca 12, Cerklje 4125 Prodam zimskia (jabolka. Ko-vor 23, Križe 4126 Prodam spalnico po zelo ugodni ceni. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4127 Prodam 500 kg gašenega apna. Stošičeva 2, Kranj 4128 Ugodno prodam štedilnik »To-bl«. Savska 56, soba 3, Kranj 4129 Ugodno prodam 200 komadov punt, dolžina 2,30. Franc Dolenc, Šenčur 183 4130 Poceni prodam motor, 350 ceni, potreben popravila. Ogled v popoldanskih urah. Planine, Jezerska c. 42, Kranj Prodam nov električni pekač z vložki in železno otroško posteljico. Naslov v oglasnem oddelku Glasa podružnice Jesenice 4150 Prodam dva prašiča, od 60 do 90 kg težka. Cirče 32, Kranj 4151 Ugodno prodam enostanovanj-sko hišo, vrt in sadovnjak v Podnartu. Hiša takoj vseljivs. Ponudbe pod »Gotovina« 4152 Prodam mlado kravo s teletom, štedilnik z bakrenim kotličkom. Vopovlje 16, Cerklje 4153 TEČAJI V TRŽIČU Delavska univerza v Tržiču vpisuje v tečaje za nemški, angleški ln Italijanski jezik, v strojepisni ln stenografski tečaj ter v osnovno šolo, oddelek za odrasle? Vpišete se lahko do 30. septembra vsako dopoldne in ob sredah popoldne v pisarni delavske univerze, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. »PEKARNA« KRANJ — zaposli takoj izprašanega KURJAČA. Lahko tudi honorarno, ali kurjača za pri-učitev. Ponudbe poslati na upravo podjetja — KRANJ, Dražgoška 8. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih zavodih (pazniki) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let. starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko aH opravil izpit za kvalificiranega ali visokokva-lificiranega delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan in mora opraviti sprejemni ispit po določenem testu Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov 2a notranje zadeve ter odločbi O položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo ln obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU RAZPISUJE NASLEDNJE TEČAJE IN ODDELKE ZA ODRASLE l. Knjigovodske tečaje: a) nižji knjigovodski tečaj b) nad. knjigovodski tečaj c) knjig, tečaj za osnovna sredstva d) knjigovodstvo OD s pripadajočim blagajniškim poslovanjem e) tečaj za organizacijo celokupnega materialnega poslovanja v gospodarskih organizacijah f) obračun proizvodnje v sistemu ekonomskih enot g) osnove knjigovodstva h) delovni nalogi 8. Pripravljalni tečaj za I. letnik ekonomske srednje šole (oddelek za odrasle) Pogoji za vpis: starost vsaj 17 let, dovršena os. šola in da je slušatelj v rednem delovnem razmerju. I. Pripravljalni tečaj za večerno gimnazijo (oddelek za odrasle) Pogoji za vpis: dovršena osemletka in potrdilo o zaposlitvi (zaposlen vsaj 2 leti). Prijave sprejema Delavska univerza Kranj, Cedita Staneta Žagarja 1 (Telefon 20-26, 22-43) vsak/ ian od 7. do 14., v sredah tudi popoldsflfr od 14. do 17. ure in sicer za knjigovodske tečaje do 10. 10. 1964, za oddelke za odrasle pa do 3. 10. 1964. Prodam skoraj nov polkavč. Kranj, Valjavčeva 11/4 ... 4154 Prodam telico, brejo 6 mesecev, »Plncgavske pasme«. Planjava, Šenčur 85 4155 Prodam Otavo, stoječo, po nizki ceni. Naklo 44 4156 Prodam zimska jabolka, večjo količino. Sr. Dobrava 15, Kropa. Ogled od 13. do 16. ure. 4157 Prodam pujske. Žirovnica 11 4158 Prodam goranov kabinet štedilnik in pečko »Gorenje« v dobrem stanju. Partizanska 33, Kranj 4159 Poceni prodam dobro ohranjen moped. Ludvik Zavec, Kidričeva 47, Samski dom, Kranj 4160 Prodam več prašičkov, po 6 tednov starih. Franc Kleindtenst, Brezje 27 4161 Prodam večjo količino gajblc. Naslov v oglasnem oddelku 4162 Prodam pujske, 6 tednov stare. Babni vrt 10, Gorice 4163 Prodam moderno regal omaro in patentni kavč (exportni model). Ogled v ponedeljek od 16. do 17. ure. Valjavčeva 13, Stanovanje št. 16, Kranj 4164 Kupim zazidljivo parcelo, po možnosti že z gradbenim dovoljenjem ali začeto gradnjo. Naslov v oglasnem oddelku 4093 Kupim kombiniran mizarski stroj na 3 operapije. Naslov v oglasnem oddelku 4131 Na Bledu kupim zazidljivo parcelo. Gabrijela Korošec, Zg. Gorje 19 4132 Kupim motor s črpalko ln s tlačnim kotlom za hišni vodovod. Bergant, Dorfarje 4, Žabnica 4133 Kupim 3 m suhih bukovih drv. Stošičeva 2, Kranj 4134 Kupim' Staro strešno opeko »folc«. Zbilje 4, Smlednik 4135 Kupim borove ln smrekove plohe 50 mm ter deske. Alojz Novak, mizar, Cesta 1. maja 63. Kranj 4136 Kupim 70 aH 8fl-Htrskl litoželez-ni kotel aH parni. Zalog 10, Golnik 4137 Kupim pletilnl stroj. Ponudbe pod »Takoj« 4165 Vse obrabljene avtomobilske gume lahko obnovite (protekto-rirate), da so kakor nove, ta mali denar za zimsko in letno vožnjo. Sprejemalisčc v Šentvidu pri avtomobilski delavnici M. Gregorin 4095 NOVO! NOVOl V novoodprto trgovino Jugoplastlke v Kranju, Titov trg 25 so prispeli konfekcijski izdelki v bogati Izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem izboru ln kvalitetni Izdelavi. 4138 Obveščam vse prebivalce Gorenjske, da sem začel strokovno in kvalitetno polagati parket, ter strojno brusim in lakiram stari parket. Anton Kvas, Smledniška cesta 64, čirče, Kranj 4139 Našel sem nalivno pero. Gasilska 16, Kranj 4140 Takoj sprejmemo vajenko za vezilno strojno vezenje. Pismene ponudbe pošljite na naslov Prosvetni servis, Ljubljana, Miklošičev a7 4141 Ivana Kunšič iz Krnice 8 pre-klicujem in obžalujem, kar sem govorila o Julki Smukavec, gospodinji iz Krnice 7, izjavljam, da za take govorice nisem Imela ln nimam nobene osnove ter se zahvaljujem, da je odstopila od kazenske tožbe 4142 Pozor, prišičjerejcl! Krmilne buče Si ugodno nabavite! Za Gradom 5, Bled 4143 Našla sem žensko jopico pri Vodovodnem stolpu. Varjačič, Ul. Ml. brigad 7, Kranj 4144 Izgubil sem zapestno uro iz Kranja do Primskovega. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi, Jezerska cesta 55, Kranj 4145 Naprošam cenjene stranke, da dvignejo svoje čevlje do 15. oktobra. Pftter Arn, Lesce 4146 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj, stanovanje preskrbljeno. Polak Jurij, mizar, Drolov-ka 8, Kranj 4147 Sprejmem snažilko enkrat tedensko. Iščem tapetnika za delo na domu — tudi po službi. Partizanska 33, Kranj 4148 Pridno dekle išče sobo v Kranju ali bližnji okolici, pomaga tudi, v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4149 o Uju «'«• Baletna šola: Interesenti se lahko vpišejo vsak dan od 18. do 19. ure v Delavskem domu v Kranju, vhod 4. Začetek pouka 2. oktobra 1964. Plesne vaje: Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure. Organiziramo plesne tečaje za začetnike, za posamezne delovne kolektive, nadaljevalne plesne tečaje, ob zadostnem številu tudi plesne tečaje za pionirje. Začetek pouka 2. oktobra 1964 Plesno športni klub Vabi plesalce in plesalke k sodelovanju. Nov tečaj se začne 1. oktobra Vse informacije dobite v Delavskem domu v Kranju, vhod 4. vedno od 18. do 19. ure. KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ sprejme takoj dve postavljačicl za postavljanje kegljev. Zaradi dogovora se je zglasiti vsak dan predpoldne na kegljišču Kranj, Sejmišče 3. POPRAVEK Pri osmrtnici Marije Križaj, objavljeni v sredo, je pri žalujočih prišlo do pomote. Pravilno se mora glasiti hčerke in ne hčerka. SGP »NOVOGRADNJE« TRŽIČ Komisija za odpis osnovnih sredstev razpisuje javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: BAGER NAKLADAč Licitacija bo 26. septembra 1964 ob 8. uri v Gramoznici SGP »Novogradnje« v Struže-vem pri Kranju. Komisija za delovna razmerja pri ELEKTROTEHNIČNEM PODJETJU KRANJ - Gregorčičeva 3 želi vključiti večje število sodelavcev v sledeče dejavnosti: — visokokvalificirane tn kvalificirane obratn« elektrlčarje v oddelek elektroobratovno vzdn- ževanje — visokokvalificirane tn kvalificirane elektro-Inštalaterje v oddelek inštalaoije — kvalificirane elektromehanike v oddelek elek- trogospodinjskfh aparatov — vlsbko ah kvalificiran kot specializiran na TV aparatih —• kvalificiran — strugar — nekvalificiranega delavca iz Kranja aH neposredne okolice Nastop je možen takoj. Kandidati, ki želijo sodelovati z našim podjetjent, naj vložijo na zgornji naslov prošnje oziroma s« osebno zgiasijo. Medobčinska komunalna banka Kranj objavlja dobitnike nagradnega žrebanja vezanih hranilnih vlog v mesecu avgustu 1964. POSLOVNA ENOTA KRANJ — številka hranilnih knjižic: 18277, 1699, 4783, 14302, 14744, 18637, 14625, 13522, 14701, 18420, 12876; POSLOVNA ENOTA JESENICE — številka hranilnih knjižic: 8568, 8214, 8228 , 8237, 8462, 8050; POSLOVNA ENOTA RADOVLJICA — številka hranilnih knjižic: 1139, 1191, 2690, 484; — BLED 516, 818; POSLOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA — številka hranilnih knjižic: 4364, 4429, 4375 , 4452 , 4278, 4164; POSLOVNA ENOTA TRŽIČ — številka hranilnih knjižic: 4130, 4097, 4133 , 3864, 4201; Novo nagradno žrebanje v času od 1. X. 1964 do 31. m. 196S Vsak vlagatelj, ki medtem časom vloži na hranilno knjižico najmanj din 10.000 je lahko že na koncu istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa za udeleZbo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. Kdor pa bo V istem času vložil na hranilno knjižico Vsaj za dobo enega leta najmanj 50.000 din, bo lahko izžreban "Se pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. TekočI r»*a,a in tiska cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8 JS" Pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni SJL k» uredništvo in up«*ava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno bot' mesečn° HO dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-da m20 din< Mali og1asi za naročnike 20, za nenaročtuke 30 din bese-* Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA sprejme za svojo prodajalno v Kranju trgovske pomočnike in vajence Pismene ponudbe sprejema ELEKTROTEHNA, Splošni sektor Ljubljana, Parmova 33 NAMIZNO IN INDUSTRIJSKO SADJE večje količine prodaja sadjarski obrat Podbrezje, vsak dan od 8. — 16. ura. KZ Naklo Komisija za razpis mesta direktorja podjetja Brivsko frizerski salon Kranj abjavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Za to mesto je lahko" imenovana oseba s srednjo ekonomsko izobrazbo z dvemi loti prakse v gospodarstvu, ali VK v brivsko frizerski stroki in 5 letno prakso. Prosilci morajo imeti primerne organizacijske in delavne izkušnje. Prošnje »prejema komisija za razpis mesta direktorja pri Brivsko frizerskem salonu Kranj, Majstrov trg Št. 12 do uiključno 15. okotobra 1964. Tekme najmlajših voznikov šolska in pionirska komisija pri AMD Kranj sta v sredo popoldan izvedli zanimivo tekmovanje s sklroji za predšolske otroke vseh vzgojno varstvenih ustanov kranjske občine. Tekmovali so ekipno in posamezno na dolžini 200 metrov. Rezultati, organizacija in udeležba je bila prav dobra in je tekmovanje, ki je bSlo namenjeno vzgoji naših najmlajših v prometu, doseglo svoj namen. Mladi tekmovavci so si nato ogledali še razstavo o prometni vzgoji in pozami varnosti v avli občinske skupščine, gledali so nekatere vzgojne filme, nato pa je sledil še zaključek z objavo rezultatov in podelitvijo praktičnih nagrad. Rezufttati tekmovanja, ekipno: 1. mesto Vrtec Milene Korbar, slede vrtec Tatjane Odrove, Kekec, Ivo Slavec-Jokl, Tugo Vidmar itd. Posamezniki: 1. mesto Dušan Čipe s časom 0,20, slede mu Jože Mokorel, Maff\jaž Božič, Srečko Oblak, Stanko Mohar, Jure Frelih itd. Preprečevanje požarov Šolski odbor osnovne šole Predoalje razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE na šoli POGOJI: ustrezna strokovna izobrazba. Pismene ponudbe p kratkim življenjepisom je dostaviti Šolskemu vodstvu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V sredo popoldan jc bil v prostorih občinske skupščine Kranj razširjen sestanek vseh predsednikov svetov krajevnih skupnosti in predsednikov požarno-preglcd-nih komisij, ki so ustanovljene že skoro pri vseh svetih krajevnih skupnosti na območju kranjske občine. Naloga teh komisij, kot so znova poudarili rta sestanku, je v glavnem v tem, da skrbijo za preventivne ukrepe, da ne pride do požarov. Zato bodo imele stalen stik s prebivalci posameznih območij in s pregledi ter strokovnimi napotki prispevale svoj delež, da bo število požarov čim manjše. S pomočjo strokovnih filmov so se udeleženci sestanka seznanili z nalogami in delom komisij in izdelali program dela do novega leta. — R. zahvala Ob tragičM im. težki i2gub( mola, očeta, strica in brata FRANCA VIDMARJA se zahvaljujemo vsem sosedom in vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter društvu upokojencev za sprevod s praporom na zadnji poti. Žalujoča žena, sin, sestra m> nečakinja ZAHVALA Vsem, ki so v težki bolezni kakorkoli pomagali mojemu možu ANTONU POKORNU mu lajšali trpljenje m sočustvovali z menoj, so javno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam praimariju prof. dr. Martinu Benediku in dr. Janezu Bajžlju za nesebično požrtvovalnost. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, mu poklonili toliko vencev to cvetja ter izrekli ustno ali pismeno sožalje, kakor tudi pevcem iz Sv. Duha za ganljive žalostinke ter gasilcem fin upokojencem za častno spremstvo. Zabnica, 25. septembra 1964 Žalujoča žena Kristina GLAS SOBOTA. 2*. septembra W* M. Twain: Tom Sawyer-detektiv jp W 100. »Ali bi ml tkdo izmed vas lahko posodil majhen izvijač? V popotni torbi vašega brata, ki ste si jo prisvojili, Jupiter, j« bil eden, a ga najbrž niste vzeli s seboj. — »Nisem vedel, kje bl ga lahko uporabil, 4n sem ga vrgel proč.« — »Seveda, ker niste vedeli, zakaj ga Je Jack nosil s seboj.« Ko Je Tom dobil izvijač, Je rekel Jupitru, ki je po končani preiskavi spet obul čevlje, naj p*ioži nogo na stol; nato Je pokleknil in odbil ploščico s pete. 101. Ko je spravil velik diamant na dan in ga visoko dvignil, da se je zabl iskal v sončni luči, so navzoči strmeli od začudenja. Nato jc Tom privlekel diamant tudi iz druge pete in Jupiter je bil videti zmeraj bolj klavrn. Gotovo si je mislil, kako lahko bl se umaknil Iz tega kraja in nekje v tujini živel kot bogat in ugleden človek, ko hi bil le tako pameten, da bi uganil, čemu je Imel brat Jack v svoji popotni torbi izvijač. Sodnik je vzel oba diamanta, si popravil ovratnik, se odkra.šljal in rekel Tomu: \ 102. Shranil ju bom ln sporočil lastniku, da smo ju našli. Z veseljem ti bo izplačal dva tisoč dolarjev nagrade. Toda vedi, da nisi zaslužil samo tega denarja, ampak tudi prisrčno zahvalo vse naše javnosti. Rešil si nedolžno družino sramote In pogube m nadvse poštenega človeka, ki bl sicer morda kot zločinec prišel na vislice. Poleg tega se ti je posrečilo, da si razkril vso podlost zločinca in njegovih ničvrednih pajdašev in s tem storil pravici veliko uslugo. Ce bi bila v dvorani godba na pihala, bl ti zaigrala tako, da se vsa stvar ne bl mogla zaključiti lepše.« šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport šoort • šport • šport • šport H šport • šport • šport • šoort • šport • špo XV. Olimpijske igre — Helsinki 1952 Za največje in najlepše olimpijske igre bi lahko ocenili XV. olimpijske igre v Helsinkih na Finskem, katere si je ogledalo prek 350.000 gledalcev. Tudi po številu tekmovalcev so dosegle rekord — 4925 tekmovalcev iz 69 dežel. ATLETIKA Moški — 200 m: Stainfeld (ZDA) 20,7 — o. r., 400 m: Rho-den (Jamajka) 45,9 — o. r., 800m: VVhitfield (ZDA) 1:49,2 — o. r., 1500 m: Barthel (Luxernburg) 3:45,2 — o r., 5000 m: Zatopek (CSR) 14,06,6 — o. r., 10.000 m: Zatopek (CSSR) 29,17 — o. r.. maraton: Zatopek (CSR) 2:23,03,2 — o. r. Nurmi (Finska) in Emil Zatopek sta dva legendarna športnika olimpijskih iger pred in po vojni. Z olimpijskih iger v Londonu je Zatopek prinesel dve medalji — eno zlato in eno srebrno, v Helsinkih pa je osvojil 3 zlate. 110 m ovire: Dillard (ZDA) 13,7 — o. r., 400 m ovire: Moore (ZDA) 50,8 — o. r., 3000 m zapreke: Ashenfelter (ZDA) 8:45,4 — o. r., 4 x 400 m: Jamajka 3:03,9 — o.r., hoja 10km: Miikaelson (švedska) 45,02,8 — o. r.,hoja 50 km: Dordoni {Italija) 4:28:07,8 — o.r., skok v višino: Daviš (ZDA) 204 cm — o. r., palica: Richards (ZDA) 455 cm — o. r., troskok: Ferreira da Silva (Brazilija) 16,22 — o. r., s. r., krogla: O'Brien (ZDA), 17,41 — o. r., disk: Innes (ZDA)f55,03 — o. r., kopje: Young (ZDA) 73,78 — o. r., kladivo: Csermak (Madžarska) 60,34 — o. r., s. r., deseteroboj: Mathias (ZDA) 7887 točk — o. r. ženske —• 100 m: Jaokson (Avstralija) 11,5 — o. r., s, r., 200 m: Jackson (Avstralija) 23,7 — o. r., s. r., 80 m ovire: Striokland (Avstralija) 10,9 — o. r., s. r., 4 x 100 metrov: ZDA 45,9 — o. r., s. r., daljina: VViliams (Južna Afrika) 624 cm -— o. r., krogla: Zibina (Sovjetska zveza) 15,28 — o. r., s. r., disk: Romaškova (SZ) 51,42 — o. r., kopje: Zatopkova (CSR) 50,47 m — o. r. Najzanimivejše je to, da so prvič v zgodovini olimpijskih iger posegli po medaljah tudi sovjetski tekmovalci. V atletiki moški sic^er niso uspeli dobiti niti ene zlate medalje, so pa prejeli več srebrnih in bronastih, medtem ko so atletinje posegle tudi po zlatih. Seveda so bili sovjetski tekmovalci uspešni tudi v drugih disciplinah predvsem v dviganju uteži in rokoborbi. TELOVADBA Tu so bili uspešni sovjetski tekmovalci v obeh konkurencah. Vrstni red je bil naslednji: Moški — 1. Sovjetska zveza, 2. Švica, 3. Finska Ženske — Sovjetska zveza, 2. Madžarska, 3 CSSR PLAVANJE Moški — 400 m prosto: Boi-teaux (Francija) 4:30,7 — o. r., 1500 m prosto: Konno (ZDA) 18,30,3 — o. r., 100 m hrbtno: Oyakawa (ZDA) 1:05,4 — o. r., 200 m prsno: Davies (Avstralija) 2:34,4 — o. r., 4 x 200 m prosto: ZDA 8:31,1 — o. r. ženske — 400 m prosto: Gven-ge (Madžarska) 5:12,1 — o. r., 4 x 100 m: Madžarska 4:24,4 — o. r., s. v. Predvsem Američanke so v plavanju izgubile, svoj primat nad ostalimi. Odlične so bile Madžar-ke. VATERPOLO Jugoslovani smo doživeli prvi usoeh v vaterpolu. Vrstni red: Madžarska '5 (13:4), Jugoslavija 5 (9:5), Italija 2. Rezultati —• Madžarska : Jugoslavija 2:2, Madžarska : Italija 7:2. Jugoslavija : Italija 3:1. Za našo reprezentanco so nastopali Kovačlč. Bakasu, štaku-la, Kurtinl, Vukftanovlć, Ježič, Radonič, Ivkovič, Bralnovič. VESLANJE Prvi uspeh smo doživeli Jugoslovani tudi v veslanju. Naš četverec brez .krmarja si je priboril zlato medaljo. Zanj so - veslali: Bonačlč, Valenta, Trojanovlč, Segvič. Vrtni red: Jugoslavija 7:16,0, Francija 7:18,9, Finska 7:32,3. NOGOMET Tudi v Helsinkih nismo uspeli dobiti zlate medalje. ?.e drugič smo si priborili srebrno. Vrstni red: Madžarska 5 zma.g. Jugoslavija 4 zmage, švedska, 3 zmage. Jugoslovanska reprezentanca )» nahtopila v naslednii no^vvl: Vladimir Beara, Branko Sts>n'