390
Politični pregled.
Domače dežele.
Poslanska zbornica. — V seji dne L decembra t. 1. naznani predsednik smrt Nj. c. in kr. visokosti nadvojvoda Henrika in njegove soproge baronice Waideck in si izprosi dovoljenja, da sme Nj. Veličanstvu, presvitlemu cesarju izraziti v imenu zbornice najglobokeje sočutje. Potem finančni minister odgovarja na več interpelacij in zatem prične se razprava v trgovinskem ministerstvu. Dr. Halhvich pozivlje vlado, da dovoli kredit 75.000 gld. v namen, da se zamorejo mali obrtniki vdeležiti svetovne razstave v Cikagu. Poslanec Burgstaller povdarja zopet potrebo zveze Trsta z notranjimi deželami s še kako drugo železnico in upa, da se bo telefonska zveza mej Dunajem in Trstom že prihodnje leto napravila.
Po8l. Barnreiter govori o vladni predlogi, ki se tiče naprave mirovnih sodišč ter pravi, da bi bilo najbolj pametno, ako se napravijo delavske uradnije, ker le tako je mogoče stališče mej delavci in delodajalci zboljšati. Na to govori knez Lichtenstein, se odločno poteguje za malega obrtnika, pozivlje vlpdo in v^e ljudske zastopnike, da delujejo na to, da se napravi ravnotežje mej malimi obrtniki in velikimi industrijalci ter priporoča vsem, ki niso v nerazvezljivi zvezi 8 premakljivim kapitalom, da delajo za socijalno preustrojo. Zadnje te besede razburile so pa jako levičarje, kajti razumeli so jih tako, kakor da bi bil Lichtenstein mislil, da so odvisni od velikega kapitala in posl. Pichler je mej velikim nemirom strastno prijemal Lichtensteina. Nato poprime za
391
besedo trgovinski minister Bacquehem, razpravlja vse zadeve, katere so poslanci sprožili, upa vsled prizadevanja različnih korporacij na boljšo bodočnost malih obrtnikov, govori o razstavi v Čikagu in naznani, da je vlada pripravljena dati 10.000 gld. za napravo strojev za male obrtnike. Nato govori še posl. Rizzi o istrskih pristaniških razmerah, Kozlowski o razstavi v Čikagu, Wohanka o napravi trgovinskega muzeja v Pragi.
V  seji dne 2. decem. stavil je poslanec Herold nujni predlog, da se c. kr. državnim uradnikom z ozirom na sedanjo veliko draginjo dovoli draginjska doklada. Isto zahteva tudi posl. Jaworsky in tovarši. Zadeva izroči se proračunskemu odseku. Posl. grof dr. Kovnic govoril je o obrtnih nadzornikih in jih grajal, na kar se je pa trgovinski minister oglasil in se za nje potegnil. V tej seji izročil je tudi istirski poslanec Spinčič resolucijo, ki priporoča uravnavo luke na otoku Krk.
V  seji dne o. decembra govoril je zastopnik Plzen-«kega mesta posl. Schwarz o merosodstvu in zahteval nekaj prememb v tem oziru. Zatem je bilo besedovanje mej poslanci Lichtenstein, Exner in Pichler, še zaradi besedi, ko jih je rabil knez Lichtenstein v seji dne 1. dec. in sledila je cela vrata popravkov. Posl. dr. Hallwich je proti predlogu Wohaoke, ki gre na to, da bi se trgovski muzej napravil v Pragi in svojo jezo znosi nad narodom češkim, ki ne trpi (?) svojega sodeželana Nemca poleg sebe. Potem prične se posvetovanje fo poštnih in telegrafskih zadevah. Poročevalec Russ naznanja, kakor «mo že poročal*, da postanete mej drugimi z letom 1892. tudi pošti v Novem mestu in Kranji erarični. Poslanec Schiesinger je za zboljšanje plače poštnih uradnikov in posebno povdarja slabo stanje nižjih poštnih uradnikov. Trgovinski minister Bacquehem pravi, da se je o tej zadevi že veliko storilo in se še bo ter naznanja, da se leta 1892. namerava napraviti telefonska zveza z Dunajem in Trstom ter z Dunajem in Prago. Poslanec Adamek toži o neravnopravnosti pri poštnih uradnijah na Češkem in zahteva odločno jezikovno ravnopravnost ter izreka tudi grajo, da so marke le nemške in se tako nemščina vsiljuje za državni jezik. Posl. baron Dipauli je za stalno nameščenje pomožnih uradnikov pri poštnih hranilnicah.
V   seji dne 4. decembra govoril je Hoffmann za zboljšanje stanja poštnih uradnikov in stalno nameščenje poštnih in telegrafskih manipulantinj, Goriški posl. dr. Gregorčič je pa prav izborno opisoval primorske poš ne razmere glede ravnopravnosti in tožil o brezobzirnosti laški, vsled katere se slovenski adresovana pisma niti ali vsaj v pravem času ne dostavljajo ter je zahteval slovenskih tiskovin, prodajo istih po vseh Grafikah ter zmožnost slovenščine pri poštnih uradnikih. Tudi je poslanec govoril za zboljšanje plač poštnih in telegrafskih uradnikov. Posl. Russ je tudi za zboljšanje plač pismo-noscev in polemizuje s posl. Adamekom, ki je v poštne zadeve vpletel tudi narodno vprašanje. A posl. Adamek ga zavrne. Nato prične se razprava o železnicah.    Posl.
Kaftan poroča o načrtu zakona za železnico iz Strakonic v Winterberg.
V  seji dne 5. decembra se razprava o železnicah nadaljuje in posl. dr. Kaizl sprožil je vprašanje o decentralizaciji državnih železnic, katero je posl. Kaftan v svojem govoru tudi zagovarjal. Ko potem različni poslanci govore še o svojih krajevnih razmerah glede železnic, se obravnava o proračunu trgovinskega ministerstva konča.
V  seji dne 7. decembra odgovarjata najprej mini-sterski predsednik in poljedelski minister na interpelacije in na to prične se posvetovanje o poljedelskem mi-nisterstvu.
Posl. Marchet priporoča, da se prispevek 36.000 gld., za ugonobljenje trtne uši, zviša na 42.000 gld. Posl. Dvorak poteguje se za boljšo gojitev živinoreje in za uravnavanje rek. Posl. Hagenhofer toži, da je kmetski stan vedno bolj zadolžen in navaja kot vzrok preveliki davek. Posl. Richter govori o trtni uši ter pozivlje vlado, da dovoli še 60000 gld. za ugonobljenje trtne uši in priporoča, da bi vlada zastonj dajala trte. Ko je potem še poslanec Morre tožil o pomanjkanju živinozdravnikov in opisoval kmetsko stanje na Štajarskem, oglasil se je naš poslanec Povše ter je priporočal, da se nekateri hudourniki na Gorenjskem uravnajo in se že vender enkrat z osuševanjem ljubljanskega barja resno delo prične. Dalje je govornik tožil, da gozdarski organi na Kranjskem slovenščine niso zmožni, potegoval se je za pridno gojitev živinoreje ter izrekel željo, da poljedelsko mini-sterstvo pri gozdarstvu tudi na Kranjskem posebno pozornost obrača na gospodarske razmere. Po mnogih interpelacijah in predloženih resolucijah »e potem seja sklene in zvečer nadaljuje.
Seja se prične ob 7«8. uri zvečer, vsi prostori za poslušalce so napolnjeni, in videti je veliko zanimanje mej poslanci in poslušalci. Minister Bacquehem poprime besedo in naznani, da so se trgovinske pogodbe mej Nemčijo, Italijo in Belgijo za 12 let sklenile. Nato nadaljuje se posvetovanje o poljedelskem ministerstvu. Posl. vitez Czecz govori o galiških kmetskih zadevah, posl. Formanek je pa za uravnavo Labe. Na vrsto pride več interpelacij in mej drugimi tudi posl. Laginja in to-varišev do ministerskega predsednika zaradi občinskih volitev v Višnjanu ter posl. Gregorčiča in tovarišev zaradi nepotrjenja pravil telovadnega društva „Sokol" v Prvačini.
Delegaciji sta svoje delo završile in vse časopisje se jako povoljuo izraža v koristnih in prevažnih sklopih, kateri so se storili v povzdigo in pospeševanje interesov cele Avstro-Ogrske.
Te dni podpisale so se na Dunaji, oziroma v Rimu, trgovske pogodbe Avstro-Ogrske države z Nemčijo, Belgijo in Italijo.
Nižje avstrijski deželni zbor imel je prvo letošnjo sejo v sredo dne 9. t. m.
392
Štajarski deželni zbor se snide dne 29. t. m. da
dovoli začasni proračun.