Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 37
Ljubljana, petek, 30. septembre 1927.
Leto IL
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo !■ uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14577. Lastnik in izdajate# Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marxa trg št 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci ia kmetje vseh deže 1» združite se!
Odgovor ljubljanskega in slovenskega proletariata mora biti:
PROČ Z DEMOKRATI, PROČ S KLERIKALCI. NOČEMO NITI BELIH NITI ČRNIH TLAČITELJEV, HOČEMO RDEČO SVOBODO, HOČEMO RDEČO PEST, RDEČO OBLAST.
Volite listo DRRB, 5. peto skrinjico!
Ljubljana je prestolica razkosam in razedinjene Slovenije in občinske volitve 2. oktobra so EMINENTNE POLITIČNE VAŽNOSTI, posebno danes, KO JE SLS STOPILA NA POT FAŠISTIČNE SDS in popolnoma kapitulirala pred velesrbskimi centralisti in pljunila na svojo šestletno govorjenje za samostojnost, oziroma avtonomijo Sloverdjle.
Ljubljanski proletariat, delavci in nameščenci, ne morejo iti preko tega izdajstva interesov slovenskega naroda brez obsodbe. Korošec je vstopil v klub najbolj korupciomstične radikalne stranke, nositeljice centralističnega režima v SHS brez pooblastila slovenskega naroda, ki blejskega kapitulaškega pakta, katerega pogodbeniki niso objavili, ni odobril. SLS je imela večino slovenskega naroda za seboj, dokler je vodila boj proti centralizmu velesrbske buržuazije in proti njihovemu eksponentu v Sloveniji fašistični SDS. SLS so podpirali tudi neklerikalni delavci in kmetje, dokler je grmela proti razpustom občinskih svetov, proti or junaškim nasilstvom in proti terorju spioh. Z SLS so šli tudi mnogi mnogi delavci, ki so verovati hinavskim govorom in člankom klerikalnega aparata proti izkoriščanju delavcev in kmetov s strani kapitala. SLS Sl JE PRIDOBILA VEČINO S KRINKO AVTONOMIJE, DEMOKRACIJE IN SOCIALNOSTI, katere je »branila« pred SDS.
TO KRINKO PA SO DOGODKI ZADNJIH MESECEV ODTRGALI Z OBRAZA SLS.
Pribičevič-Žerjav sta z radikalom Pašičem 1924. leta ustvarila strahote, poznane pod značko »PP režima«, Korošec pa je z radikalom Vukičevičem kopiral in v Sloveniji prekosil PP režim z uvajanjem balinanja po orožmštvu-
P P režim je razpuščal občinske svete, Vakičevič-Korošec delata isto, pod PP režimom so izvajale nasilja orjumške tolpe, POD KOROŠCEM VLADAJO ZANDARSKA PUŠKINA KOPITA. PP režim je podpiral kapitaliste, trboveljsko družbo etc., Korošec dete danes isto, ped PP režimom so se deložirali stanovanjski najemniki, POD KOROŠCEM SE JE ODPRAVIL STANOVANJSKI ZAKON, KI BO VRGEL VSE NEPREMOŽNE NA CESTO. Pod PP režimom so komisarUi proti volji ljudstva na magistratu demokrat je, POD KOROŠCEM KOMISARIJO KLERIKALCI. Pod PP režimom so reducirali tisoče rudarjev in kovinarjev, POD KOROŠCEM SO LETELI NA CESTO TISOČI ŽELEZNIČARJEV, KATERIM GROZI NOVO GORJE — KOMERCIALIZACIJA.
PRITISKALA JE SLOVENSKI NAROD K TLOM BELA PEST PP REŽIMA, PRITISKALA GA JE TUDI IN NE MANJ ČRNA PEST KOROŠCA.
Pod P P režimom so umirali od gladu brezposelni, POD KOROŠCEM UMIRAJO NAPREJ IN SE SAMI UBIJAJO, milijone od delavstva zbranih brezposelnih podpor pa se daje mestom kot posojila.
In te dve sestri, SDS in SLS, ki sta st za las podobni, kličeta danes delavce in nameščence na pomoč. Delavci in nameščenci naj jima pomagajo v medsebojnem prepiru, katera pest naj jih tlači in ubija: bela-demokratska, ali črna-klerikalna?
Odgovor ljubljanskega in slovenskega proletariata mora biti:
PROČ Z DEMOKRATI, PROČ S KLERIKALCI, NOČEMO NITI BELIH NITI ČRNIH TLAČITELJEV, HOČEMO RDEČO SVOBODO, HOČEMO RDEČO PEST. RDEČO OBLAST.
Tak mora biti proletarski odgovor starim centralistom in nasilnikom demokratom, tak mora biti odgovor novopečenim slugam velesrbskih centralistov klerikalcem.
STANOVANJSKE NAJEMNIKE ne bo ščitila demokratska niti klerikalna gospoda, ki jim je naložila visoke stanarine celo v mestnih hišah in ki odpravlja stanovanjski zakon.
DRAGINJE ne bo odpravila bela in črna gospoda, kjer odločujejo trgovci, mesarji, peki itd.
NOVA STANOVANJA gradi bela in črna gospoda le za bogate, ki bodo lahko dali PO 4 DO 9 TISOČ DINARJEV ZA STANARINO.
CESTE IN RAZSVETLJAVO popravlja m napeljuje bela in črna gospoda le pri sebi v sredini mesta, delavski okraji so blatni in temni.
PRAGMATIKO, SLUŽBENI RED IN PLAČE je bela in črna gospoda poslabšala in nove redukcije grozijo mestnim uslužbencem.
VISOKE OBČINSKE DAVKE je beta in črna gospoda naložila na življenske potrebščine revnih ljudi, na luksuzne stvari pa so občinske doklade znižali. Taka je protiljudska politika bele-demokratske in črne-klerikalne gospode.
Odgovorite jim: Nočemo vaše »bele Ljubljane«, nočemo vaše »črne Ljubljane«,
HOČEMO PA RDEČO LJUBLJANO
in tak občinski svet, ki bo nadaljeval delo khiba Neodvisne Delavske Stranke v korist ljubljanskega proletariata.
KDOR TO ŽELI IN HOČE NAJ DELA, AGITIRA IN VOLI LISTO DKRB, KATERE NOSILEC JE SODRUG MILAN LEMEŽ IN KI IMA 5. PETO SKRINJICO.
Komercializacija železnic.
Zakaj socialni patrlotie ne moreio sodelovati z dekalisti?
V	»Del. politiki« z dne 24. septemba se je ubogi patriot razjokal nad dekalisti, kakor Kristus nad Jeruzalemom: V nedeljo, 18. t m. je bila sklicala »Zveza železničarjev Jugoslavije« skupno konferenco vseh delavskih polit, strank in grupacij, strokovnih in gosp. organizacij, Strokovne komisije in Delavske zbornice, da bi ves organizirani proletariat Slovenije pomagal buržua-ziji komercializirati državne Železnice. Ubogi patriot je gledal na to vabilo »dvomljivo«, zakaj, zavedal se je, »da je misel te konference sicer lepa in poskus, solidarno in skupno, kljub razdeljenemu naziranju političnih grupacij, nastopiti v tem trenutku, ko se pripravlja nov naval na železničarje in s tem na vse delavstvo, zelo hvalevreden«. Toda. kaj se hoče, ko pa je bilo zanj jasno, »da je nemogoče delati za korist proletariata z ljudmi, ki stoje na vodstvu dekaiistov, ker je njih ideologija nepro-letarska...«
In res, ubogi patriot ima prav! Dokazalo je to na prejasen način tojništvo »Zveze železničarjev Jugoslavije« z novo konferenco, ki jo je sklicalo teden pozneje, t. j. minulo nedeljo, v dvorani ljubljanskega magistrata. Citajte samo zgoraj navedeni članek našega patriota in buržuazna poročila o drugi konferenci in videli bodete, kaka razburljiva, »neproietarska« in nestvarna je bila konferenca 18. t. m. pri Lk>ydu in kako lepa in mirna ona na magistratu, V mestnem magistratu, kjer ni bilo zastopnikov dekalistov, kjer pa je bil navzoč gospod Pless, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, je viadalo popolno soglasje. Vse meščansko časopisje se simpatično izraža o tej konferenci. Tudi resolucija za komercializacijo je bila sprejeta popolnoma soglasno.
Kolosalna stvar!
O, ti nesrečni dekalisti, ž njimi se res ne da skupno delati! To so notorični razgrajači, notorični razbijači, oni nimajo dobre volje za »delo«, oni hočejo z glavo skozi zid in hočejo še poslabšati gmotno stanje delavskega razreda, da bi nezadovoljnost in obup narasla do skrajnosti, tako da bi delavstvo moralo revoltirati, da bi morala teči v potokih kri itd., ker temeljno načelo njihove politike je: »što gore, tim boije«.
To hočejo danes dopovedati socialni patriotje delavstvu v Sloveniji.
Toda, če se ozremo nazaj v zgodovino razvoja delavskega gibanja zadnjih let v Sloveniji, potem vidimo, da ta mizerna taktika socialističnih voditeljev ni od včeraj. V vsem tem povojnem času prihajajo kristanovci s temi hinavskimi jeremijadami vedno tedaj na dan, kadar jih mi postavimo pred načelna vpirašanja socializma, kadar jih prisilimo, da morejo reči A ali pa B, ker ni nič drugega.
Na konferenci pri Lloydu smo postavili z resno razpravo socialiste pred vprašanje: ali vstrajna, energična in dosledna obramba izmozganih železničarjev ali pa pomagati buržuaziji izvrševati konsolidacijo kapitalizma, špecietno na polju prometa, na račun železničarjev? Tu ni nič po sredi. Socialisti morajo tu odgovoriti in se izreči za prvo ali pa za drugo. Z železničarji za železničarje, ali pa z gospodom generalom za buržuazljo in mi-fitarizem? Nobena druga pot ni tu mogoča!
Spomnite se, sodrugi, da smo bili postavili mi socialistom že 1919. leta dobro vprašanje: ali z delavstvom za njegove cilje, zlasti za energično obrambo vseh njegovih po vojni pridobljenih pravic — ali pa sodelovanje z buržuazijo, da ji pomagamo na konja, da nas bo tem lažje tlačila? In kakor niso videli takrat ne delavstva, ne njegovih ciljev, ne njegovih skrbi in so samo vpili: »Naša mlada država je v nevarnosti, vi hočete z glavo skozi zid, vi hočete podreti našo državo, z vami se ne da delati«, tako vpijejo tudi danes: »Železnice so v neredu, na železnicah je kaos, železnice so pasivne« in ne vidijo ne redukcij, ne znižanja plač, ne lačnih železničarjev.
Nad vse interesantna v tem oziru je škandalozna resolucija, ki so jo sprejeli patriotje v nedeljo na ljub-
ljanskem magistratu ob blagohotnem odobravanju zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Rsolucija ne analizira (razčlenjava) nevarnosti, ki bodo z železno nujnostjo nastopile s komercializacijo za železničarje in vse ostalo delavstvo v Jugoslaviji. Ona se ne bavi z ogromnimi dobički, ki jih bo imel jugoslovanski kapitalizem od komercializacije. Ona se postavlja na škandalozno stališče dobičkarske buržuazije, »da imajo delati železnice mesto na račun (kapitalistične) države, na lastni račun«. Zahteve delavcev, zahteve železničarjev so gospodje »socialisti« obesili resoluciji na rep, pa še kako in kake zahteve? No, da naj v komisiji za komercializacijo sedijo tudi Divci, Pongračiči Stankotje in Jernejčiči, ki bodo menda preprečili redukcije, znižanje plač, podaljšanje turnusov itd.! In končno, da železnice ne smejo preiti v privatne roke 4na "kar smo jih morali, seveda, še-le mi z našo kritiko nagnati)!
Socialisti in voditelji železničarske organizacije (ki niso niti socialisti), so se postavili v vseh svojih dosedanjih publikacijah in tudi v nedeljski magistratni resoluciji na stališče, da je komercializacija potrebna in koristna in da se mora izvršiti. Oni hočejo dopovedati danes belemu svetu, da je med nami in njimi samo navidezna razlika, ki jim jo mi zlobno podtikamo: češ, mi da smo samo izpremenili smisel besedi »komercializacija«. Oni da so tudi proti temu, da preidejo železnice v privatne roke. To je tako smešno opravičevanje, kakor je bilo ono, v letih 1919/20, češ, da je med nami in socialisti samo ta razlika, da so oni za ministerializem, mi pa proti njemu.
Gospodje, kaj pa se pravi to, da imajo delati železnice namesto na račun države, na lastni račun? To se pravi: mi, socialisti in Stankotje, se požvižgamo na vse delavske pravice, na vse pravice železničarjev, mi se požvižgamo na njihovo blagostanje, na njihovo zdravje in na trpljenje njihovih družin, samo da bodo železnice aktivne, da ne bo treba državi dolagati iz drugih virov za kritje njihovega deficita!
Kako pa se da napraviti železnice s to slavno komercializacijo aktivne? Očividno samo s tem, da bo ko-mercielna komisija (ali uprava) bolj priganjala železničarje k delu, da jim bo povečala delovni čas, da bo zmanjšala status (redukcija), da bo pometala nekaj novih tisočev na cesto, da jim bo zmanjšala plače ali pa, da bo zvišala vozne, tarife. — Vse to pa mora zadeti direktno ali pa indirektno železničarje same. Zato pa ne more biti naša naloga, da se zavzemamo na strani trgovcev in industrialcev za komercializacijo, temveč na strani železničarjev za obrambo njihovih življ. in delovnih pogojev. Mi delavci in delavski politiki ter strokovničarji moramo biti odločno proti komercializaciji. Naša naloga ne more biti, da rešujemo buržuazijo in njeno kritično gospodarstvo! To je naloga buržuazije! Naša naloga je, da varujemo svoje interese, interese železničarjev, interese delavstva!
Jasno mora biti vsakemu razredno zavednemu delavcu, da mora biti vsako zagovarjanje kotnercializacUe, v kakoršnikoli obliki, samo voda na mlin buržuazije. Gospod Stanko in njegov krog, kakor seveda tudi vsi socialni patriotje tega seveda ne morejo uvideti, ker so po svoji ideologiji v taboru buržuazije. Toda železničarji naj bi tudi premislili, kaj se pravi, postaviti na čelo svoje strokovne organizacije človeka, ki je po svoji ideologiji v istem ideološkem taboru, kakor ravnatelj železnic. Rudarji so bridko in drago plačali svojega Stefanoviča in ta šola bi morala koristiti tudi železničarjem!
Gospodje socialistični voditelji pa naj se potolažijo! Dokler bodo oni in meščanski strokovničarji v razrednih strokov, organizacijah stali na stališču, da je naša naloga, da popravljamo in komercializiramo upravo kapitalistične države in ne, da brezpogojno branimo delavske inter<-tee — so patriotje. Dokler bodo govorfli z jezikom go« spoda Ptessa, gospoda železniškega ravaatelja in go*
s poda prometnega generala, z nami ne bodo mogli mimo sodelovati, kakor sodelujejo mano z zastopniki kapitala. Dokler bodo zastopali interese »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo« ter militarizma, bo naša najsvetejša naloga, da kažemo delavskim množicam njih ia njihovo delo v pravi luči. Z nami se da mirno in složno sodelovati samo za intereise in cilje proletariata ter v boju delavskega razreda proti kapitalu.
Hinavstvo naše buržuazije.
»Jutro« in »Slovenec« vsak dan pišeta proti fašizmu v Italiji. Danes pišeta o mučeništvu slovenskega naroda v Julijski Benečiji, jutri zopet o pohlepu Mussolinija po naših krajih in Dalmaciji. Vsak dan nekaj.
»Slovenec« je prejšnji teden prinesel celo štiri slike, ki nam prikazujejo fašizem. Zgoraj je z debelimi črkami napisal:	»Gorje premaganim«, spodaj pa celo verze
Simona Gregorčiča.
Zakaj vse to?
Kadar vzamem v roke »Slovenca« ali »Jutro« — v tem sta si namreč oba enaka — pa čitam, kako se oba zavzemata za mučeni slovenski narod v Italiji, takrat zavre v meni. Hinavci! bi jim zabrusil v obraz, smilijo se vam delavci in kmetje Slovenci, ker so onstran meje, toda nič se vam ne smilijo trboveljski rudarji in njihova lačna deca in nič se ne zavzemate za bohinjske kmete, ki jih »domovina« pretepa in strelja. To dobro vidite, kako razpuščajo fašisti sloVenska društva, tega pa nočete, kako vi sami zatirate naš tisk, razpuščate naše organizacije in razpuščate delavsko-kmečke občine. — Hinavci!
Zakaj ta hinavščina? Ali mislita Korošec in Žerjav, da ne vemo za mučeništvo našega naroda v Italiji? O, dobro vemo to in vemo še več, namreč da je slovenski narod mučenik tako v Italiji kakor v Jugoslaviji Tam ga zatira italijanski fašist, tukaj pa jugoslovanski žandar.
»Jutro« in »Slovenec« seveda pišeta tako kakor bi samo v Italiji bil pekel, pri nas v Jugoslaviji pa sveta nebesa.
In napihuje se slovenska buržuazija kot bi bila največji sovražnik fašizma. Toda le počasi! Kdo je podpisal versajski mir in pogodbo v Rapallu? Na to naj nam dasta odgovor »Jutro« in »Slovenec«.
Poglejmo slovenske liberalce in klerikalce v Trstu in Gorici. Ali se ne klanjajo vsakemu prefektu? In če jim razpustijo društvo, ne storijo druzega kakor dopis v »Jutro« in »Slovenca«, da nahujskajo naš narod na italijanskega.
In to naj bi bili najhujši nasprotniki fašizma? Nikakor! Mi vemo dobro, da je največM sovražnik fašizma in Mussolinija italijanski narod sam. Junaško se borijo italijanski delavci in kmetje proti krvavi tiraniji. Polni so otoki interniranih proletarcev, polne so ječe italijanskih komunistov in te dni prične velika sodnijska razprava proti vodstvu kom. stranke Italije. Ali so na teh otokih in v teh ječah slovenski advokatje iz Trsta in Gorice? Ne, pač ,pa so slovenski komunisti iz Julijske Benečije.	...
Ko so italijanskim delavcem razpustili fašisti organizacije in ustavili tisk, kaj so storili? Svoje glasilo »Unita« tiskajo tajno in ga razpečavajo v 50.000 izvodih. Preganjano »Delo« v Trstu izhaja kljub prepovedi. — Zaman bi iskali kaj sličnega pri slovenski gospodi v Trstu in Gorici.
Na kratko povedano, za to kampanjo se skriva hujskanje na vojno.
Fašizem bodo uničili italijanski delavci in kmetje sami. V tem nas potrjuje junaška borba sosednega naroda proti Mussoliniju.
Na nas pa leži, da premagamo lastno gospodo. Ta naša domača gospoda je naš največji sovražnik. Tudi ona se poslužuje fašizma, n. pr. Orjune.
V	tem boju smo lahko prepričani, da nas bo podpiral italijanski, nemški i. dr. proletariat, kakor tudi mi podpiramo boj italijanskega naroda in zatiranih Slovencev in Hrvatov proti fašizmu.
Mezdno gibanie pekovskih pomočnikov v Ljubljani.
Pekovski pomočniki so potom organizacije živilskih delavcev vložili zadrugi pekov in kolačnikov v Ljubljani zahtevo po novi kolektivni pogodbi, ki ima devet točk. Zahteva je sicer vsled prevelike naglice vodstva precej pomanjkljiva, je pa v splošnem dobra. Tako zahteva 8 urni delovnik, odpravo nočnega dela, itd. Slaba pa je 3. točka, ki zahteva namesto dosedanjih 3 kategorij, štiri, tako da znajo biti nekateri pomočniki prikrajšani pri svojih plačah. Druga napaka je ta, da se deli tudi podjetnik v dve kategoriji, tako da se na eni strani dela za pomočnike samo v velikih pekarnah dočim se pri mojstrih, ki ima dva pomočnika, ki morata delati ravno tako in po navadi še več dela razliko. Pri mojstrih se dela dnevno 12 do 14 ur, v parnih pekarnah pa 9 do 10 ur. Zato bo razdelitev pekarij v 4 kategorije po 520, 420, 420 in 380 Din šla na škodo v malih podjetjih zaposlenih.
Predlogi, ki so se stavili, da se ne sme delati nobene razlike, med podjetniki in da se uvede samo 3 kategorije za pomočnike, se ni niti dalo na glasovanje. S. Zupan naj si zapomni, da mora dati predlog, pa naj ga stavi kdorkoli na glasovanje. To velja tudi za predloge za delegacijo, za pogajanja in za obratne zaupnike. Tako nedemokratično postopanje meče na organizacijo le slabo luč, ker se ne upošteva volja članov. To je slabost in strah pred kontrolo v organizaciji. Na shodu, ki se je vršil 26. tega meseca, je bilo sporočeno, da gg. pekovski mojstri nimajo časa, da bi odgovarjali na zahteve svojih pomočnikov, pač pa se je omenilo, da so gg. mojstri na svoji seji sklenili, da naj se vsak pomočnik 'pomeni sam s svojim mojstrom radi plače. Sodrugi pekovski pomočniki: Ta praksa je upeijana do sedaj, da sta plačana eden ali dva, zatp da preganjata ostale pomočnike, se mora nehati. Vemo, da so se udeležili seje tudi zastopniki mojstrov iz Maribora, na kar opozarjamo tudi mariborske pekovske pomočnike, da bodo vedeli, kakšna nevarnost nam preti od gg. mojstrov, ki se oborožujejo proti nam. Sodrugi pekovski pomočniki, le en odgovor je nato: Enotnost. Enotnost delavskega razreda, ne samo Slovenije ampak zedinjenje z ostalimi živilskimi delavci Jugcelavije obeh smeri, leve in desne. Le tako nam bo mogoče odbiti koncentriran napad, naših podjetnikov. Zadnji shod je pokazal, da so pekovski pomočniki pripravljeni na borbo, ko so odbili predlog današnjega vodstva in sprejeli predlog, ki sta ga stavila ss. Propratnik in Makuc, da je treba direktnih akcij proti podjetnikom za dosego in uveljavljenje naših zahtev.
Naše zahteve morajo biti:
Zedinjenje živilskih delavcev Jugoslavije,
oprava nočnega in nedeljskega dela.
8 urni delavnik.
Uveljavljenje 8 urnega delavnika za vajence.
Baznov.
Za povečanje „Enotnostl“.
m
i
Kako proslavimo 10 let-ruske revolucije?
Čez pet tednov, 7. novembra bo preteklo 10 let, odkar vladata na eni šestini zemeljske kroglie, v sovjetski Rusiji delavec in kmet. Proletariat vsega sveta se pripravlja na proslavo 10 letnega obstoja delavsko-kmečke oblasti v sovjetski Rusiji, izdajajo se spominske knjige, po vseh državah se volijo dela vsko-kmečke delegacije, ki Jodo poslane na 10 letnico v sovjetsko Rusijo.
Tud! buržuazija, kateri se niso izpolnile njene želje in nade, da bi prva delavsko-kmečka država propada, se pripravlja. Že čitamo v kapitalističnem časopisju po vsem svetu organizirano kampanjo, proti sovjetski Rusiji.
Nam, delavcem in kmetom v Jugoslaviji, kapitalistični režim ne dopušča, da bi poslali svojo delegacijo v Rusijo, nam vsled gospodarske krize in zakona o tisku ni mogoče izdati knjig in brošur o današnji sovjetski Rusiji;
moramo pa storiti vsaj to, kar zmoremo in to
je:
da pričnemo in v petih tednih izvedemo kampanjo za povečanje »Enotnosti«, da bo mogla redno poročati o delu In uspehih osvobojenih delavcev in kmetov v sovjetski Rusiji.
Zbrati v 20 tih delavskih krajih 500 novih naročnikov ni nemogoče*
Zbrati 5000 dinarjev tiskovnega sklada, je s sodelovanjem vseh zavednih sodrugov in so-družic mogoče.
500 novih naročnikov in 5000 dinarjev tiskovnega sklada, pa nam bo omogočilo
povečati »Enotnost« na 4 strani današnjega obsega, ali pa dvakrat tedensko izdajati »Enotnost«.
Pet tednov imamo časa. Ljubljana, Šiška. Moste, Vič, Maribor Guštanj, Studenci, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Jesenice, Tržič, Kamnik, Celje, Ptuj, Vrhnika, Kočevje, Litija lahko vsak teden pridobijo samo po šest novih naročnikov in samo po 60 Din tiskovnega sklada. In v petih tednih, do 7. novembra bomo s skupnim delom svoj cilj dosegli, po 10 letnici ruske revolucije bo mogla »Enotnost« izhajati dvakrat tedensko ali na 4 straneh.
To je mogče in zato vsi na delo za »Enotnost«.
OPOZORILO NAROČNIKOM.
Današnji številki so priložene položnice vsem naročnikom, tudi tistim, ki imajo naročnino plačano že za naprej. Ti naročniki naj položnice branijo za prihodnjič. —
Na naslovnem iistku je z rdečim svinčnikom označeno koliko mesecev kdo dolguje naročnino in te naročnike prosi uprava, da dolg uprav] takoj poravnajo. Kdor ne more vsega naenkrat, naj pošlje v obrokih kolikor more, Kdor bi pa ta poziv preslišal, mu bomo morali list ustaviti, ker ne gre da bi Tedno plačujoči naročniki bili oškodovani vsled dolžnikov.
Da ne bo nepotrebnih reklamacij sporočamo, da so terjat-veni listki 'bili gotovi 25. septembra in da se tista vplačila, ki so prišla po 25. septembru, niso mogla več vpoštevati pri terjatvi.
PRIMER V POSNEMANJE.
Hrastniški sodrugi steklarn, ki so najagilnejši tudi v zbiranju tiskovnega sklada, so ob priliki izleta na Kum, o kate-Tem so poslali tudi poročilo, pridobili 14 novih naročnikov za »Enotnost«.
Hrastniške sodruge steklarje stavljamo vsem ostalim za vzgled, njim pa kličemo: Po te* poti naprej.
Ce bodo po drugih krajih posnemali hrastniške sodruge, bo »Enotnost« kmalu mogla izhajati dvakrat tedensko.
„2vestemu lordu1"
Nt še dolgo, kar sem videl na vrtu znanega hišnega posestnika, trgovca itd. nagrobni kamen s sledečim napisom: »Našemu zvestemu lordu!« Mislil sem, da leži tukaj pokopan kak angleški lord, ki ima velike zasluge za našo domovino, če drugje ne, pa vsaj v mežiških rudnikih pri izmozgavanju slovenskih rudarjev.
Pri tem premišljevanju pride mimo sluga. Na moje vprašanje, kdo leži tu pokopan, mi pove, da tu počiva gospodarjev pes »lord«.
No, pravim, vaš gospod je pa zlata duša, če ima za kužka tako veliko ljubezen. Kaj šele za vas, uslužbence! Najbrže se vam ni treba trdo boriti za skorjico kruha in ne za starostno zavarovanje. Če da gospod kužku postaviti spomenik, bo tudi za delavca skrbel, ko ta obnemore ali zboli.
»Kaj še!« pravi sluga. Lansko leto je eden naših tovarišev zbolel, šel je v bolnico. Ko se je zdrav vrnil k gospodarju, je dobil knjižico z besedami: »Nam je zelo žal za Vas, ker vemo, da ste revež; ampak ne moremo vam pomagati, imamo že drugega! Zbogom!«	n*.
Tako se godi nam, proletarcem; najprej garamo, zato da je kužku dobro in da dobe po smrti spomenike, ko zbolimo in obnemoremo, nas poženejo na cesto. Sodrugi, sami smo krivi, da je tako! Osvoboditev proletariata je delo proletariata samega. (Marx.)
J/a sramotnem odru.
»PETEJANOV LETAK« nazivajo delavci volilni letak Socialistične Stranke za mežiško dolino, ki smo ga objavili v zadnji številki. Letak je vzbudil vsepovsod med delavstvom veliko OGORČENJE, ne samo med dekaiističnimi in sociul-demokratičnimi, temveč tudi med samimi SOCIALISTIČNIMI delavci. Tudi ti začenjajo uvidevati infamno igro voditeljev SSJ.
V	resnici:
Ali si je mogoče zamisliti še hujše hujskanje proti ENOTNOSTI delavstva v boju zoper izkoriščanje kapitala, kot je v tem letaku?
Ali je mogoče še nesramne j še ZAGOVARJATI preganjanja revolucionarnih delavcev in režim zakonit o zaščiti države?
Ali je sploh možno še hujše DE-NUNCIJANTSTVO?
Hujše je nemogoče! Voditelji SSJ so v tem letaku POTEPTALI in OPLJUVALI še najmanjše čuvstvo delavske solidarnosti.
Zakaj te metode najordinarnejše denuncijacije pri teh voditeljih? Politično niso mogli pravilni platformi DKRB postaviti ničesar več nasproti. Zato so posegli po takih nizkotnih metodah!
Treba je socialističnim delavcem odpreti oči, da uvidijo, kako so voditelji SSJ poteptali še zadnje ostanke časti v sebi.
Pod PP režimom orlu-naši — pod SIS žandarji.
IZ PEČ PRI MORAVČAH.
11. septembra na dan volitev sem prišel iz Zagorja v vas Peče, kjer sem vršil dolžnost zavednega proletarca za DKRB. Iz volišča sem odšel v četrt ure oddaljeno vas z imenom Reka. Ko sem bil tam približno pol ure in govoril z Angelo in Francko Lajovec, pridrvita s puško na gotovs v roki dva orožnika in kričita name: »roke kvišku«. Jaz, preganjan, brezpraven proletarec, vajen takih slučajev, sem se jima pokoril. Nato mi je narednik naslonil bajonet na levo stran prs in rekel, da me bo takoj ustrelil, ako se ganem. Drugi orožnik je začel preiskovati po mojih žepih. Vpil je. naj mu dam samokres, katerega pa ni našel pri meni, ker ga tudi nimam. Jaz ne vem, zakaj vidijo v brezposelnih proletarcih strahove v podobah samokresov. Po neuspešni preiskavi po mojih žepih je pričel orožnik kričati, da me bo spravil v prisilno delavnico. Jaz sem mu povedal, da on tega ne bo naredil, ker to še ni v njegovi moči, Nato je zopet zavpil naj mu bom tiho, kar mu nisem mogel ugoditi, čeprav je on orožniški narednik, jaz pa brezpravni proletarec, pa imam več soli v glavi kot on. Jaz kot zaveden proletarec sem videl v vsem tem nastopu teror žandarmerijske strahovlade. Koliko časa bodo še preganjali oboroženi vladni pandurji brezposelne delavce in revne kmete in postopali z njimi kot z banditi? Dokler se ne bosta kmet in industrijski delavec podala svojih žuljavih rok v spoznanju, da sta oba sužnja nenasitnega kapitala in dokler ne bosta oba kot en mož vzdignila svojih žuljavih rok in dejala: dosti je muke, dosti trpljenja, dosti suženjske krvi! In ko bo prišlo to spoznanje, da sta si kmet in industrijski delavec v trpljenju brata, se bo osvobodil sužnji rod iz robstva.
Delu čast in oblast!
Brezposelni proletarec F O RTU-NAT ROTAR.
RABLJI NA DELU.
Divjanje belega terorja v Litvi.
V	mali Litvi, baltski državici, ki leži med Poljsko, Rusijo in Letsko, se je pred tričetrt leta posrečil generalsko-fašistični puč, ki je otvoril dobo divjanja belega terorja in postavil svoje rablje na isto višino, na kateri so rablji v fašistični Italiji, Bolgariji, Madžarski in Romuniji.
S smrtnimi obsodbami komunističnih voditeljev se je začelo. Šest jih je bilo že ustreljenih, 2000 je aretiranih, vse (tudi socialistično) delavsko časopisje je bilo prepovedano. Obsedno stanje proglašeno.
Na razpust strokovnih organizacij Pa je litvanski proletariat odgovoril z generalnim štrajkom.
Fašistična diktatura hoče sedaj v krvi udušiti delavsko gibanje.
Križev je pot delavskega boja. Buržuazija se ne straši nobenih sredstev, da se pred njegovo zmago zavaruje. Danes, ko se ji že tresejo tla pod nogami, uvaja fašistični barbarizem in preliva proletarsko kri v potokih.
Proletariat mora še bolj strniti svoje vrste, mora doseči svojo bojevno enotnost, mora solidarno podpirati žrtve in one, ki so najbolj preganjani.
Pripravljati se mora na še močnejše protestno gibanje kot ga je izvršil za Sacca in Vanzettija, da se sam zavaruje pred rablji.
Rablji so na delu . . .
Naročajte in Sirite „ENOTNOST“!
Preprečimo korupcijo!
Kako nameravajo ljubljanski kteHkaldln demokraije preslepiti tramvajske uslužbence in odreti Ljubljano za težke milijone.
Mi smo v »Enotnosti« že poročali, kako se brani ljubljanska buržuazija komunalizirati ljubljansko cestno železnico, toda stvar je še mnogo bolj značilna, kakor smo prvotno mislili. Nam je bilo takoj jasno, da je med najtehtnejšimi razlogi, da ljubljanska občina ne prevzame cestne železnice, ter, da mestu ne bo treba prevzeti tudi tramvajskih uslužbencev in jim zagotoviti starostnega zavarovanja, odnosno pokojnin. Naknadno pa izvemo, da bo v tej novi družbi imela občina tri četrtine delnic, dosedanja družba pa eno četrtino. S tem dejstvom postaja vsa protidelavska nakana ljubljanskih klerikalcev in demokratov še bolj jasna. Vsak misleč človek se mora namreč tu nehote vprašati: »Kako pa to, če prevzema mestna občina že tri četrtine tega podjetja v svoje roke, zakaj pa ne vse?«
Ostala četrtina, ki jo prepušča mestna občina dosedanji izkoriščevalki, predstavlja za ljubljansko občino naravnost neznatno svotico, tako da finančno vprašanje ne more biti ovira za komunalizacijo cestne železnice. Drugega pametnega protirazloga tudi ni, ker če bi se ljubljanska cestna železnica ne rentirala, bi tuji kapital ne imel interesa na nji. Treba torej dobro poznati »posle« naše buržuazije in njeno veliko ljubezen do delavstva, da si človek lahko razloži to kapitalistično uganko.
Kar hočejo ljubljanski klerikalci in demokratje doseči s predajo cestne železnice v roke novi družbi, je.to: izogniti se komunaliziranju uslužbencev cestne železnice na eni strani, in na drugi:	zagotoviti	dosedanji
družbi monopol na vseh liferacijah za podaljšanje te železnice.	,
S prvim udarcem ne bodo prizadeti samo tramvajci, temveč tudi vsi magistratni delavci in uslužbenci, ker jasno je, da je dobro pragmatiko za mestne uslužbence tem lažje napraviti in uveljaviti, čim večje je njihovo število. Zato ne more biti komunalizacija cestne železnice samo zadeva tramvajcev, temveč vseh mestnih uslužbencev! Pričakovati bi torej bilo, da se bodo prvi potegnili ti uslužbenci za komunalizacijo ljubljanskega tramvaja. Toda, žal, tako tramvajci, kakor mestni usluž-
benci sledijo še narodnjakarskim in klerikalnim strokovnim organizacijam, ki molčijo o tej zadevi kot je to dolžnost pravih agentov kapitalistične buržuazije.
Monopol liferacij »Avstrijske družbe nuilih železnic« za ljubljansko cestno železnico pa bo zadel vse ljubljanske občane. Mi smo za monopole občine, kadar ti monopoli branijo proletariat in revne sloje pred izkoriščanjem, nikoli pa nismo za monopole privatnega kapitala, ki proletariat in revne Občinarje izkoriščajo. Zato smo odločno proti takemu monopolu pri dobavah električnega materiala za ljubljansko cestno železnico. Tu zahtevamo svobodno konkurenco in smo odločno proti temu, da bi se na tak perfiden način izmozgavalo ljubljanske delavce in uradnike.	-	;	r'
Zato ponavljamo še enkrat: ljubljanska električna cestna železnica mora preiti vsa v roke ljubljanske občine. Vse tramvajsko osobje se mora komunalizirati in pragmatika za vse mestne uslužbence mora biti enotna in se mora čimprej izvesti.
Pragmatika, ki se ponuja tramvajcem s strani nove družbe, je samo pesek v oči tramvajskemu osobju. Ona mu nalaga ogromna bremena za penzijski sklad, ki se lahko razblini jutri v prazen nič in ne garantira tramvajcem niti tistih minimalnih plač, ki jih imajo mestni uslužbenci. Nasprotno pa jim preti z velikimi denarnimi kaznimi za prestopke, s kaznimi, ki niso niti točno omejene.
Mi se zavedamo, da bomo v bodočem občinskem svetu jeziček na tehtnici med meščanskimi strankami, da bomo važen faktor in da bomo edini, ki bomo dosledno branili interese tramvajcev in mestnih uslužbencev, ker socialni patriotje bodo, kakor vedno, na strani ene ali druge buržuazne stranke. Zato pa pričakujemo — in opravičeno — da nas bodo tudi tramvajski in magistratni uslužbenci pri volitvah podprli, da pridemo čim močnejši v ljubljansko magistratno zbornico. — Volite listo DKRB, katere nosilec je s, Milan Lemež in ki ima peto — 5. — predzadnjo skrinjica
Iz Maribora.
»Es werden keine Verhandlungen gefiihrt!« — so er-
klarte Petejan auf der Versammlung bei Gotz vor einer Woche, als er auf Gemeidewahler zu sprechen kam. Er meinte damit, die Soz. Partei verzichte auf eine Einheits-front mit den Dekalisten. Nun ist es mit dieser Erkla-rung wirklich klar geworden, wer fiir und' wer gegen gemeinsames Vorgehen bei den Wahlen war und ist. Die Arbeiterschaft Maribors wird sich der Worte Pe-tejans gut erinnern wissen. Sie wird sich dem Republika-nischen Arbeiter- und Bauernblock anschliessen.
Auf welche We5se Petejan zum Abgeordneten ge-wahlt wurde. — Bei der hiesigen Arbeiterschaft fand grosse Erregung das Flugblatt, dass von der Sozialisti-schen Partei gegen DKRB und Moderndorfer ausgege-ben wurde und dessen Enthiillung durch unser Blatt »Enotnost« jedermann klar zeigte, wie weit vom Sozialis-mus die sogenannten SPJ-Fiihrer geraten sind. Schande!
Sličice iz Naprednega bloka. — Mi smo zmerom trdili, da socialistični voditelji sodelujejo s kapitalisti. Vsak dan nas v tem potrjuje in zlasti se nam to dejstvo kaže v prijateljskih odnošajih, ki vladajo med socialističnim vodstvom in demokratskimi advokati. Klerikalci hočejo to izrabljati in kričijo v »Slovencu« o naprednem bloku, hinavsko pa zatajujejo, da bi bili tudi oni pripravljeni sodelovati s socialisti, saj so z njimi skupaj sedeli v prvi Narodni vladi v Ljubljani in so sami ustvarili nekak krščanski socializem, samo da bi se na ta način približali marksističnemu delavstvu.
»Volksstimme« in »Del. politika« sicer sramežljivo tajita napredni blok, toda ne pomaga nič, ptiča se pozna po petju. Zadnjič je »Volksstimmca« zapela da je bilo na shodu pri Gotzu 1500 poslušalcev. Ravno toliko jih je tudi naštel »Večernik Jutra« in toplo zagodel in pohvalil socialistične govornike, ki so na shodu udrihali samo čez klerikalce. V resnici je bilo na shodu samo do 700 ljudi. Priporočamo gospodom sodrugom, da poštejejo, koliko miz je na verandi in videli bodo, da jih ni niti 100, a pri vsaki mizi jih ni sedelo niti sedem.
Profesor Favai se zlasti trudi, da blagoslovi Napredni blok. V torek je govoril pri Gotzu, v sredo pa pri de-mokratih-fašistih. Mi delavci se presenečeno sprašujemo, odkod fašisti tako radi dajejo besedo socialistu, nam pa nikakor. Kako to, da socialisti ne hodijo na klerikalne shode? Jasno je, da bi jim klerikalci ne dali besede, dočim fašisti prijateljsko pozdravijo Favaja. — Pravijo, da se Favai poteguje za županski stol. No, tega bodo pač demokratje veseli, delavstvo pa, nikdar!
SOCIALISTIČNI SHOD V MARIBORU.
V	torek zvečer je sklicala Soc. stranka javen shod na verandi pivovarne Gotz. Petejan je govoril o dnevnih zahtevah proletariata in med drugim izjavil na obtožbe komunistov, da ne bo kot poslanec pristopil nobenemu klubu meščanskih strank. Krivdo glede izgube osemurnika je valil samo na to, ker proletariat ni imel poslancev v parlamentu . . Cim pa je prešel na občinske volitve, je Petejan slovesno poudarjal: Ko bodo občinske volitve razpisane, bomo našo listo že vložili. Nič ne bomo cincali in nobenega špetira ni. maramo. Grčar je k drugi točki pojasnil zločinske določbe stanovanjskega zakona in zbrana masa je ogorčeno in eno-dušno protestirala proti nakanam gospode. Sprejet je bil tudi protest proti redukciji gimnazije v Mariboru.
Uredništvo dostavlja: Iz govora poslanca Pe-tejana se vidi, da soc. stranka noče enotnega nastopa pri bližajočih se občinskih volitvah v Mariboru, drugič pa, da smatrajo soc. voditelji, da so razprave o načelih socializma: za ali proti republiki, za ali proti sodelovanju s policijo itd. »špetir«.
Delavsko-kmečki dopisi.
GUŠTANJ.	.
Predzadnja »Delavska Politika« je prinesla iz Guštanja ■članek o valitvah. Dopisnik je pobral nekaj pocestnih čenč in jih objavil. Očita se nam, da smo razbijači ter da smo agitirali na nesramen način s hujskanjem, obrekovanjem itd. Čeprav razumemo, da j<? težka stvar, izgubiti v kakem kraju večino, vendar človek tudi ob taki priliki ne sme izgubiti razsodnosti. Vsakdo ve, da je bila naša agitacija stvarna, resna, mirna in samozavestna, ker smo vedeli, da obvladamo položaj v naprej. Mi nismo agitirali z osebami, temveč s parolami, ne kakoi neki kandidat SSJ, ki je agitiral pri naših sodrugih, da naj volijo 6. skrinjico, ako pa te nočejo, pa naj volijo prvo (SLS) ali pa četrto (Nemce), ja za božjo voljo ne sedme, to je nas. Nismo niti sklicevali shodov pred volitvami, ter smo vse opravili z osebno agitacija in nismo.hoteli veljati za lovce na gumijaste kroglice. Zato svetujemo znancem, okrog guštajnske SSJ, da se ne razburjajo preveč, ker to škoduje ždravju, se bo treba pač navaditi tudi na trdi kruh' manjšine, katerega smo jedli mi od leta 1920 sem. Našim agitatorjem in volivcem se pa zahvaljujemo za disciplino in jih pozivamo, da ohranijo rea ih disciplino tudi V bodoče, ker nas čakajo še večje naloge. Zahvaliti bi se bilo treba za naš uspeh tutir znancem okrog SSJ, ker so nehote pripomogli precej k naši večini s pisanjem v »Delavski Politiki« in teden pred volitvami z onhn letakom, ki je izšel proti nam v mežiški dolini in ki se sveti sedaj v aktih komisij, ki izvršujejo hišne preiskave po naši dolini. (Objavljen v 36. št. »E.«.) — Dne 25. t. m. se je vršil pri nas izvrstno obiskan shod DKRB. Tako lepo obiskanih shodov pri nas že dolgo ni bilo- Poročal je s. Moderndorfer o delu v •oblastni skupščini iti o položaji* po volitvah s pojasnilom, zakaj nismo šli pri volitvah skupaj z SSJ. Na shodu se je od-glasovala tudi resolucija na soc. ministrstvo v Belgradu z zahtevo, da naj se vendar že enkrat tudi uredi vprašanje bratovskih skladnic in posebno staroupokojencev vdov in sirot, ki že devet let čakajo na odrešenje in pri tem umirajo z upanjem na boiljšo bodočnost na onem svetu. Ža zabavo na shodu so topot zopet skrbeli naši znanci okrog SSJ. — Končno opozarjamo naše somišljenike, da gremo krepko po tej poti naprej. Napačno bi bilo ozirati se na klevete nasprotnikov enih kakor drugih. Okleniti se treba strokovne organizacije, kulturnih in gospodarskih organizacij in povsod širiti naše ideje in vpliv. Prijatelji okrog SSJ grozijo, da nam bodo vse prepustili, češ, naj vodijo vse neodvisneži. Stvar je njihove zavednosti, ako to štorij#, mi se pa dela ne sfnemo ustrašiti nobenega: zmagal bo tisti, ki vztraja in tisti, ki več zna. To je naša' beseda o volitvah iri volivnem glavobolu, komur se pa ljubi o tem pisariti, svobodo mu. Mi gremo rta delo.
""par OPOMB K OBČINSKIM VOLITVAM NA IGU.
Pri nas smo imeli 7. avgusta občinske volitve, pri katerih so nastopile tri stranke: SLS, SKS in tako zvana »neodvisna gospodarska lista«. Ker se o volitvah vodi že dalje časa prepir, se mi zdi potrebno, da napišem par besed v pojasnilo. »Neodvisno gospodarsko listo« so sestavili v glavnem republikanci in neodvisni volilci, volili pa so jo tudi pristaši delavsko-kmečkega republikanskega bloka. Na noben način ni mogoče trditi, da je lista demokratska, kot jo je »Jutro« proglasilo. Kljub temu, da je ta lista dobila največje število glasov in 7 odbornikov (SLS in SKS vsaka po 5 odbornikov) nima v občinskem zastopu nobenega svetovalca, ker sta se ostali dve stranki zvezali za volitev župana. Pri županski volitvi je bil izvoljen g. Toni Franc, gostilničar na Igu. Zato imamo sedaj
—	županstvo v gostilni. Najodločnejše zahtevamo, da g. župan premesti urad iz gostilniških prostorov, kjer se sedaj nahaja, ker ne gre, da bi kmetje in delavci, ki prihajajo na županstvo po opravkih, bili prisiljeni, da pijejo v uradnih prostorih vino ali žganje gostilničarja-župana g. Tonija. Vrhu tega smatramo,
da je sicer neprimerno, da se v gostilniških prostorih rešujejo vpričo pivcev najrazličnejše prošnje, s katerimi prihajajo ljudje k županu, ker ni vsakomur ljubo, da se njegova zadeva rešuje ob navzočnosti drugih,-ki jih nič ne briga. — To je naša zahteva, od katere ne bom« odnehali. — Jože Dolenc.
NOVO MESTO.
(Iz kleparske delavnice.)
Največje izkoriščanje delavcev, posebno mladoletnih, je po majhnih delavnicah. Delavec mora plačati, da vzdrži obrtnik konkurenco. Samo en primer takega izkoriščanja!
V Agnitschevi kleparski delavnici se postopa z delavci tako, kot do sedaj tudi po teh delavnicah ni bila navada. Pretepanje vajencev je že tako povsod v navadi Tukaj pa je mojster začel pretepavati tudi pomočnike. Sploh menda ne dela drugega kot priganja delavce in jim stoji za petami. Dela se 12 do 14 ur na dan. Kadar pa imajo delo zunaj v okolici mesta, gredo že ob štirih zujtraj z doma, pridejo pa ob devetih zvečer nazaj. Ko so zahtevali plačilo za nadure, ga jim mojster ni hotel dati. Kadar kaj zahtevajo, jim enostavno reče: »Tukaj imate knjižice, pa pojdite!« In so štirje pomočniki tudi vsi naenkrat vzeli knjižice in odšli.
Stanovanje delavcev tudi ne odgovarja nikakemu stanovanju. Štirje vajenci spijo v sobi, ki nima nobenega okna. Umivalnika ni nobenega.
Pozivamo inšpekcijo dela, da si ogleda malo bolj stanje obrtniškega delavstva in da skrbi zato, da se da delavcem vsaj to, kar je po zakonu predpisano.
IZ HRASTNIKA.
Sodrugi nas obveščajo, da se Zalokar ni naučil svojih surovosti v konzumu, ker tja ne zahaja. Ta popravek objavljamo z opozorilom vsem dopisnikom, da vedno poročajo le resnico, ker napačne informacije nam samo škodujejo. — Uredništvo.
VOLITEV ŽUPANA V DOBRUNJAH.
Pri volitvi župana in svetovalcev v Dobrunjah je bil izvoljen za župana zvest pristaš SLS, mož »korenjak in junak«. Volili smo z listki, in sicer tajno kot so oni rekli. Vprašam, kaj še pravi tajno? Jaz mislim, tajnost je to, če ne ve drugi kol tisti, ki odda listek, koga je volil. Toda pri nas pa je bila »tajnost« vse drugačna. Vrata odborniške sobe na stežaj odprta, med vrati je stal občinski tajnik, seveda dober agitator SLS, za njim občinski sluga, po milosti božji tudi v taboru SLS. Listke je razdal najstarejši član odbora. Presenečen sem videl, da imajo ti ljudje že spisane svetovalce na listkih, eni na stroj ali pa s črnilom. Ali so se črni generali bali, da bodo njihovi ljudje drugega volili kot je bilo komandirano? Prihodnjič še kaj več; —o —I.
IG.
(V odgovor na skrivno razodetje neznanega Janeza, o ižanski občinski politiki, obravnavani v »Kmetskem listu« z dne 17. avgusta in 14. septembra.)
V svojih izvajanjih trdi g. dopisnik, da ni bilo dosti zanimanja za občinske volitve na Igu, kar pa ne odgovarja resnici, kajti že 6. julija ob priliki veselice gasilnega društva so že agitirali za volitve generali SKS. Res je, da volilci niso posvečali ravno prevelike pozornosti in zaupanja delu in agitaciji zelenih generalov, ki so ponoči in podnevi hodili od hiše do hiše in iskali podpisov za svojo listo. Dopisnik javka nad tem, da so prišli vsi tujci na volišče, češ, da jim občinsko gospodarstvo ni nič mar! Ti »tujci« po mnenju g. dopisnika oči-vidno ne bi smeli imeti volilne pravice, zlasti še zato ne, ker niso volili od zelenih generalov priporočene skrinjice. Ker ti »tujci«, mali posestniki in delavci, ki le predobro poznajo kako zaničljivo se o njih izraža znani zeleni general, so na njegove sramotitve odgovorili tako, da so demonstrativno volili neodvisno listo. V »Kmetskem listu« od 14. septembra razlaga g. dopisnik svojo modrost, češ, da je dobil neodvisni pri županski volitvi 7 glasov, kar pa ni resnica, ampak navadna mistifikacija javnosti, da bi ljudje mislili, češ, neodvisni je sam sebe volil. Le zakaj se g. dopisnik tako strahopetno skriva? Naj se pokaže, da bomo videli, če ni mogoče to tisti gospod, ki je leta 1918 tudi na zelo nesramen način mistificiral javnost s tem, da je pobiral podpise pod pretvezo, da se sladkor — ki se je takrat še delil na karte — odvzame takratnemu trgovcu Minattiju — v resnici pa je pobiral podpise za razpust takratnega občinskega odbora. Za to, na dan z imenom, da se pogledamo in razumemo! — Našemu novemu g. županu pa povemo zaenkrat še na uhoi da naj poskrbi, da občinski tajnik ne bo vršil politične agitacije ob priliki ko vrši svojo uradno službo in to še na tak način, da se čutijo ljudje žaljene. Pika.
—	Jože Kozin.
+ Ptuj. Po dolgih letih je ptujsko delavstvo dvignilo zopet neomadeževano zastavo marksizma. Slišali so na shodih obe struji, slišali debate, ki jih že dolgo ni bilo in najzaved-nejši so se svobodno odločili za politiko DKRB. Dosegli so v Ptuju in najbližji okolici do 81 % soc. glasove. To je za prvi nastop dosti, če pomislimo, da so stare delavske avtoritete kakor prof. Favaj priporočale bojkot nad našimi shodi, da se je vršil teror, se je strašilo s komunizmom itd. Govorila je policija, sodišče. Govorilo se je celo, da se pazi z neke strani, s kom nekateri sodTugi občujejo. In to' vse zbuja med nezavednim delavstvom strah. K temu je prišla koncentrirana agitacija Nemcev, ki so nam pobrali maso delavskih in kmečkih glasov. Priznati pa moramo velik nedostatek pri ptujskih sodrugih. Ce je še bilo malo agitacije, pa je bila organizacija volitev na ničli; je pač -začetek. Tu so tudi odpovedali naši zaupniki na vaseh, kjer smo povsod razen Sv. Urbana, ki je dal na dveh voliščih 23 glasov, slabo odrezali. Sodrugi se še često med seboj ne poznajo in si dozdaj niso vedeli pridobiti kroga zaupnikov. To je sedaj naša prva naloga. Najboljši način pa je širjenje lista. Cisto gotovo gre v Ptuj pet- do šestkrat več »Del. politike«. Ji pač policija iz že znanih razlogov ni nenaklonjena, kakor »Enotnosti«, ki je v Ptuju bila ponovno preganjana. Mi se tega ne smemo prestrašiti. Ce moramo vse državljanske dolžnosti vršiti, zahtevamo tudi svoje pravice, da lahko beremo vsak list, ki legalno izhaja. Da stremo strah pri nezavednih in da si zberemo krog zaupnikov in simpatizerjev, daj vsak naročnik svoj list REDNO brati še dvema, ki ga nimata. Edino s stvarnim delom bomo napre--dovall. Dopisnika »Del. politike« pa prosimo, naj ne zameri,
če hodimo na socialistične in druge shode razlagat svq»o politiko, če delavstvo še prvič ni prišlo v zadostnem številu na naš shod. Puščamo jim seveda isto svobodo. Delavstvo naj se navadi samo misliti in razsojati,, drugače ne bo nikdar sposobno prevzeti oblast. Po vaseh pa so vršili komunistično agitacijo tudi nekateri župniki s tem, da so pridigali na jako neroden način proti temu, da bi imeli oblast delavci, češ, ker bi morali potem jesti krompir in težko delati, »oni« pa bi se vozili z automobili itd. Potem bi pač bilo zopet tako, kakor je zdaj, pa je nepotrebno proti komunizmu pridigati. Naše sodruge pa pozivamo, da stalno pošiljajo kratke dopise listu, da vemo drug za drugega.
ES-TA-TA:
Slovanskim in drugim zatiranim narodom.
2e v davnih časih so Slovani sloveli kot krepki borci za svobodo, ki so jim jo kratili sovražni sosedje ali pa tudi domači mogotci z zvijačo in s silo,
(prav tako. kakor sedaj pri nas).
Cernu bi se tudi sedaj ne podali v ta boj? sedaj, ko mogotci stegajo svoje rokč po nas, ko smo razkropljeni, pa nas hočejo oni še bolj razkropiti potom ponovnega svetovnega klanja, vojne, ki se nam obeta, da bi bili mi, bedni narodi, še bolj zatirani, kot smo že!
Ali mislimo, da ne bi zmagali v tem boju za svoje pravice?
Saj so naši bratje v Rusiji zmagali!
Se morda bojimo mnogih žrtev?
Saj se oni tudi niso bali, temveč, šli so v boj preko vsega in so zmagali!
Njihova je zemlja, njihove so fabrike, oni imajo oblast tudi nad vsem tistim, kar so jim ugrabljali mogotci!
Sedaj, ko je ta veliki narod prost, se mogotci celega sveta boje, da bi se osvobodili vsi narodi; da to preprečijo, pa so osti svojega orožja naperili proti njim. ki so svobodni in žele tudi nam prostost.
In gotovo se mogotcem to posreči,
če mi ne napovemo vojne vojni mogotcev
in, če to ne pomaga, vsaj s tem,
da ne dvignemo pesti proti svobodnim bratom,
kajti tudi oni je ne bodo dvignili zoper nas,
temveč osvobodimo se rajši i mi sami,
da bomo potem lahko njim enaki!
V petek 30. septembra ob pol 8. uri zvečer
na shod DKRB
v Mestnem domu.
Govorijo ss. Lemež, M. 2orga, Gustinčič.
OBVESTILO.
Obveščamo sodruge, da smo danes poslali tajništvu JSDS pismo, v katerem se omejujemo od govora s. Ber-nota, ki je na shodu v Trbovljah govoril za davek na ročno delo, kar smatramo, da nasprotuje platform! DKRB.	Dekalisti.
IZ UREDNIŠTVA.
Zopet je vsled pomanjkanja prostora, moralo ostati za prihodnjič več člankov^ in dopisov. Objavljeno bo vse po vrsti. Delajte za povečanje »Enotnost!«, da bomo mogli vse sproti objavljati.
Dopisnike prosimo, da pišejo čitljivo in samo na eno stran papirja!	Uredništvo.
Ker podjetniki niso niti odgovorili na zahteve ljubljanskih pekovskih pomočnikov, je bilo sklenjeno, da se izvede zaenkrat 24 urna stavka, ki prične danes 30. septembra 1927.
RAZČISTITE ZADEVO!
Glasilo nacionalnih železničarjev' »Jugoslovanski železničar« od 12. 8. prinaša pod naslovom »Denuncijanti« napad na našo Zvezo železničarjev, katero dolži, da potom nekega svojega »zastopnika«, katerega pa ne imenuje, denuncira pri upravi železničarje. Ker ta očitek ne sme obviseti na organizaciji, pozivamo Stankota, da zamaši »J. 2.« usta. Ce pa se je kak železničar res tako spozabil — kar dvomimo — ga je v interesu organizacije treba poklicati na odgovornost in na-pram njemu izvajati konsekvence. — Gornje vrstice smo napisali zato, ker se širijo z gotove strani vesti, da si naša orgar nizacija ne upa odgovoriti.
PREKLIC.
Podpisani obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel dne 10. septembra 1927 na Vrhniki ob priliki shoda SLS proti g. Hermanu Delpinu, uradniku okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ter se mu zahvaljujem, da proti meni ni vložil tožbe.
Matija Malovrh.
ZAHVALA.
Podpisana Pavla Končar se najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom kurjačem in kamnolomcem za podporo mojemu možu v dolgotrajni bolezni in za znesek 262 Din, ki so mi ga poklonili po smrti mojega moža. Delu čast in oblast!
Zagorje, 19. 9. 1927.	Pavla Končar.
Podlistek za rudarje.
Mutasta stavka.
Bilo je leta 1885 na nekem premogovniku na Štajerskem. Umrl je rudniški ravnatelj in na njegovo mesto je prišel drugi, inženjer, kar so običajno rudniški ravnatelji. Na rudniku je stala med drugimi poslopji tudi velika baraka za deponiranje premoga, ki je bila skoroda vedno polna premoga, iz katere so jemali premog le od časa do časa, kadar so pač naročila "toliko narasla, da dnevna produkcija ni zadostovala.
Plače Tudarjev sicer niso bile za tiste čase kdozna kako visoke, ali vendar — živelo se je še nekako. Prvi mesec, po nastopu novega direktorja ni bilo nobenih izprememb v obratu. Drugi mesec pa je znižal rudarjem akordno postavko in sicer, dvajset vinaTjev so dobili za voziček premoga manj kot do takrat.
Ta redukcija v akordu pa je rudarje zelo razburila, kajti že dolgo dolgo časa so delali pod nespremenjenimi razmerami. Sedaj pa naenkrat redukcija. Pa še kar celih dvajset vinarjev pri vozičku. To je pa vendar preveč. In računali so in računali, kako bodo izgledale njihove bodoče plače in bolj ko so jasno videli številke svojih računov, tem bolj so bili ogorčeni.
— Za ta denar ne bomo delali, je dejal eden.
— Saj smo do sedaj tudi samo le živeli, nobeden še ni postal bankir pri teh naših plačah, je dejal drugi.
— Napovejmo mu stavko, je dejal tretji.
— Ali tovariši, za stavko nismo pripravljeni, je spregovoril rudar, ki je prehodil že mnogo sveta in delal že na različnih rudah. Poznam pa stavko, katero mi lahko izvedemo kljub naši nepripravljenosti, ako le hočete biti enotni. In to je »mutasta stavka«.
— Ali kako jo hočemo izvesti, jih je vprašalo več hkrati?
— To je čisto enostavno, če boste le enotni, kar sem že poprej poudaril, je dejal oni. Torej poslušajte. Vaša produk-
cija vozičkov mora začeti padati. Vsak dan morate dati en voziček manj. Ce ste jih naložili včeraj trideset, jih morate danes devetindvajset, jutri osemindvajset in tako mora produkcija počasi in sistematično padati, v desetih dneh jih morate dati samo še dvajset, in nič prenehati s padanjem nego nadaljevati z redukcijo. Ko vas bodo začeli pazniki priganjati, jim povejte, da prazna vreča ne stoji sama in da tudi vi po samem koruzneni močniku ne morete toliko vozičkov naložiti kakor pa če se nasitite mastnih žgancev ali pečenjaka. In ko bo tista baraka zunaj, ki je za rezervni premog — prazna, bo gotovo prišel nad vas v jamo tudi direktor sam. Ko vas bo vpraševal, kako da sedaj ne gre več produkcija prej pa da je šla, mu povejte isto kakor paznikom. In povejte mu,še, da je enkrat tri samo tri in da je trikrat tri devet, da je v zabeljenih žgancih več redilnih snovi kakor v nezabeljenem močniku. Povejte mu da starostno zavarovanje slabo stoji in da tudi radi tega ne morete divjati pri delu, ker ko boste izčrpani, vas bodo dali v pokoj in ne boste mogli ne živeti ne umreti. Ce pa vas radi neprevidnosti pri delu pobije, v kar vas silijo prenizke reducirane akordne postavke in priganjači, bodo morale vaše družine beračiti. Recite mu: mi bi radi, ali ne moremo. Pa če nam'prav danes zvišate akord, še jutri ne moremo producirati tega, kar smo pred redukcijo producirali. Je namreč že tako, da plače nam lahko marsikdo znižuje, a naših telesnih potreb nam ne more znižati. Vse to mu morate povedati. Vi mu morate to vse dokazati. Potem bo on vedel, s kom ima opravka. Jaz, tovariši, sem že prestal tri take stavke. Ena je vsled štrajkbreherstva propadla, a dTuge dve sta radi enotnosti in solidarnosti sijajno izpadli. Tukaj, tovariši, je namreč tisti delavec, ki se ne drži dogovora in producira svoj navadni kvantum, med tem ko drugi producirajo vsak dan manj, tisti delavec je tukaj ravno tako štrajkbreher kakor tisti, ki pri javno proklamirani stavki hodi skrivaj na delo pod zaščito kapitalističnih žandaTjev, ki ga spremljajo in ščitijo. Tovariši, »štrajkbreherstvo« je za delavca nekaj najgršega. To je Judeževo izdajstvo in gnusno je kakor ostudna kača. Toda
tiste, ki bi ne hoteli z večino držati, prej pa bi obljubili, tiste boste kmalu lahko izsledili. Poglejte vsak dan sproti zunaj na tablo, koliko imajo vozičkov na njej pisanih in zasledujte jih tudi v jami. Ko pa vam direktor vrae prejšnji akord, je treba ravno tako sistematično napredovati kakor ste poprej nazadovali. To se pravi, vsak dan samo enega več. In ko pridete na isto višino kakor ste bili prej, pred redukcijo, se obstane.
— Ta bi pa ne bila slaba, so dejali rudarji.
— Nič dTugega nam ne manjka, kakor odkrito si povejmo v obraz, če smo pripravljeni biti odkritosrčni in enotni ter jo izvesti, je dodal drugi. In vsi hkrati so se oglasili: Pripravljeni smo, pa naj pride do kakršnegakoli rezultata že hoče.
— Dobro, je dejal oni, ki jim je prej razložil način te stavke. Samo vašim izmenjalcem (Ables), ki' pridejo za vami na delo, morate točno vse razložiti, da si bodo na jasnem in delali	istotako kot vi. Pozdravili	so se po rudarskem običaju
in se razšli na več revirjev, kajti	ves ta pogovor	se	je vršil na
*-glavnem razhodišču. In s tem dnevom se je »mutasta stavka« začela.
Ne bom in tudi ne morem opisovati brezplodnih debat ali burnih prizorov te stavke, ker jih ni imela, pač pa je imela nekaj	in to bi najlažje Tekel, da	je bilo bistvo	te	stavke —
molk.	Stavka je bila, izvajala se	je, toda za njo	so	vedeli za-
enkrat samo rudarji. Minulo je deset delavnih dni in baraka z deponiranim premogom je bila prazna. Začelo je direkcijo skrbeti. Kajti produkcija je žeto padla. Od tisoč prej izvoženih vozičkov se je izvozilo po desetdnevni stavki samo še petsto in petinšestdeset.
Začeli so pazniki priganjati in vpraševati rudarje, toda ti so odgovarjali točno tako kakor so se dogovorili.
Trinajsti dan stavke se je potrudil novi gospod direktoi v jamo. Šel je od številke do številke in vpraševal rudarje, zakaj produkcija tako pada. Razložili so mu, da če se nalije koruznega močnika v vrečo tudi čisto polno, ne bo ta vreča stala sama po konci — in da stroj brez mazila odpove popolnoma svojo službo, Eto! er si ne moremo privoščiti boljše ta.
tečnejše hrane, ne more biti govora o večji storitvi, so mu dejali. Poslušal jih je in šel, ne da bi kaj odgovoril. Drugi dan ali prav za prav štirinajsti dan po stavki je prišel zopet v jamo in zopet je šel od številke do številke, povsod je dostojno po rudarskem običaju pozdravil in povsod je dejal: Akord imate kakor ste ga imeli poprej in delajte, kakor ste delali poprej.
Rudarji pa so si pomežikovali in če tudi so vedeli, da ni nobenega paznika v bližini, so se le šepetaje pogovarjali o tem, kako bodo vsak dan samo en voziček več naložili in kako morajo paziti, da bodo šele v štirinajstih dneh prišli na isto storitev, kot je bila pred stavko. In tako je tudi bilo. Šele čez štirinajst dni je bila produkcija na isti višini kot pred stavko in čez dTUgih štirinajst dni je baraka za deponiranje bila zopet polna. Zmagalo je načelo razredne zavednosti, proletarske solidarnosti in bojevnosti. Zmaga je bila sijajna in stavka končana — razredna zavest pa dvignjena na ono stopnjo, na kateri bi bilo potreba, da bi stala tudi danes.
*
Sodrugi rudarji, zaupajte vendar sami v sebe. Kljub izdajstvu razrednega boja od strani Zveze rudarjev Jugoslavije, Strokovne komisije, Delavske zbornice itd., sploh kljub izdajstvu razrednega boja s strani socialpatriotizma in kljub politični reakciji in podjetniškemu terorju, imate vi še eno organizacijo, ki vam omogoča boriti se proti profita željnemu kapitalizmu. In ta organizacija je in se imenuje enotnost vas samih.
Ustvarite najprvo enotnost med vami samimi in poglejte, katera izmed razrednih političnih skupin ali strank je najboljša za vas.
Citajte liste in presedite, kateri piše za vas najboljše. Ako v Tesnici tako želite kakor govorite, močno enotno delavsko stranko, potem vedite, da to lahko dosežete, a glavni po®oj zato pa je »enotnost vas samih«. Brez sodelovanja vas samih in brez enotnosti med vami, pa prave enotnosti biti ne more. Zapomnite si: da sloga jači — nesloga tlači. Zadolzinsky.
OSEMDESETLETNICA PAROLE »PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRUŽITE SE!«
Ta bojevni klic je bil prvikrat objavljen kot motto pred osemdesetimi leti
na poizkusni številki »komunističnega časopisa«, ki je izšel v Londonu septembra leta 1847.
15. JULIJ NA DUNAJU PRED SODIŠČEM.
919 ljudi je bilo na Dunaju naznanjenih sodišču, češ, da so se aktivno udeležili nemirov 15. julija. Postopanje se je ustavilo proti 317 in 48 jh je bilo obsojenih zaradi prestopkov, ostali pa po raznih paragrafih. Kazni so znašale po več mesecev, vendar ne nad 10. 58 jih je toženih za težje delikte; eden od njih zaradi veleizdaje, 41 zaradi vstaje itd. Socialdemokrati zahtevajo v dunajskem parlamentu splošno amnestijo (pomiloščenje) za one, ki so bili obsojeni in za one, ki so še v preiskavi.
POD FAŠISTIČNIM REŽIMOM.
(Iz pisma slovenskega delavca.)
, ... Fašistični režim nas hudo tepe. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 2Y2.%, Plače so nam pa reducirali za 24%, tako da se tu več ne da živeti ... V treh tednih so aretirali nad 10.000 naših. V Milanu je zaprtih 2000, v Turinu so aretirali 2000 tipografov. Pred kratkim sem bil s fašistično strokovno delegacijo v Rimu pri intervenciji. Dosegli nismo nič, reducirane plače ostanejo. Sem v fašističnem sindikatu po nalogu komunistične stranke za kontrolo. Mislim, da razumeš ... Ali »Enotnost« še izhaja?
ANGLO-RUSKI ODBOR RAZBIT.
Generalni svet je predlagal na kongresu angleških strokovnih organizacij v Edinburgu prekinitev prijateljskih odnošajev z ruskimi strokovnimi organizacijami, kar je kongres sprejel. Poročali smo o tej nevarnosti že pred dvema mesecema v »Enotnosti«. Voditelji angleškega strokovnega gibanja so sneli »leve« maske s svojih obrazov in se pokazali kot nasprotniki enotnosti delavskega gibanja.
Kompaktna večina železničarskih delegatov je glasovala proti razbitju anglo-ruskega komiteja, delegatje rudarske organizacije so se vzdržali glasovanja. Razmeroma močna manjšina je bila preglasovana od večine delegatov — strokovnih birokratov.
Anglo-ruski odbor je užival najgloblje simpatije ne le proletarskih mas Anglije in Sovjetske Unije, temveč delavcev vsega sveta. Povsod so delavci upali, da bo anglo-ruski odbor postal orodje za ustvaritev res enotne proletarske fronte v boju za one naloge, ki jih je ta ob svoji ustanovitvi jasno formuliral:
boj proti ofenzivi kapitala, boj proti vojni nevarnosti, b^ za enotno internacionalo boja,
ki bo združevala, proletarce vseh dežel, celega, sve&a.
Divli napadi kapitala, vojna v Kini, pripravljanje vojne proti Sovjetski Uniji, razcepljenost strokovnega gibanja — vse to nam kaže, kako žive in važne so naloge, ki si jih je zastavil anglo-ruski komite.
V	celem poteku obstoja tega komiteja pa so reformistični voditelji angleškega generalnega strokovnega sveta njegovo delo sabotirali. O tem je »Enotnost« že poročala.
Ker pa se je ruski centralni strokovni svet stalno trudil oživiti delo anglo-ruskega odbora in ga nagnati na resnično izvajanje sklepov in je sam obstoj tega odbora vedno jasneje odkrival reformizem in sabotažo angleškega dela, se je ta odločil, da še formalno (v obliki) krona svojo sabotažo z njegovim razbitjem.
Gotovo pa je, da bo kljub tej kontrarevolucionarni gesti reformističnih voditeljev medsebojno bratsko razpoloženje angleških in ruskih delavcev ostalo živo.
Proletariat potrebuje enotnost in solidarnost tako v državi kot tudi mednarodno. PRIDE CAS, KO BO ZGAZIL VSE ONE, KI SO MU TO ENOTNOST IN SOLIDARNOST TEPTALI.
ZA POVEČANJE »ENOTNOSTI«.
Izkaz tiskovnega sklada od 18. septembra do 25. septembra 1927.
Potrč, Ptuj Din 15; Majcen 30; Mlakar Janko 20; Na sestanku 14; J. Žorga 3; Pavla 9; Gašperšič G. 10; Smrekar S. 5; Trtnik A. 5; Hafner F. 1; Sluga-Crne 20; Klemenčič L. 5; Hauptman P. 10; Peterko-vič 10; Zorman J. 5; Gradišek 20; Marn Joško 2; Brumen 5; Monte Kristo 10; Malovrh 50; Volf Tomaž 10. Skupaj Dm 259. Zadnji izkaz Din 915. Skupno Din 1174.'
Sodrug, sodružica! Pri bodoči objavi naj ne manjka Tvojega prispevka.
ZA ŽRTVE REAKCIJE.
Hrastniški sodrugi steklarji so dosedaj idini, ki so dejansko pokazali svojo solidarnost z aretiranimi in zaprtimi sodrugi. Za s. Globočnika, ki leži bolan v mariborskih zaporih, so uredništvu poslali 78 Din, za oba ss. Pufilerja v celjskih zaporih so zbrali 156 Din in še 70 Din za sodruga, ki jim je denar nesel. Skupaj torej 304 Din. Kakor v akoiji za nabiranje tiskovnega sklada in novih naročnikov, tako so tudi pri podpiranju žrtev reakcije hrastniški sodrugi prvi.
VABILO
na IX. redno sejo ožjega odbora »S»>j00de« delavske telovadne in kulturi" zveze za Jugoslavijo v Ljubljani, v rfedo, dne 5. oktobra t. 1. ob 20. uriuradnih prostorih v Ljubljani, A/lamov trg 2/U s sledečim dnevnim redom:
1.) Citanie zapisnika zadnje seje. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajničarke. 4.) Nastavitev tajnika. 5.) Vprašanje lista. 6.) Določitev občnega zbora. 7.) Razno.
NB. Zastopanje članov širšega odbora je prostovoljno. Eventualne stroške zastopnikov nosijo podružnice same. Morebitni predlogi podružnice naj se pravočasno predlože odboru.