Štev. 46.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
18. novembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Zbor zavüpnikov naše stranke.
Novembra 5. se je vršo zbor zavüpnikov cele naše stranke v Ljubljani. Te zbor je znova, ednoglasno Zvolo dr. Antona Korošca za predsednika stranke i ednoglasno odobravao borbo naše stranke za autonomijo. Vsi, ednoglasno so navdüšeno pritrdili govorom dr. Korošca i dr. Brejca, da tečas moramo se boriti za autonomijo, tečas kruglice metati v naše stranke škrinjico, dokeč si ne priborimo autonomije, čeravno de to desetletja trpelo. Mi smo Slovenci i ščemo ostati Slovenci, mi ščemo i moramo obvarvati naš narod strašnih terhov, štere nam naklada Belgrad, mi obsodimo i bomo obsodili pokvarjenost, štera dnes v državi v vsakom uradi mite jemlje i davd, mi z poštenostjov delamo i bomo delali, mi ščemo ednake pravice, kakše majo Srbi, teh nadvlade ne Priznamo po zakoni, zato se borimo i se bomo borili za autonomijo, dokeč je ne priborimo. Tak je govoro dr. Korošec, i vsi zavüpniki cele našè stranke so njemi dali prav i ednoglasno sklenili sledeče resolucije : 1. Izrek!! so zavüpanje poslancom naše stranke; 2. borili se bomo za autonomijo, dokeč se ne dosegne; 3. Protestiramo proti nasilji Italijanov, ki našim bratom jemljejo materni jezik; 4. verske šole se naj povsod odprejo i dokeč se ne odprejo, naj se Verenavuk vu vseh šolaj vči, brez pitanja ljüdstva naj • se ne sklepajo šolski zakoni, verska drüžtva dijakov naj vživajo sloboščino; samo državnih šol nam ne trebe, naj se na srednjih šolah razlaga tüdi socialno pitanje (to je kak se naj pomaga delavcom i drügim siromaškim ljüdem); vse dozdáj obstoječe šole naj nam ostanejo i pri rešavanji šolskih pitanj mora meti tüdi kmet, obrtnik i delavec svojega zastopnika pri višjem šolskom sveti, dijaške podpore naj se pravično delijo našim dijakom tüdi, slovensko vseučelišče v Ljubljani se mora ohraniti i spopolniti; 5. vsi pristaši naše stranke naj se zbirajo okoli svojih zádrug, to je kmečkih hranilnic i posojilnic, té naj se rešijo dače na poslovni promet; 6. dače naj se zvednačijo, naj se od 8000 Din. vrednost i mesto dozdajšnjih 2500 ne plača dača i naj se odpüsti 30% doklada tű i pri hižnoj najemnine takse i pristojbine naj se znižajo, naj se odpravi Prijava vina i vinski kontrolni list i naj se špecialna trošarina (na vino, žganico) zednači, za popravljanje cest, mostov naj se nam da zadosta penez; 7) kuluka nam ne trebe; 8) naj nema pravice samo ministerstvo davati obrtnih dovoljenj; dača na poslovni promet naj se zniža, kak i tarifa na železnici, naj bo red pri carinarnicaj, sekulacija delavcov naj sé popravi; Narodna banka naj podpira tüdi male trgovce, predvsem zadruge; 9) naj se ne ukine ministerstvo za socialno politiko i se s posebnim zakonom čuva delavcov plača; naj se invalidski zakon pra-
vično reši i plača uradnikom pravično razdeli, naj naši vojaki slüžijo doma. — Vsaki pravico ljübeči človek vidi iz teh resolucij, ka se naša stranka zaistino bori za pravice našega ljüdstva.
Shod zavüpnikov kmečke zveze v M. Soboti.
Vršo se je dnes tjeden. Vrli zavüpniki naše stranke so prišli punoštevilno na zborovanje. Razveseljivo je bilo na tom opaziti tisto zrelost, štero je naš narod dosegno v poštenoj politiki: ednoglasno je obsodo radikalno mešetarijo i Radičovo sleparijo, dao popolno zavüpanje našoj stranki i pooblastijo naše poslance, naj se le borijo v Belgradi kak se morejo. Shod je odpro Cipot Mihal, predsednik sobočke kmečke zveze. Reč je dao nato narodnomi poslanci g. Klekl Jožefi, načelniki stranke za Prekmurje. Oni so v svojem govori gučali od političnoga položaja, od borbe naše za autonomijo, za šterov klükajo že tüdi demokratje i samostojni tüdi — a samo z povešenimi glavami, ar so strašen centralizem Oni zakrivili, svojega greha pa javno povedati ne vüpajo. Med govorom je ljüdstvo navdüšeno dalo na znanje svojo volo, da se naj poslanci le borijo v Beogradi za nje! naj se le borijo za autőnomijo, oni Volilci Ostanejo stanovitni, čeravno de duga desetletja ébélo čakati na njo. Njivo ne je zadosta ednok zbrati i gosance ne je zadosta ednok del z dreva pobrati: Marc. 18. so je toti pobrali dol z dreva slovenskoga ljüdstva, pa tožijo nazaj po krivih návukaj edne ali drüge nam sovražne politične stranke. — A od teh je gučao nam priljübljen! g. Franc Žebot, narodni poslanec iz Maribora. V svojem govori, šteri je izvao popolno dopadenje i je raz veselio vse navzoče, je razlagao tiste krivice, štere so nam spravile diüge stranke, predvsem radikalna Povedao je tüdi, kakši ljüdje silijo vu radikalno stranko tu Sloveniji po večini kseftarje, kem se ide poprek za svoj žep. Takšega poznamo pri radikalnoj stranki, šteri je že pri šestih stranka] bio, —je pravo.
Shod je trpo dobre tri vöre. Spejete so tüdi ednoglasno lepe resolucije, štere v pridočoj številki objavimo. Razširilo se je tüdi število zavüpnikov, zvoljena sta dva podpredsedn ka i vsaka Kmečka zveza zvoli še ednoga zavüpnika. Sklenolo se je, da bo vsaka kmečka zveza prispevalak pisarniškim stroškan naše siraake, štera vsakomi Prosilci vse brezplačno opravi, poštni stroški so pa strašno veliki. — Nameščenec pri tajništvi stranke je dao tüdi poročilo, da mamo že 50 kmečkih zvez organizirani!] v Prekmurji i ka broj kotrig raste. Govorilo se je tüdi od izobraievalnoga drüštva, "štero začne v M. Soboti svoje delo. Shod je načelnik skleno s tem, da se zahvalo vsem za lepo udeležbo i je oproso, naj bodo po zgledi denešnjega svetnika sv. Martina rüšitelje krivice i naj povsod vsi vsakoj oblasti odločno povejo, ka so pristaši krščanske stranke, ar pravici se nindri ne trebe sramüvali i naj bodo apoštolje .Martinišča".
NEDELA.
Po Risalih XXVI Evangelium sv. Mataja Kili. 31—35. Prilika od gorčičnoga (muštarovoga) zrna. Z maloga zrna veliko drevo zraste, z malih djanj ljübezni velika ljübezen. Vsaki den bar edno posebno djanje ljübezni do bližnjega zvršimo.
Ljübézen do bližnjega.*)
Telovna dela smilenja naj odpomorejo telovnim potrebam bližnjega. Nasititi lačne, napajati žedne, sprejemati popotnike, oblačiti nage . .
*) Predga dr. M, Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
tak pravi katekizmuš. Z ednov rečjov: na pomoč se paščiti, pomoč deliti, kde šte se čüje krik trpečega Človečanstva, ki posebno zdaj z Žalostnov Materjov zdihava: Velka kak morje je moja bolečina! (Žal. p. 2, 13.) — Predragi! Da smo dužni lejšati človeče trplenje s telovni-mi deli smilenja, to nam pravi že samo srce naše, či je v istini lübezen v njem. Šteroga krščanskoga človeka ne priganja srce k djanji lübezni, či vidi na sveti ves te nepotolaženi glad, vsö to prezebajočo nagoto, vse to od skrbi i britkosti zamorjeno veselje, vso to v žmetnom deli utrüjeno človečo moč, vse to od-mirajoče človeče zdravje, kratko — Či vidi vso to nesrečo sveta! Za naše srce, či je istinska lübezen v njem, se ne more' zadovoliti s samim senjavim čüstvom, s samimi lepimi rečmi, nego šče djanj: šče nasičati, šče oblačiti, vračiti, zdigavati, rešüvati. Kde šteč vidi človečega trpina nesti kriš, šče lübezen našega srca pristopiti, kak Veronika, da njemi poda prt, njemi obriše z lica znoj, skuze i krv ... To je potreba, žela naše notranjosti, či Istinsko lűbimo. Što te potrebe po djanjaj lübezni ne čüti, tisti se mora bojati, da je njegova lübezen, Či jo je meo, mrla. —
Bojati se pa mora takši krščenik šče več! Bojati se mora da je z lübeznijov mrla tüdi njegova vera, eli bole: da je mrla njegova lübezen zato, ar je že prle mrla njegova veral Istinsko, moji častiti poslüšalci, eli je mogoče da ne bi skažüvali potrebnomi bližnjemi dobri del smilenja, Či vörjemo samo v Boga 1 Kristuša ? Povejte, ka pa je naš Oča nebeški ? Eli je on Bog jalove, nedelavne, samo prazno go-vorjene lübezni ? Ne I Naš Bog je Bog najpu-punejše, v najvekšoj meri djanske lübezni, ves iübezen i ves djanje. Bog je vsigdar delaven za nas lüdi. Svet, šteroga je stvoro, vsak hip na novo stvarja, te da ga ohranüje za nas vse. Brez prenehanja pošila z višave sunčno svetlobo, toploto, i dešč i roso, da moči zemlo: davle i ohranüje na zemli drevji cvet, trsi grozd i polji sad; odpira svoje roke i napunjava z dobrotami vse, ka je živo. (Ps. 144, 16.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Cerkvena pripadnost Prekmurja. Naša Slovenska Krajina je cerkveno pred več kak dobrimi stoleti bila razdeljena na gjursko (Győr) i zagrebečko püšpekijo. Dolnji 'kraj je spadno pod Zagreb, gornji pa pod Győr. Odkar je pa nastavljena v Szombathelji püšpekija pred okoli 140 leti, je naš kraj zevsema prišo pod novo sombotelsko püšpekijo. Svetovna bojna je pa prinesla pali spremembo. Politično smo prišli v Jugoslavijo z brati Srbi i Horvati v edno državo, cerkveno smo pa ostali ešče pod Szombathelji, a ar je zavolo političnih neprilik, mejnih teškoč ne bilo mogoče našemi milostivnomi püšpeki iz Szombathelja zvršavati svoje višje pastirska velike i odgovorne dužnosti, je naš kraj sveta Stolica podrcdila lavantinskoj (mariborskoj) püšpekiji. Od 1. decembra bodo nas cerkveno ravnali dr. Andrej Karlin, mariborski hercegpüšpek, kak apoštolski adminislrator. Zvün kakših 10 jezero Slovencov okoli Monoštra, ki ostanejo ešče pod sombotelskov püšpekijov, sö vsi prekmurski Slovenci prišli cerkveno pod lavantinske škofijo.
Cerkvena vest. G. Deli Štefan kaplan v Beltincih so premeščeni za kaplana v Szombathelji. Premeščeni so že prle, kak je naše cerkveno pitanje rešeno. Ne odgovarja zato istini, ka bi zato šli, ar je naš kraj prikapčen mariborskoj püšpekiji.
Knige „Hodi k oltarskom Svestvi“ v platno vezane z zlatov obrezov koštajo 20 Din. v leder vezane z zlatov obrezov pa 25 Din. ki je šče meti, more je prle doplačati, ar samo teliko damo vezati, keliko se jih naroči. — V
2
NOVINE
18. novembra 1923
platno vezane brez zlate obreze pa koštajo samo 12 Din. Knige se dobijo v Črensovcih v uredništvi Novin, po farofa}, gde so je gospodje duhovniki naročili, v pisarni SLS v M. Soboti prek Peterkove gostilne i v Slovenskoj knjigarni v M. Soboti. Širitelje M. Lista i Novin si tüdi lehko naročijo, če se naročniki zglasijo pri njih.
Slinavka i parkljevka v Prekmurji. Koncem septembra je izbruhnila ta küga v Nedelici, kamor je bila prenešena po živinskih prekupcih iz Varaždina. Od In se je polagoma razširjala na sosedne občine Turnišče, Dobrovnik, Lipa, Žitkovci, Strehovci, Filovci i Ivanjci. Na tej kugi je že poginilo dosedaj 28 goved po krivdi živinorejcev Samih, ki bolano živino preveč zanemarjajo. Za take slučaje ne daje držáva nikakih podpor. Živinski sejmi so radi toga v celem Prekmurju prepovedan!. D. Lendavski sodni okraj je za promet s parkljaj pod zaporo, M. Sobolški pa še dosedaj prost. Okrajno .glavarstvo Murska Sobota. Štev: 689/11. vel. dne 4. nov. 1923.
Črensovci. Razvedrilo se je nebo od jesenskega sonca. Vetrič pihlja od jüžne strani neba. Ta vetrič razgreje srca mladi ljudi, ki se med seboj razgovarjajo: zdrüžimo se! Ustanovimo gasilno društvo. Za res, zberejo se v šolskom poslopji po večernici 28. oktobra i ustanovijo, ka so žuna) obljübili. »Prostovoljno gasilno drüštvo" v Črenšovci!. Ne samo fantje ampak tudi možje. Hvale ste vredni črensovski možje i fantje, ki ste si zvolili to lepo delo. Pomagačje i tolažba želite biti onim, ki so v nevoli, ki vpijejo: Pomagajte nam, ker smo uni-čeni. Bog nas Varuj takše nevole! Le naprej 1 V drűštvi je moč, če je v njem sloga. Takoj v šoli so si zvolili svoje Častnike i tüdi "odbor. Načelnik: Lutar Štefan nadučitelj, tajnik i blagajnik, Sauer Samuel gostilničar, posveljnik; Gjörek Ivan, namestnik, Kleiderman Jožef, Odborniki: Kolenko Ivan kmet, Horvat Jožef, Hajdinjak Jožef, Tompa Martin, Namestnika Karolji Ivan i Tkalec Jožef, Društvo šteje 40 članov. Društvo je ustanovilo takoj, »moški zbor" pod vodstvom nadučitelja, ki le precej napredüje. 'Če bode božja volja, tod! se ustanovi .glásim". Zato pa naprej črensovski kmetje i fantje, podpirajte drüštvo, da bode moglo doséči on cilj, kateri pred njim nfiglja. V drűštvi je moč. kje je pa moč, tam je zmaga. Bog dáj, da se nas čim več združi kot ustanovni, podporo! i redni Člani, da bode tem bolje cveteld naše na novo ustanovljeno mlado drüštvo. Ko pa pride vesela s Pomlad, nai pokaže svoje zimske- trüde.
Naselitev pri Dolnjoj Lendavi. Čitatelje našega lista se moro Spominate kelkokrat so prinesle Novine glas, ka se narodni poslanec Klekl borijo za to, ka se v prvoj vrsti naselijo pri Dolnjoj Lendavi naši domači ljüdje. K samomi ministri Uzunovič! so hodili protestiral, gda so demokratje naše ljüdi šteli podrinőti i za okrepitev svoje stranke Istrijance tű -naseliti. Oni so vložili pri ministri tüdi listo onih domačih ljüdi, ki se ščejö naseliti. Neso bili proti siromaškim beguncom, nego po dužnosti so v prvoj vrsti domače zagovarjali i podpirali ene, ki nemajo nikaj svojega 1 potem tüdi begunec. Njihovo pri zadevanje je té sad rodilo, ka se prosilcom, — nad treseti familij — že meseca oktobra razme-
rila rodovina zemljá na veleposestvi Kneza Esterhazija na Benici. Poslanec zdaj prosijo za naseljence tüdi barake od države, dokeč si oni ne morejo svojih hiž gorpostaviti. Na sprotoletje prevzemejo naseljenci svoje imanje, štero či je familija vekša, meri celo osem velikih plügov. — Veleposestvi ide tüdi velika hvala, ka ide našim ljüdem na roko. I prosi se, da bi šlo.
Pitanje na vojnoga ministra. G. poslanec Klekl so na g. ministra vojske i mornarice stavili sledeče pitanje: Vojak, Kovač Mihál, ki je slüžo pri mitr. odelenji 22 pp. v Kumanovom, je po poročili nekoga vojaka vmro l. 1923. aug. 8. Oča pokojnoga, Mihal Kovač z Krplivnika p. Hodoš, Prekmurje, je 11. aug. za odgovor plačan telegram poslao na komando, pa dozdaj ešče ne dobo nikšega odgovora. Pred brzojavom je poslao oča za sinom to je aug. 10. 40. Din. penez tüdi, šteri tüdi ne povrnjen oči. Sin je nadalje meo sledeče pohištvo oziroma spremo: 1 kufer, 1 kapo, 6 žepnih robcov, 2 brisači, 4 kefe, 1 britvo, edno srebrno dozo za tobak, 1 veliko kožnato denarnico, 1 par črevlov, 1 žepni nožič. Oča pokojnoga od teh reči dozdaj nikaj še ne dobo nazaj. Da se ne zgodi svetovna spaka z oropanjom mrtveca, mi je čast, Vas, g. minister, pitati: Ščete komandi pokojnoga vojaka brzojavno zapovedati, da očo pokojnoga telegrafično obvesti od smrti sina? 2. Ščete istim potom vezati komando, da na drügoj strani naštete predmete s 40 Din. vred taki pošlje oči pokojnoga? Prosim zavolo nujnosti nujni pismeni odgovor. Gospod minister so dali pod br. 3753. sledeči odgovor: Stalna Vojna bolnica III. armijske oblasti v Skoplji, z aktom br. 5873. od 10. aug. toga leta obvestila je komandanta 22. pp. da je redov Mihal Kovač, ki je prišo v bolnico na zdravljenje 6. VIII. 1923. leta, 10. istoga meseca ob 11. v. 20 minut vmro od beloga „deziterija“ (griža Vr.) i da se 11. VIII. popoldne ob 5. zakopa. O smrti obveščeno je varaždinsko vojno okrožje z aktom br. 11.896. od 19. istoga meseca. Zaostale stvari pokojnikove je komandir 3. čete pod br. 1282. amanetnika od 10. VIII. odposlao okrajnomi glavarstvi v M. Soboto s prošnjov, da se stvari prekdajo oči pokojnoga. Oča pokojnoga je z zasebnim aktom br. 1551. od 21. aug. obveščen od komandir 3 čete o smrti zaostalih stvari. Poslanih 40 Din. je prekdanih pod br. 955 komandiri mitraljeskoga odelenja, pri šterom se je nahajao začasno na slüžbi, 29. VIII na potpis. Datum o poslanih 40 Din. je brščas pomenjkljiv, ár v
la. Upraviteo bolnice i komandir dotične čete sta na odgovor postavljeniva, zakaj so familijo pokojnoga ne obvestili brzojavno, nego z navadnim uradnim aktom.
Sram nas je, ka se je takša politična svinjarija pri nas mogla zgoditi.“ piše Hartnerov „Szabadság“ v 24. št. I nadale pravi „To Šiftar Gezi ne moremb odpüstiti, nega tiste krstne vode, štera bi to? sramoto mogla ž njega zbrisati.” — Čteli ste jeli g. Šiftara izjavo ? On ne je zapüsto náše stranke. Zakaj pa te besni Hartnerov list proti njemi ? Zato, ar je Hartner ne dobo pajdaša v judaštvi. On je najmre zapüsto svojo stranko, na štero ga. je naše lüdstvo volilo i,šo prek k drügoj, gde so bile pune
jasli. Sam je napravo to sramoto v Prekmurji. I ka Šiftar ne šo za njim, pa boli i plüje na njega.
Bakovci. Na gostüvanji Rantoša Mihala i Franca je Horvat Marija nabrala za podporo Novin i M. L. 40 D. i za Martinišče 24 D. vküp 64 D. Bogplati. Nasledüjte!
Vsaki de smeo ne svojem kotli žgati i kotli se ne bodo več pečatili. Teliko je dosegnola naša stranka. Te zakon je sklenjen, samo králj ga more še podpisati, te stopi vu veljavo. S tem pa ne povedano, da bi prek mere pili i pi janci postali. Boži dar se zmerno mora vživati.
Shod zavüpnikov k. zveze se je kak najlepše obneso dnes tjeden v M. Soboti. Od vseh krajov so prišli vküp naši vrli pristaši, ešče od Grada i z okolice Dolnje Lendave. Petek shoda i resolucijo Obširnej Popišemo.
Beltinci. Oženo se jé dne 11. XI t. 1. v tükajšnjoj farnoj cerkvi vrli mladenec Kavaš Stefan z Forjan Franciškov; Želemo mladomi pari obilo božega blagoslova. Na njidva gostüvanji je nabrao Pozvačin Kavaš Karol na podporo Marijinoga lista 40 Din. K toj šumi je prispevala tüdi Kociprova banda 5 Din. Vsem gostom darovnikom, tak tüdi goslarom srčna hvala.
Moravci. Kak se pokopa žalost, to se samo v Moravcih zna, tii je takša navada. Na Vsesvétcovo večer, da skoro cela občina ide ha cintor,naj goripoišče svojega pokojnoga, ka njemi poštenjé skaže, tam pa te vsakšega človeka ža-iost obide, te se vsaki proti domi obrné i not i pogledne v gostilno Banko Franca. V takšem časi je tam vsigdar plesna zabava. Zdaj so tak veseli bili, ka so nazadnje vüžgali slamo pri Kühar Števani. — Krivca so šče ne najšli.
Što sme katekizmuš včiti. Po navuki Kristušovom ga more vsaki dühovnik. Po zapovedi naše oblasti pa samo tisti dühovnik sme v Šolo, ki je naš državljan. Ednomi dühovnik] je višji šolski svet prepovedao vstop vu šolo — iz kakšega vzroka sa ne pove, samo guči se, ka prej zato, ar je od brezvernoga Sokola brano po dužnosti svoje vučenike — i prej da je višji šolski svet ednomi prepovedao, tüdi drügi ne smejo v Šolo, ki ko ne naši državljani. Tak sklepa naša oblast. Mi tű ne vidimo jasno. Čehi višji šolski svet šteo vsem prepovedati, bi vödao takšo zapoved, ka bi se vseh tikala, ar je pa samo ednomi izročo Prepoved, se tiče sa-, mo ednoga i oblast naša nema juša te prepovedi na vse raztégnoti. — Ta reč se more raz-čistiti. Ka je kriv tisti dühovnik, komi oblast brani vstop vu šolo? Ka je zagrešo proti državi? Če je kaj; naj se postavi pred sodnijo 1 Če ne, se ga pa ne sme vrčti vö iz šole, ar takšega zakona ne. Če Rusi smejo celo v Beogradi biti Profesorje, zakaj ne bi smeli naši dühovnik! biti vero vučitelje, šteri se ne dajo z drügimi nadomestiti i so prosili celo naše državljanstvo. Prosimo jasnost v tom dugovanji.
Večerje i izpit. Znano je, ka bivši evangeličanski vučiteo v M. Soboti, Rusa, slabo zna slovenski. Za toga zroka volo tüdi je bio že prepovedan od slüžbe. Zdhj pa naednok se je navčo slovenski i je položo dobro izpit. Pomagale so večerje, štere ie davao nekomi gospodu te njemi je pa dao za to priporočilo za dober izpit. Tak se guči po Soboti. Ka je na tom istine? Svetlost naj bol Mi toti Želemo, naj vsi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
„Oj, kak bo to lepo,” pravi slepa sirotica; „kak se pa trbe obnašali
»Sužnja se je čüdila, da je dnes njena prijatelica tak radovedna i njoj je na kratko popisat slovesnost.
„Sče nekaj te moram pitati: xKda i kde se to vse godi? Či smem biti poleg,' moram tüdi znati kam?
Sira njoj pove, da tretji den zaran v cerkvi dobroga Pastera. .Nesam" šče te videla tak ra-dovedne, ka to pomeni? Le glej, da ne postaneš preveč posvetna."
»Nikaj ti ne povem, ne. Či male tüdi drügi svoje skrivnosti, zakaj bi šče jez ne mela štere ?“
Sira se je Smejala Ceciliji, ar se je tak nevolno delala, zakaj dobro je poznala nedužno i ponižno njeno srce. Kda se prav prisrčno točka, Ide Cecilija k pobožno]' Lüčim, štera je mela slepo deklico jako rada, se joj vrže v naroča i začne milo jokali. Lucina~ jo toláži, boža, pita, prikima — i kak bi'odrezao, je slepa sirotica potolažena bila i mirna; od veselja žarečega o b 1 i č j a je zapüstila. L u c i n i n o i Šla v Nežino Hišo, kde je stanüvao dühovnik Dibnizij. Na kolena se vrže pred njega l tak milo nekaj prosi, da njoj stari
dühovnik do skuz genjeni pritrdi (Obeča) i jo razveseli Ka je pomenilo to vse?
Napočo je veseli den. Šče pred dnevom so obhajali kristjani slovesno božo slüžbo i potom se je razišla množica ljüdstva; samo tisti so ostali, šteri so se lejko Udeležili slovesnosti, ali pa, ki so bili napnjeni za svedoke. Lucina i njeni sin, že stari stariši Nežini i Boštjan. Rani jütranji mrak so razsvetlava^ lepodišeče sveče na oltari i mila svetlpba dragocena zlatih i srebrnih svetilnic (lampic). Nasproti oltari je sedo na stoci sv. Petra, šteroga šče zdaj hranijo (čuvajo) v Vatikani, Prečastiti^ papa s püšpekovov palicov v roki i kronov na glavi i okoli njega so bili slüžabniki, častitHvi kak On. Iz dal-ne kmice so se glasili mili glasi kak ángelsko spevanje i se drüžin v cerkveno pesem.
Zdaj se pokaže par za parom že posveče-nih devic, vse v čarnoj obleki, spremiajo je duhovniki i dijakom, šterim je bila skrb dana za nje; sredi med njimi sc odlikujefa dve v beloj obleki — Neža i Sira. Device so stopile v rendo na pravo i levo od oltára, novinki pa sta pokleknoli pred oltarom k nogam sv. Očo. Pitanji, ka želita, sta odgovorili, da ščeta biti sprejeta med device i njihove dužnosti spunjavati. Že te so začnole neveste Kristušove vküp živeti, ravnotak kak dnesdén po kloštra!), pa dosta jih je ostalo tüdi doma, najbole zavolo preganjanja; zbirale so se pa večkrat v cerkvah k posebnomi navuki i molitvam i tam so mele svoj odločeni prostor.
Sv. Oča je nagovoro novinki, razloživši njima imenitnost stana, šteroga sta si zvolili, ki jivi dela že tű na zemli ednakivi angelom, ki se
ne možijo i ženijo, ednaki tudi sv. Devici Mariji, i njemi, ki jivi združi k tistim v nebesaj, ki hodijo za božim Jagnjecom.
Po kratkom nagovori je bilo izpitavanje novink i potom je papa blagoslovo i jima podao oblačila njih stana i poleg pravo molitve, ki so bile danešnjim ob takših prilikah skoro ednake.
Poleg vsake sta stali dve drtižici (posval-bici) i jivi oblačili. Položili sta nazadnje ovenčani glavi na oltar, v znamenje, da popunoma darüjeta Bogi; vlasov so jima pa ne odrezati, to je bilo tisti čas samo na jütrovne v navadi.
Vse je bilo že pri kraji; Neža je klečala pred oltarom zamaknjena kak večkrat, i tope glédala pred sebe kak na kakšo drago stvar; Sira pa je globoko zaposlena v najvekšoj poniznosti molila i Hvalila Boga, da je njo siromaško stvar včino vredno takše časti — kda se začne za njima nekaj gibati. Pitanje papovo: „Ka želeš, draga hči?" je prebüdilo v molitvi vtoplenivi" i prle kak sta poglednoli nazaj, jivi prime nekak za roko i obema dobro znam glas odgovori. »Sv. Oča, jez želem biti sprejeta med device i neveste Kristušove, ki mi je edina lübezen na zemli, pod varstvom teh dveh že Gospodi zaročena devic."
Što popiše, kak sta se začíidili Neža i Sira, kda začüjeta glas — slepe Cecilije. Zved li smo, kak je tožila i prosila pri dobrotlivoj Lüčim, da joj je pripravila vse potrebno, dühovnik Dionizij pa njoj je sproso to milost pri sv. Oči. Ar je želela Nežo i Siro za drüžici, prišla je komaj na red, kda sta tevi dve že napravili oblübo.
18. novembra 1923.
NOVINE
3
Vse je že bilo včinjeno, samo venca šče ne bilo. Pitana, či je ne prinesla venca s seboj, boječ potegne izpod svoje obleke krono, spleteno iz gole trnove veje i pravi: »Cvetlic nimam za svojega ženina, ve je tüdi On ne meo cvetoče, jaz sam siromaška deklica i zato mi ne zameri, či ga prosim, da me venča z vencom, kakšega je on noso. Tüdi pomenijo cvetlice moč čednosti; moje ravno srce pa šče je ne rcdilö drügoga kak tole trnje." Sira i Neža sta segnoli po svojih ven-cih, pa sv. Oča je namigno i s trnjavov kronov je Šla Cecilija od oltára.
Nomentansko stanüvanje.
Iz Rima po nomentanskoj cesti proti vzhodi idoč pride popotnik za kratek čas do lepe ravninice, kde stoji cerkev sv. Neže. Ravno tü je stala Nežina deželska hiša i sem so se napotile tri novoposvečene device, da bi v tihoti i veselji preživele srečni den, posebno ar jim znabiti ni več dosta mirnih odločenih.
Bio je lepi zimski den, i vseeno je bilo nebo vedro, kak ribje oko i sunce toplo; samo sneg na Apeninah i pa gola vinska rozge oznanüvalí zimski den. Po ogradi je stopala Neža, poletavali so golobcki okoli nje i jemali iz njene roke zelenje, Štero jim je Obnašala. Nieden pa njoj ne bio tak Pokoren, kak stari zvesti čuvar na lanci, mogočni Molos, kak so njemi pravili; či je bio privezan!, se njemi zvün dveh ali treh slüžabniki nihče ne smeo približati; tak je mrmrao; kda pa je zaglédao Nežo, se je vlegeo na zemlo, mahao s svojim kondrastim repom i cvilo i proso, dasoga odveza!!.	Dale.
naši domači ljüdje prido do slüžbe, se veselimo tüdi, da je prišo g. Ruša, — a ne za večerje, nego za volo znanosti i po zakoni. —
Martjanska rk. šola i evangeličanski dühovnik. Nam sovražni listi so zatrobili glas, ka so prej martjanski g. plebanoš vrgli vö z njuve šole evangeličanskoga dühovnika g. Kovač, ki so šteli tam ev. deco na veronavuk včiti. Mi smo od g. plebanoša dobili izjavo, ka je to laž, oni so g. ev. dühovnika niti vidili ne vu šoli, ne ka bi jih vö metali.
Država.
Strašna železniška nesreča. Dne 2 novembra se je zgodila pri Zemuni (varaš blüzi Belgrada) velka nesreča, ki je poželela tüdi človeške aldova. Tresnola sta vküp Zagrabeški vlak, ki je prihajo iz Belgrada i subotiškl, ki je pelao proti Belgradi Zavolo goste megle se ne moglo videti, da si ideta nasproti dva mašina i tak so jih,ne mogli staviti. Obe peči sta se potom vdarca zavinoli drüga v drügo. Prvi vagoni pri obema vlakoma so popunoma razbiti. Skoro vsi popotniki so ranjeni. Mrtve so tri osebe, težko ranjeníh 209, lehko ranjeni pa nad 100.
Vojni dugovi. V svetovnoj vojni se je zadužila Srbija 1863 miljonov frankov (francoskih). Ta šuma je dvakrat vekša, kak tista, štero dobi država kak vojno odškodnino.
Zdihaj samostojnoga kmeta. Pred nedelsko zborovanjom Samostojnih je nekši samostojni kmet tožo (pregovarjao) pred »Mestnim domom" (Varaška hiša): ,,Oh, kelko nas je Samostojnih, kda pa pridejo voliteve vse — klerikalno.
Liberalno učiteljstvo (Udruženje jugoslovanskih učitelov) proti verskoj zgoji v šoli. Minister za prosveto je odredo, da mora biti v Školi.tüdi nekelko vörske zgoje. Proti toj odredbi je začelo kričati liberalno učitelstvo, da prepadne škola, držáva i vse, Či se to dopusti. Tak glasno je kričalo, da so začüli tüdi v Belgradi. Minister se je zbojao i včasi odredo, da naredba za Slovenijo ne vala. Liberalni učitelj bodo teda tüdi nadale lehko spali, ne samo ob delavnikah, nego tudi ob nedelah.
K šenki tobak. Radičovi hujskačje so na vse kraje žaztrobili glas, ka ki de na Radiča, de lehko sadio tobak brezplačno. — Prej ve ga na Horvackom vsi kmetje sadijo. — So ga sadili tam, pri naš tüdi Skrivoma. Včasi je to ne šteo ali ne mogo znati financ. Zdaj pa Horvatje s povešenimi' glavami od trej let nazaj Plačüjejo tobak, šteroga so .sadili. Radič pa, ki je bogat postao, fine cigare kadi v Londoni i si ne misli na svoje seljake duhanoše".
Svet.
V drevi (trügi) je oživela. Pred kratkim je v varaši Vittoria na Španskom vmrla mlada deklica. Bilo je ravno pred sprevodom i drevo so že zabili. Te pa je prišla nekša sorodnica. Prosila je, da šče ednok odprejo drevo, da vzeme slovo od pokojne. Drevo so odprli i sorodnica je küšnola deklico na čelo. Te se njoj je pa videlo, da se oči pokojne pregiblejo i da pazlivo gleda. Povedao je to okoli stoječim, ki so tüdi zapazili, da se v telo povračüje živlenje. Bojazlivci so nato pobegnoli, drügi pa so pozvali zdravnika, ki je mrtvo deklico obüdo.
Boga zvao za svedoka. Pred nekelko dnevi se je pri Gradci dogodo te čüden, a strašni dogodek. Nekši mož je bio obsojen, da je zagiftao svojo ženo. Svoj zagovor je končao s temi rečmi: Vsemogoči Bog naj me na mesti s smrtjov -kaštiga, či sam kriv." Komaj je to vöpovedao, je spadno mrtev na zemlo. (Pa naj pravijo, brezverci da nega Boga. Op.)
Ognjenik v morji. Pred kratkim se je v Kašpiškom morji (Rusija) odpro ognjenik (ognjeni breg). Blüzi varaša Asperon se je zdigno v zrak visiki steber vrele vode. Dve mili okoli toga mesta só vse ribe prejšle. Voda je v celom morji postanola topla. Pa tüdi zrak se je segreo. Zdaj se pa na tistom mesti zdigavle iz vode otok (siget).
Krao štampa (tiska). Amerikanski izdajateo Hearst v New Yorki prihaja s svojimi dnevnimi novinami najmenje v 6,962 512 drüžin. To se pravi, da vsaka Štrta drüžina v Ameriki čte kakši list iz Hearstovoga založništva. Te izdajateo ima 18 dnevnih novin, od šterih izhaja 8 zjütra, 10 pa večer. K tem moramo prišteti 13 nedelsko listov v 3,400.000 falataj, natisnjenih v 13 različnih krajinaj. Poleg toga izdaja Hearst 9 mesečnih listov, od Šterih je spomina vreden ,,Kozmopolitan" ki izhaja v 1,102.365 falatah. Stroški za papir teh novin znašajo na leto 90 miljonov dolarov. Dohodkov pa je meo Hearst pri svojih listih leta 1922 12 miljonov dolarov. '
Domača politika.
Zbor zavüpnikov naše stranke v Ljubljani je globoki vtis napravo na vso politično živlenje v Jugoslaviji. Razveselio i potrdo je poleg nas horvate i Muslimane v njihovoj borbi za autonomijo, prestrašo pa centrajiste. Vidijo zdaj zagovornik! vidovdanske ustave, ka je tábor Slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze ödločen za boj, ka si pribori autonomijo, čeravno de desetletja trpo ete boj. Na to centralisti neso računali. Mislili so, da našo stranko ponüjani ministerski stolček! omehčijo. Pa vkanoli so se. Pri nas je poštenje i briga do našega ljüdstva več, kak vso Odlikovanje.
Protestno noto je poslala naša vlada bolgarskoj, v šteroj je zahtevala zadoščenje za napad na našega vojaškoga atašeja v Sofiji. Bolgarska vlada je dala našoj zahtevano zadoščenje.
Za trgovsko i obrtno nadaljevalno šolstvo je v finančnom odbori po prizadevanji naše stranke zglasano 200 jezero dinarov za Slovenijo.
Mornarici se povekšajo plače, znižajo pa vojski na sühom, ar so prvi preveč malo dobili To se je sprejelo v finančnom odbori na predlog naše stranke. Poprek pa so grozovitni terhi vojske ostali, radikali z pomočjov demokratov so vse zglasali.
V ministerstvi za socialno politiko so prišli na sled velikoj nerednosti. So bili uradniki tam, ki so nikaj ne delali, nego mite jemali po dve do desetjezero dinarov od izseljencov za izseljensko dovolenje. Socialist Etbin Kristan prej 500 dolarov mesečne plače ma v Ameriki, da bi skrb noso ná naše izseljence pa se ni ne ve za njega gde je. Več uradnikov zgübi slüžbo v tom ministerstvi.
Zdravilišče na Gobniki, šteroga vodijo šolske sestre i se vračijo v njem tüdi invalidi, dobi po prizadevanji naše stranke 500. jezero dinarov podpore.
Svetovna politika.
Angleško. Voditeli te bogate države se na vso moč trüdijo, da bi spravili vküp konferenco za verstveno pitanje. Radi bi napravili mir i red,'ar to nese njihovim lepom. Konferenca naj bi prle določila, kelko je Nemčija zmožna plačati , i bi naj poleg toga tüdi plačüvala. Z Angleškov drži Amerika i Belgija. Proti tomi pa je Francoska,. štera niti za vlas nešče podpüstiti. Boji se najmre, da nebi kaj zgübila od tistoga, ka njoj je bilo na mirovnoj konferenci osoleno. Amerika, je toti pripravna pomagati Evropi i njoj pomagati, da se položaj ščisti, pa ponüvle se ne. .Velka brezposelnost sili Angleško, da spremeni svojo dozdajšnjo politiko. Šče se postaviti na svoje noge. Ide za tem, da bi dobili vse ka potrebüje iz tisti krajin Amerike, Afrike, Austrije itd, Štere so njoj podložne. Na blago štero od indri vozijo, ščejo navrčti velko carino, da tak preprečijo velko Povoden tühinskoga blaga. Edino na meso i zrnje nede carine. Ar se s tem spremeni dozdajšnja politika angleške države, i minister Baldwin se je pa zavezao, da nede vpelavao zakonov, šteri bi spremenili politiko Angleške v njenom fundamenti, zato do razpisane volitve. Na novo zt brana zbornica de vpelavala te nove zakone. Lepo je to Od angleške vlade, da ráj odstopi, kak bi na svojo roko kaj novoga vpelavala. Ljüdstvo, Či šče kaj novoga, naj si zbere takše poslance, ki spremenijo položaj.
Jezero pri Hotizi.*
(Vile. — Pripovest)
Kelko mostov je v Hotizi, ne vem povedati, ar se jaz samo na dva spominjam. Eden je na lendavskom konci poštije, tisti je z cementa. Bole pa poznam leseni mostič, ki je na zahodnom robi i s šterim začnem mojo pripovedko o hotiškom jezeri.
Te most je tüdi na poštiji. Če si namenjen proti G, idi,, postaj na njem i gledaj na levo, v globoko pod mostom tekoči curek. Pokaže te kakši si: če si lepi, za lepoga, če ne, pa tüdi tak, ar je ta vodica bistra, čista i nedužna, kak oko nedužnoga malčka. Samo na desno se ne obrni, tam ne boš vido svetlo gladino vode, ar jo daleč naprej proti zapüščenoj ciglenici mehka preproge pokriva, mehka preproga iz Samih zelenih Vodnih trav. V političnom Časi se zlate zvezdice kopljejo na robi toga močvarjastoga sveta i poslüšajo povestice, Štere njim po svoje pravijo stare vozkolistnate vibe.
Od toga mosta dobro štrtino vöre Ideš naprej do hotiškoga jezera. Znam, lejko bi pisao: do jezera pri Gjuli, meni je pa bilo i lüdi ostane to jezeree jezero pri Hotizi, ar se pPripovedka o te) vodi začne pri hotiškom močvarji.
... Le glej, dve čarni senci stojita na robi s travov poraščenoga sveta. Edna od teh sme se ftegne, zakrikne: hap! hapl hap! Divja reca je zletela. Recek tüdi ne ostane dugo sam. S hripavim krikom se vrže iz vode i že obe reči plavata v srebrnoj megli, štera pokriva travnike od mosta — ta daleč naprej, do črensovskoga jošja.
Prijateo, če misliš, da sta to pravi divji reči, se motiš; poslüšaj me dobro i zveš, da jaz mam prav i ne tvoje oči.
... Tak se je zgodilo, da v starih časih na teh travnikíh je málo grmovje raslo i sladka zelena trava. Pod grmovjom so se pisane kače skrivale, na travi so se pa bele ovčice pasle. Siromak kmet, šteri si je ne daleč od današnje-ga jezera postavo svojo leseno hižo, pravi svojim: »Deca moja, sedem, belih ovc i čarnoga ovna te pasli dnes"
Dobro, oča zapovejo, mlajše bogajo. Poženejo svojih sedem belih ovc i čarnoga ovna na sladko travo, naj se napasejo. Ali komaj pride čaren ovca do prvoga grmiča, zagléda malo sivo kačo, štera je trnjavo krono nosila na glavi. Oven postoji, ovce tüdi, mlajši kmetovi tüdi i vsem se je smilila mala siva kača s trnjavov kronov na glavi.
»Vrži vkraj to trnjavo krono, ti mala siva kača" — njoj pravi najstarejši sin. ,,Pregibka je tvoja tenka kožica za tak veliko trnje."
„Ve bi jo vrgla" — se je oglasila mala siva kača — „če bi jo mogla.*
»Vsi ti pomoremo" — se je oglaso naj-mlajši kmetski sin. On je bio najboljšega srca. »Vsi ti pomoremo, samo jo vrži vkrej" — so prosili dečki, mali i veliki.
Te je ta siva kačica s trnjavov kronov na glavi povedala.
,,Leto dni ostani eden od vas v hiži, leto dni naj ne pije, ne kadi, ne karta, leto dni naj vsaki večer zmoli rožni venec za mojo nesrečno düšo, te bom rešena moje trnjave krone. Tisti, šteri to včini, naj pride na to mesto, da poteče leto dni, dva pisana vola naj vpreže v velki voz, s takšim vözom more priti, ostalo bo že delo modrosti božje.” To je velela mala siva kača i se je skrila pod grmičöm.
Ka pa zdaj? Dečki se spogledavajo, ne so znali, šteri naj začne s pokorov. Samo naj-mlajši, šteri je bio najboljšega srca, je ne raz-mišíjavao. On je šo v hižo, leto dni je delao pokoro, pio je ne, zmolo je svoj rožni venec vsaki den, delao je po volji male sive kače, da bi jo rešo trnjave krone. Kda je pa potekío leto dni, napište dva grofovskiva pisaniva vola v najvekši voz ino se pela zraven k grmiči.
»Hvala ti, dober mladenec," ga je že od-zdaleč pozdravljala mala kača. Njena trnjava Korona je spadnola z glave, njena kóža je počila, kača se je stepla i glei, pred dečkecom je stala Vila, najlepša med lepimi, vilska kralica. Ta kraljica vil je pod grmlčom mela zakopan) svoj drago ceni Zaklad: srebro, zlato, drago kamenje i svetle bisere. Ta Zaklad sta zdaj spravila na voz, ga odpeljala domo i živela sta kak mož i žena dosta srečnih let.
Pa ne mislite, da sta v srmaškoj hiži kme-tovoj živela! Ne, grad sta si dala postaviti kraj poštije. Železen je bio te grad od zvünaj, srebra v sredini i od samoga zlata se je svetlo od znotraj. Mela sta tüdi sina i sladko zlatolaso deklo. Dečkec je bio Janček, deklica je bila Micika. Srečno i zadovoljni so živeli vsi trije v gradi, šteri je železen bio, Srebrni bio, zlati bio, pa itak še je vido od daleč, kak da bi siva ka-
*) Narod njemi pravi: Džilinjek. Vr.
4
NOVINE
18. novembra 1923.
ča ležala pri cesti z velkov trnjavov kronov na glavi.
Te srečen mali pastir pravi svojoj lepoj ženi vili:
Lepa si vila ženica, lepše nega od tebe!“
Vila se je smejala ino pitala moža:
„Povej mi, kak lepa sem?“
„Lepa si kak te naš gradič, ki je zvünaj železen, v sredini srebrn, znotraj pa sveteo, kak čisti zlat.“
„Lepša sem“ — je djala žena.
„Lepa si, kak travnik, šteri okoli nas cvete.“
„Lepša sem“ — je odgovorila vila.
„Lepa si, kak zvezdnato nebo“ — jo hvali palik pastir.
„Lepša sem“ pravi vila, ali zdaj že bleda, kak beli sneg, ar njej je strašna, gizdava misel vdarila v slavo.
„Ti povej kakša si“ — jo je proso pastirček, njeni mož. I kda je vido, da ona nešče povedati, jo je proso 3 dni ino 3 noči, Janček 6 dni i 6 noči, zlatolasa Micika 9 dni i 9 noči. Na pol mrtva je povedala vila svojim:
„Lepa sem, kak sama Devica Marija!“
Joj, zakaj je to povedala! Grad se je streseo, požrla ga je zemlja; voda je privrela na mesto grada ino postalo je naše hotiško jezero.
Velki greh, kak čarna skorja pokriva ešče dnesden lepoto gizdave vile. Njene sestrice jo vsako noč perejo — če mesec sveti — v srebrnoj vodi jezera ino dve divji reci, Janček i Micika, pazita na hotiškoj strani, naj ne zagleda živa düša delo vil, ar če bi to zagledali lüdje, čarna skorja bi ostala na lepoj vili dokeč bo stao svet ino ešče tri dni.
Govor profesora dr. Kovačiča na V. katoličanskom shodi za treznost.
Čüdovitno nasprotstvo nam stopi pred oči prvi risavski svetek: apoštoli, puni darov sv. Düha, oznanjfijejb čüde bože. Med strmečov vnožinov pa se skitajo kmične prikazni, štere se norčarijo 1 delajo lagoje opazite, rekši sladkoga Vinca so puni! Na ednom kraji sv. Düh, na drügom pa nevalano pijanstvo, to nasprot sivo nam kaže sv. apoštol Paveo, kda Opomina; »Ne opijanjüjte se z vinom, v šterom je nečistost, nego napunite se s Svetim Dühom (Gal 5.) Isti apoštol znova naračuna med »delami mesa" med najgršími grehami — pijanstvo i med sovražniki križe Kristušovoga naravnoč imenüje pijanca.
Či bi komi palec odrezati na roki, je tüdi najkrepkejša roka brez paoca slaba. Tak je tüdi versko — poštenostno življenje brez treznosti roka brez paoca. Zavolo alkoholizma peša naše življenje po veri.
Za časa bojne je bilo pri ednoj romarskoj cerkvi proščenje. Dopadne se je spovedevalo, pa predgalo, popodne pa so bile vse oštarije pune. Ženske, stere so dopadne pivale hiše v oštarijaj i si davale pri pili koraže, rekši le Pijmo, vej možov nega doma 1 Drügi den so si pa krčmarje zadovolno ménóli roke, rekši, proščenje se je dobro posrečilo 1 Eden plivanoš mi je pisao: pred štirinajstimi dnevi smo meli misijon, zdaj nam pa nesrečen Špiritus šče vse na nikoj djati
I kak se s pijančüvanjom skrunijo dnevi Gospodnovi! Nedele i svetki za vnoge neso več dnevi počinka, razvedrila i düševnoga povzdig-njenja, nego dnevi pila. Tak se vidi kak či bi iz grobov pali stanjüvalo poganstvo! Štatistika kaže, da se nájveč hüdodelstev zgodi pod ša-tanskim vplivom alkohola po nedelaj i svetkaj.
Kak naravnoč za naše razmere je zveličar nekda pravo, kak bodo Vnogi rogatati na dveri večnoga življenja i prosili .Gospodne odpri nam Pa se njim odgovori: Ne vem, Odked ste! I oni do pravili: Vej smo pa pred tebom jeli i prili i po naši vulicaj i cestaj si včio. I pali njim odgovori: Ne vem, Od ked ste; idite vkrej, ví ki ste delali hüdobije (Lukač. 19, 25, 27). Po naši vulicaj, po varašej i vesnicaj se resan ozna-njüvle evangelium, stojijo lepe cerkvi, stojijo lepe cerkvi, svetijo se vdičanstni svetki, pa Vnogi od svojega krščanstva morejo praviti samo to; pred tebom, pri cerkvi smo po nedelaj i svetkaj jeli i pilil
Na čüdoviten način si v tom odgovarjata navuk božega nazveščenja ino navuk izküstvene znanosti. Materialisti*) kričijo; le jejmo pa Pijmo, dvorimo svojemi teli, dokeč živemo l Proti tomi pa opomína krčšanska zdržnost: abstine, sustine I Zdrži se i premaga} se 1 Istinska znanost od človeka sijajno potrdjavle, kak globoka istina je v Kristušovi rečaj:
*) Materialisti so tisti, ki ne verjejo, da je Bog, da je düša. Po njihovom navuki se s smrtjov vse dokonča, zato: jejmo, pijmo i vživlimo, dokeč živemo.
Poslano. *)
Moral „Mörska Krajina “
„Mörska Krajina“ je dne 26. avgusta 1923. pod imenom »draga drva" z velkim veseljom pisala, da sem jaz .drva vkradno i zato na 5 dni zapora i 3200 K štrofa cbsojen bio* Na to sem jaz v Štev 35. popisao, kak stoji celo delo i kak debelo je lagala Mörska Krajina, čeravno je to g. urednik Kühar vse dobro znao. Li se je veseliö, da sem praj bujti, vseedno, če so me s trejmí strlaji bujli ali pa s petimi i da je njegov „motto“ priobčiti „ moralno i ne moralno."
G. Kühari Naj prvle Vam dam na znanje, da me je Sodnija'o tom deli popolnoma opros-tiiá, gorimentüvala, zato da je sprevidiš, da sem nikaj ne kriv, ár sem drva že lansko zimo naprej plačao.
Hitro je torej konec Vašega i ništernih Vaših nedütih pristašov veselje, — zbrište si debele skuze, štere ste dobili od velkoga veselja gda ste čüli, da je Vaš političen nasprotnik nedužno prišeo v nevoló.
Zdaj mi pa dopüstite, da bom si od Vašega »morala" malo premišlavao.
G. Kühari Dobro znam, da ste Vi vse to za toga volo delali, i ste se zato tak veselili, ka sem jaz ne šteo Vaš političen pristaš biti. Vi ste mene s tovajijov šteli namazati, pa s tem moje poštenje zblatiti, ali pri tom ste pozabili, da je Vaše poštenje Sodnija že tak zapečatila, da nega tiste krstne vode, štera bi Vaše grdobije doli zaprala. Vörte mi, g. Kühar, da od mene dosta bole grdoga i nemornoga so delali ništerni sebe za visoko stimajoči, nadüti ninemandi, kak jaz, ka sem drüge numera drva odpelao, — kak so mi je nakazali. V ljubezni v skrivni berekaj rovali, s frlajdigami po bereki se skrivati, tihinske lagve odávati, peneze v žep djati i lagati, ka so je komunist! vkraj vzeli, ali na primer v mlini otrobe kradnoti, obroče kradnoti itd. je vse dosta bole grdo* i obsojenja vredno delo, kak to, ka sem jaz včino. — Ali spomi-najte se Vi na Vaše nekdajšnje čase, gda ste Vl ešče z ednov košavov kaserarcov vőrtivali i gda so lüdje s prstom kazali za Vami i si z razburjenjom pogovarjali od Vašega življenja ali »morala.*1 in Vi, Vi vüpate kaj pisati od morale ?
— Vi ščete naš prekmurski narod včiti, kaj je ■„moral“ pošteno življenje? Šteri šteč kanas ma več juša pisati od „morala" kak Vi.
Ali Vaš „moralen list M. K. ma na čeli na pisano, da je tüdi političen i gospodarski list.
Mi se politike istina radi včimo, ali samo od pošteni politikov. — Vl ste naše prekmursko lüdstvo nej samo zapelali ali znorili s tem,, da ste se naprej pred volitvami za dobre peneze (tak pravijo za 400.000 K.) Odali. Ali je to pošteno „moralnó“ delo? Istina, ka ste za to grdo, samo Vam dostojnö delo obsojeni bili na 20.000 K štrofa, da - štrofa, ali da je to vse premalo.
Kje je Vaš „moral" poštenje? — In Vi, vl bi nas včili i vodili v politiki? Pa ešče vüpate Vi od politike kaj gučati?
Tüdi gospodarstva nas nemate pravice Vi včiti, ár ste Vi v svojem življenji ešče za 5 dinarov vrednoga produktivnoga dela nej včinoli,, Spravili ste nikaj nej, ka mate, ste vse herbali, pa bojni mate zahvaliti, ka so Vam to nej že na boben vdarili. Znate, ka ste pred bojnov, gda ste s listov košavov kaserarcov vőrtivali, že do guta v dugi bili. Poglejte si samo Vaše Zapüščeno verstvo; svoje preloge, i podrete štale, — pa tiho bojte. Zna biti, ka de Vam zdaj že kaj bogše šlo s tistimi judašovimi pejnezi, štere ste v politiki gvinall, gda ste se Odali. I Vi ščete nas včiti pospodarstva? Bole bi bilo, či bi doma krave česalí pa zmetávali, kak noVine pisali, to je Vaš poklic.
Nadalje vidim, da Vas moja pošta Vl kon-cesija preveč boli. Ali to me samo veseli, da vidim Vas i ništerne Vaše kainske nevoščenjake, kak je boli moja koncesija!
Pošta Vas naj nikaj na manfrá, ár tam ne vörtivajo z lagvami kak ste nigda Vi vőrtivali,
To je nej takši ,.kšeft."
Vi se z Vašimi novinami samo tak držite gori, da se kak „martir“ prekmurskoga lüdstva oponašate i mlatite se v prsi. Nosite se na besedi „madjaron“ da s tem ležej dobite pri zapelanom prekmurskom lüdstvi več milošče i spumpate z tem več dolarov iz Amerike od siromaških delavcov, štere blodite tam s svojim listom.
Ali je to tüdi „moralno“ delo? Sram Vas bodi! Za zdaj samo telko, ali či ščete ešče dobite več od Vašega „morala.“
Titan Janez.
*) Za članek pod tem naslovom Uredništvo ne je nikaj odgovorno, nego pisateli. Ar je sodnijsko dokazana njegova nedužnost, smo dužni bili prevzeti to objavo, da se njegovomi poštenji zadosti v drügom domačem listi se to najmre ne moglo zgoditi. Napadeni pa ma juš isto tak se braniti v našem listi. Vr.
Poslano. *)
Obžalüjem ono djanje, da sem g. župnika Jožefa Čačič na časti razžalila i jih za odpüščenje prosim, i za to dobroto, da so mi odpüstili i od kazenske tožbe odstopili, jim srčno zahvalim.
Črensovci, 2. XI. 1923.
ANTONIJA HERCOG učiteljica.
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica      100	kg.	K.  1000—1200.—
Žito	„	„	„	1000.—
Ječmen	„     „	„	1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica       „	„	„	900.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K.	100.—
Teletina	„	„	„	120.—
Svinjsko	 meso          „	„	„	100.—
Mast	„	„	„	160.—
Slanina	„	„	„	180.—
Zagrebečka borza    dne 13. novembra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 338.—
Austrijska krona 100 K	K —.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.—
20 kronski zlat	K	 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 	19.60
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.60
Švic. fran. 1 fr.	K	60.—
Talijanske lire 1 lira	K	15.10
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.65
	Pošta.

K. I. V. Dolenci: Kovača v Krplivnik obvesti, kakši odgovor sam dobo od g. ministra. Če šterih reči ne bi dobo, naj se dale glasi. H. L. Gederovci: Mesto je že zasedeno. Fr. H. M. Sobota. K predsedniki vaše zveze pošlji rokopise.	
Mali Oglasi
Roje ma k odaji s kištami vred Balažič Jožef v Beltincih.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava o
plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Lepo posestvo
pripravno tudi za penzijoniste ob glavni cesti ¼ ure od mesta Radgone, približno 5 oralov zemlje vse pri hiši, lepa hiša z gospodarskim poslopjem je takoj naprodaj. Več se izve v upravništvu Murske Straže —	v Gornji Radgoni.	—
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava