ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo oblačno, čez dan se bo dež širil proti vzhodu. V soboto se bo razjasnilo.
57 let
številka 8
četrtek, 25. februarja 2010
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Muzika
Bojana Špegel
Bo Vegrad veliko manjši?
Težave Vegrada se nadaljujejo - Včeraj je o prestrukturiranju razpravljal njihov nadzorni svet - Vse nepotrebno premoženje bodo odprodali, napovedujejo pa tudi razprodajo stanovanj, ki bi lahko padla pod 2000 evrov za kvadratni meter
Mira Zakošek
Mediji so že nekaj časi polni Vegrada, ki je v velikih likvidnostnih težavah, v programu prestrukturiranja pa je direktorica Hilda Tovšak napovedala velike kadrovske, organizacijske in finančne spremembe, predvsem pa krčenje Vegrada, saj investicij ni toliko, da bi lahko zaposlovali 1700 ljudi. Načrt prestrukturiranja je na včerajšnji seji (po zaključku redakcije) obravnaval nad-
zorni svet Vegrada, javnosti pa naj bi ga predstavili na današnji novinarski konferenci. Vegrad je pred tem zaprosil tudi za državno poroštvo, a je minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik zahteval najprej program prestrukturiranja.
V ospredju aktivnosti uprave je razrešitev težkega likvidnostnega položaja Vegrada, saj ima to podjetje že nekaj časa blokiranih vseh deset žiro računov, zato je mogoče pričakovati, da bosta nadzorni
svet in uprava po včerajšnji seji pozvala banke k pogovorom o sanaciji družbe. Na ta način naj bi si zagotovili tudi kredite za izplačilo plač za naslednje tri mesece. Kljub vsem težavam je večina delavcev Vegrada prejela plače, odprta ostajajo januarska izplačila okoli 200 zaposlenim v hčerinskem invalidskem podjetju, razlike decem brskih plač režij skim delavcem ter razlike regresa, nadur in potnih stroškov za december.
Januarske plače so 1.500 zaposlenim izplačali v petek, ob tem pa tudi zagotovili, da so v celoti poravnali obroke za kredite delavcev, ki so ostali po decembrski plači neporavnani.
Po besedah predsednika podjetniškega sindikata Sama Mastna-ka, se pogovori o tem, kdaj bo Vegrad zagotovil ta izplačila - zaradi priprave programa prestrukturiranja - do včeraj dopoldne še niso nadaljevali.
Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak je prejšnji teden napovedala odprodajo vsega nepotrebnega premoženja in zmanjšanje vseh stroškov. Napovedala je tudi razprodajo stanovanj na Celovških dvorih, ki jih bodo zaključili do konca prihodnjega meseca. O ceni ni govorila, je na ljubljanski župan Zoran Jankovič po pogovoru z njo ocenil, da bi ta lahko padla pod 2000 evrov za kvadratni meter.	■
MENU PONUDBA
INTERS PAR
®
hstüDracijü
PURANJI ZREZEK, ŠAMPINJONOVA OMAKA, KROMPIRJEV PIRE, JUPI 0.25 L
Ponudba velja do 7.3.2010
redna cena 5,90
2,90
PRIHRANEK 3,00
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka 26 www.spar.si
V ponedeljek sta me v veliko žalost spravila moja psička in sosedov pes. Ta rad pride na obisk k naši »pesi«, med norenjem po vrtu pa sta bila vse do tega ponedeljka prav prikupno neškodljiva. Ta dan pa sta ob terasi odkrila mojega vrtnega palčka. Moj prav poseben fetiš. Do vrtnih palčkov namreč že od nekdaj čutim pravljično naklonjenost, in to predvsem zato, ker so ponavadi tako kičasti, da so že prikupni. Moj palček ni bil kičast. Bil je srebrno-črn, največjo vrednost pa mu je dalo to, da sem ga dobila za rojstni dan in da mi ga je izdelal moj umetnik. Čeprav mi je kasneje podaril še enega, mi je bil ta, ki ga ni več, res posebej pri srcu. Morda tudi zato, ker je bil glasbenik. Glasba pa mi že celo življenje veliko pomeni. Zgodbo o uničenem vrtnem palčku z vami delim prav zaradi glasbe. Ko sem žalostno gledala, kaj je po igrivem vandalizmu razigranih psov ostalo od mojega palčka, sem nehote pomislila na letošnji izbor pesmi za Evrosong. Sobotnega predizbora sicer nisem spremljala, saj nisem tako huda ljubiteljica EME, sem pa seveda gledala in poslušala (predvsem to) finalni večer. Nekaj izvajalcev je bilo odličnih, tudi nekaj pesmi dobrih. Zagotovo jih na radijskih valovih ne bomo preslišali. Pri nekaterih pa sem se spraševala, kako so sploh prišli skozi sito komisije, ki je preposlušala več kot 100 poslanih skladb. In ena takih je tudi zmagovalna skladba. Sama je nikoli, res nikoli ne bi uvrstila na izbor. In preprostega razloga. Takoj ko na Emo spustiš narodnozabavno skupino, pa četudi jo cepiš z rockerji, ki na odru izgledajo, kot da gre za posnetek iz osemdesetih let, je bilo po mojem že jasno, kaj se bo zgodilo. Ljubiteljev in podpornikov narodnozabavne glasbe je pri nas veliko. To je dejstvo. Kot je dejstvo tudi, da gre za glasbo, ki jo imajo mnogi za tipično slovensko. Del naroda. Jaz se v njej ne najdem, priznam. Čeprav tudi priznam, da mnoge od glasbenikov, ki jo izvajajo, resnično cenim. A če na izboru pesmi za Evrovizijo izločiš strokovno žirijo in izbor prepustiš ljudstvu, niti ena od pesmi, ki se potegujejo za zmago ob zvokih harmonike, nima šans! Tako sem modrovala že pred glasovanjem in mož, ki je tudi glasbenik, se je strinjal z mano. Oba sva družno ugotavljala, da je pesem Nine Pušlar z naslovom Dež še najboljša, tudi nastop je imela do konca izdelan. Na koncu je bila druga, kar me je pozitivno presenetilo. Čeprav je dobila skoraj 12 tisoč glasov manj kot ansambel Roka Žnidarja in Kalamari, po volji ljudstva naš letošnji zastopnik na Evrosongu, je pesem očitno dobro zvenela tudi drugim. A ni imela šans. Zato, ker je ljubiteljev narodnozabavne glasbe pri nas več kot je ljubiteljev popevk. Ki so bile, iskreno, najboljše tako v zlatih šestdesetih in sedemdesetih. In če bi morda kombinacija narodno-zabavnega ansambla in rockerjev lahko bila tudi posrečena, se mi zmagovalna skladba ne zdi. A Evrosong je šov, ki je že velikokrat presenetil. Morda bo to uspelo tudi našim letošnjim predstavnikom. Ostanimo pri muziki. Tista, ki sem ji prisluhnila v petek, na velenjski premieri muzikala Čarovnik iz Oza, me je navdušila. Mladi igralci in pevci z odlično Manco Dremel na čelu in tudi glasbeniki v orkestrski jami, vsi domačini, so me v celoti prepričali. Glasba je namreč zame zelo pomembna. Z njo začnem dan, spremlja me v avtu, spravlja v dobro, včasih tudi slabo voljo, velikokrat uspava. K sreči jo lahko večinoma izbiram sama. Brez televotinga.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

25. februarja 2010
SZ
lokalne novice
Premogovnik v Makedoniji
Velenje, 18. februarja - PremogovnikVelenjeje z Elektrogospodarstvom Makedonije (Elem) podpisal pogodbo za projektiranje glavnega rudarskega projekta za odpiranje rudnika Marijevo blizu Prilepa v Makedoniji. V pogodbi se je zavezal, da bo v roku 22 mesecev izdelal celotno tehnično dokumentacijo in pripravil vse potrebno za zagon proizvodnje. Dokumentacija zajema tako tehnološke karakteristike kot projektiranje potrebne opreme, zračenja, transporta, oskrbe z energijo, vplive na okolje in lokalno skupnost ... Projekt v vrednosti 700.000 EURbodo izdelali strokovnjaki iz Premogovnika Velenje v sodelovanju z makedonskimi eksperti. Podobno kot drugje v Evropi se tudi v JV regiji nadaljujejo investicije v modernizacijo pridobivanja premoga, ki bo eden ključnih energentov tudi v prihodnjih desetletjih. Omenjena regija razpolaga z milijardami ton zalog energetskega premoga, kar predstavlja hkrati tudi njeno konkurenčno prednost.
Direktor dr. Milan Medved: »S tem projektom se nadaljuje prodiranje Premogovnika Velenje v JV regijo, v kateri je podjetje po uspešnem zaključku projekta Mramor v Tuzli v Bosni in Hercegovini vzpostavilo dobre poslovne odnose tudi na makedonskem energetskem trgu.«
Kmalu nov razpis za razvoj kmetijstva
Velenje, 22. februarja - Mestna občina Velenje je v lanskem letu za sofinanciranje ukrepov za razvoj kmetijstva in podeželja v mestni občini Velenje namenila 26.174 evrov, ki so bili prejemnikom dodeljeni na podlagi javnega razpisa, objavljenega v marcu 2009.
Za naložbe v kmetijsko gospodarstvo so namenili 17.976 evrov, za pomoči pri plačilu zavarovalnih premij 1.500 evrov, za tehnično podporo v kmetijskem sektorju 2.069 evrov in za naložbe v dopolnilne dejavnosti 4.629 evrov. Razpis za sofinanciranje ukrepov za razvoj kmetijstva in podeželja bodo objavili tudi v letošnjem letu. Za sofinanciranje ukrepov za razvoj kmetijstva in podeželja bo letos na voljo še nekoliko več denarja, saj bodo med prosilce razdelili 27.300 evrov. Razpis bo objavljen aprila ali maja.
■ bš
Pogoji za gradnjo tržnice še niso dani
Šoštanj - V Šoštanju naj bi na zadnji seji spremenili in dopolnili odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom in s tem omogočili gradnjo tržnice, a je obravnavo župan Darko Menih umaknil z dnevnega reda, ker dokumenta pred sejo sveta ni obravnavala komisija. Tržnica je načrtovana v novem objektu med Prešernovim trgom in Trgom svobode. V njem bodo tudi lokali v pritličju in poslovni prostori ter stanovanja v etažah. Pred tem bo treba porušiti dva objekta, enega so že.
Novogradnja bo postavljena tako, da bo ohranila značilno ulično pozidavo mestnega jedra, daljša stranica bo potekala vzporedno z ulico, krajši bosta sooblikovali Trg svobode in Prešernov trg.
■ mkp
NLB plačilne kartice nagrajujejo
NLB je pripravila prav posebno nagradno igro. Z uporabo MasterCard kartic z EnKo so lahko uporabniki z nakupi pri EnKa partnerjih z malo sreče postali bogatejši za eno od številnih nagrad ali pa si celo priborili denarno nagrado v vrednosti 500 ali 1000 evrov.
Slavnostni dogodek ob zaključku nagradne igre je bil 11. februarja v Ljubljani, kamor je bila povabljena tudi ena od srečnih dobitnic iz Velenja Marija Močilnik. Srečna nagrajenka pravi, da jo je osrečil nakup v Sparu 2000 v Velenju, da pa sicer NLB EnKa kartico redno uporablja. V njej vidi veliko priložnosti. »Prav pozabila sem na čase, ko sem pri nakupih le odštevala. Ker uporabljam NLB EnKa kartico za plačila nakupov pri trgovcih, ki sodelujejo v EnKi, prejemam in seštevam še dodatne popuste in ugodnosti. NTB je poskrbela, da je že ena sama kartica dovolj, da obogati naše nakupe in da z njo prihranimo pri nakupih najrazličnejših stvari. Poskrbeli so, da se z EnKo splača kupovati vse - od oblačil, obutve, nakita, knjig, do različnih kulturnih prireditev, oddiha v toplicah, turističnih aranžmajev in celo servisa za vaš avto,« pravi srečna nagrajenka. Se sprašujete, kako do kartice z
EnKo? Preprosto, p°vprašajte Srečna „agrajenka Marija v poslovalnicah NLB.	Močil„ik
Mladi raziskovalci in dodana vrednost
V letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline več prij av kot lani - Tokrat sodeluj ej o tudi slovenjgraški dijaki - Razglasitev najboljših nalog tri tedne prej kot doslej
Tatjana Podgoršek
Na raz pis Mla di raz iskoval ci za razvoj Šaleške doline, ki poteka pod okriljem Šolskega centra Velenje, je programski svet gibanja prejel 58 prijav (lani 52), od tega je 33 osnovnošolskih (lani 26), 24 srednješolskih (lani 26) in 1 študentska naloga. Med avtorji prijavljenih nalog so tokrat prvič dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec. »Presenečeni smo nad večjim številom prijav, hkrati pa tudi veseli, da je gibanje vedno bolj popularno,« je povedal predsednik programskega sveta gibanja mag. Marjan Penšek. Na naša vprašanja je takole odgovoril: Za gibanje mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 2010 so poslali osnovnošolci 7 prijav več kot lani, srednješolci dve manj, po dolgem času pa je med prijavljenimi tudi študentska naloga. Čemu pripisujete to? »Večja popularnost gibanja je odraz dob re ga dela v minu lih letih, referenc. Po podatkih in glede na število prejetih priznanj je naše gibanje najbolje organizirano med tovrstnimi gibanji v Sloveniji. Prezreti ne smemo financiranja, izpostavljenosti mladih raziskovalcev v medijih. Zanje in njihove mentorje organiziramo seminarje, na katerih se naučijo metodo lo gije za pri pravo raz iskoval ne
naloge, kako jo predstaviti, kar je pomembno toliko kot sama vsebina naloge oziroma vprašanje, ki ga v nalogi rešujejo. Večje število prijav osnovnošolskih nalog je mogo če pri pi sa ti temu, da smo predstavili gibanje, njegove cilje ravnateljem osnovnih šol in vodstvom lokalnih skupnosti. Posodobili smo spletno stran, uvedli sodobne komunikacijske metode. Predvsem pa mislim, da so pri tistih, ki se odločijo za izdelavo raziskovalne naloge, v ospredju pridobljene izkušnje.« Glede na prijave dijakov Šolskega centra Slovenj Gradec gibanje prerašča meje regije Saša. »V strategijo gibanja smo zapisali, da si bomo prizadevali vključiti vanj - poleg regije Saša - še druge regije. Znanje ne pozna občinskih, regijskih meja. Če imamo možnost vključiti še koga, smo lahko samo počaščeni. Tudi v prihodnje bomo podpirali širitev gibanja še v druge regije, čeprav se zaradi tega pojavljajo administrativne in še nekatere druge težave.«
Ste imeli pri tem morda v mislih financiranje? Kakšen pa je odziv na vloge programskega sveta za donatorstvo, sponzorstvo pri podjetjih, lokalnih skupnostih? »Z odzivom občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, predvsem pa Mestne občine Velenje smo zelo
zadovoljni. Slednja prispeva za gibanje glavnino denarja. Kljub krizi, manjšim proračunskim pri-
Mag. Marjan Penšek, predsednik programskega sveta gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline: »Znanje, pridobljeno pri izdelavi raziskovalne naloge, je pomembno dejstvo v prizadevanjih Slovenije za izdelke z večjo dodano vrednostjo.»
hodkom je za mlade raziskovalce predvidenega toliko denarja kot v prete klih letih. To je dokaz, da se zavedajo pomena znanja pri izhodu Slovenije iz gospodarske krize. Odzivajo se tudi podjetja. Lani smo sicer zaznali, da je marsika-
tero zaradi krize uvedlo varčevalne ukrepe. Če drugega ne, so gibanje moralno podprla.« Katere so novosti letošnjega gibanja?
»Predvsem moram opozoriti na nekatere pomembnejše datume oziroma na zgodnejšo oddajo nalog. Povzetke slednjih morajo avtorji prijavljenih raziskovalnih nalog oddati že 11. marca, do 19. marca pa nalo ge. Če smo lani še dopuščali zamik za kakšen dan, dva ali tri, letos tega ne bo. Čez tri tedne, torej v drugi polovici aprila, bomo razglasili in nagradili avtorje najboljših raziskovalnih nalog. Vsa leta doslej je bilo to v maju.»
Eden od ciljev programskega sveta v prihodnje je, da bi vsaj nekaj nalog preraslo šolsko raven. »Gospo darska kri za je našo državo znova prisilila v razmislek, kje so priložnosti Slovenije za večjo dodano vrednost. Nedvomno je to znanje. Prepričan sem, da so mladi raziskovalci, ki s pomočjo mentorjev rešujejo težave z nadgradnjo znanja, pridobljenega pri rednem pouku, pomemben faktor v prizadevanjih za večjo dodano vrednost. Znanje je naložba, mladi raziskovalci pa pomemben kreator pri tem.«
In vendarle precej sodelujemo
Skupno čez državno in regionalno mejo - Učenci 23 šol o ekologiji - Kozjanci spet opozarjajo predsednika države - V Celju zbor komedijantov
Čeprav pogosto rečemo, da je pri nas premalo sodelovanja, občine pri raznih projektih vendarle sodelujejo. In to ne le v državnih okvirih, tudi preko državnih meja, kjer konkurirajo za evropska sredstva. Zadnji tak projekt je na vzhodu naše še ne rojene pokrajine, sodelujeta pa seveda slovensko in hrvaško območje. Naša soseda že lahko črpa evropska sredstva, čeprav uradno še ni članica Evropske unije. In tako imenovani vodilni partner tega projekta iz operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška je Hum na Sotli, glavni partner na slovenski strani pa Komunalno podjetje Rogaška Slatina. Gre za skoraj 750 tisoč evrov vredno gradnjo čistilne naprave in fekalne postaje v tem hrvaškem kraju ter nadgradnjo sistema čiščenja odpadnih voda na naši strani - na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. S čiščenjem voda na obeh straneh meje (občina Hum na Sotli v dolžini 25 kilometrov meji s Slovenijo) bodo dosegli, da bo Sotla bolj čista. S tem pa bodo ustvarjeni pogoji za vnovično polnjenje jezera Vonarje. Tudi z njim imajo na obeh straneh meje velike turistične načrte.
Medobčinski projekt, ki sega preko regijskih meja, sega pa tudi na področje ekologije oziroma ravnanja z odpadki, pa bodo uresničevali na severovzhodnem koncu savinjske regije. Zajema tri občine Dravinjske doline - Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice. Gre za urejanje centra za ravnanje z odpadki, v kar naj bi razširili sedanje odlagališče v Pragerskem. Razen treh »savinjskih« občin bo namenjen še petim s slovenskobistriškega območja. V okviru centra naj bi zgradili tudi kompostarno, sortirnico in še druge potrebne objekte. Vsaj v občini Slovenske Konjice pa se še niso odločili, ali bodo vse to koristili. Imajo namreč svoje zbirališče in sortirnico, ne vedo pa še tudi natančno, ali bodo odpadke vozili v Pragersko ali Celje.
Pa ostanimo še pri ekologiji. Tokrat pri mladih, saj tudi ekologija »na mladih sloni«, bi lahko rekli. Kar se Janezek nauči, to Janez ločuje. Prihodnji mesec se bo namreč že začelo državno tekmovanje v ekoznanju. Najprej s šolskimi tekmovanji, nazadnje se bodo ob dnevu zemlje najboljše regijske ekipe v Ljubljani pomerile na državnem tekmovanju. Naj ob tem omenim, da je lani zmagala ekipa iz Rogatca; letos bo na tem tekmovanju iz Savinjske regije sodelovalo 23 šol. Tudi štiri iz vseh treh občin Šaleške doline. Na Kozjanskem pa so znova povzdignili glas za »svojo« traso osrednjega dela hitre ceste 3. razvojne osi. Na to naj znova preverijo njihovo zahtevo, da poteka ta cesta preko osrednjega Kozjanskega, to je od priključka na avtocesto Maribor-Ljubljana v Dramljah, preko Šentjurja, Planine pri Sevnici proti Sevnici. Menijo, da lahko le urejena prometna povezava omogoči razvoj tega območja. Da je to še posebno pomembno zato, da se bodo pobrali po krizi, so znova v pismu opozorili predsednika vlade Boruta Pahorja. In ga znova spomnili tudi na koalicijski sporazum. Ne želijo pa le, da poteka preko njihovega območja ta del hitre ceste, urediti je treba tudi ostale ceste, še posebej cesto med Šentjurjem in Rogatcem oziroma hrvaško mejo. Ta je namreč izredno prometna, vendar na več mestih ozka, v Šmarju in Rogatcu tudi poteka skozi središče krajev. Pa še o nečem bolj veselem! Pust je mimo, vsaj v Celju pa veselja ne manjka. A na kulturni ravni. Tu bo od jutri do nedelje že »drugi krog« letošnjega festivala Dnevi komedije. Prejšnji teden so ga začeli z mednarodnima akterjema, saj sta se »spopadla« Krpan in Brdavs. V soboto je bila predstava z bolj vsakdanjim naslovom - Svobodni zakon. Jutri bo na sporedu Neron, v soboto Triko. Čeprav so letos Dnevi komedije kar nadaljevanje pustovanja, veselje v teh družbenopolitičnih turobnih dneh pride prav.
■k
NAS ČAS 'zda'a: časopisna-založniška in MBLlLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 ? četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Ukinitev samopostrežnih terminalov
V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini potrjevanje kartic do julija 2010 le na samopostrežnem terminalu v Velenju -Naročanje listin za uresničevanje zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini ... preko interneta in mobilnika
ZDRAVSTVO
»Moramo mi postati bolniki, da nas boste začeli resno jemati«
O reorganizaciji reševalne službe Zdravstvenega doma Velenje na izredni seji sveta zavoda - Direktor zapustil sejo - Težave je treba rešiti znotraj hiše in v dobrobit vseh vpletenih
Tatjana Podgoršek
Od 22. do 26. februarja bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju osmih od desetih območnih enot zavoda, kjer so že uvedli on-line sistem, ukinil samopostrežne terminal. Na njih smo zavarovanci potrjevali zdravstvene izkaznice. Med njimi je tudi območna enota Ravne na Koroškem, v katero sodita javna zdravstvena domova Zdravstveni dom Velenje in Zgornjesavinjski zdravstveni dom. Listine za uveljavitev zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini, ki smo jih zavarovanci naročali s pomočjo terminalov, bomo sedaj lahko naročili preko interneta ali mobilnega telefona.
Februarja letos so namreč v osmih regijah vsi izvajalci zdravstvenih storitev že v celoti prešli na neposredno (on-line) pridobivanje podatkov zdravstvenega zavarovanja, zato v teh enotah zavarovanim osebam ni več potrebno potrjevati kartic zdravstvenega zavarovanja. Ker pa bodo v mariborski in ljubljanski regiji prešli na novi način dela do poletja in ker morajo zavarovanci za obiske v zdravstvenih ustanovah v teh regijah kartice zdravstvenega zavarovanja še potrditi, bo ZZZS ohranil nekatere samopostrežne terminale v preostalih osmih območnih enotah do julija 2010. Med njimi je samopostrežni terminal, nameščen v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Na teh terminalih je do julija letos
še mogoče naročati tudi listine za tujino. Samopostrežni terminali za prvoten namen niso več potrebni, ukinjajo pa jih tudi zato, ker bi njihovo vzdrževanje - pravijo na ZZZS - povzročilo preveč stroškov, da bi jih zavarovanci uporabljali še za ostale namene: naročanje listin za uresničevanje zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in konvencijskega potrdila za Bosno in Hercegovino), informiranje o veljavnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja neposredno ob potrjevanju kartic, za informativne vsebine in vsebine o zdravju.
Naročanje listin za tujino
Listine za tujino je bilo že doslej mogoče zelo enostavno naročiti tudi na internetu (na naslovu www.zzzs.si) in prek mobilnega telefona. Obe možnosti omogočata pridobivanje listin za tujino v roku 4 delovnih dni od oddanega naročila.
Kako telefonsko naročiti listine za tujino preko SMS sporočila?
SMS sporočilo je potrebno poslati na številko 031 771 009.
Sporočilo za naročilo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (velja v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora, v Švici, na Hrvaškem in v Makedoniji) je ses-
tavljeno iz ključne besede EUKZZ, dodati pa ji je potrebno še ZZZS številko osebe. Ta je izpisana na kartici zdravstvenega zavarovanja levo. Na primer SMS za osebo z ZZZS številko 032822733 je: EUKZZ032822733.
Sporočilo za naročilo konvenci-jskega potrdila za Bosno in Hercegovino sestavljata ključna beseda BIH ter ZZZS številka osebe (na primer sporočilo za osebo z ZZZS številko 032822733 je: BIH032822733).
ZZZS številka mora biti zapisana v celoti z vsemi devetimi številkami. Naročanje listin za tujino preko mobilnih telefonov je možno iz vseh domačih mobilnih omrežij.
Uporabnik praviloma takoj (odvisno od mobilnega operaterja) prejme obvestilo o morebitnih napakah ali o uspešnosti naročila. Vsako poslano SMS sporočilo plača uporabnik po veljavnem ceniku svojega mobilnega operaterja. Vrnjena SMS sporočila so za uporabnika brezplačna.
Informiranje o
veljavnosti
zavarovanja
Čeprav smo do sedaj zavarovane osebe zelo redko uporabljale informativne funkcije samopostrežnih terminalov, ki so omogočale podrobnejši prikaz podatkov o zavarovanjih, ZZZS kljub temu že pripravlja nadomestno rešitev, ki bo zavarovanim osebam predvidoma že letos omogočala varen dostop do podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja.
Informativne vsebine in vsebine o zdravju
Vse tovrstne vsebine so že doslej dostopne tudi na spletnih straneh ZZZS.
Tatjana Podgoršek
Velenje, 22. februarja - V sejni sobi Zdravstveni dom Velenje je bila prva izredna seja članov sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Sklic so zahtevali zaposleni reševalne službe zavoda na temo reorganizacija službe.
Direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Jože Zupančič je predstavil namen in cilje reorganizacije: »Učinkovita, varnejša in prijaznejša služba za bolnike. To bom naredil v skladu s svojimi pristojnostmi, sprejel za to vso odgovornost, zato o tem ne mislim barantati, tudi ne na seji sveta zavoda. Če člani sveta menijo, da delam slabo, bodo podali predlog za mojo razrešitev,« je bil oster Zupančič. V nadaljevanju je ovrgel očitke, zapisane v sredstvih javnega obveščanja, nato pa izredno sejo sveta zavoda zapustil.
Janez Kramar, vodja reševalne službe, in njegovi sodelavci, kar nekaj jih je bilo prisotnih na izredni seji, pa so znova opozarjali na težave, ki jih prinaša nova organi-
ziranost. Zelo nazoren je bil eden od reševalcev, ki je dejal: »Vsi imamo v mislih bolnika. Vendar, ali moramo mi postati bolniki, da nas boste začeli resno jemati«.
Kot so zatrjevali, se je od uvedbe sprememb, od lanskega 1. septembra dalje, do danes pojavilo veliko težav, nekatere tudi v škodo bolni-
kov. Organiziranost službe pred omejenim datumom ni bila idealna, je pa bilo težav precej manj. Da je takšno razdruževanje dežurne službe, nujne medicinske pomoči in reševalne službe nesmiselno in strokovno oporečno, naj bi ugotovili tudi člani komisije ministrstva za zdravje na rednem pregledu. "Obstajajo pravilniki, standardi, področni dogovori z zavarovalnico, ki jim moramo spoštovati," je poudaril Kramar in dodal, da opozorila reševalcev nikakor niso uper-jena proti direktorju zavoda, z njimi ne želijo posegati v njegove pristojnosti ali ga celo »rušiti«. »Računamo na razumevanje direktorja, na njegovo modrost, s katero smo v teh letih skupaj gradili reševalno službo. Cenimo ga in verjamemo,
da bo uvidel, da tako ne gre več in da bo potrebno nekaj spremeniti. Predlagali smo primerjavo organiziranosti podobnih služb, kot je naša v slovenskih občinah, primerljivih z Mestno občino Velenje. A ne zato, da bi ugotovili, kdo ima prav in kdo ne, ampak zato, ker je nastalo preveč težav.«
Člani sveta zavoda so menili, da morajo nesoglasja rešiti v 'hiši', da morajo reševalci in vodstvo javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje nadaljevati dialog ter poiskati kompromisne rešitve, ki bodo v prid vsem vpletenim, najbolj pa bolnikom. Dogovorili so se tudi, da mora direktor zavoda do naslednje seje sveta pridobi podatke o tem, kako imajo službo urejeno v primerljivih mestnih občinah v Sloveniji. O morebitnih nadaljnjih korakih se bodo odločali na osnovi pridobljenih podatkov. Če bodo te pridobili do redne seje sveta zavoda, ki bo predvidoma 15. marca, bodo o tem razpravljali takrat, sicer pa na drugi izredni seji najkasneje do začetka letošnjega aprila.
Udeleženci izredne seje sveta zavoda so menili, da je potrebno poiskati rešitve, ki bodo v
prid vsem vpletenim, najbolj pa bolnikom.
VRHUNSKI POPUST
Kakšna naj bo barva zdravstvene postaje?
Svetnikom predstavili štiri variante - Odločitev prepustili stroki - »Šavj e« postaj i ni v okras
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Na prvi pogled je bilo precej nenavadno, da so v Šoštanju na sejo občinskega sveta uvrstili točko o barvnih študijah prenove fasade na zdravstveni postaji Šoštanj, a to kaže tudi na to, kako ponosni so nanjo v Šoštanju. Zato želijo, da ima tudi lepo podobo.
Štiri variante barvne študije (nekaj bolj živega, nekaj bolj umirjenega) je svetnikom predstavila Metka Švegel iz Arhitekturnega biroja Gutman, odločitev o tem, kakšne barve bo fasada, pa bodo prepustili stroki.
Zdravstveno postajo Šoštanj obnavljajo po fazah in letos pride na vrsto zadnja, šesta. Ta vključuje dokončanje vhodne avle, prenovo fasade in strehe ter dokončanje klimatizacije.
Čeprav svetniki o tem, katera barva jim je bolj všeč in katera manj, niso govorili, so pa opozorili na »šavje«, pri tem so mislili grmovje, ki objektu gotovo ni v okras. Nanj je najprej opozoril Štefan Sza-
bo, pritegnil pa mu je tudi Peter Radoja. »Šoštanj tekmuje v akciji Turistične zveze Slovenije za najlepše urejen kraj. Ze nekaj let
zapovrstjo pa dobivamo sugestije, zaznamke o slabih točkah mesta. V njih se vedno pojavlja eno in isto: grmovje, grmovje...«
Po notra nji pre novi še zuna nja
Menili pa so, da to ni stvar arhitekta, ampak zdravstvenega doma, zato ga bodo pozvali, da okolico uredi.	■
ZA VRHUNSKO KRITINO IN VRHUNSKO IZVEDBO.
Zakaj sta predstavljeni strehi vrhunski? Ker sta lahki, jekleni, ognjevarni, odporni proti vetru in toči, ker sta vrhunsko vzdržljivi... ker sta estetskega videza, ker je z njima moč prekriti tudi strešine z izjemno nizkim naklonom ... ker sta vrhunsko izdelani, ker ju prodaja vrhunski trgovec, ker ju montira vrhunski krovec... in nenazadnje zaradi vrhunske garancije in vrhunskega popusta. Res vrhunsko!
ill m

Zastopa In prodaja:
MIXd.o.o.t Ljubljana Tel.: 01/513 1340 e-mail:info@mix.si httpj/mm.mix.si
INŽENIRING IN PROIZVODNJA d.0.0. Kajuhova cesta 17a, 3325 Šoštanj Tel.: 03/898 48 80, GSM: 041/636 040

Zakaj ekologi ne prisluhnejo prebivalcem tega okolja?
Direktor HSE Borut Meh odločno za gradnjo šestega bloka - Postopki morajo biti pregledni - Zaenkrat nič spornega - Najbolj gradnji šestega bloka nasprotujejo trgovci z energijo - Brez te investicije bi morala Slovenija zapreti Premogovnik in TEŠ in uvoziti do četrtine energije
Mira Zakošek
Septembra lani je prevzel vodenje Holdinga slovenskih elektrarn Velenjčan Borut Meh. Največja načrtovana investicija v Sloveniji pa se vse bolj zapleta. Prav zato, da dobimo nekaj jasnih odgovorov, smo ga povabili na pogovor.
So dogodki morda povezani tudi z vami in vašo vizijo vodenja Holdinga? Verjetno namreč ne gre le za politično merjenje moči, ampak se tukaj pletejo tudi različni gospodarski interesi?
»No, če kaj, potem prav gotovo težave, povezane z blokom šest, niso povezane z mano. Ta projekt se je porodil v glavah že leta 2003, pridobljena so bila vsa dovoljenja, projekt je bil umeščen v Strategijo nacionalnih projektov. Potekajo pripravljalna dela, pridobivamo pa že tudi gradbena dovoljenja - gre namreč za več in ne samo eno gradbeno dovoljenje. V glavnem je tudi že zaprta finančna konstrukcija. Seveda, zapleti so prisotni ves čas, gre namreč za projekt velike vrednosti. Na splošno se v energetiki suče ogromno denarja. To pa pomeni ogromno raznih interesov. Ne samo interesov pri tistih, ki dobavljajo razno opremo, ampak tudi pri tistih, ki mislijo, da bi lahko posredovali pri tem in nekaj zaslužili. Vsi ti interesi so velikokrat tudi povsem legitimni, seveda pa je od investitorja odvisno, kako se bo odločil, kako bo izvajal investicijo. V primeru bloka 6 so se tako pri investitorju, to je Termoelektrarni Šoštanj, kot tudi mi na HSE odločili, da bomo dela oddajali direktno, ne pa preko posrednikov.«
Kolikor vem, ste odredili nadzor vseh postopkov, ki so v Termoelektrarni Šoštanj tekli od leta 2003. Zakaj? Ste naleteli na kaj spornega?
»Nimate prav. Prav gotovo jaz nisem človek, ki bi gledal nazaj in hotel preverjati, kaj je bilo v preteklosti narobe. Že ko sem prišel na HSE, sem jasno povedal, da prevzemam stanje takšno, kot je, in gledam naprej. Odbor za aktivni nadzor, ki je bil ustanovljen v HSE, pa je bil ustanovljen iz enega samega, glavnega razloga - HSE bo namreč dokapitaliziral TEŠ s preko 300 milijoni evrov. To je ogromen denar in za tem denarjem je tudi odgovornost ne samo Holdinga, temveč tudi poslovodstva. Odbor zato ne bo aktivno spremljal samo investicije, temveč tudi vsa vzdrževalna dela, ker je meja med vzdrževalnimi deli in investicijo zelo tanka. Naloga odbora je, da preverja, kako se trošijo sredstva, da ugotavlja namensko porabo, predvsem pa, da z aktivnim delovanjem zagotovi izvedbo investicije v načrtovanih okvirjih.
Po prihodu na čelo HSE ste v novih pogajanjih ceno tehnološke opreme znižali za sto milijonov evrov. Takrat ste tudi dejali: »Ni gotovo, da pri TEŠ 6 ni bilo korupcije.«
»Veste, jaz ne morem zagotavljati, daje ni bilo, ker tudi nisem bil pri projektu vseskozi zraven. Nikoli pa me niste slišali, da bi rekel, daje bila korupcija. In tisti, ki to pravijo, bodo morali to pač dokazovati. Nerodno je v tej državi, da ko nekateri govorijo o korupciji kar počez, nimajo nobenih konkretnih dokazov, breme dokazovanja, da ni korupcije, pa pade na tiste, kijih obtožijo, in pri tem se največkrat njihovim argumentom niti ne verjame. Še enkrat poudarjam, da še nihče ni dokazal, da je tu bila korupcija, in dokler tega ni, bom tudi sam zagovarjal, daje bila investicija vodena v skladu z načinom dela, kije veljal pri investitorju, to je pri TEŠ. Ob prihodu na čelo HSE sem res zahteval, da se v skladu s pogodbo izvedejo dodatna pogajanja, in na teh dodatnih pogajanjih je investitor TEŠ uspel znižati vrednost glavne tehnološke opreme za 100 mio evrov, nadaljnjih 100 mio evrov pocenitev pa je bilo doseženih z optimiranjem finančnih virov investicije.«
Kako pa komentirate v pogodbi uporablje-
no švicarsko pravo, kise nekaterim zdi sporno, in protikorupcjsko klavzulo?
»Vse do danes še nisem slišal nikogar, ki bi povedal, kaj je narobe s švicarskim pravom. Meni celo pravniki zagotavljajo, da so obligacijska razmerja v Sloveniji nastala na temelju švicarskega prava. In še nekaj je treba razumeti, gre za posel, v katerem sodelujejo podpisniki oz. partnerji iz Slovenije, Nemčije in Francije in v takem primeru je običajno, da se uporabi pravo neke tretje države, in to je bilo v tem primeru švicarsko pravo, za katerega mislim, daje kredibilno in prav gotovo z njim ni nič narobe.
Vlada ima pravico preveriti vse postopke
Vlada je zahtevala od vas oziroma odTermo-elektrarne Šoštanj celovito poročilo. Kaj ugotavljate v njem?
»Brez dvoma ima vlada kot lastnica HSE in tudi posredna lastnica TEŠ vso pravico zahtevati poročilo o dosedaj opravljenih postopkih. Mi smo s tem poročilom samo pokazali vso kronologijo dela kakor tudi vse postopke, ki so bili izvedeni tako v okviru TEŠ kot v okviru HSE. Moram reči, da to poročilo ne kaže na kakšne posebnosti ali koruptivna dejanja. Da bi se sumničenju izognili, smo na HSE že januarja pozvali protikorupcijsko komisijo, da pregleda ta primer in ugotovi, če so bila kakšna dejanja koruptivna. Ravno s tem, ko so začeli temu projektu očitati koruptivnost, so mu naredili največjo škodo. Najprej so skušali dokazovati tehnološko zastarelost, ko to ni uspelo, so udarili na ekološko noto, in ko tudi to ni šlo, so govorili, da ni zaprte finančne konstrukcije, na koncu so poskušali projekt umazati ali pa upočasniti s tako imenovanimi nepravilnostmi, koruptivnostjo... Zato se mi zdi pomembno, da naj tudi ta uradni organ pregleda celotno dokumentacijo, in če se ugotovi, da so bila kakšna sporna dejanja, potem jaz zagotavljam, da bomo v HSE prav gotovo izredno odločno tudi ukrepali.«
Je v zvezi s tem pregledom že kaj znanega?
»Ne, ni še nobenih podatkov, vem pa, da preiskovalna dejanja potekajo.«
Družba Gen energija je januarja dala vlogo za gradnjo drugega bloka nuklearke. Se zaradi tega dogaja sedanja gonja proti TEŠ?
»Nekateri so poskušali našo investicijo, in to predvsem zagovorniki jedrske elektrarne, prikazovati kot dilemo, torej NEK 2 ali blok 6. Ta blok sploh ni alternativa jedrski elektrarni. Gre za nadomestni objekt za obstoječe bloke oziroma obstoječo TEŠ, med tem ko gre pri nuklearki za novo kapaciteto, ki bo na relativno čist način proizvajala električno energijo. Ne pa na najcenejši način - kar danes trdijo zagovorniki. Treba je upoštevati, da je potrebno tudi preko cene električne energije iz jedrske elektrarne pokrivati stroške njenega obratovanja, odplačevati kredite, amortizacijo, skladiščenje nizko- in srednjeaktivnih odpadkov, kakor tudi razgradnjo elektrarne. Ko vse te stroške na enoto proizvedene energije seštejete, se hitro ugotovi - in to dokazujejo tudi mednarodne študije -, da bo cena iz NEK2 najmanj enaka, če ne celo višja kot iz premogovne elektrarne oziroma bloka 6 v Šoštanju.
Mislim, da je težava predvsem v tistih, ki bi radi videli, da se v Sloveniji sploh ne bi več gradile nove energetske kapacitete, in to zaradi tega, ker bi si s tem odprli več prostora za trgovanje z energijo. Treba je vedeti, da je trgovanje z energijo izjemno donosen posel, da se na tem področju v Sloveniji pojavlja veliko igralcev. Res je, HSE je daleč
največji, vendar tukaj so tudi tujci in eden od igralcev je tudi slovenski GEN I, kije kapitalsko povezan z GEN energijo. Veliko očitkov na račun bloka 6 pa prihaja ravno iz GEN I, kateremu prav gotovo ni v interesu, da se ta blok zgradi, da se v Sloveniji gradijo nove proizvodnje zmogljivosti, ker mu to tudi zožuje prostor pri trgovanju. Morda je zanimivo tudi to, da je direktor Gen energije istočasno tudi član uprave GEN I-ja.«
Ekološke organizacije nimajo enotnega mnenja
Tisti, ki živimo v tem okolju, in mednje sodite tudi vi, in smo dobesedno na lastni koži v osemdesetih letih čutili propadanje doline, seveda težko razumemo sedanji odziv ekologov, ki trdijo, da šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ekološko ni sprejemljiv. Kar tri nevladne organizacije so predlagale evropski banki za razvoj, da kredita ne odobrijo. Seveda pa vsi ekologi ne mislijo tako. Gre v tem primeru za sprenevedanje?
»Zelo čudno bi bilo, če bi vsa ekološka
Kredit bo!
združenja podpirala projekt premogovne termoelektrarne. Je pa po drugi strani zelo nenavadno, da ne podpirajo projekta, ki nadomešča stare, zastarele, ekološko manj sprejemljive objekte. Morda je tu nekaj krivde tudi na naši strani oziroma pri investitorju, da smo v preteklosti preslabo predstavili to investicijo. Gre za nadomestni objekt, ne pa za nove kapacitete in v Ljubljani, kjer je ravno Umanotera organizirala veliko konferenco - mislim, daje bilo prisotnih preko 200 ljudi, smo predstavili projekt v celoti. Projekt je tam dejansko dosegel veliko podporo. Zelo težko razumem, kaj se je potem zgodilo v naslednjih desetih dneh, daje prišlo do takšnega sporočila treh okoljevarstvenih organizacij. Morda so bile užaljene, ker niso bile pravočasno seznanjene z vsemi dejstvi, morda je v ozadju tudi kakšno uspešno lobiranje...«
In kaj se bo zgodilo, če ta banka, ki ni komercialna in torej odobrava kredite po nižji obrestni meri, tega kredita ne bo odobrila?
»Treba je povedati, da je ta banka tudi sama naredila skrben pregled projekta in ugotovila, da tako po tehnologiji kakor po ekoloških standardih projekt ustreza zahtevam, merilom Evrope. Vendar je to tudi banka, ki je družbeno odgovorna in zato tudi vedno zahteva stališča okoljevarstve-nikov. Ta v Sloveniji niso enotna. Te tri organizacije niso podprle bloka 6, imamo pa tudi organizacije, ki podpirajo ta projekt, pa so proti gradnji nuklearne elektrarne, imamo organizacije, ki so proti gradnji hidroelektrarn, in moram reči, da je danes ključna težava v Sloveniji sploh dobiti lokacijo za energetski objekt. Danes ne moremo več graditi niti daljnovodov, ker jih ne moremo umestiti v prostor, zato je še toliko bolj pomembno, da v Šoštanju, kjer lokacija je, kjer so investicijo ljudje sprejeli, zgradimo blok 6, če hočemo zagotoviti normalno, stabilno oskrbo Slovenije z električno energijo.«
To se pravi, da računate, da kredit vseeno bo?
»Brez dvoma računam, da kredit bo, ker se tudi Evropska banka za obnovo in razvoj zaveda pomembnosti tega projekta. Če pa bi vseeno prišlo do tega, da kredita ne bi bilo, je možno finančno konstrukcijo vseeno zapreti, seveda s krediti drugih bank, zato pa bodo verjetno nekoliko dražji.«
Dodatno je gradnjo šestega bloka zapletla tudi zadnja seja vladnega energetskega strateškega sveta oziroma izjava Boruta Pahorja, da naj bi dokončno odločitev o gradnji sprejeli šele septembra. Vtem okolju smo se spraševali, če Borut Pahor ne ve, kaj se dogaja v Šoštanju, kjer gradnja šestke pravzaprav že teče. Tu že zapirajo bloke in naj bi spomladi začeli podirati hladilne stolpe, ki stojijo na mestu bodočega šestega bloka, da ne govorimo o tem, da je oprema že naročena in rezervacija tudi že plačana?
»Nisem prepričan, da ve. Kar je tudi normalno. V tej izredno težki krizni situaciji se mi zdi, da je predsednik vlade pre oku pi ran z dru gi mi vprašanji, ne toliko z blokom 6, in to se je pokazalo tudi na sami seji strateškega sveta, kjer so zopet prišli izjemno močno do izraza ravno trgovci z električno energijo in nekako dajali ton razpravi. To je tudi povzročilo neodločnost predsednika vlade ob koncu seje strateškega sveta. Nič ni hudega, če si vlada vzame čas za premislek, tudi to ne bo oviralo same izvedbe projekta. Bolj me skrbi, da če bo vlada predolgo razmišljala, bo to izjemno slab signal za financerje tega projekta, se pravi za Evropsko investicijsko banko kakor tudi za Evropsko banko za obnovo in razvoj. Računam, da se bo vlada, ko bo prejela naše poročilo, tudi relativno hitro odločila. Pa še to bom rekel. Bil sem prisoten na tej seji in moram reči, da večinsko mnenje ni bilo proti projektu. Proti projektu so bili štirje, morda pet posameznikov in vsi so nekako v povezavi z GEN I oziroma GEN Energijo«
Kolikor vem, morate v marcu nakazati Alstomu naslednji obrok. Mu ga boste?
»To je pa vprašanje, kije povezano s prejšnjim odgovorom. Zato pravim, da se bo morala vlada relativno hitro odločiti, kaj bo storila. Naše aktivnosti gredo v smer, da dobimo to usmeritev vlade v najkrajšem možnem času. Je pa do tega nakazila še nekaj tednov.«
Samo neposredne škode za 200 milijonov
Kaj pa bi pravzaprav pomenilo za Slovenijo, če do te gradnje ne bi prišlo, in koliko škode bi imeli zaradi tega?
»Tudi o tem, kakšna škoda bi bila povzročena z neizvedbo te investicije, smo govorili in tudi delali nekatere izračune. 120 milijonov je v projekt že vloženih. Za odstop od pogodb in za sanacijo že začetih del bi morali odšteti do 80 milijonov. Torej smo že pri 200 milijonih. Pa vas vprašam, če bi imeli 200 milijonov evrov, kaj vse bi lahko v Sloveniji z njimi naredili. Če se prav spomnim, so vse subvencije podjetjem za skrajšanje delovnega časa in čakanje na delo na domu v zadnjih dveh letih znašale okoli 200 milijonov. Zato ne vem, kdo je tako hraber, da bi lahko tako velik znesek vrgel stran? Poleg tega pa s tem ne bi nič rešili. Po letu 2015 bloki do 4 v Šoštanju ne morejo več obratovati, petka lahko omejeno obratuje in že z letom 2015 bi morali začeti program zapiranja premogovnika in postopnega zapiranja TEŠ. Grobe ocene, ki smo jih dela-
li, so bile od milijarde 200 mio do dveh milijard, ob tem pa je treba vedeti tudi, da bi se Slovenija odpovedala 3,5 teravatnih ur lastne proizvodnje električne energije, ki bi jo bilo treba kupovati in drago plačevati.«
Ali je v razumnem roku sploh možna kakšna druga rešitev, da zadostimo energetskim potrebam Slovenije, razen seveda uvoza?
»Druge rešitve ni. Treba je vedeti, in to je največja tragedija bloka šest, da se vsi energetski projekti izvajajo na dolgi rok, od osem do petnajst let. Priprave na izgradnjo šestega bloka so se začele leta 2004, zgradili ga bomo do leta 2014. Pri tem je treba upoštevati, da imamo lokacijo zgotovljeno, sicer bi trajalo še dlje. Torej nadomestila za blok 6 v Sloveniji ni in obsojeni bi bili na to, da bi morali uvažati električno energijo. Tisti, ki ponujajo preračunave za znižano porabo v zadnjih dveh letih, pa se morajo zavedati, da s tem pristajajo tudi na tako nizko ekonomsko gospodarsko aktivnost, kot je danes. Tega pa si v Sloveniji zagotovo ne moremo dovoliti. To nikakor ne pomeni, da sem proti učinkoviti rabi energije. Vse resne preračunave namreč kažejo, da bomo tudi ob varčni rabi potrošnjo postopoma povečevali in bo ta že med leti 2018 in 2020 na ravni leta 2007, ko je bila najvišja v zadnjem obdobju.«
»Stališča tukajšnjega okolja seveda poznate, saj ste se osebno udeležili predstavitev te gradnje in se zanjo tudi odločno postavili. Kaj pravite na stališča velenjskega in šoštanjske-ga sveta, ki to gradnjo in posredno s tem ekološko sanacijo in prestrukturiranje teh dejavnosti ne le podpirajo, ampak tudi zahtevajo?
»Večkrat sem povedal, da me najbolj čudi, da imajo o tem projektu toliko povedati oko-ljevarstveniki in »dušebrišniki« iz vse Slovenije, nihče pa ne vpraša prebivalcev tega okolja ali pa jih noče slišati, kakšen je njihov pogled na ta projekt. In če prebivalci tega okolja, ki so se v vseh teh letih srečaevali z vsemi posledicami rudarjenja, s posledicami proizvodnje električne energije, podpirajo projekt, ne vem, kako je lahko proti njemu nekdo, ki ne živi v tem okolju in tudi ne živi s posledicami te dejavnosti.«
Pa se ustaviva še pri velenjskem Premogovniku, kjer se prav tako pripravljajo na veliko naložbo, izgradnjo izvoznega jaška NOP II. Kako tečejo te aktivnosti glede na vse tisto, kar sva pravkar govorila.
»Investicija v NOP II je tesno povezana z investicijo v blok 6. Gre za to, da se vsi skupaj zavedamo, daje TEŠ treba zagotavljati ekonomiko proizvodnje električne energije. To bomo lahko zagotovili le ob relativno ugod ni ceni pre mo ga. Da bo ta cena ugodna, je treba tudi posodobiti tehnologijo in transport premoga iz jame. Temu je namenjen nov izvozni jašek, ki bo na lokaciji deponije. Njegova prednost ni samo ta, da bo proizvodnja cenejša, ampak se bo ob tem sprostil tudi del lokacije v Pesju in proti jezeru, kar mislim, da je prednost ne le za Premogovnik, ampak tudi za kvaliteto življenja v tej dolini.«
Sedaj so se pojavile še zahteve malih delničarjev Premogovnika, ki zahtevajo sklic izredne skupščine in preveritev poslovanja. Ocenjujejo, da prodaja Premogovnik termoelektrarni Šoštanj premog pod tržno ceno. Kaj pravite na to?
»Seveda takšnih zahtev ne smemo podcenjevati. Vsak delničar ima pravico, da se zanima za poslovanje podjetja, v katerem ima lastninsko upravičenje. Je pa nenavadno, da govorijo o transfernih cenah. Treba je vedeti, da je v skladu z računovodskimi standardi vsako leto potrebno ugotavljati in preveriti, ali gre za transferne cene ali ne, in tistim, ki pravijo, da TEŠ prepoceni kupuje premog iz velenjskega premogovnika, svetujem da pridobijo kupca, ki bo pripravljen plačati več. Mislim, da ga ni, zato tudi pravim, da je ta cena prava, če pa kdo misli drugače, bo moral to dokazati.«	■
POGOVOR
»
«
Tudi mi močno navijamo za nase športnike
Slovenska vojska ima mnogo »sodelavcev« na terenu, med njimi so tudi jamarj i - Tudi narodnoosvobodilno gibanje j e treba kritično ovrednotiti - Veliko zanimanja za službo v vojski - Patrij e odpiraj o možnosti, da postaj e Slovenij a del vojaške industrij e
Mira Zakošek
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, doktorica znanosti s področja obrambo-slovja in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je kot študentka obramboslovja odslužila tudi vojaški rok, v Teritorialni obrambi pa napredovala do čina poročnice.
V soboto je bila na obisku v Šaleški dolini in je bila tudi gostja naše medijske hiše. Med drugim ste bili gostja slavnostne seje predsedstva Jamarske zveze Slovenije, ki je potekala v Velenju. Tudi to področje sodi v krog delovanja slovenske vojske? »Ne moremo reči, daje delovanje jamarske zveze Slovenije neposredno povezano s Slovensko vojsko, ima pa nekaj skupnega, in sicer v jamarski zvezi obstaja tudi jamarska reševalna služba, kije sestavni del našega sistema zaščite in reševanja. In vsi, ki delujejo v tem sistemu, sodelujejo tudi s Slovensko vojsko pri vseh naravnih nesrečah v Sloveniji, ko je treba nuditi pomoč našemu prebivalstvu.«
»Udeležili ste se tudi proslave ob 66. obletnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko vZavodnjah, kjer je priŽlebniko-vi domačiji padel pesnik Karel Destov-nik Kajuh. Menda ste že od malega veliko recitirali na proslavah partizanske pesmi, predvsem Kajuha, Bora, Krakar-ja pa Minattija, Pavčka, Kosovela in Zajca. Vaš odnos do narodnoosvobodilnega boja?
»Vedno pozitiven, vendar z občutkom za dokaj natančno in kritično ovrednotenje vsega, kar se je v tem partizanskem boju in narodnoosvobodilnem gibanju dogajalo. Po eni strani je iz pesmi vseh teh pesnikov mogoče razumeti ali celo bolje dojeti čustvovanje naroda. Po drugi strani pa je moč videti, kako pomembna je bila kultura, kulturništvo v vseh oblikah v pesmi, glasbi, partizanskem gledališču ... To je bilo pomembno za motivacijo prebivalstva. In ta kultura, duh kulturniš-
tva je v Sloveniji še vedno prisoten in upam, da je to tista osnova, okoli katere se nikoli ne bomo sprli.«
Kako pa vidite povojne poboje? »Mi smo generacija, ki je bila rojena daleč po vojni in za nas je vsaka smrt, ki je bila storjena brez razloga in za katero ne obstajajo pravni dokazi ali za katero ni bil opravljen nek korekten proces pravnega dokazovanja, nepravična in škodljiva za zgodovino našega naroda. Zame so povojni poboji del maščevalnega pohoda strasti, ki so bile sicer pogojene s samo vojno, a vendarle dokaz, da se tako z ljudmi ne sme ravnati. Jaz mislim, da moramo danes vzpostaviti odnos razumnosti do vseh mrtvih in da moramo dojeti, da so vsi ti mrtvi med vojno in po vojni vendarle sestavni del naše zgodovine, naše preteklosti, našega naroda in da moramo imeti svečko za vse te ljudi.« Javno mnenje je vedno manj naklonjeno naši misiji v Afganistanu? Vse več ljudi misli, da to ni pravična vojna in da predvsem trežemo ameriškim interesom. Še res obstajajo trdni argumenti, da smo tam?
»Obstaja veliko razlogov, zakaj je mednarodna skupnost sodelovala v operaciji v Afganistanu, in ti razlogi so se dopolnjevali, se tudi spreminjali. Zagotovo danes lahko rečemo, da smo vsi skupaj, že zato, ker smo bili vključeni v celoten proces, tudi soodgovorni za varnost v Afganistanu in v širši regiji. Dolžni smo stati ob strani civilnemu prebivalstvu in skrbeti za njegovo varnost tako dolgo, dokler ne bodo afganistanske sile same sposobne delovati tako znotraj države kot navzven, se pravi skrbeti za varnost države v celotni regiji.« Mimo Patrij, v katere je nekako posredno še nekoliko bolj vpletena tudi Šaleška dolina, saj jih tukaj izdelujemo, se ne da. Je v tej nejasni zgodbi sedaj kaj novega?
»Ni še veliko novega, čeprav bi si na minis trstvu žele li, da bi ven darle pri šlo
do kakšnega koraka naprej ali da bi lahko sprejeli kakšno razumno odločitev. Zaustaviti skušamo vse strasti in vse negativne poglede na ta projekt in iz njega izluščiti, kar je v njem pozitivnega, ne nazadnje to, da je kar nekaj slovenskih podjetij v sistemu protidobav dobilo možnost izvo za svojih pro duk tov, da je bila tu, v tej dolini, zgrajena posebna tovarna, v kateri se sestavljajo oklepniki in v kateri bo mogoče v prihodnosti izvajati vzdrže-
bila. Poskus postaviti tovarno osemko-lesnikov v Indopu v Šoštanju je pravzaprav pomenil poskus znova obuditi Slovenijo k razmišljanju, da ima lahko tudi en del lastne obrambne industrije. Na žalost se pri celotnem projektu vendarle vidi, da v ozadju še vedno ni mogoče preživeti spopada nekih velikih interesov in da smo mi samo drobižek na mizi tistih, ki na veliko upravljajo tudi z našimi obrambnimi potrebami.«
Ministrica je obiskala tudi Mestno občino Velenje, kjer je pohvalila skrbno zasnovan sistem zaščite in reševanja prve pomoči. Vpisala se je tudi v spominsko knjigo, ob njej župan Srečko Meh in direktorica
občinske uprave Andreja Katič
vanje teh oklepnikov ... To pomeni, da posel dejansko v ta prostor prinaša dolgoročno gledano neko dejavnost, ki daje tudi možnost razvoja domače pameti, ki bo morda kdaj v prihodnosti sposobna razviti tudi kakšen vidik obrambne industrije v Sloveniji, take, kije bila pred desetletji dobra, sposobna, močna, pa seje na žalost v krogu velikih producentov in prodajalcev obrambnih izdelkov povsem izgu-
In koliko Patrij bomo imeli ob koncu letošnjega leta?
"V tem trenutku težko rečem, kajti s pogodbo smo sedaj v situaciji, ko je potrebno ponovno definirati, katere vrste vozil bomo lahko nabavili v letošnjem letu in prihodnjih letih, in tu se v bistvu bijeta dva koncepta. Upam, da bomo v pogajanjih, ki bodo sledila v prihodnjih tednih, vendarle prišli do nečesa, kar bo
sprejemljivo za naš proračun, kar bo sprejemljivo za prihodnost in tudi za slovensko poli ti ko, ki pa od tega projek ta beži stran in se ga boji.« Kako pa je z naborom novih vojakov? Je zanimanje mladih za služenje v Slovenski vojski še zadovoljivo? »Zanimanje mladih za služenje v slovenski vojski j e zelo veliko. Vendar pa Slovenska vojska ni več tako dober zaposlo-valec, kot je bila v preteklosti, namreč tu se sedaj vidi odnos naše države do tega simbola državnosti. Leta 2004 je bilo v parlamentu sklenjeno, da bo imela Slovenska vojska 14.000 pripadnikov, in vsa leta doslej je njena struktura naraščala proti tej številki. Z lanskoletnim sklepom vlade pa lahko imamo samo 7.600 pripadnikov stalne sestave. V prihodnosti bo to pomenilo, da bomo lahko samo nadomeščali tiste, ki bodo odšli iz slovenske vojske. Kar nekako pozabljeno je, da v slovenski vojski še vedno obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka. Tu se mladi izučijo osnovnih oblik varovanja in rokovanja z orožjem in lahko s tem znanjem kasneje tudi vstopijo v vojaške vrste.« Priznajmo ali ne, v ospredju zanimanja v tem času so olimpijske igre v Vancou-vru, verjetno tudi vašega? »Ja. Prav gotovo, in sicer zato, ker na ministrstvu za obrambo trdno stiskamo pesti za naše vrhunske športnike, še posebej za tiste, ki so zaposleni v Slovenski vojski. Kar 11 jih je (10 tekmovalcev in trener). Seveda smo te dni še posebej držali pesti za našo Petro Majdič, ki je tudi pripadnica Slovenske vojske. Po ministrstvu za obrambo smo tiho in spoštljivo govorili o tem. Na eni strani je šlo za neizmerno občudovanje njenega poguma, srčnosti in vztrajnosti, po drugi strani pa za veliko skrb, kako je Petra to zmogla, kaj bo z njo, in seveda z željo, da bi čim prej ozdravela in ostala naša vrhunska športnica. Seveda stiskamo pesti tudi za vse ostale.«	■
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
MESTNA OBČINA
VELENJE
Sporočilo za javnost
Dostop do Rdeče dvorane
Zaradi gradnje trgovskega centra je oviran dostop do Rdeče dvorane v Velenju.
Za pešce je dostop do Rdeče dvorane možen le iz Šaleške ceste, po cesti, ki se nahaja med otroškim igriščem in Rdečo dvorano. Ker ob tej
cesti ni pločnika, pešci hodijo po cestišču. Zato voznike motornih vozil opozarjamo, da lahko promet in parkirana vozila ob cesti ogrožajo pešce, in je torej oviran tudi dostop do stanovanjskih objektov na tem območju.
Občanke, občane in obiskovalce prosimo, da za parkiranje vozil uporabljajo urejene parkirne površine ali garažno hišo. Tako bomo pripomogli k večjivarnosti udeležencev v cestnem prometu.
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 26. februarja 2010, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 26. februarja do 29. marca 2010.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija
bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

w
s
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 17. februarja
Bron Petre Majdič je vsekakor zgodba za filmske studie, saj je do njega prišla po hudi poškodbi. Predsednik Danilo Türk je Majdičevo odlikoval za to hrabro dejanje z zlatim redom za zasluge. Naša izjem-
Bron Petre Majdič je vsekakor zgodba za filmske studie
na športnica, za katero je letošnja zelo uspešna sezona žal končana, je s svojim nezlomljivim duhom tako postala naša narodna junakinja.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v imenu SDS ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal ponovno pozval k prekinitvi najemne pogodbe z Ram Inve-stom, sicer ne izključuje možnosti interpelacije. Kresalova pa je znova ponovila, da je bil postopek zakonit ter da pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad ni bilo "absolutno nič narobe", da so bili cena in pogoji najema za ministrstvo ugodni, zato pogodbe ne bo prekinila.
Kriza je gotovo primeren čas za streznitev za preoblikovanje vrednot. Papež Benedikt XVI. je na pepelnično sredo pozval kristjane, naj se v postnem času resnično spreobrnejo in začnejo pripravljati na veliko noč. Postni čas je čas za spo-koritev, odrekanje in kesanje, je opozoril papež. A kaj, ko na dobre napotke radi prehitro pozabimo.
Četrtek, 18. februarja
siji in morebiten tožbeni postopek proti Italiji.
Petek, 19. februarja
Starosta slovenske levice Niko Kavčič je sprožil pravi mali vihar na levici, ker je dejal, da je ta nujno potrebna osvežitve, in namignil, da se išče nov predsednik vlade. Strankarski voditelji so se distancirali od te izjave.
Neumorni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v pismu notranji ministrici Katarini Kresal predlagal, da "odstopi in tako omogoči policiji neodvisno preiskavo primera Baričevič", saj naj bi bila po njegovem mnenju vsaj posredno preko svojega partnerja Mira Senice povezana s primerom. Jože Tanko je te dni zelo aktiven z napadi na predsednika Danila Türka, Milana Pogačnika, Milana M. Cvi-kla, Katarino Kresal in njenega sopotnika Mira Senico. Temu je sicer prekipelo in mu je zagrozil s tožbo, saj je ocenil, da njegove neresnične trditve škodujejo njegovemu ugledu in ugledu odvetniške pisarne Senica.
V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu slavnega skladatelja samospevov
Hrvaška je tudi uradno dobila novega predsednika. Ivo Josipovic je na zagrebškem Trgu sv. Marka slovesno prisegel kot tretji predsednik samo stojne Hrvaške in tako uradno začel petletni mandat. Inav-
Ivo Josipovic je postal tretji predsednik samostojne Hrvaške
guracije so se udeležili tudi številni gostje iz tujine, med njimi predsednik republike Danilo Türk, ki se je po slovesnosti z Josipovicem tudi prvič sešel.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma pa je v Beli hiši sprejel tibetanskega duhovnega voditelja dalajla-mo, s katerim sta govorila o človeških vrednotah, verski harmoniji in Tibetu. Zaradi jeze Kitajske po srečanju ni bilo skupne izjave pred novinarji. Kitajska je srečanje odločno obsodila in menila, daje "resno ogrozilo" dvostranske odnose.
V obubožanem Nigru je skupina vojakov vdrla v predsedniško palačo v Niameyu in izvedla državni udar. Odstavili so predsednika, v kratkem pa naj bi razpisali nove volitve.
Pri nas pa seje vlada odločila, da odločneje poseže v načrtovano gradnjo plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva. Vlada je naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komi-
V Slovenj Gradcu se pripravljajo na obeležitev 150 letnice rojstva Huga Wolfa
Huga Wolfa, se pripravljajo, da kar najlepše zaznamujejo njegovo 150-letnico rojstva. To bodo storili s številnimi dogodki, ki ne bodo zgolj glasbeno obarvani.
Hrvaška je na pristopni konferenci v Bruslju odprla novi poglavji v pogajanjih z EU - ribištvo in okolje, potem ko je za to dobila tudi soglasje Slovenije.
Severna Koreja pa še vedno rož-lja z orožjem. Tokrat je zatrdila, da se ne bo nikoli odpovedala svojemu jedrskemu orožju, tudi v zameno za gospodarsko pomoč ne.
Zdru že ni naro di so v četr tek pozvali k zagotovitvi 1,44 milijarde dolarjev pomoči za Haiti, ki ga je januarja prizadel uničujoč potres.
Sobota, 20. feb.
Tina Maze nas je tokrat zelo razveselila, saj je na olimpijskih igrah v Vancouvru v superveleslalomu osvojila srebrno kolajno. To je jubilejna deseta kolajna za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah in 49.,
Tina Maze nas je tokrat zelo razvedrila
vključno s poletnimi.
Po prvih ocenah bi pomoč držav z evrom Grčiji lahko znašala med 20 in 25 milijardami evrov. Pri tem naj bi sodelovale vse grške partnerice v območju evra, tudi Slovenija.
Boljši medsosedski odnosi so očitno sedaj stalnica tudi med Hrvaško in Slovenijo. Hrvaški pred sed-nik Ivo Josipovic je v pogovoru za Jutarnji list tako izjavil: »Moj glas proti arbitražnemu sporazumu ni bil motiviran s sovraštvom do Slovenije, temveč z zaščito hrvaških
interesov. Toda dimnik, ki bi bil pod nadzorom Slovenije, očitno ni nesprejemljiv za hrvaške nacionalne interese, če je sabor sprejel takšen sporazum«.
Slabo vreme se je tokrat zneslo na portugalskem otoku Madeira v Atlantskem oceanu. Zaradi izjemnih nalivov in naraslih voda so našteli že 40 smrtnih žrtev, več kot 70 ljudi je ranjenih, materialna škoda je ogro mna.
Nedelja, 21. feb.
Podpora naši vladi seje februarja zmanjšala. To kažejo rezultati jav-nomnenjske ankete, ki jo je za časnik Dnevnik in POP TV izvedla agencija Ninamedia. Kot uspešno jo ocenjuje 32,5 odstotka vprašanih, skoraj dvakrat toliko (60,9 odstotka) jih meni nasprotno. Med strankami vodi SDS, sledi SD, obe stranki pa imata v primer avi z j anu-arjem nižjo podporo.
V	SLS so ob mednarodnem dnevu maternih jezikov predsednika vlade Boruta Pahorja in slovensko politiko pozvali, naj slovenščino v svojih javnih govorih postavijo na prvo mesto. Ta j e tudi tu pogosto res dokaj mačehovsko obravnavana.
V	Sloveniji je konec leta 2008 poklic direktorice oz. menedžerke opravljalo 30,6 odstotka žensk. Ta poklic jim je še vedno povsod težko dosto pen. Kljub temu, da žen ske danes predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva, niso med podjetniki oziroma menedžer-ji v nobeni državi zastopane skoraj 50-odstotno.
Haitijski predsednik Rene Preval je ocenil, da bi se število smrtnih žrtev katastrofalnega januarskega potresa utegnilo povzpeti in celo preseči 300.000. Potres, ki je haitijska tla stresel 12. januarja, je najhuje prizadel haitijsko prestolnico Port-au-Prince, po dosedanjih uradnih podatkih pa je življenje izgubilo 217.000 lju di.
V	marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljublj ani se je zaključil finale prestižnega slovenskega glasbenega tekmovanja Ema 2010. Občinstvo je s 15.907 glasovi odločilo, naj v Oslo odpotujejo Ansambel Roka Žlindre & Kalamari.
nosti po marcu 2006, ko je znašala 18,1 odstotka.
Nemška škofovska konferenca se je opravičila več kot 120 žrtvam spolnih zlorab v katoliških šolah in jih prosila za odpuščanje. Nemčijo je namreč v preteklih tednih pretreslo razkritje več škandalov, povezanih s spolnimi zlorabami otrok v jezuitskih šolah in v šolah nekaterih drugih katoliških redov.
Iran ne popušča pred svetovnim pritiskom. Sedaj je sporočil, da razmišlja o gradnji dveh novih obratov za bogatenje urana
Precej težav so imeli potniki Lufthanse. Piloti te nemške letalske družbe so opolnoči začeli stavko, ki naj bi trajala do četrtka, a so jo nato še isti dan zvečer predčasno preklicali. Stavka bi lahko po ocenah dnevno stala približno 25 milijonov evrov.
Natova ameriška brezpilotna letala so na jugu Afganistana izvedla letalski napad na tri vozila, pri tem pa je bilo po navedbah afganistanskih oblasti ubitih 33 civilistov, tudi ženske in otroci.
žabjcr
perspektiva
Katarina Kresal je znova doživela interpelacijo
Ansambel Roka Žlindre in Kalamari potujejo na Norveško
V italijanskem San Remu pa se je zaključil jubilejni 60. glasbeni festival. Letošnji zmagovalec najbolj znanega italijanskega glasbenega izbora je postal mladi pevec Valerio Scanu.
Britanski premier Gordon Brown naj bi izvajal verbalno in fizično nasilje nad zaposlenimi v svojem kabinetu, piše v knjigi, kije te dni izšla v Angliji. Premier je že napovedal tožbo.
Ponedeljek, 22. feb.
Gospodarska klima v Sloveniji se je februarja po ugotovitvah državnega statističnega urada nekoliko poslabšala. Tudi pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma slab ša.
Še težje je na Hrvaškem. Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je januarja znašala 17,7 odstotka, kar je najvišja raven brezposel-
Ameriška letala v
Afganistanu morijo civiliste
Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je za dva tedna ustavil proizvodnjo v svojih tovarnah v Italiji. Zaradi tega ukrepa, za katerega so se v Fiatu odločili zaradi velikega upada naročil v januarju, je na prisilnem dopustu okoli 30.000 delavcev.
Torek, 23. februarja
Poslanske sku pi ne SDS, SLS in SNS so proti Kre a slovi vložile še drugo interpelacijo. Tokrat se bo morala notranja ministrica pred poslanci zagovar ja ti zaradi najemne pogodbe z Ram Inve-stom. Notranja ministrica je prepričana, dajo želi opozicija z interpelacijo predvsem osebno diskreditirati.
Veliko dogodkov kaže na to, da bodo naslednji tedni in meseci vsekakor politično vroči ali pa nekje pri vrelišču, je ob rob zadnjim političnim dogajanjem dejal vodja poslanske skupine SD Bojan Kon-tič.
Tudi naša največja banka v preteklem letu ni poslovala dobro. Čista izguba NLB je lani znašala 23,6 milijona evrov, izguba celotne skupine pa je 85,9 milijona evrov.
Čeprav seje že pred leti ugotavljalo, da bi na naš trg lahko prišel še eden od velikih evropskih trgovcev, se to ni zgodilo. Sedaj pa bo očitno drugače. e uba ša največja banka v preteklem letu ni poslovala dobro
Prvi evropski trgovec francoski Car-refour je z grškim Marinopoulosom ustanovil skupno družbo, prek katere bo med drugim skušal osvojiti tudi slovenski trg. Novi hipermarketi, bodo nosili ime Carrefour.
Češka policija je uvedla preiskavo o domnevni korupciji pri lanski nabavi 107 oklepnikov avstrijskega podjetja Steyr za češko vojsko.
Maskenbal

Kaja Avberšek
Predvčerajšnjim mi je zadišalo po pomladi. Kot pred zimo zadiši po snegu. Vonj po snegu je hladno kristalen, pripluje po zraku iz smeri Laponske. Vonj pomladi pa prinese južni veter (tisti, kije sposoben nekje globoko znotraj vzbuditi nenavaden občutek melanholije, pomešane z nostalgijo). Je mešanica vonja odmrznjenega listja, ki pričenja gniti v velikih lužah in pod prstjo skritih telohovih, zvončkovih in trobentičinih koreninic, ki bodo vsak čas z vso silo pognale olistena in ocvetliče-na stebelca. In res je bil Pust Hrust tisti, kije pregnal staro in obnemoglo čarovnico Zimo. Niti en pust še ni šel mimo mene, brez da bi se napravila v nekaj drugega. Potrebno je pregnati ledene demone, brez maske vendar ne gre! Ste že kdaj zaplesale s pravim Kurentom, drage bralke, in mu podarile robec z izvezenimi inicijal-kami, da bi se mu odkupile? Kurent je razuzdano, s telesnostjo in plodnostjo povezano božanstvo. Neporočenim dekletom so nekdaj menda podarjali slamnate kurente, da bi jim ti prebudili spolno slo. Zgodilo se mi je enkrat, na Ptuju seveda, da me je mogočna zverina iz tistega barvitega poganskega sprevoda pograbila in želela zaplesati. Takrat sem bila še v nežnejših in (pretirano) občutljivih letih. Tako sem se prestrašila njegove neverjetne živalske (demonske!) energije, da sem se cela zakrčila in se na vso moč upirala: "Ne, ne, nočem, ne!"; to sploh ni bil človek! Bolj kot sem se upirala, bolj me je vlekel k sebi in počutila sem se strašno nemočno, hkrati pa me je bilo sram, ker mi je racionalni um govoril: "Joj, ne bodi tako zadrta, igraj se, prepusti se vendar!"Dandanašnji se seveda bi, celo z veseljem. Kar pogrešam, vobče,je strast, nekakšna poganska zemeljskost, nekaj, kar je v vseh od nas, ampak vedno bolj skrito in postisnjeno v nezavedno. Nekaj, česar nas je strah, ker nad tem čudnim nečim nimamo nadzora. (Je pa v nas in je še kako resnično!) Pust je priložnost, da to nekaj, to potencialno nevarno in pošastno v nas sprostimo. Mislim, da je bilo nekako tako mišljeno od začetka. Ampak svet je sprevržen in sprevržen je tudi pust. Na Ptuju v velikanskih, vnaprej razprodanih šotorih tulijo Čuki in cvili Saša Lendero. Klovni in Pike Nogavičke bruhajo drug čez drugega, brodeč po mešanici piva in blata. Kosi mastih krofov letijo po zraku. (Morda je apokalipsa vendarle najboljša rešitev?) Sicer pa imam občutek, da je maškar vsako leto manj. Kako sploh pomisliš, da greš na pustni torek ven in si ne nadeneš maske? Kaj pa, če imajo ljudje že dovolj mask v vsakodnevnem življenju in se jim ne zdi smiselno nadevati še ene? Ali pa jih je sram ali pa se jim zdi otročje. Ali pa ne želijo biti grdi, ali ne želijo biti nerazpoznavni, ali jih je strah direknosti in neposrednosti. Zanivimo, kako se mlade punce namaskirajo, v večini primerov. Čim lepše bi rade bile (ampak tako vsak dan, zakaj tudi za pusta?), čim bolj privlačne, z nezamenljivimi znaki lahkoživosti. In si oblečejo najbolj mini in opolzka krila in lakirane salonarje z najvišjo peto in so stevardese, medicinske sestre, hudičke in podobno. Zakaj ne bi enkrat za spremembo človek poskusil biti grd in nevšečen, zakaj ne bi eksperimentiral z večplastnostjo svoje osebe, konec koncev smo vsi Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Ni lepega brez grdega, kot ni dobrega brez zlega, vsemirje deluje na principu dvojnosti. Grdo in zlo je nevarno tlačiti, slej ko prej bo izbruhnilo z veliko bolj uničevalnim učinkom. Vse mora izgledati lepo, zato pa imamo take težave z grdim; ne sprejmemo in ne priznamo ga v fazi, ko je to grdo še mogoče obvlada ti.
Zato pa: bodimo grdi, tako, neškodljivo, neposredno in brez sramu, vsaj enkrat na leto! (Omenila bi le še rumene in slastne krofe z najlepšim "krencem" na svetu, kijih je speče stara mama in jih je nujno pojesti tople, tako da te zaradi njihove slastnosti peče želodec ... mmm, res ni slasti brez bolečine...) *Ples v maskah, nemško
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
AKTUALNO
Bloku ena šteti dnevi
Šoštanj in okolico najbolj onesnažuj ej o najstarejši bloki, ki so tehnološko in ekološko zastareli, drugega so iz omrežj e že izključili, prvega bodo konec marca, tretj i pa bo obratoval do začetka obratovanja šestega bloka
Blok ena Termoelektrarne Šoštanj, ki obratuje že vse od leta 1956 in je obratoval kar 320
tisoč ur, bodo izključili iz omrežja konec marca.
Mira Zakošek
Termoelektrarna Šoštanj bo konec prihodnjega meseca izključila iz obratovanja svoj najstarejši blok ena, ki obratuje vse od leta 1956. Ima 30 megavatov inštalirane moči, je zastarel in tudi ekonomsko in tehnološko ni več sprejemljiv. Sicer pa je obratoval kar
320.000 ur.
Na prostoru, kjer so trenutno hladilni stolpi prvih treh blokov, bo stal šesti blok. Drugi blok so iz omrežja izključili že oktobra leta 2008, bloka tri in štiri bosta obratovala do pričetka obratovanja šestega bloka, blok pet pa je predviden za hladno rezervo. Seveda so sedanji bloki Termoelektrarne
Šoštanj bolj ali manj (odvisno od starosti) zastareli in bi jih bilo, če šestega bloka ne bi gradili, potrebno obnoviti, kar bi veljalo okoli 400 milijonov evrov, torej dobro tretjino investicijske vrednosti šestega bloka. Kljub tolikšnim vlaganjem pa še vedno ne bi mogli zagotoviti tolikšnega čiščenja dimnih vpliv, kot ga bo imel šesti blok,
in bi morali zato dodatno kupovati tako imenovane ekološke kupone. Trenutno ob sedanji letni proizvodnji v blokih ena, tri, štiri in pet spustijo v ozračje štiri milijone in pol ton ogljikovega dioksida, blok šest pa jih bo le 3,067 milijona ton. Zmanjšal se bo tudi hrup iz sedanjih približno 48 deci-belov na predvidenih 42 decibe-lov.
Poleg tega pa bi bila tudi proizvodnja ekonomsko nesprejemljiva, letno bi proizvedli kar okoli 120 milijonov evrov izgube. Če na hit ro izra ču na mo, to ome ni, da bo investicija v blok šest poplača na že v šes tih letih.
Po poslovnih projekcijah bo namreč Termoelektrarna Šoštanj s prodajo energije iz bloka šest ustvarjala dovolj visoke prihodke v višini približno 245 milijonov evrov letno, kar pomeni, da bo poleg skrbi za socialno varnost svojih zapos le nih in zapos le nih v Premogovniku Velenje omogočala tudi razvoj drugih okoljsko sprejemljivih projektov in tehnologij, predvsem pa, da bo sposobna še naprej vlagati v ekološko sanacijo Šaleške doline.
S sedanjo inštalirano močjo 809 megavatov proizvede Termoelektrarna Šoštanj povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa priskrbi preko polovico slovenske porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije v šoštanjski termoelektrarni pa se giblje med 3500 in 3800 gigavat-nih ur. Brez investicije v blok 6 bi morala Slovenija po letu 2015 uvoziti kar polovico potrebne elektrike.
Grupa Eura gre v stečaj
Direktorica Marj etka Gaberšek Golež j e predlog za uvedbo stečajnega postopka vložila ta teden - V Velenju bo brez dela ostalo 21 delavcev, v Gradu na Goričkem pa 28
Velenje, 19. februarja-Velenjski tekstilno podjetje Groupa Eura, ki ga vodi Marjetka Gaberšek Golež,
gre v stečaj. To nam je v petek potrdila direktorica podjetja, ki je dobro leto dni tudi edina lastnica podjetja, ki v Velenju zaposluje 21 delavcev, 28 pa v Gradu na Goričkem, skupaj torej 49 delavk in delavcev.
Prvotni lastnik, podjetnik Albin Aljančič iz Ljubljane, je že pred dobrim letom dni želel vložiti predlog za uvedbo stečajnega postopka, vendar se je direktorica takrat odločila, da to prepreči tako, da podjetje, v katerega je takrat še zelo verjela, odkupi. Do večjih finančnih težav je v podjetju Grupa Eura, ki zaposluje predvsem bivše delavke M cluba, prišlo lani poleti, ko je sodelovanje čez noč odpovedal italijanski partner, podjetje Disni. »Če bi ta partner vsaj malo nakazal, da se bo umaknil, bi se morda lahko na to še pripravili in pravočasno poiskali nove posle, saj smo zanj delali s polovico kapacitet podjetja. Iskala sem nove partnerje, a jih je bilo zaradi potrebe po dokapitalizaciji podjetja težko naj-
ti. Že jeseni sem iskala pomoč na ministrstvih, računala sem, da nam bo država finančno pomagala z nepovratnimi sredstvi za ohranitev delovnih mest. Pa žal tudi država ni pokazala nobene pripravljenosti za pomoč, čeprav je podjetje dobro usposobljeno za šivanje ženskih, moških in športnih oblačil, kar meje zelo razočaralo,« nam je povedala Marjetka Gaberšek Golež.
Dolg podjetja Grupa Eura je iz meseca v mesec naraščal; sedaj so delavcem dolžni regres za lani, majhen del plače za november ter celotne plače za december, januar in februar. Za nujno poplačilo dolgov bi potrebovali okoli 100 tisoč evrov. Ker niso imeli naročil, so proizvodnjo že pred časom ustavili. Za najem kreditov bi potrebovali garancije, a podjetje večje lastnine nima. Tako v Velenju kot v Gradu nimajo svojih nepremičnin; v Velenju jim prostore oddaja SAŠA inkubator, v Gradu je lastnik prostorov podjetje Arcont, najemnino pa jim plačuje občina Grad.
■ bš
Šaleški kmetje tudi solastniki Ljubljanskih mlekarn?
Kmetijska zadruga Šaleška dolina kljub posledicam krize sklenila minulo leto z dobičkom - Nekatere predvidene proj ekte pomaknili na kasnejši čas - Prestrukturirali delovno enoto Ravne
Tatjana Podgoršek
»Minulo leto je bilo tudi za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina zelo naporno. Nekatere ukrepe za bla-žitev posledic krize smo sprejeli že leta 2008, lani smo jih dopolnili in uspehi so tu. Leto 2009 smo sklenili z dobičkom, med uspehe pa uvrščamo še uresničitev proizvodnih in prodajnih rezultatov. Presegli smo jih na vseh področjih razen pri odkupu mleka. Tega smo odkupili 10 milijonov 500 tisoč litrov, kar je 200 tisoč litrov manj od načrtovanih količin. Vzrok za to je kar 35-odstoten padec cene mleka. Kmetje so krmili umno, zato je bila proizvodnja nižja za 2 odstotka. Vendar smo tudi s tem zadovoljni, nis mo pa zadovoljni z odkupno ceno,« je označil minulo leto Ivo Drev, direktor omenjene kmetijske zadruge.
Kot je še poudaeril, se niso dobro uztekle zadeve v zvezi z denacionalizacijo delovne enote Ravne, kjer imajo lastno proizvodnjo. Zemljišče so namreč morali vrniti Vošnjakom, rešili pa so objekte. Zaradi novega položaja so za delovno enoto predvideli nove programe, predvsem servisnostoritvene dejavnosti. Med drugim so posta-
li generalni distributer BCS programa za Slovenijo. Ravno prejšnji teden so podpisali pogodbo. Zaradi zakonodaje so ostali na
Ivo Drev: »Lani smo okrepili fizično rast, prodali smo več materiala, cene repromateriala pa so padle od 10 do 80 odstotkov. Zaradi tega je bila zadruga ob 2,8 milijona evrov prihodkov.«
začetku poti v prizadevanjih glede odpadne folije. Načrtovali so nakup stiskalnice, vendar so za zdaj od tega odstopili, saj bi morali odpadno surovino za oddajo
Surovini ustrezno pripraviti in ji za to še plačati. »Zadruga bi imela torej samo dodatne stroške, teh pa si ne moremo privoščiti. Mislim, da bi morali vsi narediti nekaj za čistejše okolje, saj na težave z odpadno folijo opozarjajo naravo-varstveniki, ribiči in še kdo.«
Čeprav na osnovi lanskih poslovnih rezultatov pogumno zrejo v leto 2010, bo tudi to zelo težko. Kot pojasnjuje Drev, so kmetje lani porabili vse zaloge, tudi finančne, napovedi o gibanju cen mleka in mesa, ki sta na kmetijah v Šaleški dolini prednostni dejavnosti, pa niso spodbudne. Zaradi tega bo prodaja repromateriala in ostalega blaga nižja, nižji bo količinski odkup, vse skupaj pa se bo odrazilo na poslovnih rezultatih zadruge.
600 tisoč evrov za nakup deleža
So se morebiti zaradi takšnih predvidevanj odrekli kateremu od že napovedanih projektov, ki naj bi se j ih lotili letos? »Jih pripravljamo, vendar smo letos dali prednost novemu projektu - odkupu deleža v Ljubljanskih mlekarnah
v višini 600 tisoč evrov. Tako je sklenil upravni odbor zadruge. Mislim, da je to eden od zelo pomembnih sklepov, saj ne smemo dopustiti, da bi mlekarna prešla v roke tujcem. To bi namreč pomenilo konec kmetijske proizvodnje in konec kmetij ter podeželja v Sloveniji. Vemo, kaj se dogaja v sosednji državi Madžarski, ki je bila premalo pozorna in dopustila nakup tuj cem. Zara di tega bomo nekaj naložb morali prestaviti na kasne-
jši čas (bencinska črpalka v Metle-čah), projekti, ki ostajajo v igri, pa se bodo zamaknili za kakšno leto.« V naložbenem programu so predvideli ureditev trgovine v Velenju, izgradnjo zavetišča za male živali, veterinarske klinike in podeželske trgovine, nekakšno kmečko tržnico na enoti Turn v Škalah. Med storitvami, ki se jih letos lotevajo na novo, je Drev omenil kombajnira-nje in trženje obnovljivih virov energije. Na vprašanje, kako so zado-
voljni z odzivom potrošnikov na izdelke njihove blagovne znamke Slovenski dar (SLODAR), ki so jo začeli tržiti lani, je Drev odgovoril: »Brez te blagovne znamke si ne znamo predstavljati kakovostnega nastopa na trgu. Leti 2009 in 2010 sta leti, v katerih bomo izdelke, kot so jabolčni krhl-ji in jabolčni čips, predvsem promovirali, pravo trženje pa načrtuje mo za leto 2011.«
Socialni demokrati za socialno pravičnost
Člani strokovnega sveta za socialna vprašanja (SSZSV) pri območni organizaciji Socialnih demokratov Velenje so zaznamovali mednarodno priznani svetovni dan socialne pravičnosti. Ob tej priložnosti so na Cankarjevi ulici v Velenju pripravili druženje z občani, kjer se je izmenjalo vrsto zanimivih
informacij, pobud in želja na temo socialne pravičnosti. Člani sveta so posebej za ta dan pripravili »Zgibanko SSZSV« z informacijami o vrstah socialnih pomoči v mestni občini Velenje in seznam ustanov, ki rešujejo tovrstno problematiko. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število občanov, ki so z zan-
imanjem prisluhnili predstavitvi zgibanke. Predsednik SSZSV Peter Dermol je poudaril, da se Socialni demokrati zavedajo nastale socialne problematike,in da bodo storili vse, da socialna pravičnost postane temeljna vrednota in dejstvo ne samo prebivalcev Šaleške doline, ampak celotne slovenske javnosti. ■

Nadaljujte tako kot doslej
Prizadevanja članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki za kakovostni pridelek tudi lani poplačana - Izobraževanje članov ostaj a prednostna naloga tudi v prihodnje - Društvo bo še najprej vodil Peter Krajnc
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. februarja
- V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so se na rednem občnem zboru zbrali člani tamkajšnjega društva vinogradnikov.
Ob pregledu opravljenega dela v preteklem letu je dosedanji predsednik društva Peter Krajnc menil, da so neugodne vremenske razmere lani zahtevale od vinogradnikov izjemno pozornost pri opravilih v vinogradu. Tako glede zaščite vinske trte pred boleznimi, pravilno načrtovanje trgatve in enoloških postopkov pri kletarjenju. »Tem
ništvo, praktični prikaz rezi vinske trte, poškodovane od toče, in zelenih del v vinogradu v času vegetacije, strokovno predavanje o pripravi na trgatev ter kletarjenje mošta in vina letnik 2009. Rezultati so tu. To potrjuje dosežena povprečna ocena 18,10 letnika 2008, ki nas uvršča v zgornjo polovico društev vinorodne dežele Podravje.« Kot je še dejal Krajnc, so glede na možnosti poskrbeli še za družabnost, se vključili v prireditve ob prazniku Občine Šmartno ob Paki, posamezni člani društva so sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, uredili pa so tudi svojo brunarico v Martinovi vasi.
Dobro obiskan občni zbor je dokaz, da kljub nekaterim manjšim
nesoglasjem društvo dela dobro.
aktivnostim smo lani namenili največ pozornosti. Tako je društvo poleg delovne pokušine vin, pri kateri so udeleženci odkrivali, prepoznavali in odpravljali napake ter bolezni vin, organiziralo še strokovno predavanje o vplivih vremenskih sprememb na vinograd-
Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek je pohvalil šmarške vinogradnike: "Dobro obiskan občni zbor potrjuje dobro delo. Vi ste ponosni na svoje vino, lokalna skupnost pa na vas, saj jo promovirate na svojem področju v širšem slovenskem prostoru.
Šmarške vinogradnike bo še naslednji mandat vodil Peter Krajnc.
Nadaljujte tako kot doslej. Morebitna nesoglasja pa rešite v dobro članov in vseh nas,« je še dejal Avberšek.
V nadaljevanju občne ga zbo ra so izvedli volitve novih članov v organe društva. Med drugim so odlo či li, da bo društvo še naprej vodil Peter Krajnc.
Letošnji delovni pro gram druš tva je podoben lanskemu. Na najvidnejšem mes tu je zapi sa no izobraževanje in usposabljanje članov, tudi nekaj družabnih in promocijskih aktivnosti, delovni program pa so dopolnili še s predlogoma iz razprave: predavanje in praktični prikaz žga-njekuhe in aktivnosti za nakup prapora društva.
Iz občine Šmartno ob Paki
Cestni režim v središču Rečice ob Paki
Na sedež lokal ne skup nos ti je skupina občanov naslovila predlog za spremembo prometnega režima na cesti skozi vas Rečica ob Paki, in sicer mimo gostinskega lokala C1.
Med drugim predlagajo uvedbo enos mer ne ga reži ma, česar pa inšpekcijska služba ne priporoča. Bolj ustrezna, meni, je trenutno oblikovan predlog, in sicer da bi na najožjem delu cesto zaprli in bi veljal režim za tako imenovano »slepo ulico«.
Vrtine
Pred časom je nekatere občane zelo zmotilo vrtanje na južnem delu občine v vaški skupnosti Pod-gora. Kaj se tam dogaja, je na nedavni seji občinskega sveta zanimalo tudi nekatere šmarške svetnike.
Župan Alojz Podgoršek nam je povedal, da je tudi občin ska uprava preverjala in poiskala informacije o dogajanju pri pooblaščenem podjetju, kije izvajalo vrtine. Izvedeli so, da gre za raziskavo terena
v zvezi z eno od variant trase hitre ceste tretje razvojne osi. Po informacijah pristojnih služb ministrstva za okolje in prostor trasa še ni določena, zato so izvajalci zajeli širše območje. Rezultati bodo služili načrtovalcem pri nadaljevanju postopkov.
Tokrat z vlakom v Budimpešto
Ena do dejavnosti Turističnega druš tva Šmart no ob Paki so tudi izleti. Letos miniva 20 let od takrat, ko so povabili občane in njihove sose de na prvi izlet z avto bu som. Zadnjih trinajst let pa odkrivajo lepote dežele na sončni strani Alp z vlakom. Obiski, ki so jih v počastitev dneva samostojnosti organizirali po Sloveniji, so prerasli njene meje: »Da bi nas povezali z novo Evropo,« pravijo šmarški turistični zanesenjaki.
Jubilejni, 20 izlet, bodo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in Izletnikovo turistično agencijo Ita pripravili v Budimpešto v dneh od 28. do 30. maja in ne tako kot običajno - ob dnevu samostojnosti.
Na ogledu znamenitosti madžarske prestolnice bodo »združili« vsa
tri prevozna sredstva, s katerimi so že potova li: avto bus, ladjo in vlak.
Ure di tev pre ho da preko železniške proge
Ustrezna inšpekcijska služba je pred koncem lanskega leta izdala odločbo, s katero je naložila lokalni skupnosti primerno ureditev prehoda preko železniške proge v Šmartnem ob Paki.
Prva izdelana študija kaže, da celovita rešitev, kar zahteva inšpekcija, nikakor ne bo poceni, saj je potrebno med drugim prestaviti tudi svetlob ne naprave. Na občinski upravi ugotavljajo, da levji delež za odpravo pomanjkljivosti predstavljajo stroški projektiranja, ki presegajo 20 tisoč evrov. Poleg tega ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj, ki se dotikajo tudi Slovenskih železnic in države - Direkcija RS za ceste. Zato so na občinski upravi prepričani, da bi obe ustanovi morali biti tudi soplačnici stroškov za odpravo pomanjkljivosti. V zvezi s tem že iščejo ustrezne pravne informa cije.
■ tp
Življenje ni sestavljeno le iz velikih žrtev in dolžnosti
Bolniki in zaposleni delovne enote Psihiatrične bolnišnice Vojnik Ravne pri Šoštanju ob pomoči sponzorj ev dokazali, kaj lahko naredimo drug za drugega - Olgica ne bo več sama
Tatjana Podgoršek
Na pustni dan, prejšnji torek, je bilo marsikje zelo veselo. V prostorih delovne enote Psihiatrične bolnišnice Vojnik v Ravnah pri Šoštanju pa je bilo poleg veselja zaznati še veliko več: nekaj globljega, toplega, nekaj, kar je v današnjih časih že prava redkost. Z velikim
kla po novem letu, nosilno vlogo je imel v njej bolnik Janez Jurič. V tednu dni je našel sponzorje, ki so prispevali novo opremo za majhno kuhinjo, omaro, jedilno mizo in stole, priskrbel je posteljo, hladilnik in štedilnik.« Nek večer, ko nisem mogel zaspati, sem se spomnil na ljudi, ki sem jih poznal in za katere sem menil, da bi lahko
Mija in Janez pravita, da so Olgicini (prva z leve) nasmeh, veselje in žarek v očeh poplačali trud vseh, ki so pomagali
pri prenovi njenega stanovanja.
zanosom, zvrhano mero zadovoljstva so zaposleni in bolniki v omenjeni enoti pripravili posebno zabavo ob zaključku dobrodelne akcije - opravljenega dobrega dela. Ob pomoči sponzorjev so namreč sobolnici Olgici Rak temeljito preuredili stanovanje v Velenju in
pomagali. Nikjer nisem naletel na zaprta vrata.« »Na pomoč smo priskočili še ostali,« je povzela besedo Mija in nadaljevala: "Gospod Repenšekje položil laminat, ostali smo prinesli posodo, blago, zašili zavese, posteljnino ... Naši fantje in dekleta so prebelili stanovanje,
»Kako lep sončni zahod, a ne« in pokazala na tapiserijo, kije visela nad ležiščem. Pa znova: »Kako lep prti ček je na mizi, a ne. Še niko li nisem imela tako lepo,« in se z nasmehom na ustih obrnila proti Janezu in Miji.
Nasmeh pa je izginil z obraza, ko smo jo povprašali, ali morebiti živi sama, da so ji pomagali sobol-niki? Obrnila seje proti Miji. Izvede li smo, da je Olgi ca sicer ločena, a ima svojce. Zaradi precejšnje naglušnosti in zaradi tega, ker svojci niso razumeli njene bolezni, je postala nezaupljiva. Zaprla se je vase, se vse bolj izgubljala. »Zaradi svojega zdravstvenega stanja je težko komunicirala, zato se je vse bolj oddaljevala od ljudi. »Sedaj vsi stremimo k temu, da bi znova našla pot do svojih otrok, mame, brata, kar nam je v času zdravljenja že uspelo. Vsi so se odzvali njenemu povabilu na otvoritev prenovljenega stanovanja. Upamo, da bo našla pri njih podporo, ki jo bo ob odhodu iz bolnišnice še kako potrebovala.« Kot je še pojasnila Mija, Olgica sicer ne bo nikoli več sama, saj ji bosta pri reševanju predvsem psihičnih težav pomagala koordinatorka obravnave v skupnosti in lečeči psihiater. A mora se znova naučiti osnov, kako skrbeti zase: od skrbi za oseb no higieno, do pomivanja posode, pranja perila, brisanja prahu ... "Želi se vrniti tudi na delovno mesto v
Na prireditvi ob zaključku dobrodelne akcije, na kateri se je marsikomu utrnila solza
dokazali, kaj se da z veliko dobre volje in pripravljenosti storiti drug za drugega.
Niso želeli biti le nemi opa zoval ci
48-letna psihiatrična bolnica Olgi-ca je prišla v delovno enoto pred tremi meseci. »Kljub svoji bolezni v vse prej kot zanjo prijaznih razmerah nas je napolnila z neko energijo, obogatila z dobro voljo, zato ob pogledu na razsuto stanovanje v Velenju, kjer smo se znašli po naključju sredi lanskega decembra, nismo mogli ostati ravnodušni: postelje pravzaprav sploh ni imela, oprema je razpadala, sten se ni dotaknilo orodje »malarja« že nekaj let, posoda je bila . Odločili smo se, da ne bomo le nemi opazovalci, ampak da bomo 'stvar vzeli v roke' in poskrbeli, da se bo Olgica vrnila v urejeno okolje,« je povedala delovna terapevtka Milena Jurič, za bolnike Mija. Akciji je ste-
ga očistili, uredili. Nihče ni stal ob strani, zavzeto so pomagali. Skupaj smo dokazali, da je možno z veliko volje, malo denarja ter s posamezniki dobrega srca pomagati sočloveku v stiski. Za vse nas je bil to izziv, ki seje obrestoval. Naučili smo se, da življenje ni sestavljeno le iz velikih žrtev in dolžnosti.« Mija nam je še povedala, daje Olgica ves čas sicer vedela, da se nekaj dogaja v njenem stanovanju, kaj in kako lepo je, pa je videla šele minuli torek po zabavi, ki so jo pripravili v delovni enoti.
Kako lep sončen zahod, a ne. Kako lep prtiček, a ne ...
Dan po veselem dogodku smo se z Mijo, Janezom in Olgico dobili v preurejenem stanovanju v Velenju. Po obnašanju, kretnjah, odgovorih smo zaznali, da Olgica še vedno ni povsem dojela, kaj se je zgodilo. Iz sebe je spravila le:
invalidsko podjetje Turna. Ker je pridna in delovna, verjamemo, da ji bo tudi to uspelo. Vsem, ki smo ji pomagali pri prenovi stanovanja, izkazuje hvaležnost s pletenjem jopic. Z veseljem plete od jutra do veče ra."
Minu li vikend je ime la Olgi ca prost izhod in prvič je lahko prespala v novi postelji, sedla na nov stol za novo mizo . Še so med nami ljudje, ki se jih dotakne stiska sočloveka. Zara di njih je svet, v katerem veljajo le materialne dobrine, vsemu navkljub lepši.
UPRAVNE ENOTE
Počistili glavnino nerešenih zadev
Na Upravni enoti Velenje lani zmanjšali število nerešenih zadev za kar 40 odstotkov, to je izjemno veliko tudi za slovenske razmere
Milena Krstič - Planine
Velenje - Na Upravni enoti Velenje so lani izpolnili vse zastavljene cilje. V reševanju so imeli sicer manj vlog kot v letu pred tem, so se pa z obstoječim številom zaposlenih lahko bolj posvetili kakovostnejšemu delu. Za kar 40 odstotkov so zmanjšali število nerešenih zadev, kar je izjemno veliko tudi za slovenske razmere. Med uspešno rešenimi so tudi zadeve izpred leta 2007, pravi načelnik Fidel Krupič. Glavnina teh se nanaša na področje tujcev ter okolja in prostora. Kako ste se lotili »starih« zadev? »Z vsako uslužbenko oziroma uslužbencem posebej smo sklenili dogovor o reševanju teh zadev. Dela so se lotili zelo profesionalno in zavzeto in resnično si zaslužijo vse pohvale.« Še vedno pa marsikdo, ko pomisli na upravno enoto, pomisli na osebne izkaznice. Koliko jih izdate v poprečju na mesec? »Okoli 100. Letos, ko poteče desetletna veljavnost osebnih izkaznic mnogim lastnikom tega osebnega dokumenta, to se bo zgodilo proti koncu leta, oktobra, novembra in decembra, december, pa bo števi-
1.247 osebam na območju UE Velenje bo novembra potekla veljavnost osebne izkaznice, decembra pa 1.815 osebam
lo krepko naraslo, celo za dvajsetkrat. Pričakujemo, da bo mesečno prišlo po novo osebno izkaznico med 1.000 in 2.000 ljudi.«
Zaposlenost? Lani smo vse leto spremljali polemike o tem, da je v javni upravi preveč zaposlenih. Kako je pri vas?
»Lahko bi se strinjal s pavšalno oceno, da je število zaposlenih v javnem sektorju preveliko. Sam prihajam iz gospodarstva, kjer sem bil vajen gledati na stroške tudi skozi optimalno zaposlitev kadrov. To počnem tudi tukaj. V Upravni enoti Velenje sledimo usmeritvam in bomo letos, tako kot smo lani, število zaposlenih skrčili za eno delovno mesto. Se bo pa ta trend moral nekje nehati. Izpolniti moramo vse upravne naloge, ki nam jih nalaga zakonodaja. Ta nam nalaga vedno nove naloge, zato bo treba skladno s tem morda razmisliti celo o obratnem trendu.« V Šaleški dolini se ne moremo izogniti bloku 6. Ta je povezan tudi z vašim delom, ne samo zaradi izdaje gradbenih dovoljenj, tudi zaradi tistega, kar bo še sledilo, saj tukaj dvomov o tem, da novega bloka ne bi bilo, praktično ni. Kako se pripravljate na množico ljudi, ki bodo v določenem obdobju prišli sem na delo? »Zelo dobro sodelujemo z vodstvom TEŠ in njihovimi službami pri načrtova-
nju naših aktivnosti. Tudi sam namreč verjamem, da blok 6 bo. V času gradnje bo na širšem območju Šaleške doline prisotnih kar nekaj delavcev, predvsem taka je realnost tuje delovne sile, in seveda bo dosti zahtevnih postopkov treba speljati tudi v naši upravni enoti. Na te aktivnos-
Fidel Krupič: »Veliko aktivnosti bomo namenili zadovoljstvu tako strank kot zaposlenih.«
ti se že pripravljamo.« »S kakšno novo, dodatno zaposlitvijo? »Če bo to potrebno, da. Ocenjujemo pa, da bomo z optimizacijo notranjih procesov, česar smo se lotili že lani, še bolj pa se bomo tega letos, kos tem nalogam.« Ko že omenjamo Šoštanj: kaj pa krajevni urad oziroma krajevna pisarna Šoštanj?
»Zelo dobro dela, čeprav je v Ljubljani
vse pogosteje slišati vprašanja, ali so krajevne pisarne sploh potrebne. Sam ocenjujem, da ne smemo vsega gledati le v številkah, ampak gre gledati tudi z mislijo, da smo na določenem območju prisotni, da smo bliže ljudem, da jim tudi z bližino nudimo kakovosten servis, da imajo ljudje občutek, da nekdo tudi v tem smislu skrbi zanje.« Lani pa ste imeli, pravite, v delu manj zadev kot leto pred tem?
»V letu 2007 smo beležili največje število vlog, okoli 22.500. Potem število zadev pada, v letu 2008 jih je bilo dobrih 20.000, lani 19.000 in tudi letos jih pričakujemo manj, okoli 18.000. Taka so predvidevanja. V takih časih je dobro, da se trudimo za čim višjo kakovost odločb. Lani smo vpeljali sistem celovite kakovosti in to bomo letos nadaljevali.«
Kje pa je bil največji upad?
»Na področju tujcev ter okolja in pro sto ra.«
Kako gre gospodarstvu - se da videti tudi pri vas, na oddelku za okolje in prostor, kjer izdajate gradbena dovoljenja. Kakšno leto se napoveduje? »Veliko aktivnosti je že vidnih na področju gradnje trgovskih centrov, nekaj je blokovne in individualne gradnje, manj pa je industrijske gradnje. V preteklih letih smo bili vajeni, da so, če izpostavim primer, v Gorenju, ko so širili proizvodnjo, širili svoje zmogljivosti tudi z novimi hala-
V letu 2005 so imeli v delu 15.000 zadev, v letu 2006 17.000, v letu 2007 21.500, v letu 2008 20.000 in lani 18.500
mi. Tega je zdaj manj.«
Kakšne cilje ste si postavili za letos?
»V teh kriznih časih so še najpomembnejše človeške vrednote. Pri nas bomo veliko aktivnosti posvetili zadovoljstvu zaposlenih, ker smo prepričani, da le zadovoljni zaposleni kakovostno opravljajo delo. Hkrati s tem bomo strmeli za čim višjo kakovost odločb, se lotevali zadev, ki se nam vlečejo že daljše obdobje, vsekakor pa si še naprej prizadevali za zadovoljstvo strank, ki se obračajo na
Letos je pričakovati porast števila izdanih vozniških dovoljenj. 1.560 vozniškim dovoljenjem poteče veljavnost, mnogi bodo stara dovoljenja zamenjali z novimi, ker so priročnejša
Gospodarska kriza kriva za manj dela na nekaterih področjih
Na Upravni enoti Mozirl e lani delo še bolj približali občanom - Ocena kakovosti storitev nad državnim povprečl em - Ena večl ih težav občinski prostorski načrti
Tatjana Podgoršek
»Lani opravljenih 7571 zadev po zakonu o upravnem postopku in več kot 15 tisoč drugih nalog je manj kot v letu 2008. Številke dokazuje, da smo vpeti v ta čas in prostor. Posledice gospodarske krize se kažejo zlasti pri prometu s kmetijskimi zemljišči in na področju gradbenih dovoljenj,« je na vprašanje, kaj bi lahko izpostavili pri delu Upravne enote Mozirje v preteklem letu, odgovoril načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik.
Po Poličnikovih besedah so z doseženimi rezultati zadovoljni, saj so se s storitvami lani še bolj približali občanom. Od že omenjenih več kot 7500 zadev so jih rešili več kot 97 odstotkov, veliki večini pa je bilo ugodeno. Prejeli so le 11 pritožb, od tega so jih osem odstopili v reševanje organu druge stopnje, tri so zavrnili. Znotraj upravne enote deluje kar šest krajevnih uradov, ki so računalniško tako opremljeni, da lahko na njih stranke opravijo kar precej poslov ali oddajo vloge za vsa področja delovanja upravne enote. Znova so prihod notarja v upravni center zagotovili vsaj enkrat na teden.
Primeru ni videti konca
Kljub prizadevanjem na Upravni enoti Mozirje niso končali vseh denacionaliza-cijskih postopkov. Na prvi stopnji so rešili 99,5 odstotka vloženih zahtevkov, pravnomočno pa je rešenih 197 zadev. »O dena-
cionalizaciji nerad govorim zaradi odprtega primera Ljubljanske nadškofije. Primeru ne vidim konca. Po številu je samo eden, vendar je razbit na vse katastrske občine, zapleten vsebinsko in pravno. V naravi je sicer premoženje vrnjeno, zdaj odločajo
Vinko Poličnik: "Visoka oeena kakovos ti ni sama po sebi umevna."
o odškodnini, odprtih pa je tudi nekaj drugih vprašanj. Zaradi tega je nemogoče načrtovati, kdaj bo denacionalizacija končana. Trdim pa odgovorno, da za to nismo krivi, da se resnično trudimo in rešujemo vsak segment po drobtinicah.«
Obdržali visoko oceno kakovosti
Z zadovoljstvom ga navdaja dosežena ocena kakovosti storitev (4,52 od možnih 5), kar je več kot je republiško povprečje. »Uporabniki so ocenili dejansko stanje mnogo višje od pričakovanega. Glede na specifiko, ki je pri nas, kjer pod eno streho delujemo vsi državni organi, lokalna samouprava, javni zavodi, je uspeh, da smo obdržali visoko oceno. Stranke niso spregledale, da nimamo zaostankov, čakalnih vrst, da se trudimo ugoditi njihovim zahtevam, ne pa jih zaplesti. Takšno zadovoljstvo ni samo po sebi umevno. Zanj se je potrebno nenehno truditi, zadeve nadgrajevati z inovativnimi pristopi, vztrajno sledili novostim.«
Poličnik je izrazil bojazen, da bodo v javni upravi "špar programi" načeli kakovost njihovega dela, da vsi ukrepi ne bodo smiselni. Kot poudarja, se zavedajo, da so njihove plače davkoplačevalski denar, da je potrebno zategniti pas, kjer je to možno in smiselno.
Nejevoljni investitorji
Za leto 2010 poslovnega načrta v celoti še niso oblikovali. Izhajajo iz programa vlade RS, državnega zbora, znanih podatkov. Poličnik prisega na kakovost, na čim bolj odprto, prijazno in smiselno komunikacijo z uporabniki. Kot posebno težavo
je izpostavil dejstvo, da nobena od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini nima novih občinskih prostorskih načrtov. Tudi zato se srečujejo z nezadovoljnimi investitorji, ki nimajo možnosti gradnje. Na upravni enoti so ponudili pomoč pri izdelavi teh načrtov, saj želijo pridobiti odloke, ki v praksi ne bodo povzročali toliko težav, kot jih obstoječi prostorski akti. Izpostavil je še vprašanje glede gradnje sončnih elektrarn. »Na osnovi veljavnih prostorskih aktov gradnja teh na kmetijskih zemljiščih ni možna.«
Lani 99 porok
Na območju Upravne enote Mozirje so lani sklenili 99 zakonskih zvez in eno zlato poroko, od tega so pari 64 zakonskih zvez sklenili v uradnih prostorih. Za poroko v gradu Vrbovec v Nazarjah se je odločilo 57 parov, 15 v Mozirskem gaju, 11 v Logarski dolini. Na Venišah je reklo »da« 9 parov, v prostorih Upravnega centra na Podrožniku v Mozirju 8, na Ljubnem 6 in v Lučah 3 pari.
Neugodni demografski kazalci
V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so tudi lani zabeležili več smrti kot rojstev. Negativna demografska gibanja beležijo od leta 2000 dalje. Med občinami imajo za malenkost večji prirast od števi-
la umrlih v Mozirju, Nazarjah in na Rečici ob Savinji, največji negativni prirast pa imajo v občini Gornji Grad. Je pa zanimivo, da so prav v tej občini lani med vsemi sedmimi v Zgornji Savinjski dolini povečali število prebivalcev. Razlog za to so priseljenci. Sicer pa v omenjenih sedmih občinah prebiva več kot 16 tisoč 300 ljudi ali 115 manj kot na začetku tisočletja.
Namesto Poličnika Repenšek?
V Zgornji Savinjski se sliši, da septembra letos Poličnik odhaja v pokoj, na mesto načelnika pa naj bi prišel Poličnikov predhodnik Darko Repenšek. Držijo informacije? »Tega si brez steklene krogle ne upam napovedati. Dejstvo je, da septembra izpolnim vse pogoje za upokojitev in bom to tudi storil, čeprav mojega mandata še ne bo konec. Mislim, da bodo novega načelnika izbrali na osnovi razpisa. Ne bi rad špekuliral in ugibal, kaj se bo zgodilo in kdo se bo prijavil,« je odgovoril Vinko Poličnik.
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
»nH:AS
Risbe kar tako
V galerij i Velenje po dvajsetih letih razstavlja slikar Zmago Jeraj
Razstava je postavljena tako v spodnjih kot zgornjih prostorih Galerije Velenje, del umetnikovih slik pa je na
ogled tudi v galeriji Gorenje.
Velenje, 11. februarja - Razstava likovnih del Zmaga Jeraja, ki je že dva tedna na ogled v Galeriji Velenje, je nastala v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Ker je bilo na dan odprtja razstave, v četrtek, 11. februarja, vreme precej slabo, se zaradi mo čno zas neže nih cest umetnik odprtja ni udeležil. Bo pa v kratkem pripravil javno vodstvo po svoji zelo zanimivi razstavi.
V Galeriji Velenje Zmago Jeraj svojih del ne razstavlja prvič. Vanjo se vrača po dvajsetih letih. Tokratni izbor poudarja risbo kot njegovo najbolj temeljno zvrst in sliko kot monokromno ali dinamično barvno mrežo. Razstavljenih je 22 slik iz obdobja med leti 1967 in 2010 in 21 risb iz ciklusa Risbe kar tako, 1983. Z risbo, sliko, grafiko, fotografijo, scenografijo, ilustracijo, knjižno opremo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je Zmago Jeraj zapisal med vodilne slovenske likovne ustvarjalce. S teoretič-
Zmago Jeraj je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu, leta 1991 pa Jakopičevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za slikarstvo. Od leta 1996 je na ALU v Ljubljani poučeval predmeta risanje in slikanje in se leta 2007 upokojil kot izredni profesor. Lani je prejel Prešernovo nagrado za življenj sko delo.
nimi in kritiškimi zapisi, eseji in uspešnim pedagoškim delom pa je prepoznaven tudi v tej intelektualni smeri. Nagrade Prešernovega sklada leta 1985, Jakopičeva nagrada 1991 in Prešernova nagrada za življenjsko delo leta 2009 pa so potrdile njegove izjemne umetniške dosežke. Na odprtju razstave so v zgornjih prostorih galerije predvajali film Portret Zmaga Jeraja (RTV SLO).
■ bš
Potrjujejo sloves uspešne izobraževalne ustanove
Odlični nastopi učencev velenjske glasbene šole na 13. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
V preteklem tednu je bilo v Velenju in Celju 13. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. V različnih starostnih kategorijah so mladi glasbeniki tekmovali v naslednjih instrumentih: flavta, oboa, klarinet, saksofon, klavir, petje in komorne skupine s trobili. V dveh dneh je nastopilo 161 tekmovalcev, ki jih je ocenjevalo sedem tričlanskih komisij. Zlato priznanje, doseženo na regijskem tekmovanju, je pogoj za sodelovanje na tekmovanju na državni ravni, ki bo od 15. do 21. marca 2010 v Celju, Žalcu, Mariboru in Velenju.
Učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega so s svojimi nastopi in rezultati tekmovanja dokazali, da glasbena šola nadaljuje sloves uspešne in kvalitetne izobraževalne ustanove. Naši učenci so osvojili kar 18 zlatih, 19 srebrnih in 1 bronasto priznanje, kar v sedmih kategorijah pa so dosegli prvo mesto.
Zlato plaketo so prejeli: Anja Rošer (flavta, I. b), Barbara Spital (flavta, I. b), Matic Rihtar (klarinet, I. a), Lara Ramšak (klarinet, I. a), David Gregorc (klarinet, I. c), Katarina Grazer (oboa, I. a), Viktorija Razdevšek (oboa, I. a), Karin Plazl (oboa, I. a), Maša
Zapušek (oboa, I. b), Katja Atelšek (oboa, I. c), Aris Vehovec (oboa, I.c), Gašper Ladinek (saksofon, I.a), Timotej Vesel (saksofon, I. b), Asja Lešnik (klavir, I. a), Lara Oprešnik (klavir I. b), Zarja Frančiška Gošnik (petje I. a), Eva Vodovnčnik (petje I. a), TRIO TROBENT I. kat. - Blaž Turinek, Filip Plešnik, Matic Omerza. Srebrno plaketo so prejeli: Amadeja Sovič (flavta, I. a), Špela Zlodej (flavta, I. b), Andraž Ravnikar (klarinet, I. a), Aljaž Krmelj (klarinet, I. a), Anastazija Čeh (klarinet, I. a), Darja Berložnik (klarinet, I. a), Leon Ocepek (klarinet, I. b), Charnee Bonno Bijon (klar-
inet, I. c), Nejc Založnik (klarinet, I. c), Barbara Kladnik (saksofon, I. a), Jure Hrovat (klavir, I. a), Miha Unterlehner (klavir, I. a), Vita Hofinger Mihelič (klavir, I. a), Maša Kljun (klavir, I. b), Andreja Krt (petje, I. a), Mateja Štimulak (petje, I. a), Viktorija Maze (petje, I. a), Denis Kutnjak (petje, I. a), TROBILNI TRIO I. kat - Tomaž Sovinc, Miha Dermol, Aleš Štruc. Bronasto plaketo je prejela Zora Mastnak (petje, I. a).
Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskrene čestitke!
■ Sonja Beriša
Od
• v
neresničnega k resničnemu
Velenje, 12. februarja - Prejšnji petek so v Galeriji ArsIn odprli prvo razstavo v letu 2010. Tokrat se s svojimi deli predstavlja mlada slikarka Nina Zuljan iz Šempetra pri Gorici. Njene slike so živahne, polne skrivnosti pravljičnega sveta.
»Diplomirala sem leta 2000 na Šoli za risanje in slikanje pri pro-
fesorju Mladenu Jernejcu z diplomsko nalogo »Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico«. V mojem slikarstvu raziskujem predvsem skrivnosten, pravljičen svet, poln čudežnih ptic, angelov, vil, obilice čudes ... in ga skušam približati odraslim ljudem. Kajti odrasli čudežnega sveta ne občutijo več. Moje slike so nekakšen opomin, da posameznik ponovno odkrije govorico svojega skrivnostnega sveta. Naj vas slike vodijo od neresničnega k resničnemu.« Razstava bo na ogled do 18. marca.
■ bš
Utrinek iz odprtja razstave »pravljičnih« del mlade slikarke
Nine Zuljan
Improligaši
Šoštanj, 19. februarja - Dobra ura smeha in glasen aplavz sta bila edino plačilo nastopajočim na petkovi Impro ligi, gledališki improvizaciji, v Šoštanju. Skupina Mamoo-ti Velenje se je pomerila s skupino Pitoni, z. o. o., Vuzenica in jih v improvizaciji sicer premagala, a s tesnim rezultatom. Gledalci so seveda pridno pomagali s predlogi improvizacij, tako da so se igralci morali zares potruditi. Velenjski Mamuti so v taki sestavi skupaj že dobra tri leta in nastopajo po celi Sloveniji, Pitoni, z. o. o., pa so uspešna skupina iz Vuzenice, ki
delujejo po vzorcu Montya Pythona od leta 2004. Vzorec angleškega humorja se očitno zelo
obnese na slovenskih tleh. Impro liga je sicer priljubljena zvrst gledališke improvizacije, ki naj bi na
slovenska tla zašla leta 1990 z Gledališčem Ana Monro, leta 1993 pa je bila ustanovljena prva slovanska liga. Igra ima svoja stroga pravila od dolžine prizorov do uporabe jezika in disciplin. Največ improligašev prihaja iz Kranja in Ljubljane. Zato je po besedah Mateja Mraza, vodje skupine Mamuti, njihova skupina malce zunaj okvirjev, ki jih sicer predpisuje ta žarn. Kakorkoli že, gledalci smo uživali. Organizatorjem, Mladinski kulturni center Šoštanj, pa naj ne upade pogum, če je bilo največ gledalcev spet iz Velenja. Mogoče bodo s časom tudi Šoštanjčani znali sprejeti zastonj in še kvalitetno zabavo.
■ M. Komprej, foto: D. Tonkli
P^ET
KOLONA
Sodelovati
Aleš Ojsteršek
Kot članu generacije, ki je po mladostniškem uporništvu in kritike družbene ureditve vstopila v obdobje, ko mora družbene odnose urejati sama ter za dejanja prevzemati odgovornost, sem dnevno deležen zanimivih izkušenj, kijih prinaša spoznanje, kaj vse predstavlja sodelovanje in koliko prizadevanja je potrebnega. Vprašanje je elementarno in se nas dotika vsakodnevno. Ste odšli na zadnje volitve ali referendum, ste si ogledali javne razgrnitve načrtov prostorske ureditve in javno izrazili mnenje, ste poklicali svojega voljenega poslanca ali mu poslali elektronsko sporočilo, ste se odzvali vabilu hišnega sveta, krajevne skupnosti, šole, svojega društva ali ekogibanja, ste župana opozorili, da njegovi pozivi k sodelovanju izpuščajo pomembno del, kako in pod kakšnimi pogoji je možno sodelovati, ste uredniku medija poslali dopis? Večine od naštetega seveda nismo storili. Odgovor na vprašanje: »Smo še vredni naziva človek je družbeno bitje?«, je seveda nikalen. Nismo. Država se je vendarle zganila in v razna sodelovanja investirala nekaj družbene pozornosti ter denarja, nastale so strategije, kot na primer medgeneracijsko sodelovanje ali dejavno državljanstvo. Pričakovanja so bila, da bi kot učeča se generacija, le-te že morali zapopasti, vendarle bi lahko že pričakovali izboljšave.
Ne morem se nestrinjati s tezo, da iz našega širšega prostora za moralo ponika še intelektualizem. Ali ga je družba izrinila, ali pa se je umaknil sam, je drugo vprašanje. Dejstva, da postajajo tisti, ki želijo povezovati, neuslišane manjšine, kažejo namreč na pomanjkanje elementarnega spoznanja na ravni posameznika. Kažejo na pomanjkanja razumevanja ali tistega osnovnega intelekta posameznika, kar nas dela družbeno bitje in kar družbo naredi bivanju prijazno. Da bi preskusil gornjo tezo, sem zadnje pol leta skušal v razpravah dejavno spremljati njene usmerjenosti. So bile povezovalne in so iskale sodelovanja ali zgolj delovanje? V vsaj polovici primerov udeležencem potrebe vključevanja sodelovanja sploh ne bi mogel pripisati. Prisotna je neka oblika samozadostnosti in gotovosti, da so zadeve dovolj jasne, potrebne in se morajo izvesti. Predlagam, da takšen test opravite še sami. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, kateri del vaše okolice predstavlja družbo in kateri del skupino samozadostnih posameznikov. Pridobljena izkušnja mi je pomagala prihraniti pomemben del energije in časa, pomagala povečati učinkovitost in okrepiti zadovoljstvo. Kako preprosto. Najverjetneje nima smisla naštevati statističnih dokazov o večji koristnosti sodelovanja nad delovanjem, niti primerov družb, ki so na ta način hitreje napredovale. Bolj se mi zdi, da bo obstoječa kriza razgalila sredine, ki tega ne premorejo in nagradila družbe, ki bodo s povezovanjem in sodelovanjem zmogle oblikovati rešitve. Pa naj bodo to velike, nacija, ali manjše, lokalne skupnosti, delovna okolja ali interesne skupine. Ob tem seveda ne gre prezreti odgovornost, ki jo vsak dan nosimo sami. Ne gre namreč za to, kar podpiramo temveč zato, kar storimo.
radio(£lalfa
■	w
<5	>*>
O	Ol
5	co
n	eo
107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CAS©POSDOl M©zA Itn
Glasbene novičke
Radio Velenje in Ema 2010
Tako kot nekaj zadnjih izborov za Evrosong tudi letošnja Ema ni minila brez naših sodelavcev. Poleg že »standardnih« tonskega tehnika Dragana Berkenjačeviča in moderatorja Igorja Kukovca, sta se projekta nacionalne TV hiše udeležili še Vesna Glinšek in Maja Oderlap. Prva službeno, druga pa kot spremljevalni vokal skupine Langa. Naše gore list pa je bil še redaktor prireditve Andrej Hofer.
Vesna je bila na predizboru. »Bilo je kul, naprej so se uvrstile skladbe, ki so mi bile všeč. Stavila sem na Nino Pušlar. Sicer pa sem bila »službeno«. Pred mikrofon sem povabila Brigito Šuler, Martino Šraj, ustavila sem člane skupin Kalamari in Lango, pevki Natalijo Verboten, Ylenio Zobec,« je povedala Vesna.
Da je bilo »kul«, je povedala tudi Maja. K sodelovanju jo je povabil član skupine Langa,
Igor je pred mikrofon povabil lanskega zmagovalca Evrosonga Aleksandra Rybaka.
Mišo, spoznala pa sta se že, ko je pela pri ansamblu Štrk. »Na Emo smo se pripravljali v Mariboru, kjer smo se imeli res luštno. Koreografijo je za nas izdelal Branko Džurič Džuro. Smo skupina, ki bomo ostali še naprej v stiku.« Z nastopom so bili vsi zadovoljni. Nekega rivalstva, je še povedala, na Emi med nastopajočimi ni čutila. In kaj je povedala o zmagovalni skladbi? »Frajtonarico imam rada, jo cenim, bi si pa želela bolj evrosongovski komad. Bolj dodelan. V stiku Big Fooot mama in Lojzeta Slaka.«
Dragan ne ve, kolikokrat je že bil na slovenskem izboru za evrovizijsko popevko. »Takoj sem rekel, da bodo zmagali Kalamari in ansambel Roka Žlindre. Sedaj se vidi, koliko je vredna harmonika v Sloveniji, ki jo mnogi podcenjujejo,« je bil njegov komentar zmagovalne skladbe, ki ji na Evrosongu pripisuje uvrstitev v finale, kaj več pa ne.
■ Tp
... na kratko...
APRIL
April je novo ime na domači glasbeni sceni. Gre za 20-letno študentko iz Domžal, ki se predstavlja s skladbo Sam boš šel domov. Avtor skladbe je Raay, gre pa za moderno produkcijo, ki se spogleduje s trendi, ki jih postavljajo Lady Gaga, September, Cascade in podobni izvajalci.
REBEKA DREMELJ
V	teh dneh predstavlja novo skladbo z naslovom Brez obraza, v kateri s svojim raperskim vlož kom sode lu je tudi zna ni ljub ljan ski raper Trkaj. Sklad bo je bilo moč še pred pre mi e ro brezplačno pretočiti s spletnega portala najdi.si.
ATOMIK HARMONIK
V	idiličnem okolju Krvavca so posneli videospot za aktualno uspeš ni co Pivo mi dej. Reži ser spota je bil seveda Jani Pavec, v njem pa se prvič predstavlja tudi novi član Atomikov, har-mo ni kar Tomo.
HAZARD
Po uspešnem nastopu na prireditvi Še pomnite, prijatelji? je skupina Hazard napovedala resnejšo vrnitev na glasbeno sceno. Skupina je začela delovati leta 1980, znana pa je po uspešnicah So najlepše pesmi že napisane, Vsak je sam, Nena, Kopal ni co ima in dru gih.
SREČNA MLADINA
Skupina, katere začetki segajo v leto 1993, a o kateri zadnje čase nismo prav veliko slišali, napoveduje izid novega albuma. To bo sicer njihov šesti studijski album, naslovili pa so ga ... pa srečno v prihodnost. Izšel naj bi maja.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - Everybody Hurts
2.	JENNIFER PAIGE feat. NICK CARTER - Beautiful Lie
3.	SANTANA-Angel Love
V začetku februarja je nekaj velikih imen britanske in ameriške zabavne glasbe združilo svoje glasove v priredbi stare klasike skupine R.E.M. Everybody Hurts, da bi z izbranim izkupičkom od prodaje skladbe pomagale žrtvam uničujočega potresa na Haitiju. V čustveno nabiti priredbi znane skladbe so sodelovali Mariah Carey, Jon Bon Jovi, Robbie Williams, Kylie, Rod Stewart, Leona Lewis, Alexandra Burke, Miley Cyrus, Take That, Joe McEl-derry, Cheryl Cole, JLS, Mika, Michael Buble, James Blunt, James Morrison, Susan Boy le in sku pi na Westli fe.

I ■
I ■
I
LESTVICA DOMAČE EMU
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Zapeljivke-Dobra vila
2.	Ans. Erazem - V naši kantini
3.	Rimljani - Kaj sanjariš
4.	Malibu - Na Valentinovo
5.	Ans. Spev - Tvoje oči
6.	Ans. Snežnik - Najin svet je harmonija
7.	Slovenski muzikantje - Moj fant je veseljak
8.	Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu
9.	Iskrice - Ker te ljubim
10.	Ans. A je to - Skok čez plot
več na: www.radiovelenje.com
i ■
i ■
i
V	Oslo Ansambel Roka Žlindre & Kalamari
Slovenijo bo na 55. izboru za pesem Evrovizije, ki bo maja v Oslu, zastopal Ansambel Roka Žlindre & Kalamari s pesmijo Narodno zabavni rock. Tako so minulo nedeljo izključno s telefonskim glasovanjem odločili gledalci. Pesem je prejela 15.907 glasov in močno premagala drugouvrščeno Nino Pušlar s 3.527 tertretjeuvrščeno skupino Langa s 3.462 glasovi. Da bi se izognili večkratnim klicom istih poslušalcev, je med vsemi prejetimi glasovi po telefonu RTV Slovenija upoštevala le en glas za vsako skladbo s posamezne telefonske številke. V Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišču v Ljubljani je sicer nastopilo 14 izvajalcev - sedem zmagovalnih skladb s sobotnega predizbora ter izvajalci povabljenih avtorjev. Presenečenje večera je bil 24-letni Norvežan Alexander Rybak, ki je odpel tudi zmagovalno skladbo lanskoletnega Eurosonga Fairytale.
Končan jubilejni San Remo
V	San Remu seje minulo soboto zaključil jubilejni 60. glasbeni festival. Minil je v znamenju zvezdniških šovov, ki odkrivajo mlade telente. Letošnji zmagovalec najbolj znanega italijanskega glasbenega izbora je postal mladi pevec Valerio Scanu s pesmijo Per tutte le volte che, ki je pred tem zaslovel v televizijskem
TV šovu talentov Ami ci. Na dru go mesto se je uvrstil tri o s pevcem Pupom, vnukom zadnjega italijanskega kralja Emanue-lom Filibertom in Luco Canonicijem. Tretje mesto je zasedel pevec Marco Mengoni, kije pred tem zmagal v italijanski verziji TV šova talentov X Factor. V tekmovalni skupini mladih pa je zmagal pevec Tony Maiello, ki se je prav tako proslavil v šovu X Factor.
Objava treh zmagovalcev je povzročila glasne proteste med publiko v dvorani gledališča Ariston, člani spremljevalnega orkestra na odru pa so svoje nezadovoljstvo nad izborom pokazali tudi s trganjem in razmetavanjem partitur.
Celine se predstavlja v filmu
Kanadska pevka Celine Dion je posnela dokumentarec z naslovom Skozi oči sveta (Through the Eyes Of The World), v katerem pokaže intimno plat svojega življenja. Film jo prikaže v vlogi ljubeče mame, žene, hčerke, šaljivke in radovedne turistke ter ujame intimne trenutke, kijih želi deliti s svojimi občudoval-
nikoli sami
107,8;
ci. Dionova sicer trenutno pripravlja nove albume v angleščini in francoščini, sodelovala pa je tudi pri novem glasbenem projektu We Are the World, v katerem je odpela del pesmi, ki jo je v izvirniku interpretirala Cyndy Lauper.
Dvainštiridesetlet-na pevka ima za seboj več kot 25 let dolgo kariero in več kot dvesto milijonov prodanih albumov.
Lady Gaga kraljica britov
Podelitev najpomembnejših britanskih glasbenih nagrad brit je letos minila v znamenju ekscentrične ameriške pevke Lady Gaga, kije pobrala kar tri nagrade. 23-letna pevka je dobila nagradi za najboljšo med-
narodno glasbenico in najboljši mednarodni preboj, njen debitantski album The Fame pa je bil proglašen za najboljši album. Nagrado za najboljši britanski hit zadnjih tridesetih let je prejela skupina Spice Girls za debitantski singl iz leta 1996 Wannabe, album (What' s the Story) Morning Glory britanske skupine Oasis pa je postal najboljši britanski album zadnjih tridesetih let. Pevec Robbie Williams je bil po dvajsetih letih nastopanja na odrih odlikovan za svoj izjemni prispevek h glasbi. Kot najboljši mednarodni glasbenik je bil izbran ameriški raper Jay-Z, naslov najboljše britanske skupine pa je dobila zasedba Kasabian.
Billysi predstavljajo nov album
V petek, 12. marca, bo v ljubljanski Cvetličarni veliki promocijski koncert ob izidu četrtega albuma skupine Billysi. Naslov novega albuma je Bite Me, na njem pa je večina skladb v angleščini, kar daje sluti-
ti, da skupina cilja tudi na tuje trge. Billysi ponujajo igriv in energičen album, na katerem se spogledujejo tudi z novimi pristopi. Po besedah članov skupine naj bi bil album še bolj udaren in energičen, vendar Billysi kljub temu ostajajo melodičen rock bend.

Tem za pogovor imajo nekdaj ion danes pomembna in ugledna imena velenjskega zdravstva Kristian Hrastel, Janez Poles, Marjan Rabič in Ivan Zupanc (od leve proti desni) najbrž dovolj. Videti so zadovoljni. Čvek lahko samo ugiba, ali zaradi preteklih časov, kakšnega vica, zato, ker se je na fotografiji dobro lepo držati, ali pa so prišli do spoznanja, da se je bolje vsemu, kar se dogaja okoli njih, smejati, kot pa jeziti.
Romana Praprotnik, predsednica velenjskega društva diabetikov, je dekle z neverjetno energijo. Slabe volje jo boste le težko videli. Zato jo imajo člani društva radi.
Blagajničarka društva Milena Knez in sekretarka društva Antonija Škrbič se morata z Romano kdaj pogovoriti tudi kaj resnega, da v društvu vse teče, kot je treba. A ju zna Romana vedno hitro pomiriti.
Takole prikupna je bila v pustnem času družina Ostruh Bastič. Mama Andreja in ati Domen sta velika ljubitelja glasbe in petja - Andreja poje v skupini BIT, oba pa tudi v Šaleškem akademskem pevskem zboru - njuni mali navihanki Jana in Neca pa jima bosta zagotovo sledili. Obe brez dvoma znata zapeti tisto znano: »Ježek teka teka in se kotali ...«, saj so bili v pustnem času družina ježkov.
Pet tisočakov za ogorek
Verjeli ali ne: ogorek cigare Win-stona Churchilla so na dražbi prodali za več kot pet tisoč evrov. Morda pa se novica vendarle ne zdi presenetljiva, saj gre za enega največjih britanskih politikov, ki se ni mogel upreti ne alkoholu ne cigaram in je rad dejal: »Alkohol mi je
rešil življenje svoji mami. Kimyet-ta Moses se je med sesanjem spotaknila, padla na ogromno ogledalo in se hudo porezala. Njen dveletni sin je takoj splezal na stol in odprl vrata stanovanja. »Brez razmišljanja je ukrepal. Odklenil je vhodna vrata in stekel na ulico ter pričel kričati mamica, mamica,« je povedala mati. Zaradi močnega krvavenja je Kimyetta postajala vse
tem ko se je voditeljica trudila zapolniti dodatne minute, si je napovedoval ka vre me na Lou ise Lear zapenjala gumba na jopiču in tekla proti svojemu delovnem mestu. »Na mesto bo prišla čez nekaj minut, še vedno se ureja ... Postavlja se na mesto ... Vsi smo na trnih, kaj bo povedala poleg vremenske napovedi... Medtem ko se Louise pripravlja, bi vam vreme lahko tudi
ški parlament pa je tokrat presenetil in sporočil, da namerava aprila obravnavati predlog zakona o zaščiti živali. Tega so gotovo veseli avtorji spletnih peticij za zaščito živali na Kitajskem in borci, ki že dolgo poskušajo doseči prepoved te kitajske tradicije, ki jo v naši kulturi pogosto obsojamo - ponujanje mačk in psov kot kitajske speciali-tete. A na živali, ki jih imamo pri
Kazen za brisanje nosu
Neki Škot si bo brez dvoma dobro zapomnil svoj poslovni obisk Londona: med vožnjo po središču mesta sije namreč obrisal nos in za to dobil kazen! Michael Mancini je med vožnjo po središču britanske prestolnice obstal v hudi gneči. Ker se kolona vozil pred njim ni pre-
dal več kot jaz njemu.« Bodimo konkretni: nekdanjemu britanskemu premierju omenjene cigare, ki je bila na dražbi prodana za 4500 britanskih funtov, leta 1941 ni uspelo pokaditi do konca, ker se mu je mudilo na sejo britanske vlade. Ogorek je vzel eden od služabnikov na Downing Streetu 10 in ga podaril prijatelju. Ko je ta umrl, je ogorek podedovala njegova družina, ki pa se je odločila, da ga bo prodala. Kot je sporočila dražbe-na hiša Keys, j e novi lastnik skoraj deset centimetrov dolgega ogorka, katerega izklicna cena je bila okoli 400 evrov, zasebni zbiratelj.
Dveletnik rešil mamino življenje
Dve let ni Neha mi ah Moses iz Portlanda je postal junak, ko je
bolj slabotna, mali Nehamiah pa je pritegnil pozornost soseda. Ta je pomagal Kimyetti in poklical prvo pomoč. »Nisem mogla verjeti, da je Neha mi ah tako pamet no reagiral. Nikoli ga nismo učili, kako ravnati v primeru nesreče,« je povedala ponosna mati. Če deček ne bi ukrepal, bi lahko mati izkrvavela. Rešil ji je življenje, zato ni čudno, da so ga sosedje razglasili za malega junaka.
Vre me nar ka zmed la voditeljico
Voditeljica poročil na BBC--ju Fiona Bruce je rutinirano vodila poročila ob šestih in se proti koncu že pripravljala, da bo napovedala vreme. Toda po hitrem pogledu na nasprotni kot sobe jo je zajela panika, saj ob steni ni bilo nikogar, ki bi napovedal vreme. Med-
sama napovedala. Toda kaj, ko ne vem, kakšno bo. Louise je ženska, ki nam bo to povedala. Louise, ali si pripravljena,« je le del monologa, ki ga je pred kamero uprizorila voditeljica med čakanjem na napovedoval ko vre me na. Ko so kamere le preskočile na zadihano Learovo, je ta napovedala gledalcem, da se jim napoveduje dež: »Počasi, toda zagotovo bomo prišli do tam na koncu ... Morate mi odpustiti zaradi neprimernega jopiča, ampak pozabite ... Eee ... Deževalo bo povsod ves dan ...« Ob slovesu pa je voditeljica čestitala napovedovalki vremena za »neverjetno reševanje iz lastne zagate«.
Boljši časi za živali na Kitajskem?
Na Kitajskem so psi in mačke že stoletja med najbolj zaželenimi spe-cialitetami, drugod po svetu pa se običajno nad tem zgražajo. Pekin-
nas za hišne ljubljenčke in s katerimi preživljamo svoj prosti čas, na Kitajskem niti približno ne gledajo tako kot mi. Zanje to niso simpatične mucke in kužki, so zgolj vir hrane. Način njihove usmrtitve pa je daleč od tega, kar se nam zdi humano. A kot zapisano, naj bi aprila pekinški parlament obravnaval predlog zakona, s katerim bi prepovedali mučenje živali, med drugim tudi ubijanje mačk in psov za prehrambene namene. Če bodo zakon sprejeli, bodo kršitelje zakona, torej tiste, ki bodo ponujali ali jedli mačje ali pasje meso, kaznovali z globo v višini približno 520 evrov, predlagana pa je tudi kazen do 15 dni zapora. Pasje meso Kitajci uživajo predvsem pozimi na severu Kitajske, saj so prepričani, da jih ta vrsta mesa posebno ogreje. Mačje meso sicer jedo v manjših količinah, to pa predvsem zaradi strahu, da bi mačka ponoči oživela in se jim maščevala za prizadejano zlo.
mikala, je segel po robčku in si obrisal nos. A žal ga je pri tem početju opazil policist in ga kaznoval s 100 funti globe, ker »ni ustrezno nadziral svojega vozila«. »Na začetku sem mislil, da se šalijo. A so bili žal popolnoma resni,« razlaga Škot. Mancinijevo ugovarjanje, da v trenutku brisanja nosu pač ni vozil, ker je bila pred njim kolona avtomobilov, ni zaleglo, saj so bili možj e v modrem nepopustljivi. Njegov odvetnik je nato na sodišče vložil pritožbo, v kateri je zapisal, da je njegov klient popolnoma nadziral svoje vozilo, saj je zaradi gneče potegnil tudi ročno zavoro, tako da se kombinirano vozilo, ki gaje vozil, nikakor ne bi moglo premakniti. Tudi sodišče je bilo nepopustljivo: »Plačajte kazen ali pa se vidimo na zatožni klopi!« Mancini zdaj pravi le: »Še zdaj ne morem verjeti, da se mi to dogaja. No, prav, se bomo pa videli na sodiš ču.«
Pomladansko cvetje
Pravijo, da se nam letos obeta še posebno obilno pomladansko cvetenje. Vsi ga ne bodo veseli. Zacvetele bodo ceste.
Tako in drugače
Na splošno velja, da se stvari, ko je vroče, raztezajo, večajo. Vegrad, v katerem je že nekaj časa močno vroče, se bo skrčil.
Kura brez jajc
Slovenija ima obliko kure, zato pač ni nič čudnega, če toliko ljudi pri nas na različne načine kokodaka. Malo pa jih znese jajca.
V	»srcu« Slovenije
Šaleška dolina je že nekaj časa močno v pozornosti slovenske javnosti. Zaradi Gorenja, Teša, Vegrada. Ko kaj tu zaškripa, tudi v Ljubljani močno odmeva. Ko bi bilo kdaj treba koga iz tega konca uslišati, se ne čuje dobro.
Prepoceni je
Redkokdaj se zgodi, da bi kdo opozarjal, da je pri nas kaj prepoceni. A za velenjski ligniti nekateri zdaj trdijo prav to. Mali lastniki, ker bi radi večji izkupiček.
Sneg je bel
Dobro, da je letos tudi po dolinah zapadlo več snega. In to celo večkrat. Tako so ljudje lahko dodobra spoznali, da je v Šoštanju sneg bel. Včasih je kmalu za tem, ko je padel, zardel ali počrnel.
V	napačno smer
Med vse več vozniki in mnogimi politiki je zadnji čas tudi vse več skupnega. Gredo oziroma vozijo v napačno smer.
Modro mesto
Velenje je že močno modro mesto, pa še bolj bo. Modro cono bodo še bolj razširili. Čeprav se taka modrost vsem ne zdi najbolj pametna.
Slana Slovenija
Zaradi hude zime bo Slovenija letos veliko bolj slana. Upajmo, da zaradi tega ne bodo še bolj zasoljene tudi cene. In da zaradi pomanjkanja soli ne bo še več ljudi z neslanim obnašanjem.
Upravljanje vodovodnega sistema je vse zahtevnejše in dražje
Komunalno podjetje Velenje se v zadnjih 15 letih srečuje z vse večjimi težavami na področju vodooskrbe, saj z obstoječo ceno storitev še komaj zagotavljamo gospodinjstvom v Šaleški dolini nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo na zahtevani visoki kvalitetni ravni. Denarja za nujne obnove in razvoj vse bolj dotrajanega vodooskrbnega sistema Šaleške doline, katerega začetki segajo v leto 1930, je na voljo manj in manj
Tabela 2	Prodano v m3				Padec v %	Padec v %
	2006	2007	2008	2009	07/09	08/09
Kupec 1	678.145	431.184	403.677	274.753	36,3	31,9
Kupec 2	353.963	208.412	310.529	177.628	14,8	42,8
Kupec 3	78.384	59.409	103.367	65.366	-10,0	36,8
Skupaj	1.110.492	699.005	817.573	517.747	25,9	36,7
10 največjih kupcev	1.226.107	804.824	928.356	624.399	22,4	32,7
Razlogi za tako težak položaj
Osnovni razlog je vse večji razkorak med prihodki od količin prodane pitne vode ter stroški za upravljanje vodooskrbnega sistema. Ta ogroža zagotavljanje obstoječega standarda nemotene in varne vodooskrbe že v tem letu.
Prihodek na sistemu vodooskrbe je ob dosedanji ceni, ki jo določa država, odvisen od cene in prodanih količin pitne vode. Slednje pa so v zadnjih 20 letih v nenehnem upadanju, kar prikazuje grafi-
kon 1.
Leta 1987 smo prodali 6,5 milijona kubičnih metrov pitne vode, lani pa samo še 3,3 milijona kubičnih metrov. Manj prodanih količin vode pomeni manjši prihodek. Posledice upada prodanih količin v industriji se odražajo pri prihodku še veliko bolj, saj je cena za industrijo bistveno višja kot za široko potrošnjo. Procentualno je padec pro da nih koli čin raz vi den iz tabele 1.
Padanje prodanih količin na industrijskem segmentu se v zadnjem obdobju še nadaljuje. Gibanje prodanih količin trem največjim industrijskim porabnikom v dolini je v zadnjih letih naslednje (tabela 2): Analiza obstoječe in bodoče porabe pitne vode v Šaleški dolini kaže, da se bo po preseženi gospodarski recesiji poraba ustalila pri
približno 3,4 milijona prodanih kubičnih metrih na leto. Na to bistveno zmanjšano količino prodane pitne vode bo tako, žal, v prihodnje potrebno porazdeliti vse stroške za zagotavljanje varne in nemotene oskrbe prebivalstva.
Zahteve zakonodaje se glede kakovosti oskrbe vsako leto povečujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški: obratovalni in vzdrževalni stroški ter stroški upravljanja.
Dodatni razlog za rast stroškov je tudi izrazito širjenje vodooskrbnega sistema v zadnjih 20 letih v predvsem redko poseljena območja. Rast sistema je lepo razvidna
iz tabele 3.
Večji sistem logično pomeni tudi večje stroške obratovanja in vzdrževanja, temu trendu povečevanja vodooskrbnega sistema pa žal niso sledile prodane količine pitne vode, ki so se, kar smo že prikazali, celo močno zmanjšale. S tem so se bistveno zmanjšale tudi specifične porabe pitne vode na meter omrežja ali z drugimi besedami - za upravljanje večjega vodooskrbnega sistema je na razpolago manj sred-
stev. Gibanje kazalnika specifične porabe vode na meter omrežja je razvidno iz tabele 4.
Iz podatkov je razvidno, da seje specifična poraba oziroma gostota odjema v letih 1987-2009 zmanjšala za kar 65 %. Racionalna raba prostora predvideva normativ 6,5 kubičnih metrov prodane vode na 1 meter omrežja, kar pomeni, da je
naš standard višji od predvidenega kazalnika racionalne rabe prostora.
Iz tabele je prav tako razvidno, da imamo v Šaleški dolini v dosegljivosti javnega vodooskrbnega sistema zagotovljen zelo visok standard (javna vodooskrba je tudi na nadmorski višini 1070 m, kar zahteva črpanje vode). Seveda pa ta standard prinaša stroške, ki jih mora pokriti cena storitve.
Poleg izrazitega povečanja vodooskrbnega sistema so razlogi za naraščanje stroškov upravljanja tudi:
- zagotavljanje višjih zdravstvenih
kriterijev pitne vode po vstopu Slovenije v pravni red EU; zaradi tega moramo upravljalci zagotavljati takšno pripravo pitne vode, v kateri je dovoljena količina neprimernih substanc tudi do 1000-krat manjša v primerjavi s prej veljavnim normativom;
-	zakonsko obvezna uvedba preventivnega sistema HACCP za evidentiranje in preprečevanje vseh tveganj onesnaženja pitne vode od zajema do končnega uporabnika; izpolnjevanje tega določila zahteva izvajanje številnih higienskih programov na celotnem vodooskrbem sistemu;
-	izrazito povečevanje števila okvar in s tem povezani stroški popravil ter odprave ško de, nastane ob okvarah; te so posledica nepravočasnih obnov in posodobitev sistema zaradi pomanjkanja sredstev; za osvežitev spomina: v letu 2009 je bilo na sistemu evidentiranih in odpravljenih 910 okvar ali 2,5 na dan, namesto najmanj 12 kilometrov pa smo obnovili le 1,4 kilometrov cevovodov.
Iz zapisanega je jasno, da je javni vodooskrbni sistem Šaleške doline kompleksna javna infrastruktura, ki mora biti urejena po zelo strogi veljavni zakonodaji, na osnovi odločitve lokalnih skupnosti pa dosegljiva tudi na manj poseljenih območjih z zelo nizko stopnjo specifične porabe pitne vode. Vse to povečuje stroške upravljanja in obratovanja, temu pa doslej prihodki od prodanih količin pitne vode niso sledili.
Kaj prinaša padec ravni oskrbe ?
Premajhna vlaganja v redno in
investicijsko vzdrževanje elektro strojne opreme objektov vodooskrbnega sistema in v nujne obnove kritičnih odsekov cevovodov se bodo kazala z vedno pogostejšimi, krajšimi prekinitvami dobave pitne vode zaradi okvar, ki jih ne bo mogoče več obvladovati. Zagotovo se bo poslabšala tudi sedaj zelo dobra kakovost dobavljene pitne vode.
Za preprečitev tega za sedanje uporabnike ter naše potomce je potrebno čimprej dvigniti osnovne cene vodooskrbe na raven, ki bo omogočala nadaljnje zagotavljanje dosežene ravni varne in nemotene oskrbe ter sredstva za obnove vodooskrbnega sistema, ki
ga je potrebno nujno obnoviti ter prilagoditi sedanjim in bodočim potrebam Šaleške doline.
In kaj predstavlja nujen dvig osnovne cene storitve za enodružinsko hišo? Za 1000 litrov dobavljene kvalitetne pitne vode v gospodinjstvo toliko kot nakup dveh 1,5-litrskih plastenk vode različne kakovosti v trgovini.
■ Vodja PE VO-KA Primož Rošer, dipl. inž. grad.
Tabela 4 Leto	Prodane količine v m3/leto	Dolžina vod. omrežja v m1	Gostota odjema v m3/m1	% padca gostote odjema
1987	6.559.841	445.000	14,7	
1998	5.002.164	502.000	10,0	32,4
2000	4.651.713	519.000	9,0	39,2
2001	4.254.227	527.562	8,1	45,3
2006	3.940.267	609.008	6,5	56,1
2007	3.529.525	619.274	5,7	61,3
2008	3.652.512	626.715	5,8	60,5
2009	3.306.816	631.989	5,2	64,5
Tabela 3 Leto	1990	2009	indeks
Skupna dolžina cevovodov v m	445.000	631.989	1,42
Št. vodohranov	29	70	2,41
skupni volumen v m3	10.180	13.423	1,32
Št. črpališč	21	54	2,57
skupna moč črpalk v kW	470	760	1,62
Št. zajetij in vrtin	23	33	1,43
Št. hidrantov	427	773	1,81
Št. razbremenilnikov	10	16	1,60
Št. reducirnih ventilov	47	140	2,98
Št. oskrbovanih prebivalcev	38.000	42.047	1,11
Št. vodovodnih priključkov	4.811	7.034	1,46
Tabela 1: Padec prodaje pitne vode			
Leto	IP	ŠP	Skupaj
1987 - 2009	77,0 %	17,2 %	49,6 %
2000 - 2009	53,4 %	13,2 %	29,0 %
m 89817 50 - Nas čas: pravi telefon za pravo reklamo!
"^ČAS 25. februarja 2010
4_VI PIŠETE_
Čaroben Čarovnik iz Oza
»Velenjski« muzikal na premieri iskreno očaral - Dokaz več, da so mladi zelo ustvarjalni, če dobijo priložnost - Obeta se več ponovitev in gostovanja
Velenje, 19. februarja - Pričakovanja so bila velika. Priprave na pre-mierno predstavo dolge in za vse ustvarjalce zagotovo nepozabna izkušnja. Petkova premiera muzi-kala Čarovnik iz Oza, ki upravičeno velja za eno največjih glasbeno-
scenskih del, postavljenih na oder velenjskega kulturnega doma v njegovi 60-letni zgodovini, je bila kmalu razprodana. In prepričana sem, da mnogi v dvorani niso pričakovali, da jih bo dogodek tako očaral. Pa nas je. Ponos v očeh staršev nastopajočih je bil viden, besede pohval in navdušenja so deževale. Nenazadnje je polna dvorana ob koncu dveurne predstave stala in skoraj

Zobobol
Če vas slučajno v petek popoldan zaboli zob, zamanj pričakujte, da vas bo kate ri zobo zdravnik odrešil bolečine. Namreč sama sem poiskala pomoč, pa je nikjer v Velenju nisem dobila (ne v zdravstvenem domu ali pri zasebnikih). Očitno se zobozdravniški delov-nik zaključi s petkom okoli 14. ure. Prepuščena sem bila bolečinam, ki sem jih blažila s tabletami. Pomoč je priš la šele v soboto dopoldan pri dežurnem zobozdravniku. Glede na to, da imamo toliko zobo zdravni kov, bi bilo dobro, da bi se naredil razpored, v katerem bi bil delovnik od jutra do večera.
■ Občanka Velenja
deset minut ploskala. S tem so zagotovo poplačali tudi velik trud vseh, ki so se lotili projekta in vseh, ki so blesteli na odru in pod njim, v orkestrski jami in tehničnih kabinah.
Kot je že znano, so pri tem velikem in kot kaže res uspešnem pro-
jektu združili moči javni zavod Festival Velenje, Šolski center Velenje ter Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, in to pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, ki lastno produkcijo in ustvarjalnost domačinov zelo podpira. Pri ustvarjanju muzikala je sodelovalo več kot 80 ustvarjalcev, vsak od njih pa je prispeval svoj kamenček k uspehu. S to predstavo v Velenju že odpira-
in pust na gimnaziji
Februarje bil tudi na gimnaziji v Velenju s kulturo bogat in pester mesec. Najprej so dijaki ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili razredne točke, s katerimi so se predstavili strogi 8-članski žiriji, sestavljeni iz profesorjev in članov dijaške skupnosti. Nato pa so se skupine, ki so se najbolje odrezale, predstavile vsem dijakom v četrtek, 4. februarja. Dveurni program je bil raznolik, saj so se predstavile gledališke in glasbene skupine, ogledali pa smo si tudi dva filma. Dijaki so nato glasovali o najboljši skupini in izbrali 2. B razred, ki je tako osvojil prehodni pokal -umetniški klobuk. Na pustni torek smo prav tako pod vodstvom šol-
jo vrata produkciji del za projekt Evropska prestolnica kulture 2012, v katerem se bodo Velenjčani predstavljali predvsem s projekti za otroke in mlade. In po videnem in slišanem sodeč, ni strahu. V Velenju res znamo in zmoremo.
Igralci, pevci, plesalci
Zgodba o čarovniku iz Oza ter o deklici Doroteji, ki je prepričana, da je na drugi strani mavrice čisto drugačen svet, kjer ni nobenih skrbi, je javnosti najbolj poznana iz filmske uspeš ni ce Čarovnik iz Oza iz leta 1939. Muzikal, ki je nastal po knjižni predlogi L. F. Bauma, je bil v Chicagu sicer prvič uprizorjen že
ŠOLSKI CENTER VELENJE
mavnca znanja
ske skupnosti dijakov pripravili parado skupinskih pustnih mask.
Pustne maske in krajši program je pripravilo 10 oddelčnih skupnosti, ki jih je ocenjevala 4-član-ska komisija profesorjev.
Zvrstile so se naslednje skupine: turisti, nogometni moštvi, svet čustev, Titanik, smučarji, grški bogovi, puzzle, otroci cvetja, cirkus in gozdna pravljica. Prve tri skupinske maske, grški bogovi, Titanik in cirkus, je šola nagra di la s krofi -kot se za ta dan spodobi. Posamezne skupine so se odlično odrezale s svoj im programom, ki ga je spremljala tudi glasba, tako da so imeli gledalci lep kulturni užitek. Zato z veseljem pričakujemo naslednji pustni karneval.
■ Zlata Zevnik
REKLI SQ ...
»Bilo je lepo potovanje«
Takoj po koncu premiere smo tudi mi zbrali nekaj vtisov ustvarjalcev muzikala.
Režiser Andrej Jus: »Zelo zadovoljen sem, to je bilo res lepo potovanje. Govorim o procesu nastajanja predstave, kije zame vedno kot potovanje na novo pot, odkrivanje novih prostorov ob poti... Četudi nisem delal s profesionalnimi igralci sem se ogromno naučil. Čutil sem vzajemno gledališko ljubečnost, ki me je ganila in izpopolnjevala. Spoznal sem veliko izjemnih, ustvarjalnih mladih ljudi. Upam, da se bodo naše poti še križale.«
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny: »Srečna sem. To
leta 1903, vendar je predvojna filmska uspešnica prinesla povsem novo glas bo in bese di la ter zas lovela s pesmijo »Somewhere over the Rain-bow«. Po tej pred lo gi je bil nato ustvarjen nov muzikal, ki je bil z velenjsko premiero in novim prevodom prvič predstavljen v slovenskem prostoru po izvirnem scenariju. Odlično je, da so mladi igralci, ki so morali za svoje vloge postati tudi pevci in plesalci, govorili v svojem narečju. Iz popolnih 'naturšči-kov' so v nekaj mesecih nastajanja predstave tako napredovali, da je bilo navdušenje nad videnim in slišanim na odru iskreno, zato tudi vmesni aplavzi niso manjkali.
V glavnih vlogah (skoraj vsak jih odigra več) je nastopilo 13 dijakov in dijakinj velenjskega šolskega centra, glavno vlogo pa so zaupali Velenjčanki Manci Dremel, ki je s
Družine se rade
maskirajo
Velenje, 16. februarja - Letošnji pust je le še lep spomin. Tudi za tiste, ki so se na pustni torek odločili, da popoldne preživijo v Rdeči dvorani, ki je bila kmalu po začetku prireditve nabito polna. Prireditev je resnični uspela, saj je bilo tudi razpoloženje v dvorani dobro. Tudi po zaslugi skupine Spev, ki se je prav tako maskirana potrudila pri izbiri in izvajanju skladb.
Sicer pa so organizatorji letošnjega otroškega pustnega rajanja -pripravili so ga MO Velenje v sodelovanju s Festivalom Velenje, Turistično zvezo Velenje, z MZMP Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje - več kot zadovoljni ugotavljali, da seje letos rajanja udeleži-
je stavek, ki sem ga po premieri velikokrat izrekla. Ves trud je poplačan, izjemno vesela pa sem prav zaradi mladih ustvarjalcev, ki jim je res uspelo prepričati vse v dvorani.«
Manca Dremel, Doroteja: »Veliko vaj je za nami in po premieri lahko rečem, da sem res vesela. Mirno bom šla na počitnice. Tri mesec sem porabila za priprave na petje, saj pesmi niso lahke. Najtežje mi je bilo to, da sem se z igranjem srečala prvič, saj pojem že dlje časa, pa mislim, da sem se kar dobro ujela. Sodbo sicer raje prepuščam gtledalcem.«
Matej Tomažin, lev: »Rad pojem, igra mi ni tuja, tudi nekaj izkušenj že imam, zato sem si res želel nastopiti v tem muzikalu. Po premieri lahko rečem, da je vse super, čeprav vem, da je lahko še bolje. Morda bo že naslednjič, saj se vsi zelo tudimo.«
svojim petjem in igro res očarala. Ob njej so v glavnih vlogah blesteli drvar Jaka Dobnik, lev Matej Tomažin, strašilo Marko Vačovnik, čarovnik (in župan) Matej Krajnc, hudo prepričljiva zlobna čarovnica Nina Jerončič, teta Ema Nina Svečko in številni drugi, ki so jih pri songih spremljali pevci Mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje pod vodstvom Tee Plazl ter 22-članski projektni orkester Festivala Velenje pod vodstvom Mirana Šumečnika. Res so dali vse od sebe. Največja vrednost videnega in slišanega je, da gre za mlade, ki so res dokazali, kako ustvarjalni so. Ob koncu predstave, ki je tekla kot po maslu, čeprav je tudi tehnično precej zahtevna, podkrepljena z lučmi, za katere je poskrbel Davorin Što-gelj, in multimedijskim ozadjem, ki ga je pri pravil Stane Špegel, so bili
lo veliko maskiranih družin. Zato je bil izbor najlepših družinskih mask težak. Na kon cu je slavi la družina buč, ježki so bili drugi, lev-
Marko Vačovnik, strašilo: »Zame je bilo v muzikalu zagotovo najtežje to, da sem moral skoraj pol ure na odru stati povsem na miru, vse ostalo, igra, ples in petje, pa mi je bilo v užitek, čeprav moram povedati, da sem moral prvič združiti vse to in da to ni bilo lahko. Danes sem zadovoljen, da sem »zraven«, želim si čim več ponovitev.«
Jaka Dobrnik, kositrni drvar: »Vadili smo od novembra dalje, res veliko, tako da nam je ostajalo zelo malo časa. Gibanje, okorni gibi drvarja so zame predstavljali največ težav. Najtežje je bilo, da sem se vživel v lik, da sem ga začutil. Petja me ni bilo tako strah, saj sem tudi član pevskega zbora, pomagala pa mi je tudi korepetitor-ka Tea Plazl. Zdi se mi, da smo bili danes res kar dobri, sem zadovoljen.«
vsi ustvarjalci in soustvarjalci upravičeno ponosni. V kostumih, ki si jih je zamislila Tatjana Kortnik, odličnem gibanju po odru, tudi plesu, ki jim gaje pomagala oblikovati kore-ografinja Nina Mavec Krenker ob asistenci Polone Boruta, so bili res prepričljivi. Da so se dobro slišali tudi songi, pa so poskrbeli Aleš Kaj-tna, Jani Drev in Brane Knez. S svojim delom so bili zadovoljni tudi režiser Andrej Jus, direktorica projekta Barbara Pokorny in organizatorja Matjaž Šalej in Silvija Bašnec .
Prva ponovitev Čarovnika iz Oza bo v sredo, 3. marca, sledilo jih bo še nekaj v dopoldanskem času, zagotovo pa tudi v večernem. Zelo daleč so tudi dogovori za gostovanje v Mariboru, sicer pa bi radi muzikal predstavili v vseh mestih, ki bodo leta 2012 del Evropske prestolnice kulture.	■
čki pa tretji. In prav vsi so bili izjemno simpatični.
■ bš
Snežakinja s psom očarala
Velenje - Na pustni torek se je na Graški gori odvijalo že 9. srečanje treh mejnih občin - Velenja, Mislinje in Slovenj Gradca. Kot vsa leta doslej je MO Velenje zastopalo Turistično društvo Velenje. Letošnja naloga je bila narediti sne-žaka, ki naj bi bil kar najlepši, s svojo pojavo pa naj bi tudi čim več povedal. Velenjčani so naredili snežaka v obliki ženske s psom. Osvojili so prvo mesto in Mislinjčanom odvzeli prehodni pokal, ki so ga imeli v lasti že dve leti.
Mladi pevci so tokrat postali tudi pevci in plesalci. Skoraj vsi so odigrali po več vlog, videno
in slišano je preseglo pričakovanja.
Mnenja in odmevi
Prešernov dan

v
Buče, ježki in levčki. To so bile družinske maske, ki so najbolj navdušile žirijo otroškega pustovanja.

VI PIŠETE
Jamarji po novem tudi v šolah
Slavnostna seja Jamarske zveze Slovenije - Začetek praznovanja 75. obletnice Jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje - Slavnostna govorka je bila tudi dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo
Vesna Glinšek
Jamarstvo ima v Šaleški dolini dolgo tradicijo. Začelo se je davnega leta 1829, ko je nadvojvoda Ivan dal zgraditi cesto skozi sotesko Huda luknja. Tu se je srečal z velikim vhodom v kraško podzemlje. Mnogo let kasneje, 20. februarja 1935, je bil v Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani ustanovljen jamarski klub Speleos s sedežem v Velenju. Takrat je bilo to društvo eno redkih jamarskih društev na Slovenskem. Današnji Koroško-šaleš-ki jamarski klub Speleos-Siga Velenje nadaljuje jamarsko tradicijo in je naslednik tega, prvega društva. Tako so naši jamarji zapisali v vabilo na slavnostno sejo Jamarske zveze Slovenije, ki so jo v soboto pripravili v prostorih Mestne občine Velenje. Seja je pomenila začetek 75. obletnice Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje. Med slavnostnimi govorniki je bil župan Srečko Meh, predsednik zveze Jordan Guštin, pa tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je med drugim izpostavila: »Sporočilo, ki ga moramo odnesti z današnje prireditve, je povezano s tem, da podzem-
ni svet raziskujemo, ga čistimo in skrbimo za njegovo varovanje. Ampak prihodnjim rodovom ga moramo predati neonesnaženega, živega.« Tudi zato so v osnovnih šolah sprejeli predmet, ki so ga poimenovali varstvo pred naravni-
va. Prireditev je bila tudi priložnost za podelitev priznanj najzaslužnejšim jamarjem, pa tudi za predstavitev tukajšnjega jamarskega kluba. Njegov predsednik Rajko Bračič pravi, da je jamarstvo v tukajšnjem okolju dobro razvito. »Tako je. To
mi in drugimi nesrečami. »Pomembno pri tem predmetu je, da imajo učitelji in učiteljice, ki ga bodo izvajali, podporo vseh društev, ki se ukvarjajo s prostovoljnim in poklicnim reševanjem. Prav vsi bodo pomembni pri tem, da bi mladim ljudem pokazali, kako je treba varovati okolje, v katerem živimo, pa tudi to, kako se je treba zavarovati pred nesrečami, ki se v Sloveniji pogosto dogajajo, postajajo naša sodobna grožnja, tudi grožnja prihodnosti,« je še poudarila Jelušiče-
lahko trdim predvsem zaradi dobre usposobljenosti in aktivnosti naših članov. Trenutno namreč veliko delamo na projektih mednarodnih razpisov. To pomeni, da različne jame obiščemo, določimo njihovo točno lokacijo, jih pregledamo in ocenimo onesnaženost. Poleg tega raziskujemo nove jame.« Sicer pa njihova velika želja ostaja pridobivanje novih članov, saj bo le tako lahko klub ustvaril dobro prihodnost in nove vizije.
Les iz SAŠA regije najdragocenejši v Sloveniji
Licitacija lesa je način prodaje najboljših lesnih sortimentov, ki smo jo v Sloveniji povzeli po nemškem in avstrijskem vzoru. V petek, 12. februarja, seje z dnevom odprtih vrat zaključila 4. slovenska licitacija vrednejših sortimentov lesa, ki jo je na letališču v Slovenj Grad-
rebraš ima posebno rast lesnih vlaken, kar daje lesu izredne estetske lastnosti in se zato uporablja za najbolj prestižne izdelke. Za hlod seje potegovalo kar 17 kupcev od 31 prisotnih. Že to pove veliko. Najvišja ponudba je bila 7.643 evrov/ m3, kar je za 1,52 m3 hlod
To je bil temelj, da je lahko v pravem času izkoristil naravni potencial v svojem gozdu.
Licitacija lesa omogoča lastnikom gozdov, da za najvrednejše sortimente najdejo širok krog kupcev, kupcem pa, da imajo ponudbo takega lesa koncentrirano na enem mestu. Iz nazarskega območja sta doslej prišla že dva „zmagovalca" licitacij, torej najvrednejša hloda. To pomeni, da imamo v območju, torej tudi v Šaleški dolini, pri vzgoji najvrednejšega lesa veliko možnosti.
■ Andrej Šiljar, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Šilihovi šestošolci na Treh kraljih
34 učencev, razredničarki in smučarski učitelji smo bili v šoli va naravi - odpravili smo se na Tri kralje. Pet dni smo preživeli med gozdovi Pohorja, ki so v svoji snežni prevleki delovali res pravljično.
Prvotni namen naše šole v naravi je bilo smučanje oz. smučarski
tečaj. Izpeljali smo tudi pohod do Osankarice, kjer so se učenci seznanili s pomenom NOB in tragedijo Pohorskega bataljona.
Ob tem pa smo izvajali še številne druge dejavnosti. V spodnji etaži smo imeli povsem svoj prostor, v katerem nam je gospod Franček zanimivo (slikovno in z glasbo) prikazal vse značilnosti Pohorja, izdelovali smo voščilnice za »svojega Valentinčka«, imeli "hišni kino" in nenazadnje smo vtem prostoru imeli zaključni večer s priložnostnim programom, podelitvijo priznanj in plesom - diskom. Ob tej
priložnosti smo se lastnikom pen-ziona Alešu, Barbari, Božu in Jožici Juhart ter našim učiteljem smučanja zahvalili s priložnostnimi darili. Ob dnevnih aktivnostih so imeli učenci možnost spletanja novih in utrjevanja starih prijateljskih vezi tudi na družabnih večerih. Z namestitvijo, osebjem in hrano smo bili zelo zadovoljni. Letošnja šola v naravi nam bo zaradi vsega lepega in nenazadnje tudi zaradi snežnih razmer ostala v lepem spominu.
■ Šestošolci z razredničarkama OŠ Gustava Šiliha Vele nje
'Že veliko let ta sprevod imamo'
V	krajevni skupnosti Kavče že tradicionalno organiziramo pustni karneval. Na valentinovo smo se zbrali pred Vilo Major in se podali na daljši popoldanski sprehod po kraju. Letošnji pust je bil v znamenju norij, ki smo jih lahko po televiziji spremljali ob gledanju 'resničnostnega šova' Kmetija slavnih, pri čemer sta še posebej izstopala doktor Artur in njegova LaToya. Na temo kmetije so bili zapisani tudi verzi.
V	sredo, 17. februarja, pa je bil za 'puste hruste' žalosten dan, saj smo se morali posloviti od našega Pusta Pahliška, ki smo ga veličastno pospremili na njegovi zadnji poti in mu tako pokazali svojo naklonjenost.
Kljub nenadnemu slovesu gospoda Pahliška pa še vedno upamo, da ima ta še nekaj življenj in da se bo še dolga leta ob pustu z veseljem vračal v naše kraje.
V	spodnjih vrsticah pa vam za posladek predstavljamo še nekaj utrinkov z letošnjih pustnih dogodivščin v obliki poezije.
Ko je sneg in mraz, takrat je v Kavčah veselega pustovanja čas!
Že veliko let ta sprevod imamo, okoli Kavč pustne šeme se podamo, ob cestah dobri so ljudje, z dobrotami nas obdare.
Na pepelnično sredo
moramo PUSTA PAHLIŠKA pokopati,
ceneje ga je kar zažgati.
Na vrhu Kavč - pri Vili Major staro in mlado rine gor, tam je tudi sedmina,
kjer se veseli vsa PAHLIŠKOVA žlahta in družina.
■ P. H.
Lastnik gozda Jože Kaker pri najvrednejšem hlodu na letošnji licitaciji. Foto: Ivan Jakop
cu odlično organiziralo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline. Za prodajo je bilo pripravljenih 785 hlodov s skupnim volumnom 755 m3. Prodan je bil skoraj ves les. Kljub recesiji so bile cene visoke, najvišje do sedaj. Kar osem hlodov je doseglo ceno nad 2.000 evrov za kubični meter, kar 41 pa ceno nad 800 /m3.
Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja »rebraša«, ki ga je pripeljal gospod Jože Kaker, lastnik kmetije Koklej nad Lučami. Javor
zneslo 11.614 evrov. To je do sedaj najvišja vrednost lesa, prodanega na licitacijah v Sloveniji, in je tudi med najvišjimi v Evropi.
Jože Kaker j e v domačem okolju poznan po svoji dejavnosti, ki mu je postala pravo življenjsko poslanstvo. Ukvarja se z ohranitvijo in obnovo stavbne dediščine. Ker je les pri tem osnovni element, so mu dolgoletne izkušnje in znanje omogočile dobro poznavanje lastnosti lesa, njegove uporabnosti, lepote in seveda tudi vrednosti.
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
ŠŠK nikoli ne počiva
Kaj je lepšega za naše člane kot pa teden, kot je ta? Dijaki so dočakali težko pričakovane počitnice in preživljajo teden na belih strminah, eksotičnih otokih ali pa se doma pre pu šča jo vese lju ob brezdelju. Študentje pa smo pravzaprav zaklju či li z naši mi »počit ni ca mi«, ki so vse prej kot to, saj so tudi čas izpitnega obdobja. Tako se tudi za nas začenja bolj umirjeno obdobje, ko smo knji-
ge odložili na stran, jih skrbno pospravi li v pre da le ali se jih za ved no zne bi -li. In preden si priskrbimo nove, si bomo tudi mi privoščili nekaj oddiha, preden se na fakultetah ponovno začnejo obvezne vaje, nastopijo roki za seminarske in kolokviji.
V soboto smo v ta namen organizirali Rock'n'roll poizpitni žur, kjer so se naši člani na karaokah lahko znesli nad mikrofoni ali delili z nami svoje sposobnosti. Razvil se je zabaven večer, ki smo ga skoraj cel mesec študentje težko pričakovali in odštevali dneve. Ekipa ŠŠK-ja pa si je po izpitnem obdobju prvič vze la več časa in cel vikend usmerjala misli in moči ter pripravljala načrte za dogajanje v prihodnjih mesecih. Med drugim smo tudi začeli priprave za letos jubilejne dvajsete Dneve mla dih in kul tu re (DMK), ki se bodo odvijali skoraj cel mesec maj in bo poskrbljeno za vse okuse. Do takrat pa nas
čaka najprej še smučanje v Nassfeldu, ljubljanski »Ej, lejga«, okrogla miza z uspešnimi Velenjčani in Akademski ples.
V	vmesnih intervalih pa vas bomo zabavali, izobraževali in navdihovali na razno vrstnih dogod kih, ki so veči no ma izpeljani v Mladinskem centru Velenje. Prav slednjega pa ta vikend obnavljamo, saj želimo zagotoviti čim boljše prostore, kjer preživljamo večino časa. Po obnovi, ki smo jo izvedli pred dobrim letom, ko smo preuredili postavitev prostora, šank in galerijo, bodo tega deležni še toaletni prostori in vse, kar zahteva stalne obnove. Pri tem bo pomagala celotna ekipa ŠŠK-ja, MC-jevi delavci in prostovoljci.
V	„začetku marca se bo pričela druga ŠŠK biljard liga, ki bo trajala predvidoma dobre tri mesece. Tekme bodo potekale v gostilni KELT (Kasesnik). Vabljeni ste vsi, ki radi igrate biljard ali pa se hočete ob igri le dru ži ti in spo zna va ti
nove ljudi. Prijavite se lahko na uradnih urah ali preko e-pošte, ki jo boste našli na naši spletni strani. Sicer pa se v soboto udeležujemo zimskega športnega dne zveze ŠKIS na Rogli, kjer se bodo pomerili najboljši smučarji in deskarji na snegu.
Tis ti, ki še nis te pos tali čla ni naše ga kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugod nosti. Včla ni te se lah ko na uradnih urah, v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo šolanju in vašo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogod ke ki jih orga ni zi ramo v Vele nju.
■ Nika Penšek
»!1Has
Le še korak do osmine finala
Rokometaši Gorenja so se po fanatični borbenosti oddolžili Kielcam za nesrečen poraz na prvi tekmi - V soboto v gosteh z Veszpremom
Velenje - V Ligi prvakov sta v tem delu le še dve tekmi, zelo pomembni za rokometaše Gorenja. Z zmago proti poljskim Kielcam so se povzpeli na četrto mesto, ki prinaša uvrstitev med šestnajst najboljših moštev v tem prestižnem tekmovanja. Madžarski Veszprem (14 točk) in nemški Loe-wen (12) sta že v osmini finali, zelo blizu so tudi Poljaki (9) na tretjem mestu, Velenjčani na četrtem in Chambery na petem imajo po pet točk, Bosna na šestem pa ima najbrž le še teoretične možnosti za napredovanje. V soboto bodo rokometaši Gorenja gostovali na Madžarskem.
V Rdeči dvorani je Veszprem srečno zmagal z 28 : 27, polčas pa so prav tako za gol (14:13) dobili domači. Spomnimo se, v zadnjih sekundah te tekme je gostujoči vratar Dejan Peric ubranil sedem met rov ko Iva nu Čupiču. Tekma je pokazala, da je Veszprem premagljiv. Prav zato bodo trener Branko Tamše in igralci v soboto gotovo zaigrali skrajno požrtvovalno. Morda pa odnos domačih do igre ne bo podoben, ker so pač že med šestnajstimi. Vsekakor pa se igralci Gorenja na to ne bodo in ne smejo zanašati. To tudi sami vedo. Ob morebitnem porazu, bo gotovo odločilna tekma za napredovanja 6. marca v Rdeči dvorani s Francozi.
Vsekakor je Velenjčanom tekma s Poljaki prejšnjo sredo v Rdeči dvorani na široko odprla vrata za izpolnitev svojega cilja - napredovanja. Najbrž tudi nihče v dolini ne dvomi, da bodo uspeli. Po veliki zmagi (36 : 35) so gotovo mnogi ugotavljali, daje vendarle prav-
ica na svetu. Nadvse zadovoljenje bil tudi trener Branko Tamše, ki je imenitno začel svojo samostojno trenersko pot na klopi Velenjča-nov. Za njim sta dve prvenstveni zmagi ter neodločen izid in zmaga v Ligi. Po veliki zmagi nad Poljaki je z zadovlojstvom ugotavljal, da so njegovi igralci pokazali pravi značaj, saj so do pomembnih točk prišli resnično sanjski bojevitosti in seveda tudi zaradi zlate levice vratarja Ivana Gajica. Gostje so imeli v drugem polčasu kar šestkrat prednost treh zadetkov. Toda to ni vzelo poguma domačim. Želeli so točki, verjeli, da jih lahko pre-
povedli (35 : 34). Gostujoči trener je namesto vratarja na igrišče poslal sedmega igralca. Gostje so izsili najstrožjo kazen,tretjo zanje na tej na tekmi. Tudi tokrat je žogo vzel najboljši strelec tekme Rast-ko Stojkovič. Do konca le še štiri sekunde. Gajičeva leva roka je poletela kot blisk in znašel se je na ramenih soigralcev, veliko veselje na parketu, veliko veselje in na tri-bu ni.
Branko Tamše: «Čestitam fantom, ki so še enkrat več dokazali pravi zna čaj, kako se je potreb no boriti za dres kluba. Na prejšnjih dveh tekmah so pokazali never-
magajo. V prvi tekmi na Poljskem so Velenjčani nesrečno in nezaslu-ženo ostali brez točke. Razburljivo je bilo tudi v zadnjih trenutkih tekme s Kielcami.Jim bo sreča spet obrnila hrbet? A vse se vrne. Poljaki so na začetku drugega polčasa kar nekajkrat ušli za tri gole. Nazadnje v 52. minuti (34 : 31). Toda domači niso upali. Časa za preobrat je bilo še dovolj. Ob bučni podpori gledalcev so tako rekoč prekosili sami sebe in z delnim izidom 4 : 0 po dolgem času spet
jetno željo, borbenost in čeprav danes niso popolnoma izpolnjevali tega, na kar sem opozarjal tri dni, nas to ni kaznovalo. Namreč, poudarjal sem, da se bo s Poljaki potrebno »tepsti« v obrambi, kar pa mi nismo počeli. Na srečo smo to nadoknadili to s fanatično borbenostjo in na koncu izkoristili še šport no sre čo, ki nam je bila sploh prvič v sezono naklonjena. Hvala tudi enkratnim navijačem.«
■ S. Vovk
Pomembna zmaga v Kranju
Velenjske rokometašice so v zaostali tekmi 14. kroga 1. B državne lige dosegle pomembno zmago na gostovanju v Kranju.
Po slabem 1. polčasu, ko so zaostajale že 6 zadetkov, so v 2. polčasu strnile svojo obrambo in na krilih izkušene vratarke Biljane Lakič uspele najprej izničiti prednost Gorenjk in nato samo povečevale svojo prednost ter na koncu zasluženo osvojile pomembni točki. Redni del prvenstva je končan.
Že naslednji vikend se začne razi-gravanje, in sicer končnica za prvaka od 1. do 5. mesta ter končnica za uvrstitve od 6. do 9. mesta. Igralke Veplasa so po rednem delu prvenstva zasedle 3. mesto. Za naslov prvaka se bodo potegovale ekipe iz Ajdovščine, Nakla, Velenja, Sežane/Ilirske Bistrice in Hrpelj/Kozine, za uvrstitve od 6.9. mesta pa ekipe iz Kranja, Radencev, Šempetra/Vrtojbe in Maribora.
V prvem krogu končnice konec tega tedna bodo Velenjčanke proste, v drugem 6. marca pa bodo gostovale v Sežani. Vsako ekipo v nadaljevanju čaka še osem tekem.
Prva A liga se bo v sezoni 2010/2011 dopolnila s prvo in dru-gouvrščeno ekipo iz 1. B lige. Za preboj med dvanajst najboljših ženskih rokometnih klubov v Sloveniji ima vseh 5 ekip skoraj enake možnosti, zato bo v nadaljevanju končnica še kako razburljiva. ■
V uvodu z vodilnim
Nogometaši Rudarja se bodo v soboto udarili s Koprom - Trener ima kar pet igralcev v avtu
Konec tega tedna bo stekel zaradi snega za teden dni preloženi spomladanski del prvenstva v prvi nogometni ligi. Igralsko zelo spremenjen velenjski prvoligaš bo že v uvodnem krogu na veliki preizkušnji, saj bo gostoval pri vodilnem Kopru, za katerim na četrtem mestu zaostaja za enajst točk.
Rudarji svojim navdušencem po jesenskem delu veliko dolgujejo. Na koncu so namreč nanizali kar sedem porazov zapored, delni krivec pa so gotovo poškodbe. Zaradi odlične igre na začetku prvenstva, ko so nanizali kar štiri zmage zapored in bili celo nekaj časa na prvem mestu, nato dolgo tudi na drugem, pa so jesen vendarle končali še vedno na zelo dobrem četrtem mestu. Navijači pričakujejo, da bodo po teh okrepitvah na koncu le ujeli tekmovanje v kakšnem od evropskih pokalov, kot je bil to primer v prejšnjem prvenstvu. Tretje mesto jim je prineslo igranje v novoustanovljeni ligi Europa.
Športni direktor Marijan Jalušič
ocenjuje, da so igralci, ki so prišli namesto tistih, ki so nas po jesenskem delu odšli, boljši. Predvsem pa ima trener Marijan Pušnik daljšo klop, kar je po njegovem mnenju zelo pomembno. Na voljo ima kar 27 igralcev, med njimi tudi nekaj mladih, še ne dovolj neizkušenih, ki najbrž še ne bodo kmalu med najboljšo osem-najsterico, kaj šele enajsterico. To sta igralca iz njihove nogometne šole Denis Klinar (1992) in Denis Kramar (1991) ter Dario Torbic (1990), ki izhaja iz Dinamove nogometne šole. Po letih pa tudi sicer so gotovo najbolj izkušeni Fabijan Cipot, ki bo letos dopolnil 34 let, Almir Sulejmanovič (januarja 32), Amel Mujakovič (aprila 32), Boban Savic (aprila 31); zadnje leto tretjega križa pa si bodo letos oprtali František Metelka, Mirza Mešic, Marian Tomcak, Renato De Moraes in Miha Golob. Skratka, v trenutni Rudarjevi zasedbi se prepletata mladost in 'starost' ali še bolje 'izkušenost in neizkušenost'. Kot pa pravijo nogometni poznavalci, ni pomem-
bno, koiliko si star, ampak, kako igraš.
Športni direktor kluba Miran Jalušič je prepričan, da so močnejši. »Igralci, ki so v prehodnem roku prišli v Velenje, so boljši od tistih, ki so odšli. Pomembno pa je, da imamo predvsem daljšo klop. Ekipa je dobro pripravljena tako telesno kot psihično, zato tudi v soboto na uvodni tekmi tega dela prvenstva upamo na ugoden izid,« pravi. Na prvem gostovanju v drugem delu bi bili gotovo zadovoljni s točko, da končno ustavijo niz slabih iger.
Trener še nekaj časa ne bo mogel računati na pomoč poškodovanih Mirze Mešica, Marka Kolsija in novega igralca Jana Vidica. Na sobotni tekmi pa bosta med gledalci zaradi rdečih kartonov tudi Aleš Jeseničnik in Rok Kronaveter. Sobotna tekma bo v Novi Gorici, ker igrišče na Bonifiki obnavljajo.
■ vos
Sedmi dan Elektre dobro uspel
V soboto so se na tradicionalnem dnevu Elektre predstavile vse mlade selekcije šoštanjskega košarkarskega kluba.
S tem so prikazali uspešno delovanje kluba in njihovo skrb pri delu z mladimi.
Po prikazanem se Elektri ni treba bati za prihodnost, saj imajo dobro zastavljen program, ki ga uspešno izvajajo. Z načrtnim delom z mladimi želijo doseči, da bi v prihodnje v članski ekipi igrali predvsem domači igralci.
Košarko želijo priljubiti že pet in šest let starim otrokom, ki se s tem
je bilo, ko so se pionirji in kadeti pomerili kar proti svojim staršem in jih seveda tudi premagali.
Dobro delo z mladimi se že pozna, saj v zadnjih letih šoštanjski podmladek zelo uspešno nastopa na državnih tekmovanjih. Lani so bili mlajši dečki celo prvaki, starejši so pristali na četrtem mestu, mladinci in kadeti pa imajo tudi že reprezentančne posameznike.
Letos so v Šoštanju že sedmič
V soboto E|ektra Esotech v Škofji Loki
Člani Košarkarskega kluba Elek-tra so bili v soboto prosti, saj je v Novem mestu potekal finalni turnir pokala Spar, ki so ga prepričljivo dobili košarkarji Uniona Olimpi-je, to soboto pa se nadaljuje
športom srečajo predvsem v igri, malo starejši pa že nekoliko bolj resno vadijo v košarkarski šoli, v katero so vključeni sedem- in osemletni šolarji.
Elektra ima svoje selekcije na različnih šolah Šaleške doline - v Velenju, Šmartnem ob Paki in seveda Šoštanju, in te so se na dnevu Elektre pomerile med seboj. Predstavile so se tudi deklice. Tako se je po uvodnih predstavitvah najmlajših zvrstilo kar sedem tekem. Najbolj zanimivo in tudi zabavno
pripravili dan Elektre. Vse tekme so bile zanimive in napete, v njih pa so se vsi predvsem zabavali. Posebej zadovoljni so bili mladinci, ki so premagali trenerje šoštanjskega kluba.
S to prireditvijo želijo v Košarkarskem klubu Elektra predstaviti način in rezultate dela vseh selekcij in skupin kluba. Hkrati pa želijo ta srečanja izkoristiti za medsebojno druženje ob zanimivih, sproščenih, a kljub temu kvalitetnih košarkarskih predstavah.
državno prvenstvo. Šoštanjčani gostujejo v Škofji Loki pri LTH-cast Mercatorju.
Pred zaključkom prvega dela prvenstva so se v klubu razšli z 212 cm visokim centrom Lukom Sjek-ločo, ki je v povprečju v letošnji sezoni igral skoraj štirinajst minut in v tem času dosegel slabih pet točk in dobre tri skoke na tekmo. Vrnil pa se je domačin Salih Nuhanovič.
Tjaša Rehar, foto: D. Tonkli
SPORT IN REKREACIJA
Namesto Koce Polovšak
Od konca januarja se na nadaljevanje sezone pripravljajo člani Nogometnega kluba Šoštanj. Pred pomladanskim delom prvenstva je na mestu trenerja Fajika Koco zamenjal Ervin Polovšak, ki je do sedaj v klubu vodil selekcijo U14.
Janko Lihteneker, predsednik NK Šoštanj, je pojasnil: »V klubu smo spremenili način dela. Koco potrebujemo za druge naloge, tako da smo že v jesenskem delu iskali drugega trenerja. Koca bo sedaj tako opravljal delo tehničnega vodje tekmovalnega dela selekcij. Člansko vrsto bo prevzel Ervin Polovšak z nalogo oblikovati dobro jedro ekipe, ki bi v prihodnji sezoni lahko računala na uvrstitev v tretjo ligo.« Visoke ambicije šoštanjskega kluba so povezane s praznovanjem častitljive 90. obletnice kluba, ki jo praznujejo v letošnjem letu. Igralski kader ostaja enak kot v jesenskem delu, ki so ga šoštanjski nogometaši s tremi zmagami, štirimi neodločenimi izidi in sedmimi porazi končali na enajstem mestu lestvice Štajerske lige. Do konca letošnjega prvenstva želijo tako predvsem popraviti slabši vtis in si pripraviti pogoje za boljše rezultate v prihodnji tekmovalni sezoni, v kateri imajo kar visoke ambicije.
■ Tjaša Rehar
Soštanjcanke namucile Grosuplje
V 17. krogu 2. državne odbojkarske lige za ženske so odbojkarice Kajuha Šoštanja v svoji dvorani gostile ekipo MZG Grosuplje. Gostje so se morale za zmago s 3 : 2 izjemno potruditi, saj so se varovanke Borisa Plamberger-ja odlično upirale.
Začetek je sicer kazal na nov gladek poraz šoštanjskih odbojkaric, ki so v prvem nizu dosegle le 15 točk. V nadaljevanju pa so strnile svoje vrste in ponovno dokazale, da bi si zaslužile kakšno mesto višje na lestvici. V izjemno napetih in zanimivih nadaljnjih dveh nizih so igralke Kajuha Šoštanja prikazale najboljšo
igro v ključnih trenutkih, ko so bile tudi nekoliko bolj zbrane od gostujočih odbojkaric. Drugi niz so Šoš-tanjčanke tako dobile s 26 : 24, tretjega pa s 25 : 23. V nadaljevanju so favorizirane odbojkarice Grosupljega, ki so z enajstimi zmagami celo na petem mestu, zaigrale bolj zavzeto in dobile četrti niz s 25 : 19 in tako izenačile na 2 : 2. V odločilnem nizu pa nato gostje niso več dovolile nikakršnega presenečenja in se veselile zmage s 15 : 8. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, Šoštanjčanke pa gostujejo pri vodilnih Prevaljah.
■ Tjaša Rehar
Šmarški fenovci tudi na zimskih olimpijskih igrah
Člani Fen kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki že vrsto let organizirano spodbujajo in podpirajo sokrajanko - smučarko Ano Drev. Spremljajo jo na številnih tekmovanjih za svetovni pokal in njo ter ostale slovenske smučarke bodrijo s svojo prisotnostjo ob progi.
Predsednik kluba Marjan Knez je dejal, da so v letošnji in preteklih smučarskih sezonah zastopali »svoje« barve na mnogih tekmah: Ofterschwang, Aare, Zwiezel, Spindler-jev Mlin, Seemering, Lienz, Maribor, Soelden, Cortina d'Ampezzo, Bormio, Santa Catarina, Val d'Issere, Torino, prejšnji teden pa se je skupina šestih »fenovcev« podala še na zimske olimpijske igre v Vancouver. »Kljub Anini slabši tekmovalni sezoni smo se odločili, da ji bomo stali ob strani na zimskih olimpijskih igrah tudi zato, ker nas je na preteklih igrah v Torinu razveselila z izjemnim 9. mestom.«
Za to priložnost so se tudi primerno opremili in zagotovo znova poskrbeli, da so najprepoznavnejša navijaška skupina v vsej »beli karavani«. »To je bil tudi naš cilj, saj želimo predstavljati Šmartno ob
Paki in Slovenijo kot zrelo športno navijaško družbo. Mislimo, da si
Pred odhodom še gasilski posnetek, v šmarški Martinovi vasi
ugotovitev Marjan Knez.
Ana in ostale naše smučarke to resnično zaslužijo,« je komentiral
Tp
Dobri stari Smrekovec
Čeprav je letošnja zima »ta prava«, se je še vedno nismo naveličali. Vedno znova se (vsaj nekateri) razveselimo nove snežne odeje, ki je v višjih legah debelejša in obsto-jnejša. V dolini se hitro spreminja v blato, temu pa se rajši izognemo.
Tako je že kar spomladansko toplo sonce v nedeljo zvabilo mnoge ljubitelje zimskih radosti tja, kjer jih je bilo ob modri jasnini še posebej veselje uživati. Naju je notranji kompas usmeril proti Belim Vodam - smer Smrekovec. Pri Sovineku se moraš odločiti levo ali desno in midva sva izbrala prvo varianto. Zaradi sprva še poledenele ceste sva si za parkirišče izbrala vznožje Sv. Križa in se podala na pot. S ceste, kjer se en krak odcepi proti Lepi Njivi, sva
KAM NA IZLET?
Danes, 25. februarja:
ODPRTA PLANINSKA ŠOLA (PD Velenje); jutri (v petek): Pohod mesečnikov (-PD Vinska Gora); nedelja, 28. 2.,: VIII. pohod - Pešivec 50 (sekcija Komunalnega podjetja.)
zavila preko mostička levo v zasneženo strmino gozda. Vanj naju je pospremil odmevajoč trušč dveh štirikolesnikov, ki sta kot divji jagi izginila za ovinki. Težko sva se sprijaznila s tovrstnim uživanjem v	tem
ranlj ivem smrekovškem pogorju ...
Globok sneg in vijuganje po gazi med pobeljenimi vejami smrek naju je popeljal v mir in tišino gozda. Pot se je prilagodila terenu in vodila po koritu, kjer se
je nenadoma zaslišal uživaški smeh moškega. Pred njim je tekel kuža, on pa se je sedeč na lopati veselo dričal za njim. Čez nekaj trenutkov jima je v enaki »vožnji« sledila ženska. Uživali smo vsi!
Ob izhodu iz gozda se je zaslišal otroški živžav, manjša skupina je na nasprotni strani jase izvajala
neke igre. Čudovit sončen dan ni dopuščal takojšnrga obiska planinskega doma, ampak se je bilo najprej treba povzpeti do vrha. Raznovrstne sledi v debeli snežni odeji so razkrivale radosti obiskovalcev in kmalu si se počutil kot
70 HRIBIH IN MINAH
Ob zapuščanju doma pa zelo neprijeten občutek ob pogledu na čakajočo četverico motornih sani, ki v tem pogorju (razen za oskr-
kralj. Razgledi na vse strani neba in pogledi na znane gore z značilnimi oblikami je kot srečanje z znanci. Sprehod po okolici z občasnimi globokimi vdori pod težo telesa, vpis v knjigo ob ledenem vetru in z zadovoljstvom v duši spust do planinskega doma, kjer je čakal topel čaj in počitek.
bovanje doma) nimajo kaj iskati. O ogroženosti divjadi v zimskih razmerah, predvsem pa o nahajališču dragocenega divjega petelina čivkajo že vrabci, zato ostajam brez besed! Človek, ki pozablja, da ni sam in edini pomemben na svetu .!
■ Marija Lesjak
NA KRATKO
Za točko potreben klubski rekord
Šoštanjski kegljači so na gostovanju osvojili pomembno točko v boju za obstanek. Tokrat so na enem najlepših kegljišč in na odlično pripravljenih stezah v Novi Gorici odščipnili točko favoriziranim domačinom. Igra Šoštanjčanov je navdušila številne domače navijače, ki so vsako dobro potezo igralcev nagradili z dolgim aplavzom. Na tekmi so padali rekordi, tako pri domačih kot gostujočih igralcih. Šoštanjska ekipa je dosegla nov ekipni rekord, med posamezniki je nov ligaški osebni rekord postavil L. Fidej (628) in za rekordom kegljišča zaostal za 16 kegljev. Šoštanjčane po težkem gostovanju čaka teden dni premora, v 15 krogu pa se bodo na domačih stezah pomerili z vodilnim Tržičem. Kljub osvojeni točki so Šoš-tanjčani zdrsnili na 10. mesto in imajo sedaj 8 točk, toliko pa jih imajo tudi igralci Hidra; točko več ima ekipa Korotana, na sedmem mestu je mariborski Konstruktor z 10 točkami. Boj za obstanek bo še težaven.
Poraz proti državnim prvakom
V	soboto je prva ekipa NTK Tempa odigrala že 14. krog prve slovenske namiznoteniške lige. Doma so s 5 : 0 izgubili proti aktualnim državnim prvakom Finea iz Maribora. Prav v vseh petih dvobojih so bili gostje boljši, se tako še bolj utrdili na prvem mestu in so korak bližje k ponovni osvojitvi naslova državnega prvaka. V prvih dveh dvobojih sta zaigrala Miha Kljajič proti Gregu Komacu, enemu najboljših Slovenskih igralcev (1 : 3), ter Žiga Jazbec proti Martinu Jaslovsykemu(0 : 3), Slovaku, ki že tri sezone igra za Mariborski klub. V tretjem in zadnjem petem dvoboju je bil Grega Zafošnik boljši naprej s 3 : 1 od Jureta Slatinška in na koncu še od Kljajiča s 3 : 0. Matevž Čretnjak pa je s 3 : 1 v nizih premagal Patrika Rosca in gostom zagotovil gladko zmago. Ekipa Tempa zaseda peto mesto na lestvici, ki ga bodo morali v sredo proti Melaminu iz Kočevja in v soboto doma proti Iliriji še potrditi z dvema zmagama.
Uspešni na kadetskem državnem prvenstvu
V	soboto je bilo v Ljubljani kadetsko državno prvenstvo v judu. Nastopili so vsi najboljši iz skoraj vseh slovenskih judo klubov. Po dolgi odsotnosti velenjskih tekmovalcev sta v tej konkurenci nastopila tudi nadarjena mlada judoista iz Judo kluba Velenje.
Med močno konkurenco judoistov, ki počasi prehajajo že na tekme v mednarodni konkurenci, je Anže Pušnik osvojil tretje mesto, Aljaž Slatnar pa peto.
Tako so igrali
Liga prvakov, 8. krog
Gorenje Velenje - Vive Targi Kielce 36:35 (17:17)
Gorenje Velenje: Gajič 8 obramb, Skok 5 obramb, Taletovič, Bezjak 3, Cehte 3, Natek 8, Rutar, Rnič 2, Žvižej 2, Štefanič, Golčar, Hamandič 3, Čupič 10/5, Bajram, Nosan, Šimič 5. Trener: Branko Tamše 7 m: 6 (5), izključitve: 0
KS V.T. Kielce: Cleverly 8. obr., Grabarczyk, Tubič, Kreiger, Podsiadlo , Kuchczinski, Jurasik, Jachlewski, Kotlinski 4. obrambe, Stojkovič , Glinski, Zoltak, Knudsen, Rosinski , Konitz, Nat. Trener: Bogdan Wenta 7 m: 3 (2), izključitve: 4. minute 1. B DRL, ženske:
1.	B DRL
RK Sava Kranj - ŽRK Veplas Velenje 22 : 30 (16:10)
Veplas Velenje: Lakic (9 obramb), Crnobrnja (3 obrambe), Halilovic 5, Vajdl 3, Fatkic 10 (6), Nakic 1, Hrnčič 10, Perše-, Žontar, Oberžan, Hofinger 1, Simic (1 obramba). Trenerka Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Sava Kranj 6 (6), Veplas Velenje 6 (6). Izključitve: Sava Kranj 10 minut, Veplas Velenje 12 minut.
2.	DOL ženske, 17. krog
Kajuh Šoštanj - MZG Grosuplje 2 : 3 (-15, 24, 23, -19, -8)
Vrstni red: 1. Prevalje 44, 2. Formis Bell 35, 3. ŽOK Kema Puconci 34, 4. Nova KBM Branik II 33, 5. MZG Grosuplje 30, 6. ŽOK Partizan Škofja Loka 29, 7. Kostak-Elmont 25, 8. Lakolit Ankaran 24, 9. Comet Zreče 14, 10. Benedikt 14, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8
Kegljanje, 1B liga, 14. krog
Gorica - Šoštanj 4 : 4 ( 3437 : 3449)
Šoštanj: Hasičič 541 (0), Novak 545 (0), Sečki 569 (1), Petrovič 580 (0), Fidej 628 (1), Arnuš 586 (0).
18
MODROHnA KRONIKA
"aH: AS
25. februarja 2010
Preveč glasno
Velenje, 18., 19. in 20. februar - Velenjski policisti so v preteklem tednu kar trikrat, v četrtek, petek in soboto v nočnih urah in preko dneva intervenirali zaradi glasne glasbe v stanovanjih, kar je motilo najbližje sosede. Policisti so zoper kršitelje ukrepali z izdajo plačilnega naloga.
Vzorni gostinci
Velenje, 21. februarja -
Preko vikenda so policisti PP Velenje opravili poostrene kontrole gostinskih lokalov s poudarkom ugotavljanja kršitev Zakona o
omejevanju uporabe alkohola, Zakonom o porabi tobačnih izdelkov, Zakona o javnih zbiranjih, Javnega reda in miru in prekoračitve obratovalnih časov. V nadzoru policisti niso ugotovili kršitev.
Sumljiva posušena rast li na
Velenje, 21. februarja - V
nedeljo so policisti v Velenju med postopkom občanu zasegli sumljivo neznano posušeno rastlino. Ker so policisti sumili, da gre za prepovedane droge, so mu snov zasegli in jo bodo
poslali na analizo. Če bo analiza pozitivna, bo zoper storilca izdana odločba o pre kr šku.
Pobe gle izsledili, opite strez ni li
Velenje, 23. februarja -V
preteklem tednu so velenjski policisti v prometu obravnavali 7 prometnih nesreč, od katerih se je ena kon ča la z lah ko teles no poškodbo ene od udeleženih oseb, druge pa z materialno škodo. V dveh primerih sta povzročitelja pobegnila s kraja prometne nesreče, in to ne da bi
posredovala podatke o sebi in svojem vozilu. Pobegla voznika so policisti že izsledili. Zoper povzročitelje v omenjenih prometnih nesrečah so podali 3 obdol-žilne predloge na okrajno sodišče Velenje, izdali 4 plačilne naloge in v enem primeru napisali uradni zaznamek.
V preteklem tednu so pridržali dva voznika, ki sta pre komer no pogle da la v kozarec. Eden je pred tem povzročil prometno nesrečo, po tem pa so mu namerili 0,64 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so pri svojem delu še v treh primerih zaznali prisotnost alkohola
Iz policistove beležke
Vdor v
računalniški
sistem
Velenje, 17. februarja -
Pretekli teden velenjski policisti niso imeli veliko dela na področju kriminalitete, saj niso obravnavali hujših kaznivih dejanj. Največja materialna škoda je bila povzro če na z vdorom v računalniški sis-
tem, ki je bil izvršen prejšnjo sredo. Nastalo je preko 10 tisoč evrov materialne škode.
Potepal se je
Topolšica, 17. februar -
Prejšnjo sredo so velenjske policiste obvestili, da v Zavodu za varstvo odraslih v Topolšici pogrešajo starejšega varovanca. Pogre ša ni se je v dom
vrnil sam, a šele v četrtek.
Povrat ni ku zasegli vozilo
Velenje - Večkratnemu kršitelju cestnoprometnih predpisov so velenjski poli-cis ti v teh dneh zase gli vozilo in podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče Velenje. Ljubitelj opojne kapljice je tokrat pre-
cej pretiraval, saj so mu namerili kar 0,72 miligramov alkohola na liter izdiha ne ga zra ka. Čeprav je verjetno lažje vozil kot hodil, j e t o za povrhu počel brez vozniškega dovoljenja.
Miren teden
Velenje, 22. februar -
Velenjski policisti so zaradi izvršitev odredb za
nad dovoljeno mero. V prostorih za pridržanje so »gostili« tudi dva voznika, kateri ma so celj ski pro met ni policisti odvzeli prostost zaradi prevelike zaužite količine alkohola, vozila pa sta na območju Velenja.
Ukrad li avto
Arja vas, 22. februarja -
V ponedeljek so nepridipravi neznano kam odpeljali osebni avtomobil Seat Toledo, srebrne barve, letnik 1999. Vozilo je bilo ukradeno s parkirnega prostora v Arji vasi. Povzročena škoda znaša okoii 4 tisoč evrov.
uklonilne zapore tja odpeljali štiri osebe. Dobra novica je, daje bilo stanje na področju javnega reda in miru v prete klem tednu stabilno. Statistika glede na primerjano časovno obdobje lanskega leta do sedaj kaže na upad kršitev.
Trezni za volan!
Velenjski policisti pripravljaj o več poostrenih nadzorov v prometu
Policisti PP Velenje bodo tudi v naslednjih dneh nadaljevali poostren nadzor vožnje pod vplivom alkohola, kjer tudi povečujejo intenziteto dela, saj iz tedna v teden iz prometa izločijo več vinjenih voznikov. Zato premislite, preden po tem, ko ste kaj spili, sedete za volan. V tem tednu bodo več pozornosti namenili tudi umirjanju hitrosti, pri čemer jim bodo pomagali tudi policisti Prometne policije Celje.
Posebej opozarjamo na previdnost pri vožnji zaradi zimskih razmer (sneženja, poledenelega vozišča, nizkih temperatur in slabe vidljivosti). Zjutraj pred vožnjo očistite stekla svojih vozil in tako poskrbite za svojo varno udeležbo v cestnem prometu in za varnost tudi drugih udeležencev.
Voznike tovornih vozil s priklopniki opozarjamo na upoštevanje Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Sloveniji. Odredba med drugim pravi, da je vožnja s tovornimi vozili s priklopniki v zimskih razmerah prepovedana, razen na avtocestah in hitrih cestah - kljub temu da imajo ustrezno zimsko opremo. Predpisana globa za voznika tovornega vozila je 200 evrov, odgovorno osebo 400 evrov in pravno osebo 4000 evrov. Policisti poudarjajo, da bodo v primeru zaznave kršitev dosledno ukrepali, saj so zastoji zelo moteči za navadne voznike.
Vozniki, ne pozabite na pešce v cestnem prometu. Tudi pešci imajo oteženo hojo ob cesti zaradi zasneženosti in zato večkrat hodijo bolj po vozišču, kot bi sicer. Pešce opozarjamo, da pri hoji ob vozišču in po njem uporabljajo odsevna telesa in tudi s svetlimi oblačili povečajo svojo vidnost. V naslednjih dneh bodo zato velenjski policisti posebno pozornost namenili tudi pešcem ter vožnji na nivojskih prehodih cest preko železniških prog. Izvedli bodo več poostrenih nadzorov.
Deskarski spektakel v središču mesta
Na Titovem trgu je bil v četrtek več kot zanimiv športni dogodek - Najboljši slovenski spretnostni deskarji navdušili z vratolomnimi vožnjami na atraktivni konstrukciji -Počitniške aktivnosti na njej žal odplaknil dež
Velenje, 18. februarja - Tridnevno postavljanje atraktivne konstrukcije za klančino, na kateri se je v četrtek popoldne prvič v Velenju zgodil pravi deskarski spektakel, je pritegnilo mnogo radovednih pogledov. Delavci TEŠ-a so se resnično potrudili, saj
dolini vse več, saj so želeli na njej izvajati začetne tečaje deskanja.
Dogodek je pripravila MO Velenje v sodelovanju s Klubom deskanja na snegu Deska Velenje, TEŠ in številnimi drugimi. Tekmovanje najboljših slovenskih deskarjev v spretnostnih vožnjah, ki se jim je
za boljše spremljanje tekmovanja zagotovo veliko naredil povezovalec prireditve Iztok Šumatič -Ico, tudi sam učitelj deskanja. Znal je spodbuditi tudi k navijanju in radovedneže podučil, kako se reče kakšnemu od izvedenih vragolij na poligonu. 'Riderji' ali 'jezdeci'
Na začetku so se predstavili prav vsi tekmovalci.
so bili izvirni, njihovi triki so nakazovali, da bo borba za prenosni računalnik, ki ga je podjetje Marand zagotovilo za prvo nagrado, dolga in napeta vse do konca finala. Med kvalifikacijami in finali so se v t. i. Rookies part predstavili še najmlajši deskarji iz Kluba Deska. V finale se je nato uvrstilo 10 najbolših, ki kar niso in niso hoteli oz. mogli nehati. Sodniki (Matevž Pristavec, Teo Ivančič, Nejc Bole, Mitja Kodrič) so imeli po koncu finalnega jam sessiona, ki se je končal okrog pol devete zvečer, težko nalogo pri objavi zmagovalca dneva. V tesnem in izenačenem boju vse do zadnjega runa je potem zmagal Nejc Feijan, drugo mesto je osvojil Erik Harc in tretje Žiga Rakovec. Domov so vsi tekmovalci, pa tudi gledalci, odšli z veliko željo, da bi se kaj takšnega v Velenju še ponovilo. Kdaj, pa boste zagotovo izvedeli med prvimi.
■ Bojana Špegel
je bil poligon kljub rahli odjugi v četrtek odlično pripravljen. 35 metrov dolga, 12 metrov široka in na najvišji točki 6 metrov visoka konstrukcija je bila pokrita s 100 m3 naravnega snega. Glas o četrtkovem dogodku se je tudi zaradi konstrukcije, ki jo je bilo nemogoče spregledati, hitro širil. In tisti, ki so prišli nanj, so bili zagotovo očarani. Organizacija in izvedba tako imenovanega "Street Rail Contest Velenje powered by Monster" je bila vrhunska. In zagotovo bi, če bi le zima še malo vztrajala, v počitniških dneh na klanči-ni uživali tudi mladi ljubitelji deskanja, ki jih je tudi v Šaleški
pridružil tudi tekmovalec iz Hrvaške, je bil za mnoge radovedneže prvi »živ« stik s tem zanimivim športom. Odprl ga je velenjski župan Srečko Meh, ki je ob velikem poligonu pozdravil tudi 22 tekmovalcev. Med njimi je bil edini domačin Tim Kevin Ravnjak, eden najboljših deskarjev prostega sloga na svetu v svoji starostni skupini, ki je bil s 13 leti tudi najmlajši od tekmovalcev. V Velenju se je tokrat svojim prijateljem in poznavalcem predstavil premierno. Na koncu je zasedel 6. mesto.
Ob atraktivni glasbi, ki jo je v odmoru nadgradila skupina Legalo kriminalo s koncertom v živo, je
Spretno, hitro, drzno... Nič čudnega; tekmovali so najboljši slovenski deskarji prostega sloga.
EkKLIsiSD
V Deski že 60 članov
Gorazd Kralj, predstavnik Kluba deskanja na snegu Deska Velenje, pobudnik in poleg Roberta Ravnjaka (očeta Tima Kevina) eden glavnih organizatorjev dogodka: »Klub je v dolini še dokaj nepoznan; poznajo ga predvsem deskarji. Ustanovljen je bil leta 2007, imamo pa že 60 članov. Med njimi je veliko dobrih tekmovalcev, naša članica je tudi Glorija Kotnik, letošnja udeleženka olimpijskih iger v Vancuvru v paralelnem slalomu.«
Discipline, ki jih trenirajo tudi člani kluba Deska, so razdeljene na veleslalom, border cross in discipline prostega sloga. In prav slednjega so prikazali sredi mesta. »Gre za vratolomne tehnike, ki jih ne priporočamo tistim, ki jih ne obvladajo. V Velenje so prišli res izkušeni tekmovalci. Dogodek je bil tudi zato nabit z energijo. Deskarji sicer tovrstne discipline največ trenirajo v športnih parkih, kjer poligoni že stojijo. Mi največ treniramo na Rogli v dobrem športnem parku, ki ga vsako leto še dopolnjujejo. Poleti treniramo na ledenikih v Avstriji in Švici.« Trener je prav naš sogovornik Gorazd Kralj, ki ima pomoč dveh učiteljev deskanja. Vsaj šest članov kluba Deska je trenutno zelo perspektivnih.
Med najboljšimi na svetu
13-letni Velenjčan Tim Kevin Ravnjak se je tokrat prvič predstavil v svojem mestu. Kot nam
je povedal, je užival v tem, da je lahko tekmoval pred tolikšno množico gledalcev, prijateljev in navijačev. Že pred tekmovanjem pa nam je po oceni mnogih najbolj perspektiven mlad slovenski deskar prostega sloga v svetu povedal: "Deskati sem začel pred sedmimi leti, res pa je, da sem pred tem že od svojega četrtega leta dalje veliko časa preživel na rolki. Vesel sem, ker gre moja tekmovalna pot samo navzgor, brez poškodb. Zelo rad deskam, saj je deskanje moj stil življenja, rad tekmujem in lahko rečem, da se veselim prihodnosti. Doslej imam kar nekaj zelo dobrih rezultatov iz velikih deskarskih tekmovanj; letos sem bil dvakrat drugi na tekmovanju Burton Europen Open 2010 v Laaxu (SUI), ki sodi med najprestižne-jša tekmovanja deskanja na snegu v prostem slogu v Evropi in ki se ga udeležijo le najboljši tekmovalci iz celega sveta." Tim Kevin je osmošolec OŠ Antona Aškerca. „Zelo sem hvaležen vsej podpori in razumevanju učiteljem, ki me poučujejo. Pri pouku zelo veliko manjkam, v predse-zoni predvsem zaradi treningov v Franciji, Švici, Avstriji in doma, v tekmovalni sezoni pa zaradi tekem, ki se v večini odvijajo v tujini, po celi Evropi." Letos se že veseli, da bo deskal tudi v Ameriki.
Tim Kevin je navdušil tudi v Velenju.

UTRIP
iM
orosKoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Prizadele vas bodo govorice, ki bodo povsem izmišljene, še najhuje pa bo, da jih je razširil nekdo, ki ste mu zelo zaupali. Zato se v prihodnjih dneh izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne bo stvar še poslabšala. Čas celi rane in poskrbi za pozabo in tudi tokrat bo tako. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako, kot pa da se družite z ljudmi, ki jim ne zaupate več. Ko se boste dobro pogledali v ogledalo, boste ugotovili, da se morate vzeti v roke. Rekreacija ni nujna le zaradi lepše postave, pomagala bo tudi k boljšemu počutju.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od starejših in bolj izkušenih. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne, ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene pri spoznavanju novih, zanimivih ljudi..
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
V	teh dneh vzrokov za pritožbe ne bo. Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, izgledate pa tako bolje, kot ste pred letom dni. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. In zato se kaj lahko zgodi, da bo pomlad letos prinesla drugo pomlad v vaše življenje. In seveda tudi novo ljubezen. To ste si pravzaprav že dolgo želeli, ko pa se bo začelo dogajati, pa se znate ustrašiti.
Nikar se ne umaknite prehitro, da vam ne bo spet žal.
Rak od 22. junija do 22. julija
Spet boste delali račune brez krčmarja. Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari v življenju iztekajo točno po vaših željah in načrtih, bo usoda posegla vmes. In kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih dneh povsem spremeniti. To vam ne bo težko, ker jih boste spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete, pametnjakovičev, ki se delajo, da vedo vse, pa raje ne poslušajte. Če si še niste vzeli časa za zimski oddih, ne odlašajte. Če v tem tednu tega še niste naredili, imate čas še ob koncu tedna. Ali v naslednjih dneh.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam uresničujejo vse sanje in želje, česar včasih sploh ne opazite pravočasno. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. In to že zelo kmalu. Prej kot si mislite. Pravzaprav se bo zgodilo, ko na to sploh ne boste pripravljeni. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Pri delu boste dosegli lep uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Pa tudi stanje na bančnem računu se bo lepo popravilo. Lažje boste dihali.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Kako malo je včasih potrebno, da je človek res srečen, boste spoznali prav v teh dneh. Vaši kriteriji uspešnosti in sreče se zadnje čase krepko spreminjajo, le vi pa veste, kaj je botrovalo temu. Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo podpirali. In to na vseh področjih. Tudi partner vas bo povsem razumel, a bo vseeno povedal, kar mu ne bo všeč. Ker to od njega tudi pričakujete, vaju bo to še zbližalo, saj krepko potrebujete pogovor in občutek varnosti. Konec tedna bo pester in zanimiv.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Zunaj bo že krepko dišalo po pomladi, kar vam bo vsak dan znova dalo potrditev, kako lepo je lahko življenje, če se znaš veseliti drobnih stvari in majhnih trenutkov. Imeli boste veliko dela, pa se zaradi tega sploh ne boste pritoževali, saj boste v njem iskreno uživali. Tudi zato, ker se krepko držite zaobljub, ki ste jih dali sami sebi. Pogrešali boste dolg klepet z nekom, ki vas vedno pomiri in vam da novo voljo. Konec tedna ga mirno lahko izpeljete. Sicer pa se zelo veselite naslednjih dni. In res bodo nepozabni.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo spomladansko sonce, saj zima ni kriva za vašo slabo voljo. Spraševali se boste ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da skorajda začnete znova, vse postavljati no nove temelje. To vas namreč čaka, če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko. Sicer pa se boste v teh dneh precej sprostili.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Konec februarja in začetek marca bosta precej naporna. Pripravljali se boste na dogodek, ki vam prav nič ne diši. Tudi veseliti se ga nimate zakaj. A si boste kmalu rekli, da drugače pač ne gre in se spopadli s problemom, ki vam ga je na življenjsko pot navrgel mesec februar. Do konca naslednjega tedna vam ga res ne bo uspelo razrešiti, do konca meseca marca pa ga že lahko, če se boste problema le lotili iz prave smeri in strani. Partner bo želel, da mu iskreno poveste, kaj se dogaja z vami, saj bo precej razdvojen. Bodite iskreni, četudi vsega, kar mu boste povedali, ne bo sprejel z odobravanjem.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Čez zimo ste molčali in bili tiho, sedaj ne bo šlo več. Čeprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, ne boste dolgo zdržali. Jeza in razočaranje, s katerima se soočate že nekaj tednov, bosta dosegal najvišji prag. Izbruh bo silovit, z besedami pa boste naravnost streljali okoli sebe. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo v trenutku lažje. In kmalu se bo izkazalo, kako prav ste ravnali. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega, ker jim boste natočili čistega vina, začeli spreminjati. V soboto povabila ne zavrnite, pa četudi se ne boste počutili najbolje.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Vteh dneh ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo malo, saj se vam bo prav v naslednjih dneh razrešilo kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Se kdaj vprašate, zakaj postajate tečni? Je to odraz življenjskih navad ali življenja, ki ga trenutno živite? Če se boste še nekaj časa mučili, se kaj lahko zgodi, da zbolite.. Kar se lahko zgodi tudi, če si ne boste jasno priznali, da si želite precej sprememb v vašem življenju. Ker te sploh niso tako velike, so lahko uresničljive. A le, če boste vi naredili prvi korak. Ne čakajte vedno le na jutri!
Ribi od 19. februarja do 20. marca
V	naslednjih dneh boste občutili precej otožnosti, tudi praznine. Dobro veste, da je to del življenja, zato se čim prej vzemite v roke in poskrbite, da se vam spet vrne veselje do življenja. Pa čeprav vas je hudo strah, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Po vsakem dežju pa posije sonce, le da vi tokrat potrebujete več časa kot ponavadi. Prevečkrat svojo nežno dušo skrivate za masko nedostopnosti. Ko se boste povsem odprli nekomu, ki ga imate
radi, boste občutili veliko olajšanje. In srečo. Prijateljstvo bo še bolj trdno, ni pa dvakrat za reči, da se ne bo iz njega rodilo še kaj več.
Skrivnostni dar narave
GOBARSKI KOJiCSK
Gobe rastejo celo leto, vendar največ pomembnih vrst gob najdemo v naravi v poletnih in jesenskih dneh. Lanska bera gob je bila bogata - v krajšem obdobju morda celo preobilna. V dneh bogate gobje rasti so se gozdne poti in jase spremenile v parkirišča avtomobilov in v goz dovih je mrgo le lo nabiralcev teh slastnih darov narave.
Uredba o zavarovanju samoniklih gliv v RS dovoljuje nabiranje do 2 kg gob na dan - v skladu s pravili, ki jih mora nabiralec upoštevati. Uredba ima dober namen -to je varovanje narave in ohranjanje gliv in gob. Gobe predstavljajo (namreč) tretjo vejo žive narave in skrbijo za njeno ravnovesje. Zagotovo pa najdemo v vsaki uredbi ali predpisu tudi slabosti, ki se odražajo predvsem takrat, ko posamezniki te predpise zlorabljajo. V praksi ugotavljamo, da se kultura nabi-ralništva v naših krajih izboljšuje. Ugotovljeno je tudi, da smo v Evropi prav Slovenci najbolj strastni nabiralci gozdnih sadežev in samoniklih gob. Razlog pa v večji meri temelji na dejstvu, da so v številnih drugih evropskih državah strožji predpisi kot pri nas.
V Sloveniji in tudi drugje po svetu ugotavljajo, da je vzrok izumiranja številnih rastlin, redkih živali in nekaterih vrst gob v prekomer-
nem izkoriščanju (beri iztrebljanju), kot pa je vpliv segrevanja ozračja in vremenskih sprememb v našem okolju.
Zagotovo pa industrija in z njo onesnaženo okolje sodi med največje povzročitelje izumiranja rast-
lokalnih, državnih in svetovnih institucij, je letošnje leto posvečeno za leto biotske raznolikosti.
Pretekli petek smo se člani Gobarskega društva MARAUH iz Velenja zbrali na redni letni skupščini, kjer smo ugodno ocenili naše dose-
sodelovali in nam tudi vsestransko pomagali. Osnovna usmeritev našega društva pa je še vedno spoznavanje gliv in gob ter ugotavljanje njihovih značilnosti.
Da bi bolje spoznavali glive ter gobe, bomo za člane društva in
lin skih in žival skih vrst ter gob. Med največje povzročitelje zagotovo sodijo tudi sodobni načini sečnje in spravilo lesa, usmerjeno kmetijstvo, množična uporaba umetnih gnojil ter škropiva (fungici-di).
V cilju, da naravi prisluhnemo, in to od vsakega posameznika do
danje triletno delo. Zastavili pa smo si tudi pogumne cilje za nadaljnje aktivnosti. Veliko skrb bomo namenili prav čuvanju okolja in ohranjanju narave, ki jo je ta naša generacija sprejela v varstvo od naših prednikov. Prepričani pa smo, da bomo našli tudi veliko število somišljenikov, ki bodo z nami
tudi za širše občinstvo tudi letos organizirali strokovne seminarje. Prvo uvodno predavanje - Spoznajmo kraljestvo gob - bo v torek, 2. marca ob 16.45 v KNJIŽNICI Velenje v NOVI. .
■ Jože Lekše
Mesec zdravega nasmeha - zdravje zob vašega psa
Marec je pri nas že drugo leto zapored "Mesec zdravih zob", akcije preventivnih pregledov zob in ustne votline vašega kosmatinčka. Zaradi izjemne pomembnosti ustne higiene za splošno zdravje živali, smo letos v Zvitorepki, veterinarski ambulanti za male živali, v akcijo vključili tudi muce. Slaba ustna higiena ima lahko namreč za posledico huda obolenja organov ( jeter, kronična odpoved ledvic ali srca).
Trditev prejšnjega stavka se zdi pretirana, saj marsikdo ne vidi povezave med zobnim kamnom in recimo popuščanjem srca. Mehke zobne obloge namreč vsebujejo veliko škodljivih (patogenih) bakterij. Te obloge s časom "okamenijo" (kalcificirajo) in nastane zobni kamen, na katerega se dodatno nalagajo mehke obloge, ki zopet "okamenijo"... Tako zobni kamen raste, pritiskati začne na dlesni, ki se vnamejo in se začno umikati. Ko se dlesen umika, se izpostavi zobna korenina in začne se raztapljati kost, ki drži korenino, zob postan majav, boleč in lahko izpade. Temu pravimo paradontalna bolezen. Pri vnetju aktivno delujejo tudi bakterije iz mehkih oblog, ki preko poškodovanih, vnetih dlesni prehajajo v kri in se po njej širijo po telesu. Bakterije se nato naselijo v jetrih, ledvicah, sklepnih
vezeh, srčnih zaklopkah... Tam povzročajo vnetja, ki lahko vodijo celo do popuščanj in odpovedi omenjenih organov. Kaj torej lahko storimo v tem pogledu za zdravje svojega ljubljenčka? Pri mladi živali, ki zobnega kamna še nima, se nemudoma lotimo čiščenja mehkih zobnih oblog. Načinov čiščenja in pripomočkov za to je veliko. Najenostavnejša je uporaba različnih priboljškov ali igrač, ki so narejeni tako, da si žival čisti zobe, med tem, ko jih grize. Pogosto to ni dovolj. Tako kot pri ljudeh je najzanesljivejši način čiščenja zob, ščetkanje z zobno pasto. Za živali se uporabljajo prilagojene ščetke in prilagojene zobne paste. Kuža namreč paste po končanem ščetkanju ne bo izpljunil, ampak jo bo pogoltnil, zato človeške zobne paste niso primerne. Pri izbiri past priporočamo kvalitetne, predvsem takšne, ki vsebujejo encime, ki že sami razgrajujejo mehke zobne obloge. Živalim z že formiranim zobnim kamnom sami ne moremo pomagati. V tem primeru je potrebno obiskati veterinarja. Tu kamen lahko mehanično odstranimo samo s kleščami (neučinkovito, le kozmetično, ne odstrani se izpod dlesni, zobni kamen se ponovi zelo kmalu) ali kombinirano z aparati za odstranjevanje kamna. Najbolj učinkoviti so ultrazvočni odstranjevalci oblog. A tudi to ni dovolj. Zobe je potrebno po čiščenju natančno spolirati s polirnim inštrumentom, da so zobje čim bolj gladki. Kadar samo odstranimo kamen
ZVITOREPKA
veterinarska ambulanta in trgovina za male živali
Trnoveljska 2, Celje, 04490 31 93, www.zvitorepka.si
ZVITOREPKI NA AKCIJA V MARCU!
Brezplačni preventivni pregled zob in dlesni psov in mačk ter
10% popust
na čiščenje zob!
Za uveljavitev akcijske ugodnosti marca prinesite v Zvitorepko ta oglas!
na zobeh ostanejo mikrokristali kamna, na katerih se takoj začne ponovno nabiranje mekih oblog in kristalizacija le-teh v zobni kamen. Majave, preveč izpostavljene zobe moramo izpuliti. Po odstranitvi zobnega kamna in poliranju zob je potrebno zobno higieno vzdrževati na zgoraj opisan način. V mesecu marcu torej začnite s spomladanskim čiščenjem, v katerega
vključite tudi zobno higieno svojega ljubljenčka. Pri svojem veterinarju poiščite strokovno in popolno storitev, ki vključuje poliranje zob, sami pa nato poskrbite za nadaljno nego ustne votline.
■ Rok Krajnik, dr. vet. med.
Zgodilo se je
• • •
od 26. februarj a do 4. marca
-	v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa. Gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja;
-	konec februarja leta 1990 so v velenjski knjižnici prešli na računalniško vodeno izposojo knjižnega gradiva;
-	27. februarja leta 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že
tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne;
-	27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah;
-	28. februarja 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovin ske zve ze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap;
-	28. februarja 1975 je velenjska občinska skupščina potrdila elaborat o družbenoekonomski upravičenosti obstoja Našega časa in ustanovila Center za informiranje, propagando in založništvo;
■	2. marca 1979
so ustanovili Savinj sko-šaleško gospodarsko zbornico;
■	2. marca 1987
je bil na Gol-teh slalom za evropski pokal in za nagrado
Titovega Velenja, na katerem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi);
■	2. marca 1990 so na konvenciji ZKS - Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti
Vinska Gora pred 2. svetovno vojno (arhiv Muzeja Velenje)
Vinska Gora k občini Velenje;
-	v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju;
-	4. marca 1993 so v šoštanjski termoelektrarni z avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo odžvepljalne naprave na četrtem bloku elektrarne.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
NASI KRAJI IN LJUDJE
25. februarja 2010
ČETRTEK, 25. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Kralj Urban. muzikal za otroke
11.15	Žensko orožje. 22/27
11.40	Omizje
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	Danes dol. jutri gor. nan.
13.55	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof. 6/26
16.10	Deklica. ki je rešila nebesa.
igrani film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Gremo na smuči. 5/6
18.00	Kot ata in mama. 7/7
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije. risanka
18.45	Pujsa Pepa. risanka
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Dnevnik holokavsta. dok. odd.
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi. šport. vreme
23.10	Osmi dan
23.45	Globus
00.15	Tv dnevnik 25.2.1992
00.40	Dnevnik
01.10	Dnevnik slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Globus
11.20	Tv dnevnik 25.2.1992
11.45	Na lepše. ponov.
12.10	Romulus Whitaker na lovu za
zmaji. dok. odd.
13.00	Oče rek - mogočni Misisipi.
14.30 OI.VSL (Ž). posnetek 16.30 Olimpijski studio (drsanje na kratke proge 3000 m (Ž) zasledovalno. bob (Ž). hitrosno drsanje (Ž) 5000 m. akrobatski skoki '(Ž)) 18.55 Smuč. skoki za nord. komb.. prenos
19.55 Smučarski teki 4 x 5 km (Ž)
štafete. prenos 21.05 Nogomet. tekma evropske lige.
Wolfsburg - Villareal. prenos 22.55 Smuč. tek za nord. komb.. posnetek
23.45 Nogomet. evrop. liga. vrhunci dneva
00.35 OI. hokej na ledu (Ž). finale. prenos
03.30 Umet. drsanje. prosti program.
prenos 06.00 Zabavni infokanal
pop
07.10	Tv prodaja
07.40	Prekletstvo Strahouhca. ris. film
09.10	Jutri je za večno. nad.
10.05	V imenu ljubezni. nad.
11.00	Tv prodaja
11.30	Klub tajnih agentov. am. film
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh. zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Grda račka. nan.
16.00	Ukradeno srce. nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni. nad.
18.00	Jutri je za večno. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dokaz življenja. am. film
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina. nan.
23.40	Vohun v nemilosti. nad.
00.35	Kralji. nad.
01.30	24ur. ponov.
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro. informativna
10.35	Pop corn. glasbena oddaja
11.25	Odprta tema. ponovitev
12.25	Videospot dneva
12.30	Hrana in vino. kuharski nasveti. ponovitev (332)
13.30	Videostrani. obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo. mladinska oddaja
18.40	Regionalne novice 1
18.45	Hrana in vino. kuharski
nasveti. 333. oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani. obvestila
20.00	Osebna in duhovna rast 20.55 Regionalne novice 2
21.00	Naša. Evropa. izobraževalna
21.30 Glasbena oddaja. 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro.
informativna oddaja. ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani. obvestila
26. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič. 39/39
10.35	Deklicami je rešila nebesa.
igrani film
10.50	Enajsta šola
11.25	To bo moj poklic: dimnikar. 2. del
11.50	To bo moj poklic: mizar. 1. del
12.15	Osmi dan
12.45	Minute za jezik
13.0	Poročila. šport. vreme
13.35	Turbulenca: moč besede
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes. 31/52
15.55	Mihec in Maja: trije kralji
16.05	Iz popotne torbe: na kmetiji je lepo
16.20	Dani. 4/4
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Posebna ponudba. potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo. big father. 9/18
18.35	Vipo. risanka
18.45	Jani Nani. risanka
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Danes dol. jutri gor. 13. del
20.35	Na zdravje!
22.00	Odmevi. šport. vreme
23.05	Polnočni klub
00.20	Duhovni utrip
00.35	Tv dnevnik 26.2.1992
01.00	Dnevnik. pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Tv prodaja
08.15	V dobri družbi. tv Maribor
09.15	Glasnik. tv Maribor
09.40	Umetnost igre
10.05	Evropski magazin
10.35	Črno beli časi
10.55	Tv dnevnik 26.2.1992
11.20	Kot ata in mama. 7/7
11.50	Sport špas. 6/8
12.20	Gremo na smuči. 5/6
13.20	OI. smučarski teki 4 x 5 km (Ž)
štafete. posnetek
14.30	Olimpijski studio - akrobatski
skoki (M)
15.30	Hokej na ledu (Ž). finale.
posnetek
16.30	Umet. drsanje (Ž) prosti
18.10
ilimpijski studio 18.55 SL (Ž). 1. vožnja 20.25 Biatlon (M) štafete 22.25 SL (Ž). 2. vožnja 00.00 Hokej na ledu (M) polfinale.
posnetek 02.00 VSL (Ž). posnetek 03.25 Hokej na ledu (M) polfinale.
prenos 06.00 Zabavni infokanal
pop
07.25	Tv prodaja
07.55	Alvin in veverički srečajo
volkodlaka. ris. film
09.20	Jutri je za večno. nad.
10.15	V imenu ljubezni. nad.
11.10	Tv prodaja
11.40	Mladi čarovnici 2. am. film
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh. zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Grda račka. nan.
15.55	Ukradeno srce. nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni. nad.
18.00	Jutri je za večno. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Mumija. am. film
22.15	24ur zvečer
22.35	Brez sledu. nan.
23.30	Skrivnostno okno. am. film
01.20	Sest modelov. nan.
01.55	24ur. ponov.
02.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro. informativna
10.35 Osebna in duhovna rasta 11.30 Glasbena oddaja. 3. TV mreža 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino. kuharski nasveti. ponovitev (333) 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš. otroška oddaja. 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino. kuharski
nasveti. 334. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip. informativna
20.50 Regionalne novice 2 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja. 3. TV mreža 21.30 Pod drobnogledom. 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro.
informativna oddaja. ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani. obvestila
SOBOTA, 27. februarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: na kmetiji je lepo
07.20	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja
sledi	Zajček Bine
sledi	Ribič Pepe
09.10	Skakalec. norv. film
10.40	Oče ali bankomat?. polnočni
klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.20	Sama svoj otok. nemški film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila. šport. vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.35	Na vrtu
18.00	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Larina zvezdica. risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji 20.05 Boj na požiralniku. tv film
21.30	ARS 360
21.45	Hri-bar
22.50	Poročila. vreme. šport 23.25 Vroči Bronx. 3/8
00.10	Tv dnevnik 27.2.1992 00.35 Dnevnik. pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.45 Tv prodaja 08.15 Skozi čas 08.25 Tv dnevnik 27.2.1992 08.50 Tarča
10.00 Posebna ponudba. potroš. odd. 10.25 Circom regional 10.55 Minute .za .... tv Koper 12.00 OI. SL (Ž). posnetek 13.40 Nogomet. ang. Liga. Chelsea -
Manchester city. prenos 15.40 Olimpijski studio (drsanje na kratke proge 500 m in 1000 m. kerling 1ŽJ. deskanje na snegu VSL (Ž) 17.10 Rokomet. liga prvakov.
Vezsprem - Gorenje. prenos 18.55 OI. SL (M). 1. vožnja 20.40 Smuč. teki (Ž) 30 km. prenos 21.15 Paralelni slalom (M). deskanje
na snegu. prenos 22.40 SL (M). 2. vožnja. prenos 00.00 Hitrostno drsanje (M + Ž)
zasledovalno. posnetek 00.30 Bob štirised (M). posnetek 01.00 Kerling. posnetek tekme za
tretje mesto 01.15 Umet. drsanje. revija. prenos 03.55 Hokej na ledu (M). prenos
tekme za tretje mesto 06.30 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter. ris. ser.
08.25	Profesor Baltazar. ris. serija
08.30	Kopalčki. ris. ser.
08.40	Mojster Miha. ris. ser.
08.55	Lazytown. otr. ser.
09.20	Winx klub. ris. serija
09.45	Ben 10. ris. serija
10.10	Bakuganski bojevniki. ris. ser.
10.35	Gormiti. ris. ser.
10.55	Tom in Jerry. ris. serija
11.05	Angie. nan.
11.40	Mladi črni žrebec. am. film
12.45	Ljubezen skozi želodec. kuh. odd.
13.20	Smešni obraz. am. film
15.15	Poirot. nan.
16.20	Karen Sisco. nan.
17.10	Skrivnost varne hiše. kanad. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Glavni v hiši. am. film
21.50	Skrivnostna reka. am. film
00.20	Krvava žetev. am. film
02.15	24ur. ponovitev
03.15	Nočna panorama
09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Lokalni utrip. informativna
10.35 Hrana in vino. kuharski nasveti. ponovitev (334) 11.05 Videospot dneva 12.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo. mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič. župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 18.55 Mura Raba TV.informativna
19.25	Videospot dneva
19.20	Videostrani. obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1815. VTV magazin. regionalni
-informativni program 20.25 Kultura. informativna oddaja
20.30	Ptujski pustni karneval.
reportaža
21.50	Odprta tema
22.50	Jutranji pogovori
00.20	Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva
00.30	Videostrani. obvestila
NEDELJA, 28. februarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski. 47/90
sledi	Trnovo robidovje. 6/8
sledi	Marči Hlaček. 34/39
09.50	Sport špas. 7/8
10.20	Skrivnostna morska bitja. 18/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja. tv Maribor
13.00	Poročila. šport. vreme
13.20	Na zdravje!
14.35	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Sportni gost
16.20	Svetovno s Karmen Svegl
16.25	Bleščica. oddaja o modi
17.00	Poročila. šport. vreme
17.15	NLP
sledi	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi. risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo. risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Spet doma
21.50	Milan Mihelič. arhitekt.
dokum. portret
22.45	Poročila. vreme. šport
23.15	Zasebno življenje Sherlocka
Holmesa. am. film
01.20	Tv dnevnik 28.2.1992
01.40	Tv dnevnik 29.2.1992
02.00	Dnevnik. ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 06.50 Tv prodaja 07.20 Tv dnevnik 28.2.1992 07.45 Tv dnevnik 29.2.1992 08.05 Globus
08.35 Moč besede. svet. odd. 09.30 Pomagajmo si. tv Koper 10.00 Alpe. Donava. Jadran 10.30 OI. SL (M). posnetek 12.30 Olimpijski studio (kerling (M); hitrostno drsanje (M + ž) zasledovalno; bob štirised (M) 14.10 OI. hokej na ledu (M). posn.
tekme za 3. mesto 16.00 Umetnostno drsanje. revija. posnetek
18.25 Smuč. teki (M) 50 km. prenos 21.10 Hokej na ledu (M). finale.
prenos 00.00 Olimpijski kolaž 01.25 Zaključek zimskih OI. prenos 05.05 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Radovedni George. ris. ser.
08.10	Poštar Peter. ris. ser.
08.25	Brata Koalček. ris. ser.
08.35	Kopalčki. ris. ser.
08.45	Mojster Miha. ris. ser.
09.00	Jaka na Luni. ris. ser.
09.10	Lazytown. ris. ser.
09.35	Winx klub. ris. ser.
10.00	Ben 10. ris. ser.
10.25	Bakuganski bojevniki. ris. ser.
10.55	SKL. mlad. odd.
11.55	Preverjeno. ponov.
13.00	Neverjetno človeško telo. dok. ser.
14.00	Pariz. ko dežuje. am. film
16.00	Karen Sisco. nan.
16.55	Garfield. sinh. film
18.20	Ljubezen skozi želodec. kuhar. odd.
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Asterix na olimpijskih igrah.
franc. film
22.10	Konec afere. ang. film
00.05	Tabloid. nan.
01.00	Nora šola. anim. ser.
01.30	24 ur. ponovitev
02.30	Nočna panorama
PONO VI TEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja.
ponovitev 09.40 1814. VTV magazin. regionalni
-informativni program 10.05 Kultura. informativna oddaja 10.10 Športni torek. športna
informativna oddaja 10.30 1815. VTV magazin. regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura. informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Konrad
Dolamič. župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 11.10 Poslanska pisarna: Tanja Fajon. evropska poslanka 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Ptujski pustni karneval. reportaža
13.35 Hrana in vino. kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.35 Videostrani. obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Čas za nas. mladinska oddaja 18.45 Pop corn. glasbena oddaja
Gostje: Voyage 19.35 Vabimo k ogledu 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Osebna in duhovna rast
-	Mojca Morya Malek -zdravilni zvok
22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani. obvestila
PONEDELJEK, 1. marca
tv slo rr
06.30	Utrip
06.45	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Rožnati panter. risanka
10.35	Cofko Cof. 6/26
11.00	Šport špas. 7/8
11.30	Marcus in orli. 2/2
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	Avsenikov zlati abonma
15.00	Poročila
15.10	Dober dan. Koroška
15.45	Iskanje barvnega zaklada. ris. nan.
15.55	Feliksova pisma. ris. nan.
16.10	Bine: šola
16.25	Ribič Pepe. 23/26
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu. risanka
18.45	Toni in Boni. risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Odkar si odšla. 2/8
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi. vreme. šport
23.00	Umetni raj
23.25	Glasbeni večer: Chopinovo leto
00.25	Tv dnevnik 1.3.1992
00.45	Dnevnik.ponovitev
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 08.10 Tv prodaja
08.40 Razkrita govorica plesa. 4/4 09.00 Slovenski utrinki 09.25 Posebna ponudba. potroš. odd. .50 Tv dnevnik 1.3.1992 Osmi dan ARS 360 10.55 Alpe. Donava. Jadran 11.25 Prvi in drugi
Sobotno popoldne
10.10 10.40
11.45
14.25	To bo moj poklic: dimnikar. 2. del
14.55	Seja državnega zbora. prenos
17.00	OI. zaključek. posnetek
19.00	Rožnati panter. risanka
19.05	Iz sobotnega popoldneva (zdravje. usoda. nasvet)
20.00	Gospod in gopsa Volk. 1/2
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Domovina. am. film
00.35	Gospod in gospa Volk. 1/2
01.30	Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur. ponovitev
08.25	Jutri je za večno. nad.
09.20	V imenu ljubezni. nad.
10.15	Zlata dekleta. nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Počitnice družine Johnson. am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh. zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Grda račka. nan.
15.55	Ukradeno srce. nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni. nad.
18.00	Jutri je za večno. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed. nan.
20.55	Čudaški starši. am. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Vohun v nemilosti. nad.
23.50	Kaliforniciranje. nan.
00.30	Kralji. nad.
01.25	24ur. ponovitev
02.25	Nočna panorama
.00 Dobro jutro. informativna
10.35 1815. VTV magazin. regionalni
-	informativni program 11.00 Kultura. informativna oddaja 11.05 Videospot dneva
11.10 Hrana in vino. kuharski nasveti
-	tedenski izbor 13.30 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Lokalni utrip. informativna
18.45	Regionalne novice 1
18.50	Pravljica za otroke
18.55	Hrana in vino. kuharski
nasveti. 335. oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani. obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami. kontaktna
Gost: Srečko Meh. župan MO Velenje 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Košarka. posnetek tekme
Hopsi Polzela : Šenčur CP KR 22.35 Iz oddaje Dobro jutro.
informativna oddaja. ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani. obvestila
TOREK, 2. marca
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pravljica o carju Saltanu. 2/6
10.25	Mladi znanstvenik Janko. nan.
10.35	Feliksova pisma. ris. nan.
10.50	Ribič Pepe. 23/26
11.15	Zgodbe iz školjke
11.35	V pričakovanju božiča. 9/24
12.00	Milan Mihelič. arhitekt
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček. 40/52
16.10	Sanje. igrani film
16.25	Na krilih pustolovščine. 23/25
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Sodobna arhitektura. 4/4
18.00	Turn pri preddvoru. dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji. risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo. risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Prihajam iz gaze. dok. film
22.00	Odmevi. šport. vreme
23.00	Posnetki iz Burme. dok. odd.
00.00	Prava ideja!. poslov. odd.
00.25	Sodobna arhitektura. 4/4
01.00	Tv dnevnik 2.3.1992
01.25	Dnevnik.ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 2.3.1992
08.00	Studio city 08.55 Pozdrav Afriki 09.25 Na lepše
09.55 Seja državnega zbora. prenos
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi. tv Maribor
19.00	Družinske zgodbe: družina
Rakar
20.00	Globus
20.30	Muzikajeto: hramonika. 1. del
21.00	Prava ideja!. poslov. odd.
21.30	Branilci Rige. latvijski film
23.30	Nočna izmena. am. film
01.05	Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur. ponovitev
08.05	Jutri je za večno. nad.
09.00	V imenu ljubezni. nad.
09.55	Zlata dekleta. nan.
10.30	Tv prodaja
11.00	Kitajski sindrom. am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh. zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Grda račka. nan.
15.55	Ukradeno srce. nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni. nad.
18.00	Jutri je za večno. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest. nan.
22.00	Razočarane gospodinje. nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Vohun v nemilosti. nad.
00.10	Kaliforniciranje. nan.
00.45	Nemirna gladina. nan.
01.40	24 ur. ponovitev
02.40	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro. informativna oddaja
10.35 Župan z vami. Gost: Srečko
Meh. župan MO Velenje 11.35 Košarka. posnetek tekme.
Hopsi Polzela : Šenčur CP KR 13.05 Videospot dneva 13.10 Hrana in vino. kuharski nasveti
. ponovitev (335) 13.40 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka.
otroška oddaja za najmlajše 18.45 Hrana in vino. kuharski
nasveti. 336. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1816. VTV magazin. regionalni
- informativni program 20.25 Kultura. informativna oddaja 20.30 Športni torek. športna
informativna oddaja 21.00 Iz arhiva VTV 21.30 Turizem in mi. informativna oddaja.
22.00 Mura Raba TV. 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro.
informativna oddaja. ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani. obvestila
SRE DA, 3. marca	
tv slo rr	
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček. 27/52
10.35	Pozabljeni igrači. risanka
10.50	Sanje. igrani film
11.05	Zlatko Zakladko
11.30	Zgodovina arhitekture. 4/4
12.00	Prihajam iz gaze. dok. film
13.00	Poročila. šport. vreme
13.15	Polemika
14.25	Alpe. Donava. Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks hiti na pomoč. risanka
15.55	Kar najdeš. je tvoje. risanka
16.00	Medvedek: operna pevka.
	risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: ženske v Sloveniji
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki. risanka
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Vicky Cristina Barcelona. am. film
22.00	i im Odmevi. šport. vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbulenca: ženske v Sloveniji
01.10	Tv dnevnik 3.3.1992
01.35	Dnevnik. ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
TV SLO H	
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 3.3.1992
07.55	Hri-bar
08.55	Seja državnega zbora. prenos
14.00	Spet doma. ponov.
15.45	Črno beli časi
16.00	Mostovi
16.30	Slovenci po svetu: Jože
	Andolšek in Matjaž Grilj
17.05	Novi dom. am. film
18.45	O živalih in ljudeh. tv Maribor
19.00	Na vrtu. tv Maribor
19.25	Z Damijanom
20.00	Nogomet. prijateljska tekma.
	Slovenija - Katar. prenos
22.45	Liga prvakov v odbojki.
	Hypoinnsbruck - ACH volley
	Bled. posnetek
00.30	Slovenska jazz scena
01.25	Zabavni infokanal
l	pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur. ponovitev
07.55	Jutri je za večno. nad.
08.50	V imenu ljubezni. nad.
09.45	Zlata dekleta. nan.
10.20	Tv prodaja
10.50	Maska. am. film
12.55	Tv prodaja
13.25	Pokončni policaji. nan.
14.05	Ricki Lake
15.00	Grda račka. nan.
15.55	Ukradeno srce. nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni. nad.
18.00	Jutri je za večno. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Porotnica. am. film
22.10	Na kraju zločina. nan.
23.05	24ur zvečer
23.25	Vohun v nemilosti. nad.
00.20	Kaliforniciranje. nan.
00.55	Nemirna gladina. nan.
01.50	24ur. ponovitev
02.50	Nočna panorama
	
09.00	Dobro jutro. informativna nHHam
10.35	U UUa] d 1816. VTV magazin. regionalni
	- informativni program
11.00	Kultura. informativna oddaja
11.05	Videospot dneva
11.10	Športni torek. športna
	informativna oddaja
11.30	Hrana in vino. kuharski
	nasveti. ponovitev (336)
12.00	Ali baba in 40 razbojnikov.
	otroški risani film
13.30	Videostrani. obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mavrica pogledov. otroška
	oddaja. 3. TV mreža
18.30	Glasba za otroke
18.45	Regionalne novice 1
18.55	Hrana in vino. kuharski
	nasveti. 337. oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani. obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pop corn. glasbena oddaja
20.50	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema. 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro.
	informativna oddaja. ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani. obvestila
v

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Hans Magnus Enzensberger: Številski hudiček
Knjiga za vse, ki imajo radi matematiko. In obenem knjiga za vse, ki matematike ne marajo. Ne verjamete, daje to mogoče? Številski hudiček bo pregnal vaše dvome!
Glavni junak Robert sovraži matematiko in vse, kar je z njo povezano. Glavni krivec za to je njegov učitelj, ki razlaga matematične skrivnosti najbolj dolgočasno. Neke noči pa Roberta v sanjah obišče številski hudiček. Ta mu zanimivo in čisto logično predstavi števila, seštevanje, kvadriranje, potenciranje, korenjenje... Robertu se vedno znova prikazuje v sanjah ter mu dokaže, da je matematika povsem nekaj drugega. "Števila so od hudiča prav zato, ker so tako presneto preprosta," meni številski hudiček in matematična vprašanj aponazori še z ilustracijami. Robert spozna, da svet matematike ni tako temačen, kot je mislil, in sanje postanejo zabava. Pa poglejmo primer: koliko je 1111111 x 1111111? Računalnik pri tej operaciji izdihne, vskoči pa hudiček, ki pokaže magično serijo: 11 x 11 = 121, 111 x 111 = 12321, 1111 x 1111 = 1234321, s pomočjo katere lahko iz glave določiš iskani produkt 1234567654321.
Tess Gerritsen: Žetev
Tess Gerritsen je zdravnica, ki je začela objavljati romane, opustila svoj poklic in se posvetila samo pisanju napetih medicinskih kriminalk.
Tudi njen roman Žetev je kriminal-ka iz medicinskega sveta. Je zgodba o nadarjeni mladi kirurginji Abby DiMateo, ki je na usposabljanju v ugledni bolnišnici Bayside v Bostonu. Bolnišnica je specializirana za presaditve srca. Za presaditev organov obstajajo seznami bolnikov, na katerih so ti razvrščeni po življenjski nujnosti presaditve in ne po teži bančnega računa. Vsaj tako bi moralo biti. Ko se Abby odloči presaditi srce, ki so ga namenili bogatašinji, na smrt obsojenemu 17-letniku, se nanjo zruši plaz obtožb. Toda Abby je pogumna ženska in počasi začne odkrivati, kaj se v tej nekoč ugledni bolnišnici dogaja. Skrivna medicinska združba vozi iz Rusije v Ameriko sirote, ki jih nihče ne pogreša, odvzamejo jim organe (temu rečejo žetev) in jih za vrtoglave zneske prodajo bogatim bolnikom.
Toda Abby in detektiv Katzka razkrijeta hudodelsko združbo ruske mafije in skupine pokvarjenih in pohlepnih srčnih kirurgov.
Ser gi o Bam ba ren: Delfin
Sergio Bambaren je znan kot velik ljubitelj morja in vsega neznanega. Je izvrsten deskar ter ljubitelj delfinov. Obenem pa pravi sanjač z razvitim občutkom za dogodivščine. Delfin je njegovo prvo leposlovno delo.
To je zgodba o pogumu in boju zoper lastne strahove in omejitve. Opominja nas, da je življenje več, kot je
videti na prvi pogled - nekatere stvari lahko odkrijemo le, če sledimo lastnim pravilom. Je zgodba o upanju, ki odsti ra toli kokrat spre gle da no in pozabljeno čarobnost sveta.
Delfin Danijel nas popelje na najbolj čarobno potovanje - na uresničevanje osebne usode. Spodbuja nas, da sledimo svojim sanjam ter prisluhnemo notranjemu glasu.
Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu
Knjiga je pravzaprav niz zgodb, ki učijo o osnovnih vrednotah posameznika. Dvigne nam razpoloženje in ogreje srce. Pisatelj nam navadne stvari nam predstavi na nenavaden način. Zgodbe odražajo razmišljanje nekega človeka o čudežu vsakdanjega življenja. V knjigi spoznamo na primer preprostega Indijanca, ki postane lep, ko pleše, čevljarja, ki v vsakem čevlju, ki ga ne more popraviti, pusti piškote, gluhega dečka, ki želi pisatelju grabiti list-
je . Izvemo, zakaj je potrebno spoštovati to, kar imenujemo hišni prah. »Večina te snovi pride samo iz dveh virov: od ljudi - odpadlih las in odluš-čene kože in od meteoritov - ki razpadejo, ko udarijo ob zemeljsko atmosfero. Torej z drugimi besedami, tisto, kar tiči za mojo posteljo, knjižno omaro, toaletno mizico in predalnikom, sva večinoma jaz in zvezdni prah. To ni umazanija. To je kozmični kompost.« Vsaka pripoved v knjigi se nas dotakne in nas prisili, da začnemo premišljevati o lastnem življenju. Polna je navdiha za ljudi vseh starosti, vseh prepričanj in vseh ver.
Ped rot ti, Wal ter: Med, cvetni prah, matični mle ček, pro po lis in strup
Knjiga je zakladnica nasvetov in idej za uporabo medu in vseh ostalih pridelkov čebeljega panja. Porabniki vseh starosti jih vse bolj cenijo. Zlasti med je zaradi svojih dragocenih hranilnih vrednosti postal skoraj simbol naravne prehrane. Knjiga nam razkrije lastnosti in značilnosti različnih vrst medu ter načina uporabe. Med je poleg tega, da ga lahko uživamo v hrani ter pijačah zelo priročen in učinkovit tudi v kozmetične namene. Cvetni prah je koncentrirana naravna hrana. Dobro deluje proti staranju celic. Matični mleček, znan tudi pod imenom gelee royale, je izključna hrana čebelje matice od trenutka, ko se izleže iz jajčeca pa do konca njenega življenja. Dobro deluje tudi na človeško telo: izboljšuje medcelično presnovo in splošno stanje organizma ter povečuje življenjsko moč. Propolis varuje drobne krvne žilice, povečujejo učinkovitost vitamina C in učinkovito umirjajo različna vnetja. Knjiga nam postreže še z obilico receptov, pri katerih uporabimo med - od kraljevske rižote vse do medenega kolača z janežem.
■ Pripravila: Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 25. februarja
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 Telovadnica OŠ Livada
Otroška olimpijada 19.19 Knjižnica Velenje
Pogovor iz cikla Slovenci v svetu -Goran Vojnovic
Sobota, 27. februarja
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
2. mednarodno tekmovanje društva harfistov Slovenije 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 - 13.00
Knjižnica Velenje Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije Alice Čop: Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici? 20.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : Koper
Nedelja, 28. februarja
X Glasbena šola Velenje, velika dvorana
2. mednarodno tekmovanje društva harfistov Slovenije 17.00 Dom kulture Velenje
Kdaj - kje - kaj
Komedija Georges Feydeau: Gospod Lovec - Abonma ljubiteljskih gledališč in izven
19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Svečana podelitev nagrad in diplom s koncertom
Ponedeljek, 1. marca
17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica. Učna delavnica -Samopregledovanja dojk
17.00 KRMC - MC Velenj Multimedijski izziv
19.30 Glasbena šola Velenje
Klavirski recital - Marko Kanalec, Ajda Kljun
Torek, 2. marca
16.45 Knjižnica Velenje
Predavanje - Pogled v kraljestvo gliv in gob
17.00 Vila Mojca Torkova peta
Sreda, 3. marca
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje - Kaj moramo vedeti o čustvih?
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert pianistov - tekmovalcev
18.00 Dom kulture Velenje
Muzikal - Čarovnik iz Oza. Razprodano! Ponovitev 29.
marec, ob 19. uri 19.00 Rdeča dvorana Velenje Tekma MIK 1. SRL - moški RK Gorenje : RK Prevent
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 18. februarja
Četrtek, 25. februarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
16.00 Hiša mladih
Družabne igre, namizni nogomet, risanke na velikem platnu
Petek, 26. februarja
10.30 Hiša mladih
Tečaj kaligrafske pisave
16.00 Hiša mladih
Družabne igre, namizni nogomet, risanke na velikem platnu
Sobota, 27. februarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija
Nedelja, 28. feb.
16.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Druženje s Prijatelji v nedeljo popoldan
Torek, 2. marca
18.00 Hiša mladih Joga
D dan na drsališču Šoštanj
V soboto, 27. februarja, bosta Lucky Luka in Občina Šoštanj pripravila na tamkajšnjem drsališču D dan. Tako sta poimenovala prireditev in družabno srečanje občanov, »občinarjev« in lokalnih podjetnikov, s čimer bosta zaznamovala še eno uspešno zimsko drsalno sezono v Šoštanju.
Prireditev, začeli jo bodo ob 10. uri, bodo popestrili s šolo drsanja za mlade in mlade po srcu, popoldne bodo pripravili drsalni peteroboj, v katerem se bodo udeleženci pomerili v petih različnih disciplinah, vrhunec prireditve pa bo družabna šoštanjska zimska olimpijada. Organizatorja obljubljata obilo zabave, olimpijskega duha na tekmovanju v različnih disciplinah ter pri izboru najboljšega podjetnika, najboljšega občinarja, najbolj spretnega, najbolj navihanega ... udeleženca šoštanjske zimske olimpijade.
■ tp
KINOVELENJE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA
PLANET 51
(Planet 51)- sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 91 minut
Režija: Jorge Blanco, Javier Abad, Marcos Martinez
Glasovi: Jurij Zrnec, Lado Bizovičar, Sabina Kobovšek Zrnec, Aljoša Koltak, Gregor Skočir, Tomaž Domicelj, Primož Bezjak, Danilo Ivanuša idr.
Četrtek, 25. 2., ob 17.00 v mali dvorani - počitniška predstava Ameriški astronavt Chuck pristane na neznanem planetu prepričan, daje prvo živo bitje, ki bo zakorakalo po novem svetu. Toda na svoje veliko presenečenje naleti na šte vil ne male zele ne vesoljčke, ki niso navdušeni nad tujimi zavojevalci. Po spletu zabavnih prigod se spoprijatelji z zvedavim Nezemlja-nom in z njegovo pomočjo prek številnih avantur spoznavata, da sta si obe rasi bolj podobni, kot bi pričakovali. S podporo Ministrstva za kulturo!
BOŽIČNA PESEM
(A Christmas Carol) - podnapisi! Animirana domišljijska pustolovščina, srhljivka, 96 minut Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Jim Carrey, Gary Oldman, Cary Elwes, Colin Firth, Robin Wright Penn, Daryl Sabara, Bob Hoskins, Callum Blue, idr.
Četrtek, 25. 2., ob 19.00 v mali dvorani - počitniška predstava Nedelja, 28. 2., ob 20.00
Priljubljena zgodba mojstra pripovedk Charlesa Dickensa je dobila novo podobo s pomočjo režiserja Polarnega vlaka, Beowulfa in Forresta Gumpa. V zagrenjenega in skopega čemerneža, ki ga ob boži ču na pot samo spo zna va nja popeljejo duhovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, se je tokrat s pomočjo osupljive računalniške animacije spremenil zabavni komik Jim Carrey, ki pravi smi sel boži ča pri ka že z dobro mero zabave in ščepcem ironije.
OBLAČNO Z MESNIMI KROGLJICAMI
(Clo ud y With a Chan ce of Mea tbal ls) - sinhroniziran
Animirana družinska pustolovščina, 90 minut
Režija:Phil Lord, Chris Miller Glasovi: Igor Štamulak, Mojca Funkl, Jure Mastnak, Brane Vižintin, Jan Bučar, Jernej Kuntner, Rok Ostrež, Maks Škulj idr.
Petek, 26. 2., ob 18.00 - počitniška predstava
Sobota, 27. 2., ob 18.00 Nedelja, 28. 2., ob 16.00 - otroška matineja
Nadebudni mladenič Flint sanja, da bo s svojimi nenavadnimi izumi izboljšal življenje someščanov, a kot zakleto se
vsi poskusi izjalovijo. Ker ne želi končati v očetovi prodajalni sardin, izumi napra vo, ki vodo spremi nja v hra no, toda ko jo skuša vključiti, jo odnese v nebo. Kmalu iz oblakov prične deževati najrazličnejša hrana in Flintova priljubljenost hitro naraste. Na žalost se okusni vremenski pojavi spremenijo v naravno katastrofo, popolno uničenje pa lahko prepreči le Flintova iznajdljivost.
AVATAR
(Avatar)
Akcijski domišljijski spektakel,161 minut Reži ja: James Came ron Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Michelle Rodriguez, Giovanni Ribisi, Joel David Moore, CCH Pounder, Peter Mensah, Laz Alonso, Wes Studi, idr. Petek, 26. 2., ob 20.00 - počitniška predstava
Sobota, 27. 2., ob 20.00
Režiser legendarnega Titanika in kultnih ZF akcij Osmi potnik ter Terminator se v nepozabni 3D pustolovščini poda na čudo vi ti nezna ni pla net Pan -dora. Tja je namenjen tudi paralizirani vojak Jake, ki s pomočjo prenosa misli dobi novo - nezemljansko telo. V neznani pokrajini ga skoraj doleti smrt, a ga še pravočasno reši Pandorina starosel-ka Ney ti ri. Jake se zbli ža s ponos no bojevnico in njenim plemenom ter ob tem spoznava pravo lepoto neukroče-ne Pandorine narave. Toda kmalu se
Koledar imen
Februar/svečan
25 . četrtek - Sergij
26.	petek - Andrej,
27.	sobota - Gabrijel
28 . nedelja - Roman Marec/sušec
1.	ponedeljek - Albin
2.	torek - Janja
3.	sreda - Marin
Luni ne mene
Gledališče Velenje vabi k sodelovanju
Velenje - Gledališče Velenje pripravlja novo produkcijo in k sodelovanju vabi mlade igralke in igralce, predvsem srednješolce. Avdicija za pogumne in radovedne bo v četrtek, 4. marca, ob 17 h v Mladinskem centru Velenje.
28 . februarja, polna Luna (ščip), ob 17:30, dolžina dneva 11:07
89817 58
znajde ujet sredi epskega boja, kjer se mora odločiti med tem, kar mu veleva um, in kar mu narekuje srce. 2 ZLATA GLOBUSA-za film in za režijo! 9 nomonacij za letošnje oskarje!
OJA GRŠKA AVANTURA
(My Life in Ruins) Romantična komedija, 94 minut Režija: Mike Reiss
Igrajo: Nia Verdalos, Richard Dreyfuss, Alexis Georgoulis, Alistair McGowan, Harland Williams, Rachel Drattch, idr. Nedelja, 28. 2., ob 18.00
Američanka Georgia odide v Grčijo, da bi odkrila nove izzive, a je v službi vodič-ke nad lež nih turis tov vse manj zado -voljna s svojim življenjem. Ko ji dodelijo novega voznika avtobusa - neurejenega in čudaškega Poupija, se Georgia znajde tik pred živčnim zlomom. Toda izkušeni popotnik Irv ji s svojim optimizmom znova pokaže svetlo stran življenja, ob številnih zabavnih grških avanturah pa Georga najde tudi ljubezen, kjer jo najmanj pričakuje. S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji vikend, od 5. 3. do 7. 3. 2010, napovedujemo:
komično romantično dramo V ZRAKU, romantično komedijo KJE STA MORA-GANOVA ?, Diesneyevo družinsko animirano pravljico PRINCESA IN ŽABEC
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
DIO
IA
VELENJE
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
OBVESCEVALEC
»asias
25. februarja 2010
Nagradna križanka podjetja DENTAL ART
ZDRAVILNA MOC DOTIKA
-	Masaže - klasična masaža, masaža refleksnih con na stopalu, indijska masaža glave
-	Ročna limfna drenaža - metoda za regeneracijo celega telesa
-	Zobozdravstvene in implantološke storitve
VELASHAPE TERAPIJA -učinkovito odstranjevanje celulita in zmanjševanje maščobnih oblog v samo 4 terapijah
Sistem VelaShape ponuja prvo pravo rešitev pri odpravi celulita
-	omogoča neinvazivno medicinsko rešitev za preoblikovanje telesa in odstranjevanje celulita na bokih, nogah, zadnjici, trebuhu, in nadlahteh
-	VelaShape terapija je varna, učinkovita in praktično neboleča metoda
-	izboljša se struktura kože, zmanjša se obseg na obdelovanem predelu telesa, hkrati pa se izboljša tudi limfni pretok
-	terapija se izvaja enkrat tedensko in ni boleča ter nima nobenih negativnih stranskih učinkov
-	primerna je tako za moške kot ženske ter mamice po porodu, saj koži na trebuhu hitro povrne izgubljeni tonus in izboljša videz strij
Samo ena ura na teden vas v štirih do šestih
tednih brez posebnih diet in telovadbe pripelje
do preoblikovane postave.
Dental Art, d.o.o., Razlagova ulica 10,
Celje
03 / 544 17 50 info@dentalart.si
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka DENTAL ART«, najkasneje do ponedeljka 8. marca. Nagrade: 1. nagrada: terapija "Vela Shape";
2.	nagrada: delna masaža hrbta;
3.	nagrada: refleksna masaža stopal. Nagrajencem bodo potrdila o nagradi poslana po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke PENTLJA in objavljene v tedniku Naš čas, 11. februarja 2010 so:
Marjetka Voglar, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje, Martina Pirh, Arnače 36, 3320 Velenje, Neja Kubale, Ravne 15, 3325 Šoštanj.
Obvestila za prevzem nagrade dobijo nagrajenci po pošti.
VGRADNI VITLI
«weegs?
■1 x 80EH -2 x 80EH -2 x 100EH
•velika vlečna sila tudi pri popolnoma navitem bobnu
•vgrajeno polževo gonilo za prenos največjih obremenitev
'kompaktna in močna konstrukcija
■več lamelna sklopka
■vgrajena batna črpalka in profesionalni sedežni ventili
UNIFOREST d.o.o. Dobriša vas 14 a 3301 Petrovče 03 713 14 10 www.unifarBSt.comuniforest@siol.net
hii SL^AR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
Odlična ponudba za kmetovalce in vrtičkarje!
•	VRTNA SEMENA (Semenarna, Dotto, Agrosaat, Valentin, Planta)
•	ČESEN, ČEBULČEK (holandski rumeni, ptujski rdeči, sturon)
•	SEMENSKI KROMPIR (velika izbira, različna pakiranja)
•	TRAVNA SEMENA (okrasne trate in travniška semena)
•	GNOJILA (mineralna gnojila po ugodnih cenah)
•	ZEMLJE (za setev in pikiranje, za balkonske in sobne rastline)
•	VRTNO ORODJE (motike, lopate, grablje, rahljači zemlje...)
•	SPOMLADANSKA ZAŠČITA RASTLIN (nudimo vam strokovno svetovanje. Pripravka ogriol, frutapon dobite brez izkaznice!!!)
Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z vami in za vas!
ESOTECH
Če želite izpolniti svoje strokovne ambicije v sodobnem in perspektivnem podjetju, potem vas vabimo, da se nam pridružite v Esotechu
Razpisujemo delovno mesto:
PROJEKTANTA GRADBENIH KONSTRUKCIJ
Od kandidata pričakujemo:
•	sposobnost teamskega dela
•	sposobnost komunikacije v globalnem okolju
•	prilagodljivost, fleksibilnost, samoiniciativnost in kreativnost
•	VI. ali VII. stopnja izobrazbe - smer gradbeništvo
•	obvladovanje računalniških orodij
•	znanje vsaj enega tujega jezika (zaželjeno znanje angleškega jezika)
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj za Vll.stopnjo izobrazbe, oz. 5 let delovnih izkušenj za VI. stopnjo izobrazbe
Nudimo:
•	kreativno delovno okolje
•	delo na tehnoloških projektih, ki zahtevajo integralna znanja
•	globalno delovanje
•	varnost, zanesljivost zaposlitve in mentorstva izkušenih inženirjev
Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom in s kasnejšo možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: ESOTECH d.d., Kadrovska služba, Preloška cesta 1,3320 Velenje.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po opravljenem izboru.

AUTO RENUMBER REHEARSAL
> ' '' [
-BTART ID-
' WpiTB	KRASI
IKK!
"^^^MMIiii	SÄjM Wfc
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 25. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Četrta mreža - naš gost bo predsednik Državnega zbora Pavel Gantar; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 26. februarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 28. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 1. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. feb. 2010 do 21. feb. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 15. feb. 2010 do 21. feb. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
rflkjm^jlliJL^iwLJi i	ULuillt^JU
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
□ 15.feb n16.feb a17.feb	]18.feb H 19.feb []20.feb	H 21.feb
		
80
60
40
20
Ne smemo se vdati
Te besede je med drugim izrekla obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič med slavnostnim govorom na proslavi pri Žlebnikovi domačiji v spomin na Štirinajsto in pesnika Kajuha
Ob 66. obletnici prihoda legendarne 14. divizije na Štajersko, njenih bojev in njenih nadčloveških naporov ter ob obletnici Kajuhove smrti je bilo tudi letos na našem območju prejšnji teden več slovesnosti. Pripravili so jih Območno združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boj a Velenje v sodelovanju sz krajevnimi borčevskimi organizacijami, Mladim forumom Socialnih demokratov in posamez ni mi šola mi.
V petek so se njenemu spominu in spominu najprej poklonili pri spomeniku v Paki, kjer so proslavo pripravili člani krajevne organizacije ZB NOB Šalek-Gorica-Paka. To popoldne je bila slovesnost tudi pri osnovni šoli v Cirkovcah, kjer so za prireditev poskrbeli člani krajevne organizacije ZB Škale. Osrednji slovesnosti pa sta bili v soboto v Osreš-kih pečeh v Ravnah pri Šoštanj ter pri Žlebnikovi domačiji, kjer je padel Kaj uh. Na vseh sloves nos tih so sodelovali tudi člani Šaleške konjenice, ki so se 17. februarja odpravili na pot v Sedlarjevem in skupaj z organizatorji na vseh spominskih obeležjih položili vence. Člani Mladega foruma Socialnih demokratov pa so letos izvedli že dvanajsti Kajuhov pohod iz Lajš do Žlebnika, s katerim na svojstven način obujajo spomin na velikega pesnika in legendarno divizijo.
Vreme konec tedna prireditvam ni bilo naklonjeno. V dolini je deževalo, v hribih snežilo. Kljub hladnemu dnevu se je v Osreških pečeh zbralo veliko ljudi, enako pri Žlebnikovi domačiji. Tedaj, pred 66. leti, je bilo veliko veliko huje, je bilo slišati marsikaterega udeleženca.
Spoštujmo domovino
pelje mimo. Kdo med nami pa sploh pomisli, da so tudi tu izkrvaveli fantje za to, da lahko danes govorimo slovensko, da nikomur ni treba razmišljati, kaj pomeni brez mladosti biti mlad.
Zato predvsem mladim polagam na srce, da ne glede na vse resnice in neresnice, ki jih je izpljunila na dan demokracija, spoštujete svojo domovino. Kajti rodila se je v ranah, bole či ni in sol zah. Tudi za našo samostojno Slovenijo je tekla kri in
ženost nekaterih.
Človek, ki ve, zakaj se bori, ne odneha
Sloves nos ti v Osreških pečeh in pri Žlebnikovi domačiji se je tudi letos udeležil Alojz Dolničar, udeleženec pohoda Štirinajste in predsednik odbora skupnosti borcev te slavne divizije. V Osreških pečeh je ganjen in s solznimi očmi med dru-
Slavnostna govornica pri Žlebnikovi domačiji, obrambna
ministrica Ljubica Jelušič
V Osreških pečeh je ob tem spominskem dogodku spregovorila Marjana Kotnik, domačinka, članica tamkajšnje borčevske organizacije, in del svojega govora namenila sedanjem trenutku: »»Včasih tarnamo, kako nam gre slabo ... Kakšni časi so ... Tisti, ki so izkusili, kaj je voj na, pravijo, da nam še niko li ni bilo tako dobro, kot nam je danes. Samo kakšna stara mati še vzdih-ne, samo da je mir. Mlajši generaciji pa je svoboda tako samoumevna kot julijsko sonce. Kdo pa se kdaj ozre k temu spomeniku, ko se
samo malo več nestrpnosti in politične nespameti bi še bilo potrebno, pa bi bili tudi nekateri med nami napisani na kakšnem spomeniku...«
Moralno-politična
sprevrženost
nekaterih
Bojan Kontič, predsednik območne borčevske organizacije in poslanec v državnem zboru, je poudaril, da je številna udeležba dokaz, da so vrednote NOB, vrednote, za katere so umirali mladi fantje in dekleta, še vedno žive. »Danes si težko predstavljamo tiste čase, tiste razmere, v katerih so se ti mladi ljudje odločili, da pridejo na Štajersko, da pomembno prispevajo k osvoboditvi domovine, čeprav so se zavedali, da svobode mogoče ne bodo dočakali. Vsem tem junakom gre zaveza, da bomo tudi v prihodnje spoštovali njihov spomin.«
Ošvrknil je tudi nekatere, ki danes žal želijo našo domovino spremeniti v državo afer in korupcije ter obsodil moralno-politično sprevr-
Marjana Kotnik
Danes nas je dva milijona. Izpostavljeni smo nekim drugim težkim razmeram, vendar se ne smemo vdati, kot se niso vdali v času partizanskega gibanja, antifašističnega boja. Tudi takrat, ko se je zdelo nemogoče, so vztrajali in se prebijali naprej. Nekateri so preživeli, nekateri na žalost tudi pustili svoje življenje tu in še v mnogih krajih naše lepe slovenske zemlje. Tega ne smemo pozabiti prav danes, ko se moramo ravno tako spopasti z gospodarsko krizo. Ne smemo se vdati.«
Spregovorila je tudi o našem obrambnovarnostnem sistemu in
bodimo tako malenkostni, kot so bili nekateri v teh dneh in začeli postavljati vprašanja, ali je prav, da tudi Petra vloži toliko svojega poguma in moči v veliko, zlato, zlato zmago, ki nam jo je prinesla; da bi bilo morda prav, da odstopi, da se umakne prej. Ob tem sem začutila, da obstaja določena povezanost med tistimi pre-vidneži iz druge svetovne vojne, ki so rekli, bolje je, da se umaknemo in počakamo, da vidimo, kako se bo končalo; da nekdo drug konča naš boj. Teh, ki se vdajajo v usodo, teh ne moremo videti v našem
gim dejal: »Zadovoljen sem, da mi zdravje kljub starosti še toliko dopušča, da pridem v to dolino, se srečam s tovariši, se poklonim spominu padlih in se v imenu 76 danes še živečih soborcev zahvalim vsem, ki obujate in ohranjate njen spomin. »Ko j e šla iz Suhorja v Beli Krajini, je štela 1112 borcev, ko smo prekoračili Sotlo, nas je bilo 1025. Borbe so se začele na Bohor-ju in so trajale tri tedne, iz dneva v dan, iz noči v noč ...
Ko smo na koncu prišli do Mozir-skih planin, Savinjskih Alp, nas je ostala le še polovi ca. Bili smo do kraja izčrpani. Toda človek, ki ve, zakaj se bori, ne odneha. Na hitro smo se morali odpočiti, opremiti, pozdraviti rane, noge smo imeli zmrznjene, snega je bilo več kot danes, bil je hud mraz, - 25 stopinj, zato smo imeli zmrznjene noge. Ko smo si za silo opomogli, smo spet lahko začeli akcije. Velika pomoč je bila v tem, da so se mladi štajerski fantje in dekleta hitro vključevali v naše enote, tako da je naša Štirinajsta štela aprila meseca že toliko bork -n borcev kot 6. februarja, ko je prišla na Šta-
jersko. In potem smo začeli dajati Nemcem hude udarce
Kul tur ne vred no te vtkane v našo zgodovino in naše preživetje
K Žlebnikovi domačiji pa je prišla tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič. V slavnostnem govoru je med drugim dejala, da je bila slovenska kultura sestavni del našega antifašističnega boja in partizanskega gibanja.
"To moč kulture, borbeni duh, pripravljenost mnogih kulturnikov, bodisi da so to bili pesniki, gledališčni-ki glasbeniki ali drugi ustvarjalci, moč teh kulturnih vrednot je vtkana v našo zgodovino in naše preživetje. S temi vrednotami je pomembno živeti tudi danes," je poudarila in se spomnila Kajuhove pesmi Samo milijon nas je. "Pa se niso vdali, čeprav jih je bilo samo milij on.
Župan Šoštanja Darko Menih in gospodar Alojz Trbovšek sta na Žlebnikovi domačiji, v kateri je na pustni torek leta 1944 padel Karel Destovnik Kajuh, odkrila obnovljeno spominsko ploščo.
Slovenski vojski in poudarila, da mora biti takšna, ki bo v sebi trdno nosila vrednote, iz katerih je zrasla samostojna, svobodna in kulturna Slovenija.
Zbranim je na srce položila tudi moč, vztrajnost in pogum ljudi, ki pripadajo tudi Slovenski vojski in so vrhunski športniki, med njimi tudi olimpij ka Petra Maj dič, ki se kljub poškodbi ni vdala, ampak se je junaško borila. »Želeli bi, da naša družba razume, da se ni mogoče veseliti z našimi športniki le takrat, ko dosegajo zmage. Z njimi je treba biti tudi takrat, ko jim je hudo, ko niso na zmagovalnih stopnicah, ko so na poti k zmagi, ali takrat, ko ne zmorejo narediti vsega, kar mi od njih pričakujemo. Bodimo z njimi, pod-pirajmo jih, verujmo vanje in ne
razvoju. Vsi skupaj moramo spoštovati spomin na tiste, ki so pustili tu svoje življenje in se niso vdali. Bodimo jim hvaležni in gradimo za prihodnost vseh mladih ljudi.«
Ob koncu slovesnosti je šoštan-jski župan slavnostni govornici podaril izvod Kajuhovih pesmi.
■ S. Vovk
V Ostreških pečeh so v kulturnem programu sodelovali Ravenska godba na pihala, MPZ KUD Ravne, učenci tamkajšnje podružnične šole, mladi harmonikarji in recitatorji. Pred Žlebnikovo domačijo pa Moški pevski zbor Kajuh Velenje, recitatorja z Osnovne šole Šoštanj, v spomin na Kajuha pa je nekaj pesmi prebral tudi literat Ivo Stropnik.
Izobraževanje, usposabljanje, druženje
Društvo podeželskih žena Šaleška dolina lani zelo prizadevno - Tudi letos »aktivnih« sedem mesecev
Tatjana Podgoršek
Šentilj, 11. februarja - Društvo podeželskih žena Šaleške doline deluje sedem let in šteje več kot 140 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na skupščini društva so doslej običajno ocenile opravljeno delo v preteklem letu ter sprejele okvirni delovni program za tekočega v dvorani gasilskega doma
v Gaberkah, tokrat pa so to storile v prostorih gasilskega doma v Šentilju.
Jožica Rotnik, predsednica društva, je menila, da je bilo leto 2009 za društvo uspešno. Na predavanjih, izobraževanju in usposabljanju so udeleženke nadgradile svoje znanje o pripravi raznih jedi, ureditvi okolja in podobno. Da je bil trud poplačan, med drugim dokazu-
jejo priznanja, ki so jih prejele nekatere članice društva za izdelke na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Zlato priznanje so prejele Zdenka Orozel za ajdov kruh z orehi, Štefka Ločan za krofe in Jožica Špi-tal za polnozrnat kruh in krhke rog-ljiče. Srebrno Štefka Ločan za medenjake, bronasto priznanje Martina Borovnik za krofe in poltrdi sir, Suzana Kralj pa za krhke flancate.
Najraje se udeležujejo tečajev in predavanj.
Nekatere članice društva so predstavile dobrote, ki jih pripravljajo v svojih kuhinjah, na kmečki tržnici v Velenju, 42 pa jih je sodelovalo na živinorejski razstavi v Škalah.
Poleg izobraževanja in usposabljanja niso pozabile na druženje. Temu so namenile strokovno ekskurzijo v Čedad in kulturno prireditev.
Izobraževanje, usposabljanje in
druženje ostajajo prednostne naloge društva v tem letu. Aktivnosti so raz po re di le na sedem mesecev. Poleg delavnice iz programa Izobraževalni izzivi na podeželju, kuharskega tečaja in zdravstvenega predavanja nameravajo članice društva tudi letos sodelovati na Cvetličnem sejmu v Velenju, na prireditvi Dobrote slovenske kuhinje, Šmihelovem sejmu v Šoštanju ter na vses loven skem sho du kmetov na Ponikvi. Druženje prijetnega s koristnim načrtujejo še na strokovnem izletu v Avstrijo ter ob ogledu kulturne prireditve.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836378
PRIDELKI
AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
V	CENTRU Šoštanja oddamo v bloku stanovanje za delavce. Gsm: 040/551-647
V	CENTRU Šoštanja oddamo stanovanja primerna za delavce. Gsm: 031/387-207
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319
19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih
RAZNO
ODJEMALEC silaže osa, rabljen 1 leto, ugodno prodam. Gsm: 041/239651
RABLJENI barvni tv evropa (50 kanalov) prodam za 150 evrov. Gsm: 040/576-218
HI-FI stojalo za komponente, ni iz trgovinske prodaje, znamke Sony. 5 poljubno nastavljivih polic,sredinski kanal za kable s ščetinasto zaščito, osvetljeno. Masivno izdelano! Višina cca. 2 metra, širina 50 cm. Gsm: 041/692-995
KROMPIR, bel in rumen ter balirano krmo, tudi silažne bale, prodam. Tel.: 03/5702-048, gsm: 031/523-748 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. DOMAČE vino in kunce za nadaljnjo rejo ugodno prodam. Gsm: 051/410968
SENO v kockah ter pšenico in ječmen prodam. Tel.: 03/897-4933
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o,. Kersnikova 11, Velenje
ŽIVALI
TELICO sivko ali simentalko kupim. Gsm: 041/570-248 PRAŠIČA, težkega 120 kg, kremljenega z domačo krmo, prodam. Gsm: 041/577-874 BURSKO kozo s tremi m. kozlički prodam. Gsm: 031/553-743
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
PRODAMO hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m 2, v treh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), 210.000 €. 2-sobno, popolnoma obnovljeno stanovanje, / okna, talne bologe, kopalnica/, Kardeljev trg Velenje, 64 m2, 14 nad.,, I -1982, preurejeno v 3sobno, z lepim razgledom na Velenje. 79.000 €. PRODAMO 2 hiši (novogradnja) na sonči ravni legi v Velikem vrhu pri Paški vasi. Parcela 450 - 600 m2, bivalne površine 140 m2. Cena popolnoma izdelane hiše na ključ, 160.000 € PRODAMO 1,5 sobno stanovanje v pritličju na Slantetavi v Velenju, cca 42 m2, leto izgr. 1978, cena 63.000 €.
vec na
I IW	I	I ■ I	■
www.habit.si
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spo što va ne zava rovan ke, spo što va ni zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
27. in 28. 2. - JERNEJ DOBELŠEK,
dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
zAli 1>eš fem bežijo angeli h izgubijo fPojal(rila? fo š)>etlo noč zapusti sijaj tn ko mft>a jutra solze so umila?
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
Upravna enota Velenje
Poroke		:
Porok ni bilo.		
Smrti	:	
Alojz Cilenšek, roj. 1928, Zabukovica 80 a; Ivan Tržan, roj. 1929, Velenje, Jurčičeva c. 1; Marija Sovič, roj. 1921, Ravne 8; Leopold Klovar, roj. 1935, Celje, Dolharjeva ul. 6; Alojzij Pisanec,
roj. 1930, Velenje, Jurčičeva c. 5; Štefanija Helena Sajovic, roj. 1922, Celje, Zadobrovo 8; Terezija Pihler, roj. 1923, Žalec, Ulica heroja Staneta 6; Frančiška Fürst, roj. 1928, Sp. Pobrežje 9; Rozalija Antloga, roj. 1934, Rožna ul. 9, Šempeter v Savinjski dolini; Franc Zajc, roj. 1948, Ljubija 2 a, Mozirje; Jožef Glušič, roj. 1932, Vrbje 76 a, Žalec; Jožef Lipovšek, roj. 1943, Velenje, Šaleška c. 2 b.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živela, se je v 89. letu starosti poslovila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
MARIJA SOVIČ
rojena Deberšek iz Raven pri Šoštanju
24. 11. 1921 - 17. 2. 2010
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici težko je verjeti,
celo ko resnica ti v dlani leži,
jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. Petru Lazarju, dr. med., ki je v zadnjih letih zavzeto spremljal njeno zdravje, ter Patronažni službi ZD Velenje, še posebej sestrama Barbari in Maji, za zadnje mesece pomoči pri negi. Hvaležni smo govornicama gospe Jožici Plešnik in gospe Marjani Kotnik za tople in ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu Tadeju Linasiju za obiske na domu ter lep cerkven obred, cerkvenim in ravenskim pevcem za odpete žalostinke, pihalnemu kvartetu, praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: sin Tone in hči Olga z družinama ter sestri Ivanka in Štefka z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
IVAN TRŽAN
21. 12. 1929 - 16. 2. 2010
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga
MARIJA POBEC
iz Šmartnega ob Paki 25. 9. 1913 - 19. 2. 2010
Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej g. Stuparju, dr. med., ter župniku g. Napretu.
Vsi njeni
Spomin...
... edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Umrla je
AMALIJA OGRAJENŠEK
1929 - 2010
Od ljube mame in stare mame smo se v družinskem krogu poslovili v soboto, 20. februarja, na pokopališču v Podkraju. Ob tej priložnosti se za izraženo sožalje in podarjene sveče lepo zahvaljujemo našim sosedom, sodelavcem otrok iz Premogovnika Velenje in Inove Velenje ter prijateljem in znancem pokojne mame. S hvaležnostjo se spominjamo osebja Bolnišnice Topolšica, posebej primarija Janeza Polesa, dr. med., ki so naši mami lajšali in obenem odločilno podaljšali trajanje njenega življenja.
Vsi njeni