AK.H.KH.EGAHj.
,GLEJDM3SDG
□SI
'^zjexfeaj& omatsjfss.
©CsEJe). 3e3U&C36B"V? L»30^> £s3	,
§>EX€x/f^ d©2,&£^
S 5" EV. 19.
ŠTEBI IN TUJEC
strojno iim i:i i:ii nm \o "" PODJETJE	—
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 4.
PROJEKTI, PRORAČUNI VS1II VRST.
GKADIIA električnih ckivtkai. za visoko
IX NIZKO NAPETOST.
LASTNO IZUKLOVAIVJK VSEH SKLEPALNIH NAPKAV Itd.
PRODAJA VSEH VRST MOTORJEV TER STROJEV /.A IZDELOVANJE LESA, ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA IN ŽARNIC.
■<N> o o -n
S.0-?
, ra
O ^ "* 30
3 —
n ’ 3 n •>» " °>*> a
"C 01 l/l < J
§ 3 “ ° o
|o <
n .. n >?- «j “ 3 m SJ“ cr g & Sg|.
-o O m X- < c n 3 “ n 5 S.^er ••
J; «» " Q)
o «03 — * z = n o*
CD 1»
"O
o
v
X3
5 l/I M < oj Oj
1 r/i171 I X?
I 2 3
> a
’ o _1 £®
O -4 S 7 >
Z
«i s.	c/,
3° >
2 o H 03 •
< 71 rtt
3 -° Sp' ?‘>z^
5. JS* C < ^ O < 3 • I -
n
a
ir J® n' S 5S,(l B
W fD >. r*
S
= ■8* H
ir-cn ^
g^sb
2 (/><» c
p sS*-sir? *“2. 2 h8>"
**t	>1	H-
N<" 1-Ih
^23
N® S 5 >f,1S
? O 3
it S. 2 ero. S.
o u
I>
n O » 70
:. i/l
2 7«; >
sširik* ¥Jsye &■ % sy*
s
(p
>
z
J*
>
CP = rn w O
°s
o t>
pO
P IMMII ©
o moti m
© K(t]l$fia M
I
*,;* ;%• •#: fegfi a- %,5s.ir, * %
El
Naznanilo! “ 2f„'
otvorila je novo prodajalno čevljev na malo {en detail)
v Aleksandrovi ulici št. 1.
Pazite na znamko svet. firme
Najboljši in najcenejši fabrikat Jugoslavije!II t1|||||||IIIIII!IIIIIIMII|F
Spored
Februar 20. torek	Drama: — Zaprto.	
„ 21. sreda	— Za pravdo in srce.	Red C
„ 22. četrtek	— Idi jot.	RedB
„ 23. petek	— Vojiček.	Red E
„ 24. sobota	— Ugrabljene Sabinke.	Red D
„ 25. nedelja	— Živi mrtvec. (Ob 3. popoldne.)	Izven
„ 25. nedelja	— Za pravdo in srce. (Ob 8. zvečer	) Izven
„ 26. poned.	— Vojiček.	Red A
Februar 20. torek	Opera: — Lakme. Gostovanje	
	ge Vesel-Pola iz Zagreba.	Red E
„ 21. sreda	— Nižava.	Redfl
„ 22. četrtek	— Rigoletto. Gostovanje	
	ge Vesel-Pola iz Zagreba.	Red D
„ 23. petek	— Gorenjski slavček. V prid	
	(Jdruženju gledal, igralcev.	Izven
24. sobota	— Mefistofeles.	RedB
„ - 25. nedelja	— Vrag in Katra.	Izven
„ 26. poned.	— Zaprto.	
„ 27. torek	— Rigoletto. Gostovanje	
	ge flde Poljakove.	Izven
\
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slog-u, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jugoslovenska
,.Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljano, Koloduorsha ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Na novo insceniral A. Danilo.
Režiser: A. DANILO.
kmetje
Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki .
Erazem, nje sin...............................
Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu in v Krškem .	.	.	.	.	.	.	.	.
Štefan Gregorijanec, graščak v Mokricah Krištof Ložan, graščak na Belniku .	.
Slepec Grajan, nekdanji graščinski logar Katarina, njegova hči Lokvanc
Andrej, njegov sin Obrč Podlesnik Zorič Končan Skomine Hribar Kumar Šterc .	.	.
Bistrič .	.
Nožina .	.
Šmalc . .
Dizma, graščinski Grajski hlapec Sel ...
I. uskok
II. uskok Hlapec .	.
Kmetje, dekleta, uskoki, godci, sli
oskrbnik na
Raki
ga Juvanova, g. Drenovec.
g. Lipah, g. Cesar, g. Terčič. g. Danilo, ga Šaričeva. g. Kralj, g. Gregorin, g. Plut. g. Medven. g. Smerkolj, g. Sancin, g. Cesar, g. Terčič. g. Karadjov. g. Markič, g. Bitežnik, g. Bertok, g. Borštnik, g. Skrbinšek, g. Markič, g. Sancin, g. Medven. g. Markič, g. Bitežnik.
itd.
Godi se 1. 1575.
— 2 —
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik.
Režiser: BORIS PCJTJATfl.
Čitalec..................................................	. g. Lipah.
I.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin..............................................g.	Putjata.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Lebedev.....................................................g.	Medven.
I
II.	in lil. slika. Knez Miškin se seznani i Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general	Jepančin.........................g.	Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna,	njegova	žena....................ga	RogozOva.
Aleksandra	i	< gna Mira Danilova.
ftdelaida hčerke Jepančinove................................< gna Zbofilova.
flglaja	’	^ ga Šaričeva.
Knez Miškin .	......................................g.	Rogoz.
Gavrilo flrdaljonovič,	imenovan	„Ganja“..................g.	Gregorin.
IV.	slika. Družina lvolginova.
flrdaljon flleksandrovič Ivolgin	...	............g. Peček.
Nina flleksandrovna, njegova žena...........................gna Rakarjeva.
Ganja \	( g- Gregorin.
Varja j	Ivolginovi otroci...................................{gna Gabrijelčičeva.
Kolja )	t gna Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec................................g. Cesar.
Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g.
Rogožin.....................................................g.	Putjata.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Lebedev.....................................................g.	Medven.
Pticin......................................................g.	Smerkolj.
V. slika. NeriaVaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja Filipovna .	.
Darja flleksejevna ,	.
fltanazij Ivanovič Tockij General Jepančin Ganja . .
Ptici n .	.	.
Mladi človek Stari človek Katja, služkinj Knez Miškin Rogožin . .
Lebedev . .
Ferdiščenko Poročnik Keller
ga Nablockaja k. g.
ga Juvanova, g. Kumar, g. Terčič. g. Gregorin, g. Smerkolj, g. Sancin, g. Medven. gna Polajeva. g. Rogoz, g. Putjata. g. Medven. g. Cesar, g. Markič.
VI.	slika Pobratimstvo.
Rogožin......................................................g.	Putjata.
Knez Miškin..................................................g.	Rogoz.
VII. slika. »Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna.......................................ga	Rogozova.
Hleksandra \	< gna Mira Danilova
fldelaida	hčerke	Jepančinove	....	.	.	[ gna Zborilova.
flglaja	/	l ga Šaričeva.
Kolja Ivolgin.........................................,	.	. gna Gorjupova.
General Ivolgin	..................g.	Peček.
Knez Miškin..................................................g.	Rogoz.
Lebedev................................................... g.	Medven.
Vlil. slika. Na zeleni klopi.
Jelizaveta Prokofjevna.......................................ga	Rogozova.
flglaja Ivanovna ........................................... . ga Šaričeva.
Knez Miškin............................................... g.	Rogoz.
IX. slika. Sestanek.
Nastasja Filipovna .	.................................ga	Nablockaja k. g.
flglaja Ivanovna.............................................ga	Šaričeva.
Rogožin  ....................................................g.	Putjata.
Knez Miškin..................................................g.	Rogoz.
X. slika. Brezumca.
Rogožin......................................................g.	Putjata.
Knez Miškin..................................................g.	Rogoz.
_ 4 _
Začetek ob 8.
I
Konec ob 11.
VOZIČEK.
Drama v 24 slikah. Spisal Georg Briichner. Prevel O. Šest.
Vojiček Marija Stotnik Tambur Doktor Mndrej Oklicevalec Marjeta	.
Prvi rokodelec Drugi rokodelec Krčmarica . Katra .	.	.
Norec .	.	.
Vojak .	.	.
Prvi gledalec Drugi gledalec Stara ženica Žid ...	.
Kmet .	.	.
Prvi meščan Drugi meščan
Režiser: O. ŠEST.
g. Rogoz, ga Juvanova, g. Peček, g. Cesar, g. Lipah, g. Drenovec, g. Gregorin, gna Zbofilova. g. Plut. g. Terčič. gna Rakarjeva. gna Gabrijelčičeva. g Kralj, g. Smerkolj, g. Medven. g. Kumar, gna Gorjupova. g. Danilo, g. Sancin, g. Medven. g. Kumar.
Vojaki, ljudstvo.
Čas: začetek 19. stoletja.
Potek slik pred odmorom: 1. Soba pri stotniku. 2. Polje. 3. Marijina soba. 4. Doktorjeva študijska soba. 5. Komedija v zabavišču. 6. V šatoru. 7. Marijina soba. 8. V doktorjevi sobi. 9. Soba pri Vojičku. 10. Cesta. 11. Marijina soba. — Odmor. — 12. Stražnica. 13. Gostilna- 14. Polje. 15. Soba v vojašnici. 16. Dvorišče v vojašnici. 17. Marijina soba. 18. Štacuna pri starinarju. 19 Cesta. 20. Soba v vojašnici. 21. Gozdna pot ob ribniku. 22. V krčmi. 23. Marijina soba. 24. Gozdna pot ob ribniku.
— 5 —
Začetek ob 8.
Konec ob po! 11.
Ugrabljene Sabinke.
Veseloigra v štirih dejanjih.
Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl.
Režiser: O. Šest.
Martin Golvič, profesor........................g. Rogoz.
Friderika, njegova žena........................gna Rakarjeva.
Pavla, njuna hči...............................gna M. Danilova.
Dr. Novak......................................g. Peček.
Marijana, njegova soproga......................ga Wintrova.
Brumen, trgovec z vinom........................g. Plut.
Mile Brumen, imenovan Zvezdan,
njegov sin..................................g. Medven.
Emanuel Striže, ravnatelj gledališča ... g. Putjata.
Roza, hišna pri Golviču........................ga Rogozova.
flugusta, hišna pri Novaku.....................gna Gabrijelčičeva.
Mažgon, šolski sluga...........................g. Smerkol.
Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost.
Po prvem in drugem dejanju daljša pavza.
Darila so najlepše =„slihB“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V.BEŠTER ~ HFlin.V
Začetek ob 3.
Konec okolo 6.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PflVEL GOLIfl.
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................g na	Gorjupova
flna Pavlovna, njena mati....................................gna	Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin ...	.................g. Gregorin
Pestunja.....................................................gna	ZboFilova
Sobarica..................................................   gna	Gabrijevčičeva
11.	slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja) .	..........................g.	Šest
flfremov..................................................g.	Plut
Častnik...................................................g.	Cesar
Glasbenik.................................................g.	Karagjov
Prvi cigan................................................g.	Terčič
Ciganka......................................................gna	Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
111.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)..................ga Wintrova
Saša, njena sestra...........................................gna	Gorjupova
flna Pavlovna, njena mati....................................gna	Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin .  ....................... g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
flfremov.............................................    .	g. Plut
Stahov.............................................•	.	.	.	g. Markič
Butkevič..................................................g. Medven
Korotkov..................................................g. Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................. .	.	g. Šest
Saša................................................     .	gna Gorjupova
V.	slika. Kabinet flne Dimitrijevne.
flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez flbrezkov......................................  ....	g. Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)..................ga Wintrova
Sluga.....................................................g. Sancin
VI. slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič (Fedja).......................................g.	Šest
Maša, mlada ciganka ..........................................ga	Juvanova
Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče.........................g.	Terčič
Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati........................gna Vera Danilova
Knez flbrezkov .	 g.	Skrbinšek
VII.	slika. Posebni kabinet v gostilni.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)............................g.	Šest
Ivan Petrovič.................................................g.	Kralj
Maša..........................................................ga	Juvanova
Natakar.........................................................g.	Karagjov
Vlil. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta	flndrejevna Protasova (Liza)....................ga Wintrova
Viktor Karenin................................................g.	Gregorin
Voznesenski, Kareninov tajnik.................................g	Markič
Sluga . . - . .	 .g.	Sancin
IX. slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)............................g.	Šest
Pjetnikov.....................................................g.	Drenovec
flrtemjev.....................................................g	Medven
Natakar........................................................  g.	Karagjov
X.	slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik.............................................g.	Lipah
Zapisnikar....................................................g.	Terčič
Jelizaveta flndrejevna (Liza)............................... .	ga Wintrova
Viktor Karenin.............................................'	.	g. Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)..............................g.	Šest
XI.	slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga.................................................... ....	g Sancin
Ivan Petrovič.................................................g.	Kralj
Mladi odvetnik...................................... g.	Markič
Knez flbrezkov..................................................g.	Skrbinšek
Pjetnikov.....................................................g.	Železnik
Dama....................... ..................................gna ZboFilova
Častnik.......................................................g.	Cesar
Petrušin, odvetnik............................................g.	Peček
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza).........................ga	Wintrova
Viktor Karenin................................................g.	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)............................g.	Šest
Maša .  ......................................................ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
LAKME.
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gille. Uglasbil Leo Delibes. Poslovenil dr. Ivo Šorli.
Dirigent: fl. NEFFAT.
Lakme .	.	.
Mallika .	.	.
Ellen .	.	.
Roza .... Benston	.	.
Gerald .	.	.
Friderik .	.	.
Nilakanta	.	.
Hadži .	.	.
Kitajski trgovec Vračar .	.	.
Kuravar	.	.
Bajadere
Režiser: G. SEVASTIJANOV.
ga Vesel-Pola k. g.
gna Sfiligojeva. ga Matačičeva. ga Ribičeva, ga Smolenskaja. g. Kovač, g. Cvejič. g. Betetto, g. Bratuž, g. Bekš. g. Povše. g. J. Drenovec, gna Chladkova. gna Vavpotičeva. in mornarji. Brahmanski
Indijski narod, Angleške dame, častnik
svečeniki in bajadere, prodajalci, fakirji itd.
Plese priredila ga. Poljakova.
Nove dekoracije po lastnem načrtu izdelal g. Skružny. — Nove kostume izdelala ga. Waldsteinova in g. Dobry. — Prva predstava v Parizu v Opera-Comique 14. aprila 1883.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
NIŽAVA.
Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeru Rud. Lothar. □glasbil E. d’Albert.
Dirigent: L. MATAČIC
Sebastjano, posestnik .	.
Tomaso, najstarejši občan Moruccio, mlinarski hlapec Marta .
Pepa .
Antonija Rozalija N uri .
Pedro, pastir Mando, pastir Župnik .	.
Kmet .	.	.
Režiser: V. SEWASTiANOW.
gg. Levar, Cvejič. gg. Betetto, Zupan, g. Pugelj.
gni Thalerjeva, Kattnerjeva.
ga Matačičeva.
ga Ribičeva.
gna Sfiligojeva.
gna Korenjakova.
g. Sowilski.
g. Banovec.
g. Finko.
g. Perko.
Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem.
Sebastjano, veleposestnik, lastnik mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov Itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. - Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo.
V mlinu se pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice.
— 10 —
Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije se dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine.
TRGOVSKA BANKA d. (L- LJUBLJANA m—in
preje SLOVENSKA ESKDMPTNA BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje. ::::
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: A. NEFFAT.	Režiser:	A.	SEWASTIANOW.
Vojvoda mantovanski		
Rigoletto, njegov dvorni šaljivec . .	. . g. Balaban.
Gilda, hči Rigolettova		
Giovanna, njena družabnica . . .	. . ga Smolenskaja.
Sparafucile, bandit		g. Betetto — Zupa
Maddalena, njegova sestra ....	. . gna Sfiligojeva.
Monterone		. . g. Pugelj.
Borsa l (	 Marullo J dvorniki j		. . g. Mohorič.
	. . g. Zorman.
Ceprano J 1		. . g. Perko.
Grofica Ceprano		
Paž ... 		
Stražnik			
Dvorne dame in kavalirji.
Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah.
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
— 12 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil Anton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.	Režiser:	O.	ŠEST.
Majda, vdova ... 		
Minka, njena hči		. . ga Lovšetova k.
Franjo, študent		. . g. Šimenc.
Chansonette, učitelj petja . . . .	. . g. Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka	. . ga Matačičeva.
Štrukelj, oskrbnik		g. Zupan.
Rajdelj, njegov pisar		. . g. Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja		. . g. Debevec.
Krčmar	'		. . g. Zorman.
Kurir		. . g. Drenovec.
Pismonoša		
Prva učenka Chansonetta . . . .	
Druga učenka Chansonetta . . . .	. . gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci,	učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.	
Move dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila	
ga Waldsteinova in	g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
I
• •
• j im~ OGLAŠUJTE V
8ij »GLEDALIŠKEM LISTU”!
— 13 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 11.
MEFISTOFELES.
Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po 1. in H. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito.
Dirigent in režiser: Friderik Rukavina.
Prvi del. Prolog- v nebesih.
Mefistofeles 		
Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok.	
I. dejanje. Na veliko noč.	
Faust		
Wagner		
Mefistofeles		
Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst.	
Godi se pred mestnimi vrati. Sprememba. Faustova soba.	
Faust		
Mefistofeles		
II. dejanje. Na vrtu.	
Faust (pod imenom Henrik)		
Margareta				gna Zikova.
Mefistofeles ... 			
Marta	 		gna Sfiligojeva.
Sprememba. Valpurgina noč.	
Mefistofeles 				
Faust		
Vešče, zli duhovi, čarovnice. Pozorišče: pogorje	Harz.
III. dejanje. Smrt Margarete.	
Margareta		gna Zikova.
Faust 				g Šimenc.
Mefistofeles		
Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi. 'Drugi del. IV. dejanje. Klasična sabatna noč.	
Helena		gna Thalerjeva.
Pantalis	 		gna Sfiligojeva.
Faust		
Nereus	•		
Koretide, sirene, paži. Godi se ob Egejskem morju \	' mesečini.
Epilog.	
Faust		
Mefistofeles		
Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov.
—	14
Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega	poglavarja je v	človeku ustvaril svoji zemlji.	Ko ga
vpraša glas iz oblakov, ali pozna	Fausta, zasmehuje i tega in	se	ponudi,
da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog.
I. dejanje: I. del: Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev.	Naenkrat opazi	Faust »sivega meniha«, ki	se	jima v
čudnih kolobarjih	vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen	sicer samo
navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod.
II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla-
III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav.
IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki sc pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen.
Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča. Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori.
— 15 —
Začetek ob pol 8.	Konec	po	11.
VRAG IN KATRA.
Operajv treh dejanjih po narodni češki pravljici napisal Adolf Wenig. Poslovenil Peterlin-Petruška. Uglasbil Anton Dvorak.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser: P. DEBEVEC.
Ovčar Jurček.............................g. Kovač.
Katra....................................gna Thalerjeva.
Njena mati...............................gna Smolenskaja.
Vrag Marbuel.............................g. Betetto.
Lucifer..................................g. Zupan.
Vrag vratar..............................g. Pugelj.
Vrag čuvaj............................  .	g. Perko.
Kneginja.................................ga Thierry-Kavčnikova.
Komornica................................ga Matačičeva.
Maršal............................... g. Zorman.
Muzikant.................................g. Bekš.
Muzikanti. Hudiči. Plemiči Ljudstvo.
Dekoracije: Skružny.
Prvo dejanje. Žegnanska nedelja je. Popoldne se vesele ljudje v krčmi, pijejo, pojejo in plešejo. Godba igra. Ovčar Jurček se odpravlja domov na grajsko pristavo, ker ima še veliko dela danes- Fantje in dekleta ga zadržujejo in se jeze na oskrbnika, ki jih tako tlači. — Tudi vaško dekle Katra, košato in močno pride z materjo, nobeden je noče vzeti plesat, le norčujejo se iz nje. Par gostov spremi Jurčka domov, ostali igrajo naprej. Naenkrat stopi hudič Marbuel, za lovca oblečen, sede h Katri, naroči piva in sprašuje kmete o kneginji in o oskrbniku. Ti mu povedo, kako sta hudobna in kako hudo tlako da jima morajo delati. »Vrag jih vzemi!« pravijo. »Jih bo že!« odvrne Marbuel in napije Katri. Tudi ona mu napije	vsa srečna in izrazi željoj	da bi rada plesala. Vrag plača	godcem,
da igrajo	»solo« in pleše s Katro.	Zelo zadovoljna mu reče, da	bi	rada
plesala vse življenje ž njim. Vrag jo pregovori, da gre ž njim, udari z nogo ob tla, zemlja se odpre in požre oba. Katrina mati joka, Jurček,	ki	se je
vrnil, ker	ga je oskrbnik pregnal in	poslal »k vragu«, pa jo tolaži	in	reče,
da gre po-njo, ker zdaj tako nima kaj tu iskati; on pride nazaj s Katro, ali pa pstane še sam tam.
Drugo dejanje. Marbuel pride s Katro na hrbtu ves spehan v pekel. Ona se ga drži okrog vratu in noče na noben način stran od njega,
— 16 -
češ, da jo je goljufal, ker ji je obljubljal grad, pa jo je pripeljal v pekel; zdaj naj jo le nese nazaj, ker ne bo hodila peš takšno daljo. A hudiči ji ne morejo ničesar narediti, ker ima zlat križec na vratu. Tedaj pride v pekel Jurček in prosijo ga, naj jim pomaga, da se iznebe Katre. Jurček svetuje naj ji ponudijo kaj zlatega. Pokažejo ji zlato verižico in ona spusti Mar-buela ter skoči za hudičem, ki ima verižico, dokler ga ne ujame in mu je ne vzame. Marbuel je sicer za enkrat rešen, toda bogve, kaj še bo, če ostane Katra v peklu. Nobeden ne ve, kako bi jo spravili ven, ker ji je tako všeč notri. Jurček zahteva za to, da jo izpelje, vsaj toliko zlata, kolikor ga je dobila Katra- Marbuel pa se zasmeje in pove, da se to zlato spremeni zunaj pekla v listje. Obljubi pa, da bo, ko pride po oskrbnikovo dušo, zbežal, ako ga bo Jurček nagnal, a zato da naj pastir zahteva od oskrbnika, kar hoče. Seveda, ko pa pride po kneginjo, tedaj se pa ne sme vmešavati, ker drugače izgubi lastno glavo. Jurček je soglasen, reče hudičem naj zaigrajo polko, in on pleše s Katro, jo vrti, vrti, vrti in zavrti skozi peklenska vrata, katera hudiči z veliko radostjo takoj za njima zapro.
Tretje dejanje. Kneginja v gradu je vsa obupana, ker ta večer pride vrag po njeno dušo- Premišljuje svoje prejšnje življenje in se iskreno kesa svojih težkih grehov. 2e zjutraj na vse zgodaj je poslala kočijo po Jurčka, da bi prišel in jo mogoče tudi tako, kakor je oskrbnika, rešil pred hudičem, a njega ni in ni. Nazadnje se pripelje. Od kneginje zahteva, da naj odpravi za vselej tlako in naj osvobodi kmete, ako hoče, da jo reši. Ona je zadovoljna in takoj napiše odpovedno pismo. Noč je. Jurček pokliče Katro, ki jo je pripeljal s seboj, in ji reče, naj se skrije za duri v sosedni sobi in ko pride hudič Marbuel, naj skoči nanj in se maščuje nad njim, ker jo je zadnjič tako prekanil. Kneginja pa naj čaka na vraga v dvorani, a naj se le nič ne boji, ker Jurček se mora tudi skriti, no, bo o pravem času takoj na mestu. Vse je tiho. Luči so pogasnene, le luna sveti skozi odprta okna. Prileti Marbuel, zagleda kneginjo, stopi k nji in ji reče, naj se pripravi na pot v pekel. Tedaj pa pribeži Jurček. Ko ga vrag vidi, zakriči: »Nesrečnež! Kaj delaš tu? Ali si pozabil?« Jurček pa pravi, da se gre tu za življenje vraga a ne za njegovo, ker Katra čaka za vratmi nanj in ga hoče ujeti ter se maščevati. »Kaj, Katra je tu! O groza!« zakriči Marbuel, ko zagleda skočivšo Katro, in zbeži v strahu za — vedno.
— 17 -
12. MARCA 1923. 12. MARCA 1923.		
< Oi	VELIKI KONCERT	O "d
LU Q-	PRVIM SOLISTOV	m 70
o	KRALJEVE NARODNE OPERE	>
v	PRID BORSTNIK-VEROVŠEKOVEMU SPOMENIKIH	
Govor Br. Nušiča
o	priliki
4oletn. članov gg. Gavriloviča, Todoroviča in Stanojeviča.
(Dalje.)
In na čelu tega pokreta so stali — kakor stoje še danes na čelu naše dramske umetnosti — njih troje: Gavrilovič, Todorovič in Stanojevič. V tem je pravi značaj njihovega pojava na našem gledališču. Toda ne edinii. Vsi ti, ki sem jih naštel, vsi ti mladi ljudje, ki so se v začetku osemdesetih let posvetili odru — rodom so Srbi-janci. To dejstvo danes nima nobenega pomena, toda takrat je imelo prav posebni pomen:	to so prvi Srbijanci, ki so stopili na
oder. Na našem odru je bilo takrat mnogo velikih in svetlih imen, toda ves igralski stalež je bil sestavljen povečini iz takrat kulturne jšega dela našega naroda, iz Vojvodine. Mi smo bili takrat še daleč od te umetnosti in na nas sta ležala kot dve težki grobni plošči dva predsodka: prvi1, da šumadinska rasa nima sposobnosti za to umetnost in drugi — kateri še dandanes ni popolnoma izginil iz naše družbe — da je glumski poziv profan. Vsak od teh mladih ljudi, »ki se je posvetil« umetnosti, je storil večjo krivico starišem in družbi, kakor da je šel med razbojnike. Vsak od njih je dobil za blagoslov na pot materino kletev, ker zapušča šolo in očetovo^ preziranje, ker mu je sin osramotil »čast in ime«. Ta drugi predsodek je podrla neodoljiva ljubav do gledališča; ono prvo da šumadinska rasa nima sposobnosti za gledališko' umetnost — je deman-tovala baš ta plejada mladih ljudi, kateri so kot predstavniki Šuma-dije izvršili takrat prelom fronte v gledališki umetnosti, hitela od enega osvajanja do drugega, dokler ni — razven onih, katere je smrt zadržala na potu — postala reprezentant in nosilec gledališke umetnosti pri nas. Pred to grupo stoje kot trije generali, kot trije najbolj odlični njeni predstavniki njih troje: Gavrilovič, Stanojevič, Todorovič.
Stopajoči v osemdesetih letih na oder so ti mladi Šumadinci našli na njem svoje velike umetnike in učitelje: Bačvanskega, Jo-
— 18 —
vanoviča, Ružiča, Cve,tiča — toda vendar so oni donesli na pozor-nico nekaj svojega, nekaj resnega, kar je dotlej manjkalo naši celokupni glurai. Z njihovim prihodom vidimo, kako se začno korak za korakom ustvarjati naši lokalni tipi in da te kreacije zadobivajo moč neizpremenljivega zakona. In naša originalna drama — oni njeni del, ki črpa material iz življenja •— je zaslutila v njih moči za izraz tega resnega, tega lokalnega in se začne ravno v osemdesetih letih, vzporedno z njimi javljati in se razvijati na našem odru. Tako se z združenim sodelovanjem, z edinstvom produktivne in reproduktivne moči onih, ki so se postavili v službo gledališke umetnosti porajajo na naši pozornici klasični tipi: Vule Papavac, Hadži Toma, Mitke, Maksim, Jovanče in drugi.
To bi bil v kratkih besedah splošni značaj pojave na naši pozornici ene generacije, kateri stoji na čelu trojica: Gavrilovič, Stanojevič in Todorovič. Toda ne izpolnil bi svoje naloge, katero sem pri tej priliki prevzel, ako bi se ne oziral tudi na značaj Gavriloviča, Stanojeviča in Todoroviča, katerega oni poleg tega splošnega značaja prinašajo s seboj in ga presajajo v svoje dolgoletno, vztrajno in plodonosno delovanje na naši pozornici. Dasi je velika in svetla umetnost, ki jo je naša trojica našla v osemdesetih letih na odru, vendar je v glumski veščini takratnih naših velikanov bilo še vedno mnogo sledov tujih umetniških tradicij ali, če hočete iskrenejše rečeno, zastarelosti. Na naši pozornici se je bil takrat ljut boj med dvema pojmovanjima, katerih prvo je smatralo za pravo umetnost, ako igralec prelije ulogo v sebe. Obe ti dve pojmovanji sta imeli svoje izrazite in autorativne predstavnike, od katerih je bil eden Cvetic drugi pa Jovanovič, a vsak od njih je imel svoje pripadnike
i	na odru i v publiki. Preliti vlogo v sebe, je pomenilo: potlačiti, suspendovati svoj lastni jaz; odreči se svojemu čustvovanju, svojemu temperamentu in vliti tujo dušo v sebe, in to je bila — veščina. Preliti sebe v ulogo, je pomenilo preliti vanjo svoje čustvovanje, svoj temperament, svojo dušo in to je bila — umetnost. In tej so se prilagodili mladi začetniki Gavrilovič, Stanojevič, Todorovič in ravno v tej dobi je zmagal ta način pojmovanja vlog na naši pozornici. A v koliko so Gavrilovič, Stanojevič, Todorovič znali preliti sebe v svoje vloge, se bomo prepričali, ako jih malo bližje spoznamo in ako vidimo, kaj so mogli podati iz življenja in iz sredine, v kateri so delovali, in prenesti v umetnost.
(Dalje prihodnjič.)
Solnograške slavnostne predstave.
(Konec.)
Snov tega svetskega odra je vzel Hofmannsthal iz duha današnjega časa, v katerem se tako ostro kaže socialno nasprotje in pesnik je segel srčno kar v sredino. Nastane veliko vprašanje: ali je nastalo iz tega resnično svetsko gledališče v antičnem smislu, ali pa samo alegorično ozaljšana socialna drama ali se je posrečilo ono, za kar se G. Hauptmann že izza »Potopljenega zvona« tako
— 19 -
tragično zaman bori, udejstvitev duhovne svetskc slike na odru. Hauptmannu so se v dobrih trenotkih pisane postave in toplejše situacije prav dobro posrečile, toda Hofmannsthal je znal preprosto toda zato učinkovito dramatično naslikati kozmos duhovne pravičnosti, ki leži nad kaosom sveta, ki je udan materializmu. Ta misel gotovo ne bo našla odobravanja pri onih, ki verujejo na rešitev teh problemov od zunaj in so prepričani, da se morejo odstraniti ta večna nasprotja med visokim in nizkim, bogatim in ubogim z zunanjo splošno enakostjo. Zdelo se jim bo reakcionarno, da rešitev te navidezne nepravičnosti, ki tu daje nastopati prvemu kot kralj, drugemu kot kmet, tretjemu kot berač, obstoja v tem, da ne igra nobene važnosti kakovost vloge, katero človek igra v svetskem gledališču, temveč samo to, kako jo igra. Vidi se, da imajo z ozirom na izražanje božanskega smisla v.se vloge te igre enakovredne iz-glede. Pokvarjenost tega vase zaljubljenega sveta, ki se noče ničesar naučiti iz svojega propadanja, bo sicer iskala v tej igri povratka h krščanskemu, da, katoliškemu naziranju, ne da bi pomislila, da gre tu za splošno človeško duševno imetje, kakoršno nahajamo tudi izven krščanskega sveta v vseh ne izrečnih racionalističnih časih. Na zunaj se Hofmannsthal drži krščanske simbolike, toda obvlada jo s toliko svobodo, katera bi samo za las lahko onemogočila, da se delo uprizori v cerkvi. Najmanj cerkveni gledalec, ki ne pojmuje sveta materialistično, temveč kot izraz enega duševnega principa, bo to duševno simboliko z lahkoto prenašal.
Pravijo, da ima Reinhardt mnogo smisla za religioznost in cerkveni kult. V resnici sc je oderska slika izvrstno podala v ta sveti' kraj, scenični efekti so bili prvovrstni. Posamezni igralci so' se sicer podredili skupni enotnosti, toda niti eden ni pogodil stila dela in prostora. Nekatere alegorije so bile popolnoma pogrešene, posebno lepota, ki je bila podobna modernemu flirtu. Še nikoli se ni videlo tako natančno kot tukaj: kako da je posurovela moderna igralska umetnost; mesto patosa kričanje. Strast prehaja — kakor v moderni muziki — v histerične krče. Pri tem pretiravanju se včasili cele minute ni razumelo niti besedice. Za tako duhovno igro je treba igralcev, ki so jim naturalizem, ekspresionizem in slične filmske privlačnosti tuje. Kajti kakor na vseh drugih poljih, tako je tudi na polju oderskega izražanja dosežena meja. Kot povsod, se odpirajo duhu tudi tu nova pota, toda bati se je, da ne bo ljudi, ki bi hoteli nanje.
Razno.
Mihajlo Markovič, predsednik »Udruženja glumača«, v kratkem go-stuje v naši drami kot mestni poglavar v »Revizorju«. Hlestjakova pa igra pri tej priliki g. Putjata.
Noviteta v drami. Pripravlja se Shakespearjeva »Kar hočete« v prevodu O. Zupančiča in režiji O. Šesta.
- 20 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani