itev. 6
Uredništvo in upravništvo:
Izhaja enkrat na mesec.	Q_q	j> O.	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina letno 24 dinarjev	niče), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Kdaj pridemo na vrsto?
Vse čaka ....
Odziv na zadnji dve številki nam je dokaz, da našega lista ne čitajo samo naročniki, marveč da v marsikaterem kraju roma iz rok v roke. To nam dokazujejo dopisi delavcev, ki jih je prejelo uredništvo, v katerih nas delavci pozivajo, da nadaljujemo s kritiko, ki je povsem utemeljena ter da v zadnjem momentu odpremo odločujočim v železniškem ministrstvu oči, da obvarujejo delavstvo pred popolnim propadom.
Javna tajnost je, da je izdelan načrt dopolnitev obstoječega delavskega pravilnika. Enako pa je treba javno ugotoviti, da prizadeto delavstvo ta načrt odklanja, ker pusti nerešena prav vsa važna vprašanja kakor:
znižanje službene dobe za dosego polne pokojnine,
draginji odgovarjajoče zvišanje mezd,
zasiguranje stalnosti v službi, zaupniški sistem in svobodo organiziranja.
Organizacija, ki izjavlja, da je s spremembami zadovoljna — češ. prvi korak je narejen, ostalo pa dobimo kasneje — nima prav nikake legitimacije, da bi imenom delavstva take izjave dajala. Članstvo', utemeljeno na uradnem odtegovanju prispevka ali vplivu šefa. te legitimacije ne daje, ker vsi ti člani bi se organizirali drugje, . i
i> ... i •. H • i i ? i!-«?! i a ja.
Ker se istočasno z dodatki našemu delavskemu pravilniku pripravlja tudi sprememba pravilnika monopolskih delavcev, smatramo za primerno, da objavimo tudi glavne določbe teh sprememb, ker veljajo enako za delavce državnega podjetja.
Plače monopolskih delavcev se bodo delile na: dnevno plačo, rodbinsko doklado, delovno doklado.
Delavci se dele na 3 kategorije in sicer:
I.	kategorija profesionisti,
II.	kategorija priučeni delavci,
III.	kategorija pomožni delavci. Napredovanje je avtomatično ter
znaša začetna osnovna plača profe-sionista din 47.— (na železnici din 26.—), priučenega delavca din 36.— (na železnici din 23.—) in navadnega delavca din 33.— (na železnici din 20.—).
K temu dobi monopolski delavec za največ tri otroke še dnevno doklado po din 3.— za vsakega, profesionisti pa dobe po položenem strokovnem izpitu še posebno delovno doklado.
ho je predlog glede mezd in iz njega se razvidi kako daleč pod eksistenčnim minimumom zaostajajo železniški delavci, njih legalne, od ministrstva potrjene organizacije pa ne najdejo sredstev in poti za borbo za izboljšanje položaja.
Pa primerjajmo obstoječe starostno zavarovanje:
Monopolski delavci plačujejo prispevke enako v treh kategorijah kot železniški delavec in plačajo:
I.	kategorija mesečno din 7.—
II.	kategorija mesečno din 59.—
III.	kategorija mesečno din 47.50 Pravico do' »znižane rodbinske
pokojnine« dobi že po 2 letih članstva, do »znižane osebne pokojnine« po 4 letih članstva. Ves čas prejšnje službe pa jim je monopolska upra-
va vštela brez vsakega doplačila ter
je v to svrho državna blagajna plačala izreden prispevek 20 milijonov dinarjev. Monopolski delavci volijo obratne zaupnike. Ako gre delavec na orožno vajo prejema za dotični čas svojo mezdo, kakor bi delal.
Teh par primerjav naj še ob pravem času odpre tako obstoječim organizacijam, kakor gospodom v generalni direkciji ter ministrstvu oči. da se spomnijo tudi na »Lazarja«
med državnimi delavci, -■ >	, .i >
_ • --- — * ’ ’ * *
»Vodilni« organizaciji ne bo danes težko dokazati upravičenost delavskih zahtev. Saj sedi na vodilnem mestu generalnega direktorja njih dolgoletni predsednik, ki se je ves čas dokler je bil predsednik U. J. N. Ž. B. — kakor posnemamo po njih glasilu — najodločneje boril za uresničenje upravičenih delavskih zahtev. Uverjeni smo, da tega svojega boja danes ne bo pozabil in ga bo kronal z uspehom s tem, da predloži g. ministru v podpis tak pravilnik, ki bo ugodil vsem zahtevam, katere je on še včeraj kot vodja organizacije zastopal. Delavstvo ne bo sodilo po časopisnih poročilih iz prejšnjih let, marveč po dejanju!
Na naslov onih, ki bodo definitivno redigirali besedilo pravilnika pa še to:
Preberite zakon o zaščiti delavcev, zavarovanju delavcev, obrtni zakon uredbo o starostnem zavarovanju!
Kar je v teh zakonih priznano privatnemu delavcu, tega ne sme pogrešati delavec v državni službi, saj mora država kot delodajalec prednjačiti kot vzor glede izvajanja lastne zakonodaje!
Vzemite v roke indekse narodne banke in v njih bodete ugotovili, kako je zadnje čase draginja občutno in stalno rasla! Zaslužki delavca na železnici so ostali nespremenjeni, to se pravi, da so bili vsled porasta draginje vedno manjši in beda v delavskih družinah vedno večja.
Uradni indeksi ugotavljajo, da rabi delavska družina štirih oseb din 1.800.— mesečno za> kritje nujnih potreb! Kako naj ta družina živi, se deca razvija in krepi, ako dobi družinski oče na mesec din 500:.— morda din 600.—, ali še nekaj več, ako je starejši v službi? Če se bo kdaj maščevala štednja, se bo maščevala ta. ker zaostalosti v razvoju človeka, rahitičnih in ostalih bolezni, ko so enkrat v človeku usidrane, se ne da več ozdraviti, čeprav se kasneje žrtvuje drage injekcije.
Besede ki smo jih napisali, so dobronamerna kritika, .ki naj v zadnjem trenotku prepreči zlo in nedo-gledne posledice zla!
Vsakdo ima pravico do eksistence, ki naj mu omogoči dostojno preživljanje in razvijanje!
Dajte človeka dostojno eksistenco tudi železniškemu delavcu. S tem boste dali nov. zdrav temelj delavski družini ter zasigurali tudi uspešen razvoj podjetja samega.
NAROČNIK ŽELEZNIČARJA«!
Ko prečitaš list, daj ga naprej onemu, ki še ni naročen, da ga čita. Pridobi ga za naročnika! Čim večje bo število naročnikov, tem odločnejši bo vpliv lista, ki edini nepristransko zastopa interese železničarjev!
Po 1. aprilu opazimo po navadi pri državnih ustanovah živahnejše gibanje. Injekcije novih kreditov, ki jih daje na razpolago s 1. IV. uveljavljeni budžet, požive poslovanje. Vsaj preje enkrat je bilo tako: upokojitveni odloki so bili dostavljeni, dnevničarji nastavljeni, novi uslužbenci sprejeti, na razpolago so bili nadomestniki za dopust. Delavci so bili deležni kakšnega zvišanja uve-čanih plač. —
Letos pa teče že tretji mesec od uveljavljenja novega budžeta in še ni opaziti znatnejših sprememb na boljše.
Dosluženi nastavljene!, ki so že pred pol leta in še preje zaprosili za upokojitev ter bi morale biti njih prošnje po določbah zakona že v enem mesecu rešene čakajo zaman na razrešitev in odmero pokojnine.
Železničarji bi šli radi na dopust, a ne morejo, ker ni nadomestnikov. Prazna mesta niso spopolnjena. za eksekutivo nesposobni uslužbenci še niso nadomeščeni z zdravimi. Na papirju je stalež velik, v resnici pa je velik del tega staleža sestavljen iz onih, ki čakajo na upokojitev, ki so že v trajnem bolniškem staležu odnosno za eksekutivo niso več sposobni.
Enako nestrpno čakajo delavci, ki imajo že davno položene strokovne izpite in vrše službo nastavljen-cev. na nastavitev.
Delavci (prebirajo pravilnik, ki piše ,0' 30 odst., 40 odst. da celo 50 odst. uvećane plače in primerjajo svoje izplačilne listke. Na marsi-
S poslovanjem v bolniškem fondu železničarji še niso bili zadovoljni. Na vodstvo fonda dejansko nimajo nikakega vpliva ter je vse odvisno od dobre volje delodajalca, ki v fondu vedri in oblači. Prestati so morali leta, ko so čakali na hrana-rino po več mesecev, o zobozdrav-Ijenju in kakih drugih podporah pa sploh ni bilo govora.
Polagoma so se razmere v fondu vsaj delno uredile, hranarina se je redno izplačevala, dovoljevalo se je špecijalno- in zobozdravljenje čeprav je ostal vpliv delodajalca na fond še vedno neomejen.
Letos pa kaže zopet vse na slabše. V sarajevski direkciji sta si dve »zvezarski« veličini skočili v lase in se gredo — volitve. Zmaga eden, se pritoži drugi in volitve so razveljavljene. Pri prihodnjih se kolo sreče obrne — pritoži se prvi in zopet sledi razveljavljenje volitev. Vsled tega pa pravijo, da se ne more vršiti glavna skupščina bolniškega fonda in je tako od 1. IV. 1938 dalje fond brez odobrenega budžeta. Ker ni določenih kreditov za posamezne direkcije, seveda leže nerešene prošnje za zobozdravljenje, se ne rešujejo prošnje za zdravljenje v toplicah za rodbinske člane itd.
Kar pa je najhujše: šušlja se o
Golnik “
Železničarski sanatorij odnosno »prizidek« na Golniku je postal že naravnost slaven. Večkrat so že bili zanj odobreni milijoni, napravljen sporazum z bansko upravo, kupljen svet, delani prednačrti, proračuni.
katerem ni niti sledu o kaki uvečani plači.
Tudi pri bolniškem fondu ni boljše. Krediti niso odobreni in bolni, zdravljenja potrebni ljudje morajo čakati, kdaj bo oklicana glavna skupščina.
V ljubljanski direkciji imamo f' novega direktorja, kateremu gotovo še niso razmere prav dobro poznane. Upajmo, da bo svoje dobre zveze v Beogradu porabil za to, da se kolo budžeta hitreje zavrti, da bo zamogel izvajati odredbe zakonov in pravilnikov tudi tam, kjer govore o pravicah osobja. Dosti dela in truda ga čaka ter mu bo nemogor če ugoditi vsem. Naj posveti torej svoje moči onim zadevam, ki so najnujnejše, zlasti pa:
1.	izposlovanju upokojitev vseh onih ki izpolnjujejo pogoje § 117 zakona ter so za upokojitev pred meseci zaprosili;
2.	izpopolnitvi staleža ekseku-tivnega osobja s tem, da se nastavi odgovarjajoče število delavcev in dnevničarjev;
3.	podelitvi uvećanih plač vsem onim delavcem ki danes uvećane plače sploh nimajo, ali pa dobe le par procentov;
4.	spopolnitvi staleža osobja v toliko, da bo omogočena izraba do^ pusta vsem uslužbencem in delavcem ter da se ukine nadurno delo:
5.	priznanju stalnosti vsem delavcem — zlasti pa onim na progi — ki imajo že po več kot tri leta neprekinjene službe na železnici.
prevelikih izdatkih za hranarino in govori o potrebi njenega znižanja!
Takemu stanju in tem govoricam
se mora napraviti konec!
Glavna skupščina se mora takoj
sklicati neoziraje se na sarajevske prepire!
Dolžnost delegatov za glavno skupščino je, da izglasujejo povečanje kreditov ter prisilijo delodajalca, da plača ne samo zaostanke svojega dolga v fond, marveč prispeva še izdatno izredno subvencijo!
Bolezen ne vpraša, ali sme nastopiti z ozirom na izčrpano ali neizčrpano dvanajstino! Ona pride!
Enako ne sme upravni odbor bolniškega fonda listati po spiskih, ali ima še 100 din od tekoče dvanajstine!
Dolžnost fonda je, da priskoči na pomoč slehernemu članu, ki je v potrebi in upravni odbor mora čuvati nad tem, da fond svoje obveze res stoprocentno izvršuje!
Člani upravnega odbora bolniškega fonda na delo! Prošnje ne smejo ležati in čakati na kredite! Rešite jih neoziraje se na dvanajstine!
Samouprava bolniškega fonda ne sme biti le volilna parola, ona mora postati dejstvo!
Golnik!
Potovale SO' komisije najprvo ljubljanske, nato skupno z zagrebškimi, celo gospodje iz Beograda so prihajali .tč-Ck-vut. >-•	. ki s»5
_   —	B- —— -K* —A WWfcSlllT jw VA V/“
_____~	~	1VV1
Razmere v bolniškem fondu postajalo
neznosne!
»Savezarji«, »Zvezarji«, »Akcijski odboraši« so že opetovano vse uredili — a zida se pa le ne.
Generalne načrte so oddali v delo, našel se je za to kredit in ko je bil sleherni železničar prepričan, da se bo kmalu začela zidati ponosna stavba, v kateri bo dobilo zdravje ali vsaj olajšanje v bolezni nešteto železničarjev — se je zopet začelo od kraja: — dopisovanje med Beogradom in Ljubljano! *
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je moral nedavno zagovarjati železniški kretnik Suljakovič Mehmed iz Murske Sobote, muslimanske vere, rojen v Mag-Ijaju v Bosni,
radi obtožbe,
da je dne 12. oktobra 1937 zvečer v Murski Soboti opustil spustiti zatvornice, tako da je tovorni avto trgovke Ane Probst iz Lutverca, na katerem so sedele tri osebe, vozil preko železniškega tira in je v ta avto zadel osebni vlak in ga prevrnil. Suljakovič je kot uslužbenec, ki mu je poverjen nadzor nad železniško progo, spravil vsled malomarnosti v nevarnost vlak in življenje ter zdravje več oseb. Zakrivil je s tem zločinstvo in prestopek zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in ga je kaznovati po § 208 k. z., ki določa za to kazen robije do petih let.
Kaj se je zgodilo?
Ko se je tega dne pripeljal avto trgovke Probstove, naložen s perutnino in jajci iz Beltincev proti Murski Soboti, in je bil že na prelazu, je privozil osebni vlak, zadel v zadnji del avta, da se je avtomobil prevrnil v grabo in si je pri tem polomil zadnji del, nekaj jac in perutnine je bilo uničeno, a nekaj perutnine je ušlo pri tem preko polja. Škode je bilo okrog 12.000 din, tudi vlak je bil nekaj pokvarjen, a ljudem se ni nič posebnega zgodilo. Osumljeni Suljakovič je bil obtožen, da je zakrivil to nezgodo, ker je pozabil vsled preobilice dela spustiti zatvornice.
Obtožnica sama trdi, da je osumljenec, četudi je bil mogoče preobremenjen z de-Jom, vsekakor postopal malomarno. Ni dvoma, da je prva njegova dolžnost, paziti na zatvornice, tembolj, ker ni bil prvi slučaj, da se je na tem istem mestu zgodila podobna, še večja nesreča.
Nezgoda iz leta 1935 — šoier mrtev.
Dne 28. decembra 1935 je namreč na istem mestu vlak pri premikanju podrl poštni avtobus, pri čemur je delno iztirila lokomotiva in pri tem izgubil življenje poštni avtobusni šofer Lukaček Josip. Pri premikanju vlaka z 12 vagoni namreč kretničar J. H. ni predvideval, da bo vlak prišel do prelaza in zato ni spustil zapornice, ampak je avtobusu dajal znamenje, katerega pa šofer vsled goste megle na ovinku ni videl. Kretničar je bil radi tega obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno na eno leto.
Zagovor Mehmeda Suljakoviča
Radi nove nesreče obtoženega Suljakoviča je zagovarjal odvetnik dr. Avgust Reisman in ponudil dokaze za sledeče:
Suljakovič je bil še novinec v železni-
Pred leti, ko sta na železnici v glavnem obstojali le dve organizaciji, so se v vrstah železničarjev pojavili »odrešitelji«, ki so zabavljali čez obstoječo splošno organizacijo, kako za njih kategorijo nič ne dela in kako je nujno potrebno, da železničarji dotične kategorije ustanove lastno kategorijsko organizacijo'. Ta bo namreč za svojo kategorijo lahko vse dosegla, ker gospod bo maloštevilnim lažje dal, vsem pa ne more ustreči.
Strojevodjem so sledili kurjači, pis. sluge, vozovni pregledniki, vlakovodje itd. Organizacij je bilo na enkrat na železnici na kupe. Vsaka kategorija je hvalila svojo malho in pisano gledala na konkurenta druge kategorije.
Gospod, ki je v začetku enim nekaj dal, je vpeljal novo prakso: »obljubiti vsem, dati nobenemu, da ne bo zamere.« Ta doba je trajala sedaj nekaj let in vsi so bili zadovoljni: »Vsi so dobili obljube in vsi so videli, da tudi njih konkurenti niso dejansko ničesar dobili.« Šli pa so se lahko »seje konference, kongrese in deputacije«. V to svrho so imeli izredne dopuste, proste vozovnice, videli so tuja mesta in običaje.
Sedaj pa je nenadoma zapihal drug veter. V generalni direkciji so začeli seštevati, koliko je teh izrednih dopustov,'od katerih nima nik-
Upravni odbori bolniškega fonda so naredili svojo dolžnost službenim potom. Ker to ni pomagalo, je njihova dolžnost, da točno obveste o večletnem zavlačevanju zidave sanatorija vse vplivne slovenske politične predstavnike v Beogradu, da narede red lp L*tPtt:>e ZJViitfti n Llitii ... „w.-.*.-*.»- •.utfutSMiC ia-
.'U.:	J..	■■	■	:'.f :	'	1	fa «.«*..>"
ški službi, katero je nastopil v obmejnem Hodošu in od tam prišel v Mursko Soboto, kjer je bil vedno • preobložen z delom. Službo je moral vršiti neprekinjeno polnih 24 ur, tako da je prišel iz nje čisto zbit, da se mu ni ljubilo niti jesti, niti se ni mogel dobro naspati ter se je še utrujen in izčrpan vračal vnovič v naporno 24-urno službo. Usodnega dne je prišel vlak še z zamudo v Mursko Soboto, treba je bilo premikati radi novodošlih treh vagonov sadja in še garnitura je prišla iz Hodoša napačno sestavljena. Suljakovič je moral pri premikanju vršiti še delo dveh drugih uslužbencev, ki sta bila ta dan bolna. Bil je radi tega tako preobremenjen in ves čas zaposlen, da ni bil niti hip prost ter le radi tega ni mogel in se ni spomnil, da bi zaprl zapornice.
Sodišče je že po končani preiskavi razpravo še enkrat preložilo, da potom novega zaslišanja prič preizkusi, če je ta zagovor obtoženega Suljakoviča resničen ali ne. Priče, železniški uslužbenci, so res potrdili zagovor obtoženega v celem obsegu.
Državni tožitelj
je v končnem predlogu sam priznal, da res zadene na nesreči v večji meri krivda z ozirom na prejšnjo nezgodo iz leta 1935. upravo železnic, ki ni skrbela za zadostno število osobja, a pri svoji obtožbi je državni tožitelj vztrajal, da je Suljakovič vendarle malomarno postopal, ker poleg svojega del ni zaprl tudi zapornic.
Sodba: oproščen
Zagovornik dr. Reisman je povdarjal, da je obtoženi vendar vsled naloga njemu nadrejenih ves čas vršil službo tako, kakor so mu ukazali in je torej storil vse, kar je bilo v njegovi človeški moči. Nadnaravnega, preko njegovih moči, pa se od obtoženega ne more zahtevati in radi tega ni nikake podlage za obtožnico, da bi obtoženi zagrešil kako malomarnost, ker malomaren ravno ni bil.
Sodni dvor je po daljšem posvetovanju izdal sodbo, s katero se Suljakoviča Mehmeda oprošča z ozirom na podatke izvedenih dokazov vsake krivde in kazni.
Suljakovič je bil medtem premeščen v Zalog, kjer svojo službo redno vrši kljub večjemu prometu, ker je pač tam dovolj osobja.
Objavljamo gornjo sodbo obširneje v informacijo in ravnanje železničarjem in v nadi, da bo železniška uprava v bodoče podobne nepotrebne nezgodei in nevarnosti kažnjivih dejanj zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino, pravočasno preprečila, na ta način, da bo vedno dovolj uslužbencev zaposlenih pri prometu.
do nobenega haska, koliko ur sc porabi za sprejemanje najrazličnejših deputacij »potrjenih« društev, koliko za sestavo negativnih odgovorov na razne vloge. Posledica teh razmišljanj je bila: Čemu nam je treba toliko organizacij, ko rabimo pravzaprav le dve: delavsko organizacijo in organizacijo nastavljen-cev!
In glejte: Oni, ki so pred leti vse ukrenili, da razdrobe železničarje na grupe in grupice, ugibajo danes kdo bo dobil monopol, če bo do monopola prišlo. Jasno je, da ena kategorija sama ne! Rešitev je le v »Uniji kategorijskih organizacij«, ki se bo lahko prezentirala kot čistokrvna organizacija nastavijencev in ji bo morda le uspelo izpodriniti U. J. N. Ž .B.
Ne vemo, v koliko so glasovi o nameravani preureditvi organizacijskega sistema na železnici utemeljeni ali izmišljeni. Za nas velja le eno: Oni, ki se trgajo za gospodovo senco, železničarju ne bodo koristili, pa naj ostane sedanji sistem desetih organizacij, ali pa se uvede dvoorganizacijski sistem.
Hlapčevstvo in klečeplastvo je še vedno škodovalo, ker se še vedno tudi pri delodajalcu upošteva izrek: Varuj se pred priliznjencem in hinavcem.
Gospodje ki ste v skrbi za obstoj svojih organizacij, krenite na pravo pot! Edina garancija za razvoj organizacij je zajamčen je koalicijske svobode! Če želite železničarjem dobro, postavite vedno in povsod
zahtevo po svobodnem združevanju !
Naš bolniški fond je »avtonomen« ter so bili naši zvezarji s to avtonomijo zadovoljni in so najodločneje nastopali proti vsem predlogom bivših »Savezarjev«, da se fondu izposluje res prava avtonomija ter ga podredi kontroli Ministrstva za socialno politiko in izvzame iz kontrole železniškega ministrstva.
Kakšna je ta avtonomija, je poznano slehernemu železničarju. Obstoja sicer upravni odbor, ki hodi na seje, ki so po predpisih »tajne«, rešuje o prošnjah za zobozdravljenje
Nabava personalnega premoga
Generalna direkcija je odobrila nabavo personalnega premoga za leto 1938. Radi tega lahko osobje za svoje potrebe zopet naroča premog trboveljski kosovec, kojega cena je za tono din 169.— plus 1 odst. od nabavne cene plus din 1.69 za doprinos bratovskih blagajn in 10 ost. veljavne tarifske vozarine za premog od odpošiljalne do namembne postaje.
Za izdajo pride v poštev samo kosovec iz rudnika Trbovlje, vsled česar bo pri zaračunanju vozarine odpošiljalna postaja vedno postaja Trbovlje.
10 odst. dodatek k ceni ene tone premoga se mora računati od vozarine, ki odpade na eno tono pri računanju vozarinske vagonske pošiljke po stavku, ki velja za nrevoz rjavega premoga iz postaje Trbovlje in za tovorno težo vagona. Po sedanji tarifi za prevoz robe po vozarinskem stavku 74).
Opozorite vse osobje. da naj si premog preskrbi že v letni dobi, ker nastane v zimskem času često zastoj v dobavi ter mora osobje radi tega čakati na naročeni premog dalje časa. Tudi je vkletenje premoga v letnih mesecih boljše.
• Naročila s strani postaj naj se po možnosti izvršijo za vagonske pošiljke in naj se v bodoče naročanje stotink in tisočink ton opusti, ker jih rudnik Trbovlje ne bo dobavljal.
Nega zob
Stanje zobovja pri članstvu na teritoriju obl. uprave Ljubljana je nad vse slabo. Posledica tega je, da rastejo izdatki bolniškega fonda za zdravljenje zob iz dneva v dan. Zaradi nepovoljnega finančnega stanja pa ni mogoče predvidevati v vsakoletnem proračunu takih zneskov, ki bi zadostovali za vedno naraščajoče potrebe in bo moral bolniški fond prej ali slej misliti na1 redukcijo vseh postranskih dajatev.
Opozarjamo članstvo bolniškega fonda, da v lastnem interesu posve-
Francoski železničarji zahtevajo zvišanje plač. Organižacije so postavile zahtevo, da se vsled znižanja vrednosti franka naknadno od 1. maja 1938 zvišajo plače vsem aktivnim in upokojenim železničarjem za 10 odst.
Norveški železničarji in upokojenci dosegli zvišanje plač. Tekom lanskega leta so dosegli aktivni železničarji na račun zvišanja draginje posebno doklado, ki je znašala od 5 do 10 odst. osnovnih prejemkov, za samce pa dve tretjini tega zneska. Ker je med tem draginja ponovno narasla, je vlada po sklepu parlamenta dovolila s 1. jan. 1938 ponovno doklado v znesku 150 kron letno, kar odgovarja 3 do 6 odst. osnovnih plač. Istočasno kot za aktivne uslužbence pa je vlada priznala posebne dra-ginjske doklade vsem takozvanim »starim upokojencem«, ki so bili upokojeni pred 1. jan. 1920. Ta doklada znaša 50 odst. dosedanje doklade.
Zvišanje plač danskim železničarjem.
Danski parlament je sprejel predlog, da se
Bodite uverjeni, da bo pri svobodnem organizacijskem udejstvovanju železničar vedno sledil oni organizaciji, ki se bo res odločno borila za interese železničarjev. In samo za tako organizacijo sme biti mesta med železničarji!
zdravljenja v kopališčih, morda še o kakem povračilu izdatkov za privatnega zdravnika in njegov delokrog je izčrpan. Tudi ti sklepi so pravomoćni šele, ko jih potrdi kaka višja instanca.
Nedavno1 so razpravljali tudi o nastavitvi nekega zdravnika ter določili za zdravnika Petra. Cez par dni pa so bili presenečeni z obvestilom, da je od višje instance mesto Petra nastavljen Pavel. >' ' v ■ -
A— i	1 -	•	--
ča zobovju čim večjo nego s tem, da si ga redno čisti in da tudi že svoje otroke navaja na smotreno nego zobovja..
Gg. zdravnike pa prosimo, da tudi tej stvari posvečajo posebno pozornost in članstvu pomagajo z nasveti glede zdravljenja in konzerviranja zobovja.
Odhod v bolnico
Uprava drž. bolnišnice v Ljubljani nas obvešča, da še vedno hodijo v bolnišnico člani fonda brez predpisane nakaznice. Ponovno opozarjamo vse članstvo, da si mora vsak preskrbeti nakaznico za bolnišnico še pred odhodom v bolnišnico. V nujnih primerih, kjer ni mogoče čakati do izstavitve nakaznice, mora član sam ali pa njegovi domači predložiti upravi bolnišnice predpisano nakaznico v roku 48 ur. Obl. uprava bo posredovala zaradi nakaznice samo takrat, če član nima svojcev ali znancev, ki bi lahko preskrbeli potrebno nakaznico in bi bil sprejem v bolnišnico nujen in neodložljiv.
Obisk zdravnika - specialista
Še vedno se dogajajo primeri, da hodijo člani bolniškega fonda in njihovi svojci k Specijalistom bolniškega fonda brez predpisane nakaznice za Specijalista.
Odslej Specijalisti takih bolnikov ne bodo sprejemali,.
Gg. zdravniki pošiljajo obl. upravi v odobritev recepte za Specijaliste brez razločka, če so predvidene v »Uputu« ali ne. Obveščamo gg. zdravnike, da -so dolžni pošiljati v odobritev samo one specijalitete, ki niso navedene v »Uputu« za predpisovanje zdravil.
Odsotnost delavca za zdravniški pregled radi nastavitve odnosno za polaganje strokovnega izpita
Generalna direkcija je izdala tolmačenje, da delavcu, ki gre na zdravniški pregled radi nastavitve, ali gre k strokovnemu izpitu in vsled tega zamudi delo, ne pripada za zamujeni čas mezda.
Pač pa pripada mezda v takih primerih dnevničarju.
zvišajo plače železničarjem za povprečno 12%.
In pri nas? Poročila o zvišanju plač aktivnim in upokojenim železničarjem v raznih državah na račun 'draginje bi lahko še nadaljevali, vendar preje omenjena zvišanja zadostujejo za dokaz, da se V drugih državah posveča državnim uslužbencem več pažnje. Draginja je gotovo pri nas najboli narastla, saj vsi državni, kakor tudi indeksi raznih privatnih ustanov ugotavljajo zvišanje cen življenjskih potrebščin za nad 25 odst. Naši železničarji so bili deležni le malenkostnega priboliška v obliki delne povrnitve dragonjskih doklad, odnosno osnovnih mezd delavcev, vse upokojence pa se je popolnoma prezrlo. Nujno potrebno je, da se tudi pri nas naraščajoči draginji odgovarja joče zvišajo plače aktivnih nastavljencev in delavcev, kakor tudi pokojnine upokojencev.
Le din 20.— staneio 4 knjige »Cankarjeve družbe!« Postani član!
. W i A W vi V
Železniška nesreča v Murski Soboti
Obtoženi kretnik — oproščen	PVtSCfl SOCllŠČGlVI
Časi se spreminiajo
Samouprava pa taka!
Iz okrožnic
Mednarodni pregled
Dužnost suradlivanja
Kada bi jedno nepristrano lice pažljivije prelistalo po glasilima svih željezničkih Udruženja, i nabrojalo članke, koje sami članovi obradjuju, izbila bi već na prvi pogled — praznina — vrlo mali broj tih ..redaka, obzirom na brojno stanje organizacije. Izbio bi na površinu i nehaj, da bi se glasilo — pluća Udruženja ojačalo, i uzdignulb do po'-trebne i odgovarajuće visine i zadatka. Ono bi trebalo predstavljati ne samo barometar drugarskog nivoa, nego i samu intelektualnu snagu svih članova. Kada je nužno da se ispolji zajedničko idejno shvaćanje, da se podupru i osnaže pojedini momenti u željezničkom zvanju glasilo je posredno sredstvo, da se svi zainteresov.ani podsjete na dužnosti i na prava, da pruže moralnu potporu za dobro svoje i svojih drugova. Samo ovim i ovakovim načinom rada, to jest nesebičnom suradnjom, svaki iole drugarski na-,strojen član odužuje se ovim putem svom pozivu. Svaki od nas imao bi nešto reći, što ga žulja, a što je u stvari zajednička Ahilova peta. Do-
prinašanjem ove neznatne žrtve, nečujno ali vidljivo i osjećajno, povećava se — ne samo naklada — tiraža -— samoga glasila, jer bi se bezuvjetno povećao interes većine, —, nego bi sva naša opravdana traženja postala imperativ koji bi prikazao jaku volju — jaču snagu, pri-mjetljivu da se o njoj povede ozbiljno računa. Dužnost i svijest člana nemože se nikada i u nikom slučaju ispuniti redovitim (automatskim) plaćanjem članarine i primanjem, glasila, koja se i ne pročitaju uvijek. Stoje li na ovakovoj bazi bilo predstavnici Udruženja, bilo sami članovi, zauzimaju jedan ne samo neopravdan, nego i skroz pogrešan i štetan stav, koji se kosi sa ugledom jednih i drugih, na kojem bilo se položaju nalazili. Važnija i korisnija obaveza svakoga člana osim članarine jest i suradnja, na koju svaki član imade pravo, a koja mu spada i u dužnost. Oživotvorenjem, to jest pravilnim shvaćanjem članstva, članovi zadužujući vodstvo, odužuju sebe. Više truda, više redaka, i neprimjetno će ojačati naši redovi, a
NapOleonijada
Iz vrtloga i kaosa, burnih i zamračenih svijetskih dogadjaja, nastaju i niču veličine, željne vlasti slave i moći. Nastala je utakmica, tko može na nadjača i nadvisi samoga sebe, a da pri tom ne izgubi ništa od svoga skromnoga «ja«. Redaju se obični stvorovi, ljudska bića, nadmeću se u strastima i slabostima, dominiraju sa svim mogućim parolama, zaboravljaju tezu koju su nagovještavali, zasljepljeni položajem, negiraju svoje »ja« — najobičnijega čovjeka. Gramzljivost, pohlepa sebičnost i sila, nemogu se u isti mah smatrati odlikama, ako se temelje na ljudskim slabostima. Trajno, nepromjenljivo in neprocjenjivo je samo jedno: poznavati i priznavati bližnjega kao čovjeka. Takav, pa i najmanji, najneznatniji, neće robovati svojim slabostima, tako dugo1, dok mu se ne krnji osnovno naslje-djeno sveto pravo na opstanak pa
puls Udruženja biti će jači. Posvetimo nekoliko slobodnih časova zajedničkoj ideji, i svaki potez pera naići će na odziv.
kakav-takav bio. Oduzima mu li se i to jedino zaštitno sredstvo, najavljuje neograničen stav, za obranu posljednje imovine — gola života. Niču Napoleoni, da stvaraju i razaraju, neimajući na umu, da konačnu riječ imade jači, protivan svim njihovim osvajalačkim planovima, — sudbina. Kada je već konačni rezultat, — svih tih udobnosti i svih patnja, — jednak nerazlučivom i bezbojnom posmrtnom pepelu, trebalo bi voditi više računa o realnosti svagdje i u svim momentima primjenjivati samo jedno neumrlo geslo-, parola koja osvaja, ali i neubija, ne ruši i nerazara: Živi i daj mu da živi! Ljudski život — kakav je danas — postao je uzorak bez vrijednosti, najjeftiniji prodajni artikl. Ljudski život predstavlja igračku u rukama pojedinaca, i služi za deci-miranje čovječanstva. Niču Napoleoni, stiču slavu, siju po ledenim poljanama sjeme, koje nikada uroditi nemože i neće. Vrijeme teče strelovito, dogadjaji se redaju filmski, želje za ubilačkim senzacijama jačaju a stepska se zima — u nepredvi-divoj formi — nečujno približuje, da sudi i odluči.	J-s.
Oprema prošeni za nastavitev pri železnici
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je izdala obširno okrožnico z navodili, kako morajo biti sestavljene in opremljene prošnje za nastavitev. Objavljamo v informacijo našim naročnikom izvleček teh navodil. Stavljeno in tiskano je tako, da lahko izrežete in spravite.
SPLOŠNE DOLOČBE
Prošnja. Kdor želi biti postavljen za uradniškega pripravnika, zvanič-nika, služitelja ali sprejet na delo za dnevničarja ali za kontraktualnega uradnika in kdor prosi za reaktivacijo, mora predložiti na direkcijo drž. žel. v Ljubljani naslovljeno in čitljivo spisano prošnjo in ji priložiti listine, ki dokazujejo, da je izpolnil predpisane zakonske pogoje.
Prošnja naj bo čim krajša in naj vsebuje le neobhodno potrebne podatke, na koncu datum podpis prosilca in natančen naslov njegovega bivališča.
Za prošnjo naj se uporabi vedno cela pola močnejšega papirja v velikosti 21 x 34 ali 21 x 29 cm.
.... Rodbinsko in rojstno (krstno), ime prosilca v prošnji mora biti v skladu z rojstnim (krstnim) listom in izpisano s polnim imenom (Služb, novine št. 6-1929 — zakon o osebnih imenihi).
Priloge k prošnji. Prošnji je treba priložiti osebne, listine vedno v originalu, ki pa morajo imeti pravilne podatke po splošnih določbah v tem razpisu.
Izpiski iz matičnih knjig, (rojenih, poročenih ...), ki ne vsebujejo vseh podatkov, kakor so predpisani na običajni tiskovini, ne zadostujejo.
Prevodi listin. Ako je originalna listina sestavljena v tujem jeziku, ji je priložiti še overovljen prevod sodno zapriseženega tolmača, katerega podpis potrdi pristojno sodišče. Pri rojstnih in poročnih listih, ki bi bili sestavljeni v tujem jeziku napravi in potrdi lahko prevode tudi vodja matic dotične veroizpovedi. Original v tujem jeziku in prevod v našem jeziku naj se spneta in ostaneta skupaj.
Vse listine morajo biti izdane od pristojnih uradov.
Kolkovanje listin. Listine morajo biti kot priloge k prošnji kolkovane po predpisih zakona o taksah, razven izvida žel. zdravnika, ki je namenjen izključno za uporabo železniški upravi in je kolka prost (Služb. nov. it. 25-955).
če je bila listina izdana prvotno kolka prosto in se uporabi pozneje kot priloga k prošnji, mora biti naknadno pravilno kolkovana in sicer v vrednosti, ki je bila predpisana v času njene izstavitve. Ako pa takrat ni bila predpisana taksa ali je bila takse prosta za občo uporabo, jo je treba naknadno kolkovati le kot prilogo^. (Razpis št. 32-1935).
Rojstni (krstni) poročni... listi se kolkujejo po tarifni postavki 330 zakona o taksah s kolkom za din 10.—.
Po zakonu o taksah se priznavajo kot pravilno kolkovane samo one listine, ki so opremljene ž državnimi kolki. Kolki posameznih banovin, občin, dalje davčni in drugi kolki ali poštne znamke, ne veljajo kot takse v smislu zakona o taksah.
Z državnimi kolki se ne kolkujejo rojstni (krstni), poročni... listi itd. ki jih izdajajo cerkvene občine pravoslavne in islamske veroizpovedi, za katere je predpisana samo cerkvena taksa.
Ime, rojstni in domovinski podatki se morajo ujemati. Rodbinsko in rojstno ime, kraj in datum rojstva mora biti v predloženih listinah povsod enak, t. j. pravilen, kakor je naveden v rojstnem (krstnem) listu.
Ce ima prosilec v rojstnem listu dva ali več različnih rojstnih imen, se v vseh drugih listinah navaja samo prvo ime.
Rojstni (krstni) list, ki bi imel več oblik istega imena, kakor n. pr. Franc, Franjo Frančišek, se bo zavrnil. V takem primeru naj župni urad določi samo eno ime, a ostale imenske oblike naj prečrta in doda žig župnega urada in svoj podpis.
Domovinska pristojnost mora soglašati v vseh listinah, kjer je navedena, z državljansko izkaznico-.
Originalne listine brez službenih beležk. Na originalnih osebnih listinah edinicam ni dovoljeno pisati številk ali pritisniti kak žig službenega značaja.
Kdo vrši popravke v listinah. Nepravilnosti v listinah, ki bi se ugotovile, popravi in popravke predpisno potrdi urad, ki je listino izdal. Samo-lastni popravki listine ali celo radiranje, napravijo dotične podatke ali tudi celo listino neveljavno.
Raztrgane listine. Natrgane listine naj se zlepijo. Če so kosi listin odtrgani, da listina ni čitljiva ali če je listina pomanjkljiva v besedilu bistvene vrednosti, je treba zahtevati novo listino.
POSEBNE DOLOČBE GLEDE LISTIN.
Vrstni red listin k prošnji. Listine naj bodo priložene prošnji v vrstnem redu kakor so v sledečem naštete:
A)	Rojstni (krstni) list prosilca.
Rojstni list. Originalni rojstni list izda pristojni vodja matičnih knjig.
Pri rojstnih datumih do 14. I. 1919 po starem koledarju srbsko pravoslavne cerkve je treba dodati vedno »po st. k.« Zakon o izenačenju starega in novega koledarja z dne 10. I. 1919, ki je stopil v veljavo s potekom 14. januarja 1919 po starem koledarju, se namreč v izvlečku glasi: »Na dan 14. I. 1919 po starem koledarju preneha veljavnost starega koledarja in s 15. istega meseca ravno tako po starem koledarju velja novi koledar. Ta poslednji dan (15) dobi datum 28. januarja 1919 in nadalje se označujejo dnevi in meseci po novem koledarju.«
B)	Izkaznica o državljanstvu.
Izkaznica o državljanstvu. Izkaznico izda pristojno okrajno načelstvo ali uprava policije. Izkaznica mora biti podpisana na mestu, ki je določeno za lastnoročni podpis lastnika.
C)	Spričevala o dovršenih šolah.
Šolska spričevala. Diplome o dovršenih vseučiliških študijah na inozemskih univerzah je treba nostrificirati po predpisih zakona o nostrifikaciji diplom tujih univerz. Za diplome tujih univerz, ki so bile izdane do
6.	VI. 1930 ni treba nostrifikacije.
.	. V šolskih letih, ko je bil predpisan na srednjih šolah nižji tečajni
izpit in na meščanskih šolah končni izpit, je dovršil dijak nižjo srednjo ali meščansko šolo le, če je napravil z uspehom tudi ta izpit. V katerih šolskih letih so bili ti izpiti predpisani, je bilo objavljeno v Služb. nov. št. 26-1934, 27-1936 in 8-1937.
Kaj se smatra ljudska šola, da je dovršena je bilo objavljeno med občimi odloki v Služb. nov. št. 24-1926.
Spričevala o dovršeni ljudski šoli ne more nadomestiti potrdilo prič, da je dotičnik dovršil šolo, temveč le nov izpit po odobritvi pristojne šolske oblasti.
v Ako strokovna šola, katero je prosilec dovršil, ni navedena v uredbi o činu strokovnih šol napram srednji šoli in fakultetam (Služb. nov. št. 13-933), potem je priložiti spričevalu o tej šoli rešenje ministrstva za prosveto o oceni te šole (§ 114 finančnega zakona za budž. leta 1938-39 — Služb. nov. št. 11-1938).
Šola, dovršena v teku službe. Spričevala o šolski izobrazbi, ki si jo je pridobil uslužbenec kot tak v teku svoje službe pri železnici po 18. VI. 1936, se ne priznavajo. (Služb. nov. št. 21-1936.)
Duplikat spričevala. Šola, ki je izdala originalno spričevalo izda po potrebi duplikat in to z besedilom v skladu s šolskimi predpisi, ki so veljali ob času šolanja, za katero se izdaja duplikat. Ce duplikat ne vsebuje originalnega podpisa niti potrdila o točnosti podatkov duplikata, naj se zavrne v izpopolnitev.
Č) Potrdilo poveljstva pristojnega vojnega okrožja.
Vojaško potrdilo. Iz potrdila mora biti razvidno, kdaj (od — do) je prosilec služil v kadru in če je kadrski rok odslužil, ali je bil stalno ali začasno nesposoben za službo v kadru, ali je bil oproščen službe v kadru kot edini hranilec. Glede opreme prošenj na poveljstvo vojnega okrožja —■ glej razpis št. 10-1935.
Osebe, ki po dovršenem 21. letu starosti niso zadostile svoji vojaški dolžnosti, ne morejo biti sprejete v državno prometno službo — § 3, tč- 8„§§ 12 in 13 zakona o drž. prom. osobju.
Če je bila dijaku po 21. letu starosti do dovršitve študij odložena služba v kadru se ne more smatrati, da je za sprejem v železniško službo zadostil svoji vojaški dolžnosti. (Služb. nov. št. 6-1934).
Absolventi drž. prometne šole — prijava za kader. Absolventi drž. prometne šole, ki so že dovršili 21. leto starosti in so bili za časa šolanja oproščeni kadrske službe, morajo konec študija takoj prijaviti pristojnemu poveljstvu vojaškega okrožja.
Kdaj je kadrski rok odslužen. V primerih §§ 12 in 13 zakona o drž. prom. osobju, kjer se zahteva kot pogoj odslužen kadrski rok, je potrebno, da poveljstvo vojnega okrožja v skladu s predpisi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v svojem potrdilu izrecno ugotovi, če je prosilec v času (od — do) odslužil kadrski rok. Ne zadošča potrdilo’, da je prosilec samo zadostil svoji vojaški dolžnosti, ker je zadostil vojaški dolžnosti tudi oni, ki je bil stalno ali začasno nesposoben za službo v kadru.
Jeste li razmišljali o tome ...
Razno
Dali će povišeni dodatak na odje-lo utjecati na dodatak cijene odjevnog materijala?
U kojem vremenskom roku dodatak za dijete podmiruje potrebe njegovog izdržavanja?
Kakav će utjecaj stvoriti »degradacija» znakova po novom pravilniku?
Dali bi se mogao uposliti izvjestan broj »robota«, da se popuni turnus osoblja?
Dali bi uz. postojeće raznobojne željezničke organizacije, mogla postojati i organizacija »rodjenih u dobar čas«?
Dali još uvijek savski most reprezentiraju samo stupovi?
Dali u pojedinim željezničkim organizacijama ipak postoji drugarska kompaktnost manjine, jedino kada je u izgledu kakav veseli »šti-mung« ?	_avić—
Sumnjate li?
Da će oprez i taktika mudrog mandarina zasjeniti žuto sunce?
Da decimiranje istovjernika do-naša »kulturträgerima« naročito zadovoljstvo?
Da će jedan slavenski narod iznajmiti Sjeverni pol?
Da se crveni i bjeli zatiru za volju bezbojnih?
Da samo »zeleni miševi« mogu letjeti?
Da će i ove godine Mars okrenuti stranicu historije?
Da je rat bez objave isto što i rat sa objavom?
Da je polarno svijetlo bilo mnogima memento?
Dali je »modernije« ubijati one koji žive, ili one koji kane živjeti?
F.
Holandija
Da se pospješi saobraćaj i ubrza vožnja vlakova željeznička direkcija ukinula je 150 stanica i stajališta. Ova mjera ne će imati za posljedicu redukciju osoblja, nego samo pre-mještenja, ali će se kod toga voditi računa o ekonomskim i familijarnim interesima.
Amerika
Vlasnik željezničke mreže Amerike su privatna društva. Već dulje vremena njihove uprave viču na visoke režijske troškove, a ponajviše na plaće nižih službenika i radnika. Konačno su izašle sa pravom farbom i riješile, da plaće željezničkog osoblja snize za 10 posto. Protiv ove mjere sindikat željezničara najavio je protest i najodlučniju borbu, ako bi se prešlo njezinom ostvarenju.
Švicarska
28. marta o. g. održali su švicarski željezničari svoju zemaljsku konferenciju, na kojoj su zauzeli stav protiv svakog pogoršanja svojeg mo-
ralnog i materijalnog položaja. Postavili su ujedno zahtjev za zakonsko uredjenje radnih i plaćevnih uslova, u čemu se nadaju postići pun uspjeh. U deklaraciji željezničari su pozvani, da čuvaju i brane demokratske tekovine svoje zemlje.
V sprevodu ob priliki 60 letnice soc. dem. v CSR peljejo železničarji model najnovejše aerodinamične lokomotive.
Vojnica. Ako je prosilec dolžan plačevati vojnico naj poveljstvo voj-ncga okrožja v svojem potrdilu to obenem ugotovi. Prosilec pa mora predložiti še posebno kolkovano potrdilo pristojne davčne uprave da je bila dolžna vojnica do.....plačana. (Služb. nov. št. 17-1932).
Glede vojnice so podrobna določila v čl. 227—232 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in v čl. 138-139 zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. IX. 1929. (Uradni list kr. banske uprave dravske banovine, kos 42-1931 in 2-1933)
Vojaške knjižice, objave itd. Vojaške knjižice, objave, potrdila re-krutnih komisij, odloki o oprostitvi od kadrske službe itd. morajo kot listine, ki so namenjene za vojaško porabo in evidenco' ostati stalno v posesti lastnika. (Služb. nov. št. 7-1932 in 18-1932).
D)	Nravstveno spričevalo.
Nravstveno spričevalo izda občina (uprava policije), kjer prosilec stanuje. Če bivanje v dotični občini ni bilo daljše kot eno leto, naj se priloži tudi spričevalo prejšnje občine.
Pri sprejemu v železniško službo sme biti nravstveno spričevalo' staro največ 6 mesecev. Če je prosilec že v žel. službi, zadošča za njegovo regulacijo po zakonu o d. p. o. nravstveno spričevalo ki ga je predložil takrat, ko je bil zadnjič sprejet v železniško službo.
E)	Potrdila pristojnih sodišč.
Potrdila sodišč, a) Potrdilo okrajnega sodišča, da prosilec ni pod skrbstvom in da nad njim ni podaljšana očetovska oblast.
b)	Potrdilo okrožnega sodišča, da ni pod stečajem ali v poravnavi izven stečaja.
c)	^ Potrdilo drž. tožilstva, da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic in da ni v kazenski preiskavi.
Tudi ta potrdila smejo biti pri sprejemu stara največ 6 mesecev.
F)	Zdravniško poročilo.
Zdravniško poročilo. Za zdravniško poročilo je predpisana posebna tiskovina »Zdravniško poročilo za sprejem v službo — obrazec 1« (razpis št. 23-1935).
Zdravniški pregled se izvrši po predpisih pravilnika o zdravniškem pregledu prometnih uslužbencev. (Služb. nov. 2-1936).
Kandidate za eksekutivno službo (za I. in II. skupino) pregleda šef sanitetnega odseka ali njegov namestnik, ostale pristojni železniški zdravnik.
Pri pregledu mora imeti kandidat pri sebi dokaz identitete (legitimacijo). Za izpopolnitev vprašanja na izvidu »služba v vojski« naj ima pri sebi potrdilo poveljstva vojnega okrožja. (Glej spredaj pod Č).
Bolezni ali hibe, ki bi jih kandidat pri vprašanju zdravnika zamolčal, bi se smatrale kot prestopek po § 193, tč. 14 zakona o d. p. o.
G)	Poročni list.
Poročni list in rojstne liste otrok. Če ni poročen, zadošča navedba v prošnji, da je še samski.
H)	Dovoljenje staršev.
Dovoljenje staršev (varuha) da sme prosilec nastopiti službo pri državni železnici — če je še mladoleten. Podpis staršev potrdi občina, podpis varuha pa sodišče.
I)	Izjava o zaposlenosti.
Izjava o zaposlenosti kdaj in kje je bil prosilec v službi odn. kdaj je bil brez službe, naj bo spisana pregledno in čitljivo na pol pole papirja in sicer po vrstnem redu počenši od izstopa iz šole dalje kakor sledi:
od................do.................(kje)................
od................do.................(kje)................
i. t. d.
če je bil prosilec kdaj v državni, samoupravni________ službi, naj v
izjavi doda datumu trajanja tudi kje in v kakšnem svojstvu je bil v službi, če spričevala ali potrdila o kakem službovanju nima in ga tudi ne more dobiti, naj pristavi podatkom: »potrdila o tem nimam«.
Na koncu podatkov je treba pripisati:
»Prednje navedbe potrjujem kot pravilne z lastnoročnim podpisom, zavedajoč se posledic §§ 193, tč. 14 in 195 zakona o drž. prom. osobju (odpust iz službe), ako bi navedel netočne podatke.«
(podpis).
Lastnoročni podpis potrjuje (pol. oblast.)
(Izjava o zaposlenosti se kolkuje z din 20.— po t. p. 43 zakona o taksah).
Pri osebah, ki so že v službi, se pristavi namesto potrdila v lastnoročnem podpisu po pol. upravi sledeče:
»Lastnoročni podpis potrjuje za službeno uporabo šef edinice (podpis)«.
V tem primeru se kolkuje izjava samo kot priloga po tar. postavki 2 zakona o taksah z din 4.—.
Naknadni popravki že podpisane izjave o zaposlenosti po drugih osebah so neveljavni ker jih prosilec ni potrdil kot pravilne z lastnoročnim podpisom. Ako popravi podatke prosilec naknadno sam, mora popravkom dodati datum in svoj podpis. Morebitni popravki morajo biti vedno razločni, sicerjiaj se zahteva nova izjava.
J)	Potrdila o dotedanji službi.
Potrdila o dotedanji železniški, o drugi državni ali samoupravni službi
naj vsebujejo podatke, kje in kdaj (od — do) je bil prosilec v službi in v kakšnem svojstvu (delavec, dnevničar... itd.), odnosno po katerih predpisih je bilo urejeno njegovo službeno razmerje ter na podlagi katerih določb (zakaj) mu je prestala služba.
Potrdilo o službovanju pri železnici v svojstvu delavca naj vsebuje sledeče podatke:
a)	Rodbinsko in rojstno ime po rojstnem listu z začetno črko očetovega imena v sredi, rojstni datum in rojstni kraj.
b)	Kdaj (od — do) in v kakšnem svojstvu je služil — vse na podlagi službenih podatkov. Za vsako dobo službe naj se uporabljajo samo nazivi v smislu takrat veljavnih* 1 predpisov.
c)	Pri prestanku službe je treba navesti vzrok prestanka z navedbo določbe v predpisih, pri kazenskih odpustih se vzrok prestanka službe v potrdilu ne vpiše.
č) Morebitni drugi podatki, ki bi bili v zvezi z njegovim službovanjem važni za prosilca.
d)	Kraj, datum in okrogli (ovalni) žig edinice in podpis šefa edinice.
Kolek se uniči z okroglim (ovalnim) žigom edinice.
Vsako potrdilo o službovanju ki se izda, mora biti vpisano v poslovni knjigi in opremljeno s številko poslovne knjige. Potrdilo mora biti kolkovano po tar. post. 3 in 4 zakona o taksah z din 20.—. Če se izda potrdilo kolka prosto, je na potrdilu dodati klavzulo, na podlagi katerega člena zakona o taksah in v kakšen namen se izdaja kolka prosto.
Potrdila o žel. službi v svojstvu delavca izdajajo šefi edinic, če si posamezni strokovni oddelki te pravice niso pridržali zase.
Potrdila o železniški službi v svojstvu uradnika, uradn. pripravnika, zvaničnika, služitelja, kontraktualnega uradnika ali dnevničarja izdaja direkcija.
Za kolkovana potrdila naj se uporablja najmanj pol pole močnejšega papirja. Neporabljene tiskovine za te svrhe niso primerne.
K) Listine ob reaktivaciji.
Za reaktivacijo so potrebne k prošnji iste listine kakor za vstop v službo v obče. (§ 62 zakona o d. p. o.)
PREDLOŽITEV PROŠNJE PO EDINICE
Oprema prošnje. Prošnjo in listine uslužbenca, ki je že v službi, pregleda šef edinice, če ustrezajo zahtevam navodil v tem razpisu.
Razveljavljenje kolkov. Dolžnost edinice je da žigosa kolke na prošnjah in morebitne naknadne kolke na prilogah, ne sme pa žigosati kolkov, ki so prošnjam priloženi za rešitev.
Zdravniški pregled. Če prosi oseba, ki je že v železniški službi za postavitev po zakonu o d. p. o., mora njeno fizično sposobnost za službo ugotoviti žel. zdravnik na predpisani tiskovini (zadnje mnenje sme biti staro največ eno leto).
Določitev službe (zvanja) v. d. regul. uslužbencev. Pri vsaki določitvi delavca ali dnevničarja za vršilca dolžnosti regul. uslužbenca oceni starešina njegovo šolsko izobrazbo1 po § 47 zakona o d. p. o. v zvezi z uredbo o činu strokovnih šol.
Ako po uredbi ni mogoče ugotoviti čina kake strokovne šole. naj uslužbenec napravi prošnjo na ministrstvo prosvete, da določi šoli čin na podlagi njegovega spričevala.
Postavitev dnevničarja.
Če je prosilec že dnevničar po predpisih X. poglavja zakona o d. p. o., potem je za njegovo preimenovanje v dnevničarja v. d. drugega ali višjega zvanja priložiti prošnji samo zdravniško poročilo (zadnje mnenje zdravnika ne staro nad 1 leto), dalje šolsko spričevalo in potrdilo poveljstva vojnega okrožja o izpolnjeni vojaški dolžnosti, kolikor so te listine potrebne za dokaz izpolnjenih zakonskih pogojev za novo zvanje. Prošnja sama naj se pa opremi s podatki kakor za postavitev.
Če se predlaga dnevničar za postavitev za zvaničnika ali služitelja ali za uradn. pripravnika se opremi prošnja kot za vsako novo postavitev.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d.. Maribor. TPredstavnik: V. Eržen.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen. Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika- Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.