DELO, ŽIVLJENJE... 1 1 LETO 4 INFORMACIJSKI BILTEN TOVARNE ALPINA ŽIRI ■«1ЈЈП:, • ч'---^ ': >;Ц-•■';.■ ■• '."" M'.)Ч'''^'.' • - •.' V-. POGLED N .ZrtJ Leto 1964 je za nami. Za nami so problemi in težave пл katere smo naleteli v minulem letu, za nami so tudi aa^ori in neizkoriščene možnosti. Vse to je z.a nami, rezultati našega drla so za preteklo leto zaključeni in registrirani. Cd teh lahko samo še pričakujemo koliko bo po zakljucenm računu ostalo za nas. Zeprav so rezultati za leto 1964 že zaklju'erii, je prav, če navedemo nekaj poUutkov o naših uspehih, kateri so v veliki meri pripomogli k dobremu rezultatu podjetja. V prvi vrsti naj omenimo, da smo proizvodni plan po količini presegli za 11 po vrednosti pa 18 /v. Nižje naveaeni podatki prikazujejo proizvodnjo v primerjavi z letom 1953. Leto 1963 Leto 1964 Indeks Pari Pari Težka obutev 88.928 lo6.182 119.9 % Navadna obutev 379.584 437.654 115.3 & Sandali _44 Л26_^.672______124.5 Skupaj : 512.938 599.5o8 ' 116.9 % •,Ako podatke o doseganju plana povezujemo t zaposlenimi delavci ugotovimo, da je dejanski porast na zaposlenega delavca upoštevajoč našega kooperanta v Gorenji vasi, nekoliko manjši kot kaže gornja tabela. Povprečna zasedba delavcev v proizvodnji računano na delavca dan znaša primerjalno na leto 1963 upoštevajoč proizvodnjo ".EVLJAkJA" Gorenja vas, lo3.9%. Podatki za samo naše podjetje so sicer ugodnejši (99.7 %), kar pa ni realno, ker je ".EVLJ\R" v letu 1964 izdelal za nas 56.000 parov gornjih delov več kot v letu 1963. Verižno kontrolo lahko napravimo tudi s podatki o preseganju norm. l'.'ižje bomo navedli nekaj podatkov o doseganju norm po posameznih EL.Kot start smo vzeli doseg norm zadnjega tromef sečja leta 1963. Prikazan doseg norm v povprečju leta 1964 je preračunan na bazo starih norm pred regulacijo, ker le na ta način lahko primerjamo dejanski porast storilnosti, gledano skozi doseg norm. Oddelek Start i^oseg 1964 na __4 tromes.63 tjo starih ror. osnovo Efektiv.dvig 52 - 0 124 '/O 154 8.4 .. lO .v 52 - 1 111. >~ V /V 12o.8u 8 ЛУ 9 ,v 52 - 2 121 141.6% 17 /k 2o. 6/C/ 52 - P У 141 15".6/. 12.3A.- 17.6;. 52 - 6 125 % 14 2.6,.. 13.8# 17.6 52 - 7 . 13o 151 A 15.9# 21 Oddelek Start i^oseg 1964 na 4 tromes.63 tjo starih ror. osnovo Efektiv.dvig Skupaj: 122 X 1^6 ll.lžv Skupaj: 122 X 1^6 ll.lžv Pripominjamo, da ^,odat ci starta v sekalnici niso čisto realni ker je bila storilnost v tem oddelku v zadnjem tromesečju 1963 nenormalno nizka oziroma nižja od polletnega povprečja, zato je prikazan dvig v letu 1964 večji od dejanskega dvi^a oz. porasta napram letu 1963. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je storilnost v preteklem letu močno porasla. Г'е zasledujemo podatke po posameznih mesecih ugotovimo, da se je storilnost v enakem sorazmerju dvigala skozi vse leto, razen v mesecu novembru in decembru, ko je storilnost za nekaj /v padla. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo pole_ povečano storilnosti dosegli tudi lepe uspehe v pogledu kvalitete in asortimana naših izdelkov. S težko obutvijo smo se na inozemskem trgu dobro uveljavili. Imeli smo edino nepotrebno reklamacijo, drugače pa prejemamo od naših kupcev priznanja in pohvale. Nadalje je tudi razveseljivo, da. pri izvozu lahke obutve v preteklem letu nismo imeli reklamacij. V splošnem nas domači in inozemski partnerji ocenjujejo kot solidne proizvajalce, tako v pogledu kvalitete, kakor v pogledu izpolnjevanja obvez in dobavnih rokov. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na probleme iz preteklega leta, katere imamo Še v dobrem spominu in ki so nas ovirali pri poslovanju' ter zmanjševali naše uspehe. Dobro je, da na te probleme mislimo tudi v prihodnje, ker se bodo nekateri v tekočem letu pojavljali še v povečanem oDsegu. io so v glavnem problemi zunanjega vpliva, kjer sami ne moremo dosti odločati. V takih primerih bo treba tudi v prihodnje iskati nadomestne rešitve in s tem situacijo ublažiti. Nepravilno pa bi bilo, če vsled trenutne težke situacije ne bi poiskali prjv vseh možnosti, za pravočasno preskrbo materiala delavcem na delovnem mestu. Nadalje smatramo, da ni pravilno, če se naročila ali že s/rejeti modeli prepogosto spreminjajo in s tem povzročajo de-sorganizacijo in pregled nad naročili in planom surovin. Гге-pričani smo, da bodo v tekočem letu nastopali problemi zunanje ga vpliva še v večji meri, zato naj bi se naraš-ujoči vzroki, ki povzročajo težave v proizvodnji, zmanjšali na minimum. Iz izkušenj preteklega obdobja povzemamo tudi škodljive pojave v pogledu načina uveljavljanja raznih teženj. Zelo škodljivo je namreč preveč upoštevati težnje glasnejšega, bodisi v okviru sektorja, oddelka ali osebe brez predhodnega preverjanja ali primerjanja v odnosu do drugih. Take odločitve nujno povzročajo nesorazmerja in neobjektivnosti, kar povzroča slabe odnose, zato smatramo, da je treba takšne težnje zavračati. Na kratko smo podali nekaj podatkov o proizvodnji v preteklem letu in navedli nekaj naših misli, bralci pa naj simi ocenijo v koliko so naše teze pravilne, Franc Gantar / . u.crepi za-prehod na ccr.ijoam del.v i čas Minilo bo že skoraj leto, odkar smo začeli resneje misliti o skrajšanem delovnem času. V drugem polletju preteklega leta smo imeli celo nekaj prostih sobot, čeprav smo v začetku računali, da bomo prešli že na 42-urni delovni teden.. Pri uresničevanju naših želja smo zadevali ob razne težave in tako smo s prehodom odlašali vse do konca leta. Pred koncem leta je DS podjetja bolj podrobno obravnaval to vprašanje in sprejel dokaj jasne sklepe, ki jih tokrat moramo uresničiti. Po tem ekle pu naj bi v letu 1965 delno uresničili zamisel o skrajšanem delovnem času in sicer tako, da bi imeli prosto vsako drugo so boto, v vsem ostalem pa bo delovni čas ostal nespremenjen. Istočasno je komisija delavskega sveta za proučevanje pogojev za prehod na skrajšani delovni čas sklenila, da je treba bolj sistematično in s konkretnimi merami preiti k proučevanju pogojev poslovanja in k .ukrepom, ki naj bi zagotovili nezmanjšane rezultate poslovanja. V ta namen je ustanovila štiri podkomisije, ki naj bi proučevale naslednje ključne probleme 1/ Organizacija podjetja, pri kateri .,i bilo treba zlasti podrobno obdelati nalOt^e na posameznih odgovornih delovnih mestih v proizvodnji in strokovnih službah. Podkomisija naj bi sestavila tudi- predlog pravilnika o organizacijski ureditvi pod-'jet ja 2/ Tehnološki postopek - s posebnim oziroma na nujnost izpopolnjevanja tehnologije in opreme. Komisija bo morala ugotoviti na katerih delovnih mestih v proizvodnji se da delo še poenostaviti ali hitreje in boljše opraviti ter tako od praviti ali vsaj zmanjšati' zastoje v proizvodnji, ' 3/ Kadre - posebno strokovno sposobnost delavcev na ključnih delovnih mestih. Podkomisija bo morala svoje ugotovitve in predloge predložiti pristojnim samoupravnim organom, ki bo do končno odločali o, tem. :4/.Organizacija dela in proizvodnje v zvezi s strukturo proiz vodnje. Problem, ki ga bo obravnavala ta podkomisija je že star in dovolj pereč; da lahko pristopimo k njegovi;sistematični obdelavi;- Gre namreč • za to , da se enkrat vendarle odločimo, kakšna naj bo naša proizvodnja, kakšne količine enega artikla bomo delali. Seveda se pri tem ne bomo smeli prepustiti niti samo interesom proizvodnje, niti le interesom prodaje, temveč bo treba najti tisto rešitev, ki bo najbolj rentaoilna za podjetje kot celoto. Prav gotovo delo, ki nas čaka ob prehodu, še ni izčrpano v za-'dolžitvah navedenih podkomisij. Vge strokovne službe,;vsi proizvodni oddelki in vsak delavec na svojem delovnem mestu si bodo morali prizadevati,da Izvršijo svoje naloge tudi v skraj-'šanem delovnem času. Le tako.si bomo zagotovili v tem letu vsaj take Uspehe, kot smo jih dosegli v preteklem. , V sklep priprav za prehod na skrajšani delovni■ teden', sodi tudi analiza poslovanja in Aožnb ti prehoda na skrajšani delovni čas, ki so jo po sklepu komisije izdelale strokovne službe podjetja. Analiza razmeroma široko obravnava sedanje pOgoje poslovanja in predvideVa tudi nekaj praktičnih ukrepov -za zagotovitev rezultatov. Verjetno bi kazalo v eni izmed prihodnjih številk podati kratek povzetek iz te analize, da bi se z njo seznanili delavci podjetja. Analiza je bila izdelana kot obrazložitev naše vloge za skrajšani delovni tedeh in je bila dostavljena Skupščini občine Logatec, t^r posebni komisiji pri sekretariatu za delb Republiškega izvršnega sveta. Upamo,da bo slednja kmalu izdala odložbo, s katero nam bd dovolila postopen prehod n&'skrajšani delovni teden, ^okler take odločbe ne dobimo, ne-bomo smeli samovoljno skrajševati delovnega časa, Četudi je bi i sprejet'-'tak sklep samoupravnih organov. . v ; ' ' / Ai. "CI' r V': .1..: :.f-, v;. ' " ' .. .. ■ : 'И : ■ " ■ ■ - ■ >- ■-L'" ■ ..........?uler. feter - .•<- ••• ' "ч, ' • ' ■ ■ ■( '/ 'У ' • " v;'V.i ■ KAJ GMO C TO RILI NA PODROČJU , IZOBRAŽEVriKJA . . , , . ■ ■ O izobraževanju v našem listu še nismo ^isaliv Zato je potrebno, da tudi s tem vprašanjem seznanimo širši kro'g upravLJalcev. Za uvod navajam nekaj osnovnih naCel o izobraževanju. mislim, da je vsem več ali manj znano, da je izobraževanje v podjetju sestavni del kadrovske funkcije, zato je njegovo mesto v kadrovskem sektorju. i>a bi lahko govorili o sistematičnem izobraževanju, bi moralo biti izobraževanje organizirano po naslednjih načelih: 1. Izobraževanje mora uctrezati sedanjim in bodočim■potrebam po kadrih. ' ' 2. -Zajeti mora celotno oblikovanje človeka. " 3. i3iti mora planirano. 4. Odvijati se mora na osnovi učnih programov. - 5. Biti mora organizirano. 6C Izvajati se mora s sodobniki učnimi metodami. 7v Treba ga je spremljati in ugotavljati rezultate t«r stroške. 8. Izobraževanje mora biti trajen proces. ' Vsa našteta načela so osnova za organizacijo izobraževanja ter izvedbo planiranih izobraževalnih akcij. Podrobneje tu ne moremo razpravljati o omenjenih načelih. Pripomnim'Lahko le to, da bomo morali storiti še mnogo, če bomo hoteli pri naŠf izobra- ............... ^ ^ f . L, .L Л- J. V/J o ijEiivu: oiuuu -6- ževalni dejavnosti ta na ela upoštevati. Verjetno bo člane .kolektiva tu^i,zanimalo, kakšno organizacijsko obliko izobraževanja ;.xmamo v podjetju. O šolskem ali o izobraževalnem centru še ne moremo govoriti, pač pa imamo izobražen ■ valno službo! Izobraževalna služba naj bi obsegala vse funkcije priprave izobraževanja v podjetju, to je proučevanje potreb po izobraževanju, organizacija izobraževanja po sodobnih metodah, spremljanje, in merjenje doseženih rezultatov, ugotavljanje ekonomičnosti in stroškov izobraŽevanja in skrb za nenehno izpopolnjevanje zaposlenih delavčev. Za organizacijsko obliko izobraževalne službe je značilno to, da ne vključuje v svoj delokrog potrebnega instruktorskega kadra ter nima stalnih usposobljenih predavateljev za posredovanje teoretičnega znanja. V podjetju poučujejo praktično delo mojstri ali dobro usposobljeni delavci, ■"^le šivalnica ima posebnega inštruktorja zaradi večjega dotoka ne kvalificirane delovne sile. Težava je v tem, de delavci, ki.se ukvarjajo s poučevanjem mladih nekvalificiranih delavcev, ne poznajo dovolj sodobnih m^tod Ч poučevanja praktičnega dela. V nekaterih primerih se mora začetnik še vedno učiti po zastareli metodi in pravilu: na napakah se učimo, čeprav vemo, da je to zgrešena in za podjetje draga metoda.. Druga težava pa je v tem, da izobraževalna služba še nima izdela nih učnih programov, ki naj bi bili osnovni pripomoček za pravil no priučevanje novega delavca. Nekaj je bilo sicer že storjenega * i na področju programiranja, vendar še vedno premalo, da bi lahko | govorili o boljšem sistemu poučevanja. Zgoraj navedene težave so mnogokrat vzrok, da nekateri delavci pri priučevanju in doseganju večjega učinka počasneje napreduje-* jo. Zato bi morali najprej posredovati delavcem, ki so odgovorni za priučevanje, nekatera znanja iz področja sodobnih metod pouče vanja praktičnega dela in izdelati učne programe. Spremljanje in ugotavljanje rezultatov in stroškov je bilo doslej delno. Evidenco smo vodili le za šivalnico. V letu 1955 pa bomo na'prealog kadrovske komisije evidentirali rezultate in stroš- ? ke priučevanja za vse proizvodne oddelke. Izpopolnili bomo tu- j di evidenco o strokovni usposobljenosti posameznega delavca, s čimer bi imeli vodilni kadri v proizvodnji točen pregled nad strokovno usposobljenostjo, omogočena bi bila večja smotrnost pri premeščanju delavcev ter lažje ugotavljanje potreb po pri-učevanju. Poglejmo še, koliko Bnašajo stroški za izobraževanje v letu 1964 Stroški za vse oblike izobraževanja v podjetju znašajo din 11,692.447.- din. Podjetje je potrošilo navedena sredstva za to, da je štipendiralo 1 študentko na ekonomški fakulteti, 2 na vi- : Šji komercialni šoli, 8 na srednji ekonomski šoli, 2 na admini^ | strativni šoli, 6 delavcev na tehniški čev. šoli v Kranju,2 de- ; lavca kot izredna študenta na srednji strojni šoli in 1 na viš- ' ji socialni šoli. To šolanje je stalo podjetje 5,621.212.-din. ; _Na seminarje je poslalo podjetje 7 delavcev, v podjetju stabi-la organizirana 2 uvajalna seminarja za nove delavce, 1 semi- -nar teorije za naove delavce in šola za upravljalce, ki je še v teku. Za to šolanje je plačalo podjetje 596.6.So.-din. V proizvodnih oddelkih se je priučevalo 25o delavcev. Izplačila za priučevanje so znašala 5,474.555.-din, torej 21.898.-din na delavca, ki se je priučeval. Po planu izobraževanja, ki ga je sprejel delavski svet podjetja, bo podjetje v letu 1965.podelilo 1 štipendijo za študij na prav ni fakulteti,lali 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli in 6 štipendij za čevljarsko industrijsko šolo v Žireh.Za dva delavca podjetja je planiran študij na čevljarski šoli v Kranju in j 3 delavce v čevljarski strokovni šoli v Pirmasensu. Pomanjkljivo strokovno usposobljenost posameznih delavcev v stro; kovnih službah bo podjetje skušalo dopolniti z raznimi seminarji; in tečaji, največ sredstev pa se bo koristilo za priučevanje delavcev v proizvodnji. Predračunski znesek stroškov za izobraže-vanje je 19,372.6o2.- din. IC povečanju, v primerjavi s preteklim: letom, največ prespevajo zvišane tiarifne postavke, na osnovi ka-; terih prejemajo delavci na priučevanju doplačila in natančno za- jemanje te vrste stroškov. ■ . Ч •• i- ' / ij rCJ i ' " - 'Mdzina Albine a ' '''BOLEZENSKI DOPUSTI, NADOMESTILA, PREVENTIVA. ^Pogovorimo se danes na krtko tudi Oj_pteh vprašanjih, ki so vsa zelo pomembna za celotni' kolektiv. ' " ' . ... Najhuje nas jie prizadela lani epidemija gripeki .je dosegla vrhunec marca. Tedaj je bilo 255 primerov obolenj (1.572 del. dni), za kar smo izplačali samo v naše breme, tp je za.prvih 3o koledarskih1,632.264.- dinarjev. i tr.V*.. • t ■
  • k? I , Delavka - mati Odgovor: Upajmo, saj so t krat žene - matere prav-,lepo zastvpa', ne v .lelavskem svetu pjdjetja! I Tov. urednik! Radoveden sem, zakaj je med malico od 9.3o d.; In ure, kadar se objavlja preko ozvočenja, v jedilnici vključen sam.: 1 zvočnik. Tako je nemogoče, da bi objave vsi slikali. Če m^r ia podjetje nima toliko sredstev, da. bi to stvar uredilo, tako, da bi bila vključena .ba zvočnika, je veččlanov kolektiva pripravljenih zbrati toliko sredstev, da bi z njimi krili ta izdatek. » % % Na&lušnež Odgjvor: iiyen ,d -.ibeh zvočnikov je povezan z zvočniki v upravni stavbi. Če bi pri malici Irugo izmene vključili še ta zvočnik, bi motili delavce pri delu v vsej novi stavbi. Očividno bo stvar treba urediti. Hvala za -pož.^rilo. Svoje prispevke p:jf le obdržite zase. Mogoče vam bo d": še prav prišli. Tov. uredniku! Večkrat prodajajo v naši trgovini čevlje po znižani ceni. Pred' vsem tiste, ki jih vrne j a iz SZ. Zanima me, zakaj : tem nisrr/^ obveščeni najprej člani kolektiva. Ti izvem šele na cesti .od delavcev drugih p>djetij. Predlagam, da bi v bod-.-.če iccli pre V nr,st naši acl-avci. f-L-.vec пз škurte) Odgovor: Včasih je trgovina sporočila deia.Vcem, ko so bili taki čevlji v prodaji. Izgleda,- da tega ni vedno storila. Upamo, da bodo to prebrali in da bodo v bodoče redno o tem najprej obveščali naše delavce. KAJ PA NAŠE SOBOTE? Mar nista prosti dve soboti? sprašuje vsak na vsak korak. -'-o vsakega neznansko moti , ker šli so vsi načrti v zrak. * i.. Kako smo vsi srčno želeli, v soboto oditi v strmi breg, na noge smučke bi pripeli in tlačili tam beli sneg. Med nas pa šine ta novica, da to sprejel je le papir, prevzela predlog bo polica,, kjer užival bo spokojni mir. Nihče p'i naj se ne vznemirja, in naj tolaži se tako, da predlog, ki je last papirja, nekoč se uresničil bo. Tu staro reklo se poudarja, že prednik naš ga je poznal, da slab ričun je brez kržmarja, to zdaj bo vsakdo rad priznal. r VSEBINA ■ Pogled nazaj 1 Prehod na skrajšani delovni čas 3 .Kaj smo storili na področju izobraževanja 5 Bolezenski dopusti, nadomestila, preventiva 8 Novi obrat -9 Konferenca OOZK Alpine ■ 9 Občinska mladinska konferenca lo Brez uvoza ni izvoza 11 Kaj je namenil dedek Mraz našim otuokom ' 15 Postavljamo vprašanja 17 Smučarska tekmovanja 18 Šah ^ 19 Vprašanja - predlogi - pripombe- odgovori 2o Kaj pa naše sobote 21 Izdaja Komite ZMS ALPINA Žiri. Urejs uredniški odbor. Glavni urednik Majda Trčekodgovorni urednik Peter Šuler Tiskano v Žireh v 9oo izvodih. Založila ALPINA tovarna čevljev, Žiri. Žiri - januar 1965