147ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 105–ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 1–2 ( 27) • 147–162
Viljenka [korjanec
Neuspeh jugoslovansko-italijanskih diplomatskih pogajanj
v letu 1973
Uvod
Razprava predstavlja ~asovno in vsebinsko nadaljevanje tematike z naslovom Jugoslo-
vansko-italijanski odnosi v lu~i dubrovni{kega sre~anja zunanjih ministrov 1973, ki je bila ‘e
objavljena v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, (465–487).
V jugoslovansko italijanskih odnosih je po ve~letnih neuspe{nih poizkusih zelo pomem-
ben premik glede nere{enega vpra{anja meddr‘avne meje predstavljalo dvodnevno dubrov-
ni{ko sre~anje zunanjih ministrov marca 1973. Sre~anje ministrov Milo{a Mini}a in Giusep-
peja Medicija je pomenilo kakovostni premik, saj je {lo za odprto obravnavo vpra{anj, postav-
ljeni so bili konkretni roki za izpolnitev italijanskih obveznosti, s katerimi naj bi preverili in
zagotovili resnost italijanskih namer. Ministra sta se tudi dogovorila, da se dolo~ita dva
poobla{~enca, ki naj na osnovi dotedanjega dela izvedencev od novembra 1968 do januarja
1973 pripravita seznam nere{enih vpra{anj iz Medicijevega paketa osemnajstih to~k ter na
osnovi pooblastil posku{ata najti re{itve ter izdelata kon~no poro~ilo. Novoimenovana
poobla{~enca in hkrati izvedenca sta bila na jugoslovanski strani ‘e znani Zvonko Peri{i}, na
italijanski pa Gian Luigi Milesi Ferretti, oba odli~na poznavalca problematike meddr‘avnih
odnosov. Za~etek njunega dela je predstavljala udele‘ba na sestanku pri ministrih drugi dan
dubrovni{kega sre~anja, ko je Medici ocenil, da pogovor na {tiri o~i ni ve~ potreben. Dogo-
vorili so se, da bosta poobla{~enca uradno imenovana s strani svojih vlad v roku osmih dni,
najkasneje do 1. maja 1973 pa naj bi pripravila projekt kon~nega sporazuma. Za pomo~ pri
delu lahko po lastni presoji izbereta ustrezne izvedence.
Ministra sta na {tiri o~i predvidela tudi t.i. drugi kanal za pogajanja politi~nih poobla{~encev
kot tajno mo‘nost nadaljevanja dela, v kolikor bi prav tako tajna pogajanja med Milesijem
Ferrettijem in Peri{i}em ne napredovala po predvidenem ~asovnem na~rtu. [e pred dubrov-
ni{kim sre~anjem zunanjih ministrov je posebni emisar Eugenio Carbone jugoslovanski stra-
ni posredoval italijansko stali{~e, da naj bi italijanska stran diplomatska pogajanja vzdr‘eva-
la le zaradi ohranitve popolne tajnosti drugega kanala. V bistvu so bila diplomatska pogajanja
‘e vnaprej obsojena na »hojo v krogu«, kar je po neuspe{nih pogajanjih ugotovil pogajalec
Zvonko Peri{i}. Kot vemo, je Medici v Dubrovniku vendarle predlagal {e en poskus diplo-
matskih pogajanj; ~e le-ta ne bi napredovala, bi nato za~el delovati vzporedno {e drugi kanal.
Medici je ravnal po navodilih vrha stranke Kr{~anskih demokratov (DC), saj o mo‘nosti
drugega kanala ni obvestil svojega zunanjega ministrstva, niti ni do konca svojega mandata
predlagal Mini}u tovrstnih vzporednih pogajanj, ki so bila prvotno njegova ideja.1 Jugoslo-
1 Pogovor z Milo{em Mini}em v Beogradu dne 26. 7. 2001; Intervju s poobla{~encem in pogajalcem Borisom
[nuderlom. V: Viljenka [korjanec, Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje – Analiza priprav,
Specialisti~no delo iz mednarodnih odnosov FDV, Ljubljana 2000, str. 65 (dalje [korjanec, Tajna pogajanja o spo-
razumni dolo~itvi meddr‘avne meje med Jugoslavijo in Italijo – Analiza priprav).
148 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
vanska stran je ravnala politi~no odgovorno, ko je sprejela italijansko pobudo. Analiza po-
gajalskega procesa je na jugoslovanski strani pokazala dobro pripravljenost, dosledno
spo{tovanje italijanske zahteve po zagotovitvi tajnosti pa je tudi pomenilo, da niti diplomat-
ski predstavniki niti pogajalec Peri{i} do konca pogajanj niso vedeli za obstoj drugega kana-
la. Na italijanski strani je kasneje, ko je za~el delovati, predstavljal edino resno mo‘nost za
uspe{en zaklju~ek pogajanj. Jugoslovanski strokovni odnos do pogajanj je potrdila tudi ana-
liza jugoslovansko-italijanskih odnosov, ki je razvidna iz pripravljalnega poro~ila k sre~anju
zunanjih ministrov obeh dr‘av v New Yorku.
Prvi junijski sklop pogajanj med Peri{i}em in Milesijem Ferrettijem
Na osnovi informacije, ki jo je pripravil Zvonko Peri{i} in jo dostavil Kabinetu predsed-
nika republike, predsedniku zveznega izvr{nega sveta Milo{u Mini}u, zveznemu sekretarju
za narodno obrambo Nikoli Ljubi~i}u, Edvardu Kardelju in Borisu [nuderlu, nam je znan
potek prvega dela pogajanj.2 Med 5. in 8. junijem 1973 sta se v Rimu na povabilo italijanske
strani sre~ala jugoslovanski poobla{~enec Peri{i} in na italijanski strani Gian Luigi Milesi
Ferretti. Po kon~anih pogovorih sta se dogovorila, da bo potreben {e drugi del pogajanj,
potem ko bosta oba dobila od svojih vlad natan~na nadaljnja navodila. Rezultat njunega dela
predstavlja vsebina skupnega sporo~ila za obe vladi, ki pravi:
»Na sestankih sva obravnavala razne te‘ave, ki jim moramo dobiti ustrezno re{itev v
kon~nem sporazumu. Obojestransko sva izmenjala zahteve in pri tem na{la re{itev za en del,
glede nere{enih pa meniva, da obe strani potrebujeta premor za razmislek in za posvet s
svojima vladama. Ocenjujeva, da sva delo uspe{no opravila; drugi del sre~anj bi opravila {e
enkrat v juniju, ~e bova seveda za to poobla{~ena. Meniva, da bova takrat ‘e lahko prepozna-
la in pripravila za svoja ministra natan~ne pokazatelje razli~nih vidikov ‘eljene kon~ne
re{itve«.3
Zaradi padca italijanske vlade je Milesi Ferretti izrazil pomislek, da bo morda pri{lo do
zapletov tudi v zvezi z njegovim delom, ter upanje, da bosta lahko nadaljevala svoje delo.
Peri{i} v dokumentu navaja, da je prilo‘ena tudi njegova zabele‘ka o poteku pogovorov,
nekak izvle~ek, namenjen le najo‘jemu krogu, ki je seznanjen s problematiko in dubrovni{ko
platformo za pogovore.4 Jugoslovanski pogajalec v nadaljevanju poudarja pet najpomemb-
nej{ih odprtih vpra{anj, za katera ‘eli dobiti na osnovi ‘e odobrene pogajalske platforme
natan~nej{a navodila, saj meni, da brez tega ne moreta nadaljevati pogajanj. Odprta vpra{anja
so naslednja:
1. industrijska cona pri Trstu;
2. razmejitev tr‘a{kih voda;
3. plovba italijanskih vojnih ladij skozi na{e ozemeljske vode pri Palagru‘i in Galijuli;
4. dolo~ena ozemeljska vpra{anja;
5. vpra{anje manj{in.
2 Zvonko Peri{i}, Informacija o prvom delu sastanka i pregovora opunomo~enika, SSIP, strogo poverljivo,
br. 42/73, Beograd, 15. juna 1973, str. 5 (dalje Peri{i}, Informacija o prvom delu sastanka i pregovora).
3 Ibidem, str. 1 (Prevod avtorice v slovenski jezik. Op. V. [.).
4 Zabele‘ke v zbranih virih nisem zasledila, a glede na metodo dela jugoslovanske diplomacije v zvezi s siste-
mom informiranja, ki je razvidna tudi pri delu v kabinetu predsednika Tita, kjer so pripravljali izvle~ke, je Peri{i}eva
navedba zelo verjetna. Op. V. [. ; prim. Marko Vrhunec: [est let s Titom (1967–1973), Zalo‘ba Laser Print, Ljublja-
na 2001, str. 20 (dalje Vrhunec, [est let s Titom).
149ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Ad 1: Ob sodelovanju pravnih in gospodarskih strokovnjakov in s politi~nim soglasjem je
potrebno izdelati natan~en predlog tak{ne carinske cone, ki bi najbolje odgovarjala zahtevam
Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in ne bi bila v nasprotju z na{im sistemom ter veljav-
nimi predpisi. Peri{i} je pri tej to~ki zabele‘il tudi lastno podvpra{anje, namenjeno presoji
zgoraj navedenih naslovnikov dokumenta, pri ~emer se spra{uje, ~e ne bi vendarle Italijanom
ponudili dolo~eno ozemlje v zakup za 25 let, pri ~emer navaja, da Italijani dajejo v svojih
‘eljah prednost dolgoro~nemu zakupu.5
Ad 2: Glede razmejitve tr‘a{kih voda Peri{i} ‘eli natan~nej{a navodila in odgovor na
vpra{anje, ~e se lahko Italiji predlagajo naslednji posebni sporazumi:
– o plovbi in za~rtanju plovne poti supertankerjev skozi jugoslovanske ozemeljske vode;
– o ne{kodljivem prehodu vojnih ladij italijanske voja{ke mornarice skozi na{e ozemeljske
vode (v sestavi tudi po ve~ kot tri ladje) z odprtega morja do tr‘a{ke luke;
Ad 3: Peri{i} potrebuje ob ‘e obstoje~ih navodilih tudi odgovor na vpra{anje, ~e se lahko
dovoli v sporazumu plovba ne samo med Palagru‘o in Galijulo ter italijansko obalo, ampak
tudi z zunanje severne strani teh otokov.
Ad 4: Glede ozemeljskih vpra{anj na severnem sektorju meje potrebuje po izmenjavi
stali{~ z Milesijem Ferrettijem soglasje k naslednjemu: vpra{anje Kolovrata naj ostane odpr-
to za odlo~itev in prepu{~eno ministroma, ko in ~e bo vse drugo dogovorjeno; glede gori{kega
sektorja ostaja v veljavi dogovor Grupe 4; pri Sabotinu naj bi pri{lo do odstopa na desni obali
So~e; predlog sporazuma o slu‘nosti na levi obali (za kontrolo in vzdr‘evanje) ter sporazum
o izgradnji leve obale (plombiranje) za potrebe akumulacijskega bazena. Hkrati ostaja ne-
spremenjena jugoslovanska zahteva, da bi Italija zgradila most preko So~e za potrebo ceste
med Brdi in Solkanom.
Ad 5: Peri{i} ugotavlja, da se glede vpra{anja manj{in nahajata {e v fazi pogajanj in da so
razlike v gledanjih velike.
Njegova informacija v nadaljevanju poda natan~en zunanjepoliti~ni pregled, oziroma
analizo razmer po padcu italijanske vlade. Kongres stranke DC je sprejel pogajalsko izhodi{~e
o bodo~i politi~ni usmeritvi glede vladne koalicije levega centra (skupaj s socialisti, social-
demokrati in republikanci) kot rezultat ve~inskega sporazuma med tremi najmo~nej{imi
demokr{~anskimi strujami, kjer vidno izstopajo trije italijanski politiki Amintore Fanfani,
Aldo Moro in Mariano Rumor. Peri{i} ocenjuje, da bo do oblikovanja nove vladne koalicije
levega centra {e dolga pot, pri tem so verjetni nepredvideni zapleti. Do takrat je mo‘no obliko-
vanje prehodne vlade, iz katere bodo izlo~eni liberalci. Ob zunanji podpori socialistov se
omenjajo kot morebitni predsednik take vlade Rumor, kot zunanji minister pa Moro in Medi-
ci. Postavlja se vpra{anje, kako lahko tovrstna zamenjava vpliva na meddr‘avne odnose z
Jugoslavijo. Lahko pride do dalj{ega zastoja v zaklju~nem delu pri uresni~itvi dubrovni{ke
pogajalske platforme, ki ima tudi osebni pe~at ministra Medicija. Kajti nova vlada si bo vzela
dolo~en ~as, da spozna »dedi{~ino« predhodnikov, morala bo zavzeti svoje stali{~e, dati nova
navodila zunanjemu ministrstvu. Po Peri{i}evem mnenju mora jugoslovanska stran zaradi
teh sprememb dolo~iti nadaljnjo zunanjo politiko s sosednjo dr‘avo. Potrebno je nadaljevati
delo poobla{~encev na osnovi dogovora iz Dubrovnika in najti odgovore na vpra{anja, ki naj
bi pri{la v kon~ni sporazum. Poobla{~enca naj bi delo kon~ala najkasneje do junija, vsekakor
5 Peri{i}, Informacija o prvom delu sastanka i pregovora, str. 2. V dokumentu, ki ga je Peri{i} naslovil v presojo
naslovnikom, je ob njegovem podvpra{anju dvakrat pod~rtana pripomba »Nikakor«, kar pomeni nestrinjanje s pred-
logom. Navedeni dokument sem dobila iz osebnega arhiva Borisa [nuderla, ki se ni strinjal in je na dokument dal
pripombo, ki bo vsebinsko la‘je razumljena v nadaljevanju.
150 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
pa pred za~etkom Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE).6 Peri{i} predlaga,
da se vse do takrat dopu{~a mo‘nost, da se vpra{anja meje in manj{in predstavi na KVSE. V
primeru zastoja v pogajanjih glede celovite re{itve odprtih vpra{anj, je potrebno Italiji dati
jasno vedeti, kje so meje jugoslovanske potrpe‘ljivosti in da ne bo ve~ strpna do morebitnih
pojavov, ki bi postavili pod vpra{aj suverenost, ozemeljsko nedotakljivost, varnost meja,
vpra{anje pravic manj{in ali kakr{nokoli vme{avanje v notranje zadeve dr‘ave. Peri{i} kon~uje
razmi{ljanje z mnenjem, naj v primeru, ~e se med poobla{~encema ne dose‘e usklajena osnova,
jugoslovanska stran sprejme vsako nadaljnjo italijansko pobudo o nadaljevanju pogajanj le,
~e presodi, da obstajajo realne mo‘nosti za sprejetje sporazuma v najkraj{em ~asu, in ~e
oceni, da gre res za dobronamernost italijanske strani. Peri{i} prosi naslovljene, naj njegova
informacija predstavlja dopolnilo dubrovni{kemu pogajalskemu izhodi{~u.7
Drugi junijski sklop pogajanj med poobla{~encema
V ~asu od 26. do 29. junija 1973 sta se ponovno sre~ala poobla{~enca, tudi tokrat na
pobudo italijanske strani zopet v Rimu. Italijanski partner je pojasnjeval, da ne more iz Rima,
zato je Peri{i} zaradi »vi{je sile« pri{el {e enkrat v Rim.8 Takoj ob prvem sre~anju je ‘elel
vedeti, ali ima italijanski partner ustrezno pooblastilo, ki bo omogo~ilo nadaljevanje po-
gajanj ter izdelavo skupnega poro~ila v zvezi z njunim mandatom, dolo~enim v Dubrovniku.
Milesi Ferretti je zagotovil, da mu je Medici »danes zjutraj potrdil naj nadaljuje«. Dodal je
{e, da so zaradi vladne krize in njenega novega oblikovanja o odprtih vpra{anjih obve{~eni
najpomembnej{i ljudje (Giulio Andreotti, Emilio Colombo, Aldo Moro). Vendar pa sam dvo-
mi, da bosta lahko naredila skupno poro~ilo. Peri{i} je vztrajal na nujnosti poro~ila oziroma
vsaj na dolo~itvi smernic na poti do kon~nega sporazuma. Milesi Ferretti je jasno pokazal, da
ni naklonjen nobeni ideji glede skupnega poro~ila, iz ~esar je Peri{i} sklepal, da je glavni
problem kriza vlade, saj pogajalec ne more prehitevati odlo~itve bodo~e vlade in ministra.9
6 V letih 1973–74 so tekle priprave za Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ali t.i. helsin{ki
proces, ki je dosegel vrh s podpisom Helsin{ke sklepne listine leta 1975. Med njenimi desetimi na~eli izstopata
na~eli o nedotakljivosti meja in ozemeljski celovitosti. V pripravljalnih sre~anjih sta sodelovali tudi Jugoslavija in
Italija. Jugoslavija je ves ~as priprav na pogajanja za kasnej{i Osimo opozarjala na mo‘nost, da bo problem odprte
meje internacionalizirala na konferenci, ~e Italija ne bo prenehala z zavla~evanji. Pokazalo se je, da je tovrstna
taktika uspe{na v odnosu do Italije vselej, ko se je v pogajanjih zgodil zastoj. V skladu s stanjem hladne vojne in z
razvojem dogodkov v Evropi in svetu se je organizacija v naslednjih letih prilagajala nastalim okoli{~inam. Za to
akcijo naj bi stale tudi ZDA, ki so pogodbene stranke silile k re{evanju razprtij in k izbolj{anju medsebojnih odno-
sov. Sedemdeseta leta so bila nasploh leta odpiranja na Vzhod, ko je postala meja med Jugoslavijo in Italijo znana
kot najbolj odprta meja med Vzhodom in Zahodom v Evropi. V letu 1995 so KVSE preimenovali v Organizacijo za
varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Prim. Boris M. Gomba~: Slovenija, Italija; od preziranja do priznanja.
Debora, Zbirka Vrag ali mejak, Ljubljana 1996, str. 137; Jo‘e Pirjevec: Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj in
razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije. Zalo‘ba Lipa Koper 1995, str. 323.
7 Peri{i}, Informacija o prvom delu sastanka i pregovora, str. 3–5.
8 Zvonko Peri{i}: Sastanak s Milesi-Ferrettijem 26. juna od 18. 30 do 20 ~asova (dalje Peri{i}, Sastanak s
Milesi-Ferrettijem 26. junija). Glede izbora prostora v pogajanjih se lahko pridobi primerjalne prednosti, ~e se po-
gaja na lastnem ozemlju. V takem primeru je najbolje zagotoviti sre~anje na nevtralnem mestu, ~e je mogo~e. Ve~ o
tem [korjanec, Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje – Analiza priprav, str. 52.
9 Zvonko Peri{i}: Informacija o zavr{nim razgovorima opunomo}enika vlada, SSS Z. Peri{i}a i ambasadora G.
L. Milesi-Ferrettia, odr‘anim u Rimu od 26. og do 29. og juna 1973, str. pov. br. 42/73, Beograd, 4. juli 1973, str. 1.
(dalje Peri{i}, Informacija o zavr{nim razgovorima); Peri{i}, Sastanak s Milesi-Ferrettijem 26. junija. Jugoslovanski
pogajalec se je ‘e na za~etku zavedal pasti morebitnega italijanskega umika od prej{njih dogovorov, zato je zahteval
takoj na za~etku italijansko pooblastilo, vendar je razvidno, da ga je Milesi Ferretti ‘e na za~etku s sklicevanjem na
krizo italijanske vlade pripravil do popu{~anja.
151ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Sicer pa sta na prvem sestanku ‘e natan~no dolo~ila koledar sre~anj. Kot je razvidno iz
dokumenta, sta se sestala tudi po dvakrat na dan. Milesi Ferretti je celo na italijanski praznik
29. junija predlagal sre~anje v dopoldanskem ~asu, kasneje pa da ‘eli obiskati dru‘ino.10
Pogovor naslednjega dne je trajal od 10.30 do 14. ure. Pogajalca sta obravnavala odprta
vpra{anja. Na primeru industrijske cone se je pokazalo, da Italijani {e vedno vztrajajo na
ideji zakupa, a bi vendar pristali na kraj{i rok od 99 let. Peri{i} je ‘e imel s seboj teze o
sporazumu glede cone, ki jih je kot delovne papirje predal italijanskemu partnerju. Ko pa je
ponovno predlagal, da bi glede cone ustanovili ad hoc delovno skupino, je Milesi Ferretti
predlog zavrnil s sklicevanjem na tajnost njunih pogovorov, ki po italijanski oceni {e ne
dovoljuje raz{iritev skupine na tovrstne eksperte. Pogovor je tekel tudi o uporabi primernih
izrazov in morebitnih nasprotujo~ih si interpretacij na primeru besede »izklju~no« glede
doma~e zakonodaje. Tokrat je po dalj{i diskusiji Milesi Ferretti popustil. Peri{i} je ocenil, da
je hotel v tem primeru italijanski partner pridobiti na ~asu glede jugoslovanskega sprejetja
natan~nej{e formulacije tretjega ~lena sporazuma.11 Glede re{itve na Sabotinu sta pregledala
in obdelala mo‘nosti spusta mejne ~rte od ru{evin Svetega Valentina (kota 535, na desni obali
So~e) in se pogovarjala tudi o mestu prehoda. Nadalje je tekel pogovor o bazenu in slu‘nostih
vzdr‘evanja. Sledilo je vpra{anje nacionalizacije premo‘enja v biv{i coni B, pri ~emer se je
italijanski partner skliceval na informacije generalnega konzula v Kopru, ~e{ da se naciona-
lizacija in prenos imetja dogaja prehitro predvsem na podro~ju Buj{~ine, v Slovenskem Pri-
morju pa z »nekoliko upo~asnjenim tempom«, in zato izrazil zaskrbljenost reko~, da to ne
»prispeva k na{emu delu«. Peri{i} ga je spomnil, da ga je ‘e pred ve~ kot letom dni opozoril,
da bo pri{lo do jugoslovanskega zakona, ~e ne bosta ~imprej za~ela pogajanj o imetju. Ker so
Italijani zavla~evali, je pri{lo do tega, sedaj ostane edina pot pohiteti s pogajanji, pobuda pa
mora priti z italijanske strani. Hkrati je iz povedanega Peri{i} ocenil, da generalni konzul v
Kopru daje nenatan~ne informacije in s tem »alarmantno dramatizira stvari, ki imajo sicer
svoj redni tok dogajanj«. Ker so pogajanja tajna, nacionalizacija pa je javna, gre torej za
nasprotje, Italijani so od vsega za~etka zavla~evali in tako je tudi sedaj.12 Sestanek se je
kon~al s Peri{i}evo ponovno zahtevo po poro~ilu. Ostala sta pri dogovoru za sre~anje 28.
junija popoldne ob petih, Milesi Ferretti pa je obljubil, da bo sku{al urediti sestanek tudi
dopoldne istega dne.13
Italijanski partner se je oglasil naslednjega dne ob 12. uri in povabil Peri{i}a na takoj{nji
sestanek, ki je nato trajal od 12.30 do 14. ure. Peri{i} v svoji bele‘ki o sestanku navaja, da je
bil jugoslovanski ambasador v Rimu Mi{a Pavi}evi} isto~asno na sestanku pri generalnem
sekretarju Robertu Gaii v italijanskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Vsebina takratnega
sestanka se je nana{ala na vpra{anje industrijske cone, kjer je bilo z italijanske strani poveda-
no, da so prevedli v italijanski jezik ponujene jugoslovanske teze, ki jih je na prej{njem
sestanku izro~il Peri{i}. Milesi Ferretti je iskal izgovor v slu‘beni odsotnosti pristojnega
ministra, ~e{ da je dal teze v presojo njegovemu pomo~niku Pasqualu Ricciulliju, hkrati pa je
izrekel dvom v njegovo sodbo, saj se le-ta ukvarja z EGS {ele dve leti, in dodal, da bi bilo
zato potrebno po~akati ministrovo vrnitev in nato preko obeh ambasadorjev prenesti pripom-
be obeh strani. Ves ta uvod je bil namenjen italijanskemu vztrajanju na tem, da bi dosegli
10 Italijanska stran je vedno ‘elela ubla‘iti za~etno neizprosnost in dajati vtis, da misli resno. Ko je v neki to~ki
zadr‘ala napredovanje v pogajanjih, je nato npr. velikodu{no ponujala sestanek celo na dr‘avni praznik. Op. V. [.
11 Zvonko Peri{i}: 27. 6. 1973. Sastanak s Milesi-Ferrettiem od 10.30 do 14 ~asova, str. 1 (dalje Peri{i}, Sasta-
nak s Milesi-Ferrettijem 27. junija).
12 Ibidem, str. 2–3; Peri{i}, Informacija o zavr{nim razgovorima, str. 2.
13 Ibidem, str. 3. Vselej kadar Italijani v pogajanjih niso imeli ve~ argumentov, so pokazali navidez dobro voljo
in obra~ali predmet pogovorov na druga podro~ja. Op. V. [.
152 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
zakup ozemlja za 99 let. Milesi Ferretti je dodal, da so pripravljeni tudi na kraj{i rok, iz ~esar
je bilo razvidno, da bodo pogajanja glede industrijske cone {e dolgo trajala, prepoznavna pa
je tudi italijanska taktika zavajanja.
Peri{i} je opozoril, da se morata pogovoriti {e glede ozemeljskih voda in manj{in ter se
kon~no dogovoriti glede skupnega poro~ila. Pri tem se je Milesi Ferretti izgovarjal na dej-
stvo, da v pogajanjih {e nista dosegla dogovora o vseh odprtih vpra{anjih, zato {e ni ~as za
poro~ilo. Hkrati pa je izjavo takoj ubla‘il s sklicevanjem, da ima izrecno pooblastilo Medi-
cija, da »gre naprej v pogajanjih«.14 Peri{i} se je skliceval na dubrovni{ko pogajalsko platfor-
mo in vztrajal, da je njegovo pooblastilo ~asovno omejeno, zato je dol‘an poro~ati ministru o
stanju v pogajanjih in dose‘enih rezultatih. Ker se je Milesi Ferrettiju mudilo, sta se odlo~ila,
da se bosta k vpra{anju poro~ila vrnila popoldne.
Kot je razvidno iz Peri{i}eve bele‘ke, sta se popoldne sestala ob 17. uri in pogovarjala vse
do 22. ure zve~er. Peri{i} je partnerja takoj opomnil na skupno poro~ilo. V njegovi bele‘ki je
vpra{anje poro~ila pod~rtano kot prednostno. Milesi Ferretti je odgovoril, da ima izrecno
pooblastilo in navodilo, naj s pogajanji nadaljuje, njun cilj pa po njegovem ni izdelava kon~nega
poro~ila. Sklicuje se na dubrovni{ko platformo, kjer ni izrecno zapisano, da morata poobla-
{~enca pripraviti kon~no poro~ilo. Zaradi krize italijanske vlade in v kratkem tudi zamenjave
zunanjega ministra bi bilo po njegovem tako poro~ilo celo {kodljivo. Kot ‘e nekajkrat dotlej
je Peri{i} tudi za ta sestanek imel vnaprej pripravljen na~rt poro~ila, ki ga je prevedel v
italijanski jezik. Povedal je, da nima pooblastila za nadaljevanje pogajanj in da mora ne glede
na poro~ilo prepustiti ministru nadaljnje odlo~itve. Sledil je pogovor o razmejitvi ozemeljskih
voda v tr‘a{kem zalivu, kjer je italijanska stran s svojim predlogom presegla dogovor Kos-
Giustiniani iz leta 1965 in celo paket Medicijevih osemnajstih to~k iz leta 1968.15 Peri{i} je
na{el v tovrstni taktiki manevrski prostor tudi za na{o stran, saj bi jo lahko uporabil na prime-
ru vpra{anja manj{in in je italijanski predlog sku{al zanikati z mo~no podkrepljeno strokov-
no utemeljitvijo.16 Na zemljevidu mu je pokazal nesprejemljivost izra~unov nekaterih ita-
lijanskih kartografov in ocenil, da bi o~itno radi z arbitra‘o zagotovili pribli‘evanje do treh
milj od na{e obale, kar je v tehni~nem in prakti~nem pogledu nesprejemljivo. Peri{i} je pri
tem opozoril na nestrokovno risanje ~rt na jugoslovanski in italijanski obali, na razmejitev
celo tam, kjer se sedanje ozemeljske vode sploh ne prekrivajo, na nespo{tovanje delitve po
Mirovni pogodbi iz leta 1947 in po londonskem Memorandumu o soglasju (MOS), s kateri-
ma ni pri{lo do nobene spremembe. Dogovora nista dosegla, vendar je Peri{i} ocenil rahel
napredek, ~e{ da je italijanska stran prenehala s taktiko »take it or leave it«, kar pomeni, da
bo Milesi Ferretti moral dobiti nova navodila. Tudi na primeru vpra{anja Palagru‘e se je
~utilo popu{~anje v tem, da niso mislili samo na zmanj{anje jugoslovanskih ozemeljskih
voda na tri milje, ampak da je to bil njihov predlog erga omnes (velja za vse), sami pa se bodo
zadovoljili s sporazumom o dovoljenem ne{kodljivem prehodu skozi jugoslovanske ozemeljske
vode.
14 Zvonko Peri{i}: 28. 6. 1973, prepodne, sastanak s M. F. od 12.30 do 14 ~asova.
15 Zvonko Peri{i}: 28. 6. 1973. Sastanak sa Milesi-Ferrettijem od 17 do 22 ~asova, str. 1 (dalje Peri{i}, Sastanak
sa Milesi-Ferrettijem 28. junija). Italijanska stran je v novih predlogih ve~krat presegala tudi najbolj optimalne
re{itve od prej in sku{ala raz{irjati problematiko odprtih vpra{anj z vedno novimi.
16 Jugoslovanska stran se je vselej temeljito strokovno pripravila za pogajanja z italijanskim partnerjem in to
kontinuiteto lahko zasledimo ‘e s primerjavo pogajanj v zvezi s Trstom po drugi svetovni vojni pri pogajanjih, ki so
pripeljala do pari{ke Mirovne pogodbe leta 1947. Jugoslovanska zunanja politika je utemeljitve strokovnjakov v
procesu pogajanj v celoti prevzela. Ve~ o tem Du{an Ne}ak: Jugoslovanski odnos do vpra{anja Trsta. V: Trst 1945,
zbornik predavanj. Narodna in {tudijska knji‘nica, Trst 1985, str. 50.
153ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Na osnovi dubrovni{kega dogovora je Peri{i} glede vpra{anja manj{in predstavil jugoslo-
vansko utemeljitev k predlogu ~lena v glavnem sporazumu in sve~ano deklaracijo parlamen-
tov obeh vlad. Hkrati je zahteval, naj tudi italijanska stran preide na konkretne formulacije,
saj bi tako lahko za~ela s pogajanji. Milesi Ferretti je ponovil misel, da vpra{anje manj{in ne
bo »tako te‘ko« kot se zdi, {e posebej, ~e bo kmalu za~el delovati zakon Belci-[kerk.17 Skli-
ceval se je na popolno zaupanje Medicija, ~e{ da le-ta pozna njegovo »glasno razmi{ljanje«
in da nima nobenih pripomb niti zadr‘kov.18 Glede mo‘nosti re{itve ‘epov pri Sabotinu je
Peri{i} izro~il partnerju teze sporazuma o bazenu na So~i. Milesi Ferretti je izrazil pomislek
glede jugoslovanskih zahtev pri Bregu in Neblu in ‘elel, da ostane status quo, hkrati pa je
omeh~al stali{~e z mislijo, da je to eno tistih vpra{anj, ki naj bi bilo prepu{~eno »politi~ni
odlo~itvi ministrov«. Glede Kolovrata Milesi Ferretti meni, da je del poti Kambre{ko-Livek,
ki jo jugoslovanska stran zahteva, zelo majhen, zato predlaga, da bi se ta pot raje zgradila na
drugi strani Kolovrata. Hkrati o~ita, da so jugoslovanske zahteve pretirane, saj zahteva tudi
uporabo petega ~lena to~ke 5 Mirovne pogodbe na primerih bencinske ~rpalke, ‘elezni{ke
postaje, Kolovrata, Sabotina in Brd, sama pa po njegovem ni pripravljena uresni~iti niti njihove
zahteve v zvezi z akumulacijskim bazenom. Peri{i} se je skliceval na prej{nji predlog re{itve
glede bazena, ki bi italijansko stran moral zadovoljiti, in s tem zaklju~il pogovor. Kljub dej-
stvu, da je 29. junij praznik in za Italijane dela prost dan, sta se na italijansko pobudo dogo-
vorila za {e eno sre~anje naslednjega dne dopoldne ob 9.45.19
Tudi na zadnjem sre~anju se nista uspela dogovoriti glede poro~ila, saj je italijanski part-
ner vztrajal na ‘e znanem negativnem stali{~u. Obljubil pa je, da bo pripravil in poslal pri-
pombe ter dopolnila na Peri{i}eve pisne teze. Povedal je, da bo sicer na letnem dopustu do
20. julija, pa tudi, da ne pri~akuje pred tem rokom imenovanja nove vlade in ministra. ^e pa
do tega vendarle pride, vidi mo‘nost za njuno ponovno sre~anje »nekje konec avgusta«.
Sklicujo~ se na generalnega sekretarja Gaio pravi, da pride v po{tev za sre~anje edino Beo-
grad, kar si tudi sam najbolj ‘eli. Peri{i} je ocenil, da so s tem njuni pogovori kon~ani, in v
poro~ilu navaja, da je v zvezi s tem zadnjim sre~anjem poslal tudi depe{o.20
Ocena junijskih pogajanj
Kak{na je bila metoda dela v jugoslovanski diplomaciji, je razvidno iz skrbno priprav-
ljenega kon~nega poro~ila pogajalca Peri{i}a, ki ga je napisal nekaj dni po prihodu iz Rima in
naslovil na Milo{a Mini}a, Jak{o Petri~a in Ilijo Topaloskega.21 Peri{i} ocenjuje, da so ju-
nijska pogajanja potekala v smeri postopnega pribli‘evanja stali{~ na temelju izmenjave pis-
nih delovnih projektov. Italijanska stran je na za~etku vztrajala, da so njeni pisni predlogi
»minimum« celovite re{itve, ki bi za njih bila »realno sprejemljiva«. To vztrajanje pa je
izhajalo iz napa~ne predpostavke, ~e{ da bo jugoslovanska stran pripravljena za spremembo
legalnega statusa meje po londonskem MOS pristati na vse zahteve iz predlogov italijanske
strani. Peri{i} meni, da so pogovori vendarle pripomogli k spremembi tovrstnega italijanske-
17 Tukaj Milesi Ferretti misli na drugi {olski zakon Belci-[kerk iz leta 1973, ki je za razliko od prej{njega uvedel
pri de‘elnem {olskem skrbni{tvu posvetovalno komisijo, ki je nastala kot odgovor na zahtevo Slovencev po avto-
nomni {olski upravi. Ve~ o tem Milica Kacin Wohinz, Jo‘e Pirjevec: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000,
Zbirka Korenine/Nova revija, Ljubljana 2000, str. 151.
18 Peri{i}, Sastanak sa Milesi-Ferretijem 28. junija, str. 2.
19 Ibidem, str. 3.
20 Zvonko Peri{i}: 29. 6. 1973. Sastanak s Milesi-Ferrettijem od 9.45 do 11 ~asova.
21 Peri{i}, Informacija o zavr{nim razgovorima, str. 1.
154 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
ga dojemanja, saj so pristali na druga~en, bolj{i na~in iskanja uravnote‘ene celovite re{itve.
Na sama pogajanja je seveda imela vpliv kriza italijanske vlade, s ~imer Peri{i} opravi~uje
neopredeljenost nekaterih stali{~ italijanskega partnerja, ki po njegovem tudi ni imel poobla-
stila za izdelavo kon~nega poro~ila. Zato je Milesi Ferretti vztrajal na nadaljevanju pogajanj,
Peri{i} pa je po lastni navedbi z neizprosnostjo stali{~ in prekinitvijo pogajanj ‘elel prepustiti
svoji strani svobodo odlo~itve glede nadaljnje dr‘e do italijanske strani. Zaradi te‘avnosti
re{itve jugoslovanski pogajalec po prednostnem na~elu poudarja naslednja vpra{anja, za ka-
tera je potrebna natan~nej{a priprava taktike pogajanj:
1. usoda Posebnega statuta in zagotovitev pravic za narodne manj{ine;
2. mo‘nost kompromisne re{itve na sektorju Kolovrata;
3. sporazum o akumulacijskem bazenu in cesti na Sabotinu;
4. sporazum o industrijski coni Trsta in Kopra;
5. razdelava tez o sodelovanju pristani{~;
6. nacionalizirano premo‘enje v biv{i coni B STO.
Jugoslovanski pogajalec predlaga, naj se na morebitnem sestanku Mini}a in Medicija v
Helsinkih ali kje drugje ministra dogovorita o nadaljevanju pogajanj obeh poobla{~encev s
to~no dolo~enim mandatom in z nalogo, da ~imprej predlo‘ita obema vladama predlog kon~ne
re{itve.22 V svojem poro~ilu Peri{i} tudi predlaga, naj se za re{itev odprtih vpra{anj dolo~i
rok pred za~etkom druge faze priprav na KVSE, s ~imer se odstrani prena{anje odgovornosti
glede neuspeha na jugoslovansko stran. Tudi glede vpra{anja zaupnosti pogajanj bi bila nuj-
na sprememba v tem, da bi bila tudi jugoslovanska javnost seznanjena z vsebino, saj se je
doslej pokazalo, da italijanska stran ne ravna dosledno. Na osnovi dotedanjih izku{enj Peri{i}
predvideva, da bo pri{lo do prvega sre~anja z Milesijem Ferrettijem v zadnjem tednu avgusta
in sicer v Jugoslaviji.23
Priprave jugoslovanske strani za sre~anje ministrov v New Yorku
Jugoslovanska stran je pred sre~anjem pripravila natan~no poro~ilo, kjer v uvodu zasledi-
mo vsebinsko analizo dotedanjih jugoslovansko-italijanskih odnosov z ugotovitvijo, da do
konca avgusta leta 1973 italijanska stran {e ni pokazala, kljub junijskem dogovoru, niti inte-
resa niti pobude za ponovno sre~anje obeh pogajalcev. Iz dokumenta izvemo, da je v juliju in
avgustu sicer pri{lo do nekaj sre~anj jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Pavi}evi}a z Gaio
in Robertom Duccijem, vendar dlje od ‘elje, da naj se pogovori poobla{~encev nadaljujejo
brez dolo~enega kon~nega roka,24 niso pri{li. Pavi}evi}u sta povedala, da do skupnega poro~ila
obeh poobla{~encev ne more priti, ker {e ni dogovora o vsaj »{tirih petinah ali devetih dese-
tinah« odprtih vpra{anj, ter da bi bilo nujno sre~anje obeh ministrov med zasedanjem Gene-
ralne skup{~ine Zdru‘enih narodov (GS ZN) v New Yorku, kjer naj bi se videlo, »kaj in kako
22 Ibidem, str. 1–2; Peri{i}, Sastanak sa Milesi-Ferrettijem 28. junija, str. 2. Kasneje se v virih sre~anje v Hel-
sinkih nikjer ne omenja. Mini} mi je v osebnem pogovoru dne 26. 7. 2001 v Beogradu potrdil, da je namesto tega
sre~anja italijanska stran predlagala sestanek v New Yorku, vendar pa tudi tja Moro ni pri{el. Op. V. [.
23 Peri{i}, Informacija o zavr{nim razgovorima, str. 3.
24 Postavitev kon~nih rokov je pri pogajanjih zelo pomembna. Tovrstno trditev lahko podkrepim tudi na primeru
sedanjosti v zvezi z vklju~evanjem Slovenije v Evropsko unijo. V zvezi s trenutnim odlogom {iritve za nove ~lanice
Bo‘o Repe v Sobotni prilogi ~asnika Delo z dne 22. junija 2002 na strani 4 ugotavlja, da se je v kontekstu mo‘nih
politi~nih pogojevanj in zapletanj izjemno pomembno dr‘ati rokov, saj se v nasprotnem primeru lahko po razli~nih
segmentih pojavijo dodatni problemi. Avtor dodaja, da je ~as del politi~ne realnosti in lahko posledi~no pomeni tudi
vsebinske zasuke.
155ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
naprej«.25 Poro~ilo navaja {e nekaj pogovorov z ljudmi blizu novemu zunanjemu ministru
Moru, iz katerih je razvidna italijanska ocena o tem, da so bili »roki kratki, da stvari {e niso
zrele, da jih je potrebno postopno re{evati in da bodo pogovori trajali dlje«. Jugoslovanska
stran je ocenila, da iz vseh sre~anj izhaja italijanska te‘nja, kako opravi~iti potrebo, da »se
prej nekaj dobi za Trst«. Izjava nove italijanske vlade in njenega predsednika Rumorja je
poudarila dobre odnose s sosednjima dr‘avama Avstrijo in Jugoslavijo, saj je minister v od-
govoru na interpelacijo senatorja Nencionija glede odrekanja coni B rekel, da temeljijo »do-
bri odnosi z Jugoslavijo na priznanju mednarodnih pogodb vklju~ujo~ tudi MOS z vsemi
pravnimi implikacijami«.26 Iz poro~ila je razvidno, kak{no pozornost je jugoslovanska stran
namenjala italijanskemu tisku, oz. vsaki izjavi. Tako izvemo, da je v zvezi z izjavo podsekre-
tarja italijanskega zunanjega ministrstva Cesareja Bensija o »nedotakljivosti vzhodnih mej«
Milesi Ferretti dne 21. avgusta prenesel jugoslovanskemu odpravniku poslov sporo~ilo, da
predstavnik Socialisti~ne stranke Italije (PSI) Bensi ni imel »zelene lu~i« ministra Mora za
tak{no izjavo in da le-ta ni v skladu z dogovorom politi~nih strank o programu nove vlade.
Nadalje se v analizi ugotavlja, da je italijanska stran dotlej sku{ala prikazati, da so pogajanja
predvsem v jugoslovanskem interesu, zaradi ~esar bi po njenem Jugoslavija morala pristati
na dolo~ena enostranska odrekanja. Italijansko vztrajanje na omejevanju pogovorov na dva
poobla{~enca v strogi tajnosti je podalj{evalo pogajanja v nedogled, a brez re{itev. Pokazalo
se je tudi, da so se kljub dogovoru v italijanskem tisku pojavile informacije in interpretacije,
ki so z negativnimi politi~nimi komentarji vznemirjale javno mnenje zlasti na obmejnem
podro~ju.
Na podlagi analize stanja je jugoslovanska stran dolo~ila naslednja pogajalska izhodi{~a:
1. prenehanje dajanja pobud za nadaljevanje tovrstnih brezuspe{nih pogovorov;
2. v na~elu sprejeti italijansko pobudo sestanka dveh zunanjih ministrov;
3. zahtevati od italijanske strani dokon~no opredelitev o njenih namenih in predlogih za
celovito re{itev odprtih vpra{anj;
4. mo‘nost informiranja skup{~ine Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ)
in javnosti glede stanja v pogajanjih ter neodvisno delovanje na zasedanju KVSE;
5. konec strpnosti v primeru ponovnega odpiranja vpra{anj glede suverenosti in ozemeljske
celovitosti, varnosti meje ali vme{avanja v notranje zadeve dr‘ave.27
Sledijo navodila in poudarki za sre~anje obeh ministrov septembra 1973 v New Yorku. Ocenjuje
se, da je ministru Moru dovolj znana problematika in razvoj dotedanjih pogovorov. Dubrov-
ni{ka pogajalska platforma, ki sta jo za~rtala oba ministra, ni uresni~ena. @e od za~etka je bil
predlog italijanske celovite re{itve, vklju~no s pooblastilom njenega pogajalca, nesprejem-
ljiv, saj so napa~no menili, da gre za »izklju~no« jugoslovanski interes in da je zato italijanski
predlog minimum, ki ga jugoslovanska stran mora sprejeti, ne pa osnova, iz katere bi izhajala
obojestransko sprejemljiva in uravnote‘ena re{itev. Jugoslovanska stran ugotavlja, da je bil
njen pristop k pogajanjem v duhu dubrovni{ke platforme ves ~as konstruktiven, na~elen
in jasen. Jugoslovanski pogajalec je namre~ predal italijanski strani glede vsakega posameznega
obravnavanega vpra{anja konkretne pisne predloge in projekte sporazuma. To so naslednji:
25 Podsetnik za razgovore SS druga Mini}a s ministrom inostranih poslova A. Morom u N. Yorku, o otvorenim
pitanjima, 28. 8. 1973, str. 1 (dalje Podsetnik). Dokument je brez glave in naslovnika ter nepodpisan. Gre za doku-
ment, namenjen interni uporabi ministra Mini}a, ki mi je navedeni dokument osebno izro~il 26. 7. 2001 v Beogradu.
Op. V. [.
26 Ibidem, str. 2.
27 Ibidem, str. 2–3; [korjanec, Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje – Analiza priprav, str. 38.
156 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
1. na~rt dokon~ne re{itve;
2. na~rt Protokola o re{itvi odprtega mejnega problema;
3. na~rt Sporazuma o razmejitvi ozemeljskih voda v Tr‘a{kem zalivu;
4. na~rt Sporazuma o prenehanju veljavnosti MOS in Posebnega statuta iz leta 1954;
5. na~rt Sporazuma o nadomestilu za italijansko premo‘enje v biv{i coni B STO;
6. na~rt Sporazuma o izgradnji in vzdr‘evanju akumulacijskega bazena na So~i;
7. na~rt sve~anih izjav dveh vlad o manj{inah;
8. na~rt izmenjave pisem o nekaterih vpra{anjih glede dr‘avljanstva;
9. teze in na~rt Sporazuma o skupni industrijski coni na podro~ju Trsta in Kopra;
10. teze o mo‘nostih in oblikah medsebojnega sodelovanja pristani{~ Trsta, Kopra in Reke
na eni ter Trsta in Benetk na drugi strani;
11. teze o razli~nih mo‘nostih sodelovanja v obmejnem podro~ju Trsta in Gorice.28
Kot je razvidno iz Registra prilog, ki so jih pripravili skupaj s Podsetnikom za sre~anje
obeh ministrov, je jugoslovanska stran pripravila tudi na~rt pisma jugoslovanskega ambasa-
dorja kot aneks k manj{inskemu ~lenu, ki pa ni bil predan italijanski strani. Hkrati se med
dokumenti, predanimi italijanski strani med pogajanji poobla{~encev Milesija Ferrettija in
Peri{i}a do konca junija 1973, navaja tudi na~rt ~lena o manj{inah in na~rt ~lena o etni~nih
skupinah in pisma kot aneks k navedenemu ~lenu. Med jugoslovanske dokumente sodi tudi
Memorandum o mo‘nih oblikah kmetijskega sodelovanja na jugoslovansko-italijanski meji,
ki prav tako ni bil predan italijanski strani, saj ga Podsetnik ne omenja. Iz Registra dokumen-
tov je razvidno, da je bila italijanska stran pri predaji dokumentov neprimerno bolj skromna,
kar gre tudi pripisati italijanski taktiki in njeni oceni, zaradi katere je sku{ala jugoslovanske-
ga partnerja postavljati v podrejen polo‘aj.29 To dokazuje dejstvo, da je italijanska stran med
pogovori ves ~as obljubljala pisne pripombe in amandmaje, vendar jih ni dala, pa tudi predlo-
ga Peri{i}a o izdelavi skupnega poro~ila ni sprejela. Prav tako tudi ni spo{tovala dogovora o
zaupnosti, kljub temu da je neprestano poudarjala, da je to osnovni pogoj za re{itev odprtih
vpra{anj. V italijanskem tisku se je dalo najti celo podrobne informacije, kar je spro‘ilo
nezaupanje na jugoslovanski strani. Zato v analizi jugoslovanska stran postavlja vpra{anje,
kako naprej in meni, naj v primeru, ~e italijanska stran ne ‘eli ali ne more nadaljevati pogo-
vorov, to naj ne pomeni poslab{anja medsebojnih odnosov in sodelovanja, dosledno pa je
potrebno braniti svojo suverenost, ozemeljsko celovitost, varnost meje, pravico in za{~ito
manj{in in nenazadnje v primeru kakr{negakoli poskusa italijanskega vme{avanja v notranje
zadeve dr‘ave, ravnati odlo~no.30
@e julija 1973 je jugoslovanski ambasador v Rimu Pavi}evi} zaprosil za pogovor pri
novem zunanjem ministru Moru, vendar ga le-ta ni sprejel vse do januarja 1974. Jugoslovan-
ska stran je pripravila natan~no platformo za sre~anje ministrov v ~asu zasedanja GS ZN v
New Yorku septembra 1973, vendar kljub predhodnemu usklajevanju do sre~anja zaradi ne-
prihoda Mora sploh ni pri{lo. Da bi nekako ubla‘ili stanje, je na uradnem koktejlu sicer pri{lo
do pogovora Duccija z Mini}em, kjer pa je sku{al Ducci odgovornost za prekinjena po-
gajanja o odprtih vpra{anjih prenesti na jugoslovansko stran.31
28 Podsetnik, str. 4.
29 Registar priloga uz Podsetnik za razgovore potpredsednika SIV-a i Saveznog sekretara druga M. Mini}a sa
italijanskim ministrom A. Morom u New Yorku, str. 1–2.
30 Podsetnik, str. 5–6.
31 Zvonko Peri{i}: Zabele‘ka o razgovoru SSS Z. Peri{i}a s ambasadorom G. L. Milesi-Ferrettijem, 20. decem-
bra 1973 u Beogradu. Kabinet SSS dr. Z. Peri{i}a, str. pov., 24. decembra 1973, str. 4 (dalje Peri{i}, Zabele‘ka).
157ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Peri{i} je po vrnitvi Mini}a iz New Yorka v Beograd pripravil oceno stanja v meddr‘av-
nih odnosih.32 Najprej ugotavlja, da nova italijanska vlada z Rumorjem na ~elu v primerjavi
s prej{njo vlado ni spremenila stali{~, kar je razvidno iz ocene njenih javnih nastopov glede
dvostranskih odnosov. Kljub najavi Gaie Pavi}evi}u v Rimu glede Morovega interesa za
sre~anje z Mini}em, do teh pogovorov nato ni pri{lo. Sode~ po izjavah vodilnih politikov pa
tudi ne ka‘e, da bi do tega v kratkem pri{lo, saj ni Moro dal nobene nove pobude za sre~anje
z Mini}em. So~asno je opaziti, da tudi italijanski ambasador v Beogradu Giuseppe Walter
Maccotta, kljub pogovorom o aktualnih svetovnih dogodkih, kot npr. o obisku predsednika
sovjetske vlade Alekseja Kosigina v Beogradu, ves ~as ni pokazal niti med vrsticami nobene
‘elje ali pobude v zvezi s sestankom ministrov ali poobla{~encev.33 Prav tako ni opaziti niti
drugih pobud za sre~anja na vi{ji ali ni‘ji ravni, razen ute~enih sre~anj na podro~ju teko~ih
dvostranskih odnosov. Hkrati pa se taktika zaviranja ~uti na podro~ju delovanja administra-
cije v italijanskem zunanjem ministrstvu in sicer v smislu zaviranja stikov na ravni pokrajin,
predvsem Furlanije-Julijske krajine. Italijanski tisk tudi ne poro~a korektno o teko~ih dogod-
kih, tako nedavne proslave v Istri in Slovenskem Primorju sploh niso predhodno najavili niti
omenili v osrednjem tisku. Pojavila pa se je informacija iz vrst italijanske vlade o tem, da naj
bi prej{nji zunanji minister Medici »{el predale~« s svojimi pobudami, ter da to slabi pogajal-
ske pozicije Italije. Tako Peri{i} ocenjuje, da italijanska vlada in minister Moro tudi zaradi
notranjih problemov ~etvorne koalicije v tem ~asu niso pripravljeni nadaljevati pogajanj o
vpra{anjih kon~ne re{itve. Zato Peri{i} predlaga, da v zvezi z okoli{~inami nikakor ni potreb-
no spreminjati zadnje platforme, ki je bila izdelana za New York, niti ni potrebno spremeniti
jugoslovanske taktike v zvezi s pobudami za nadaljnje pogovore. V informaciji je platforma
pod~rtana kot izhodi{~e za nadaljnja pogajanja, zato jo navajam v celoti.34
32 Zvonko Peri{i}: Informacija. Kabinet savetnika SS dr. Zvonka Peri{i}a, str. pov. br. 120, Beograd, 15. 10.
1973 g., str. 1–2 (dalje Peri{i}, Informacija).
33 Giuseppe Walter Maccotta: Osimo visto da Belgrado. V: Rivista di Studi Politici Internazionali, letnik LX
(1993), {tevilka 237, Firenze 1993, str. 57. Maccotta zase pravi, da je v odnosu do odprtih vpra{anj zavzel stali{~e, da
je potrebno problem z Jugoslavijo re{iti, da pa se pri tem upo{teva italijanske notranjepoliti~ne razmere in spre-
menjene razmere po vojni ter s pogajanji sku{a ~imve~ pridobiti iz Medicijevega paketa osemnajstih to~k. Podobno
stali{~e sta zagovarjala tudi Milesi Ferretti in Gaia, nasprotno pa je bil Ducci za takoj{nje priznanje dr‘avne meje.
34 Peri{i}, Informacija, str. 3: »Na ministru Moru i italijanskoj vladi je da oceni da li smatra da postoji obostrani
interes da se dodje {to pre do jednog globalnog re{enja, kao i da li, po oceni italijanske vlade, politi~ka situacija
dozvoljava da se takvo re{enje ostvari. Za slu~aj da italijanska vlada ‘eli, jugoslovanska vlada je spremna da, na
osnovama dubrova~kog dogovora pregovara. Smatra ipak da pregovore treba osloboditi takve poverljivosti koja jih
ograni~ava na same opunomo}enike vlada. Smatramo nu‘nim direktno anga‘ovanje, sa svake strane, i odgovaraju~ih
eksperata za pojedina pitanja. Ne mo‘emo i ne ‘elimo da svoju javnost dr‘imo neinformisanom o stanju pregovora.
Jugoslovenska vlada }e, po svom nahodjenju, obave{tavati Parlament i javnost o postoje}em stanju u pregovorima o
otvorenim pitanjima. Smatramo, da ovakav na~in vodjenja pregovora mo‘e samo da unapredi atmosferu poverenja i
ubrza tok re{avanja. U slu~aju da italijanska vlada ne ‘eli ili ocenjuje da ne mo‘e da nastavi pregovore na ovaj na~in,
ne mora da zna~i da idemo na pogor{anje na{ih odnosa i medjusobne saradnje u svim oblastima od zajedni~kog
interesa, da stvorimo {to pogodniju politi~ku atmosferu, ali ne}emo biti tolerantni prema pojavama koje bi dovodile
u pitanje na{ suverenitet, teritorijalni integritet, bezbednost granica, prava i za{titu manjine ili prema pojavama koje
mogu biti tuma~ene kao poku{aj me{anja u unutra{nje poslove na{e zemlje.«
Minister Moro in italijanska vlada naj oceni, ~e obstaja obojestranski interes priti ~imprej do skupne celovite
re{itve, pa tudi, ali po njeni oceni politi~no stanje sploh dovoljuje, da se udejani tak{na re{itev. V primeru, ~e italijan-
ska vlada ‘eli, se je jugoslovanska pripravljena pogajati na osnovi dubrovni{kega dogovora. Vendar meni, da je
potrebno pogajanja osvoboditi tak{ne zaupnosti, ki jih omejuje le na poobla{~enca vlad. Menimo, da je potrebno
direktno vklju~evanje obeh strani in ustreznih ekspertov za posamezna vpra{anja. Ne moremo in ne ‘elimo pu{~ati
svoje javnosti neobve{~ene glede stanja v pogajanjih. Jugoslovanska vlada bo obve{~ala Parlament in javnost glede
odprtih vpra{anj o teko~ih razmerah v pogajanjih. Menimo, da tak{en na~in vodenja pogajanj lahko le izbolj{a
vzdu{je zaupanja in pospe{i tok re{evanja. V primeru, ~e italijanska vlada ne ‘eli ali ocenjuje, da ne more nadaljevati
158 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
Peri{i} v svoji informaciji nadalje predlaga, naj se v Politi~ni upravi izdela analizo o
tedanji italijanski zunanjepoliti~ni usmeritvi in o morebitnih reperkucijah v odnosu z Jugo-
slavijo. Hkrati odlo~no kon~uje svoje poro~anje z ugotovitvijo, da bi bilo, ~e v najkraj{em
~asu ne pride do zelo jasne in dolo~ne italijanske pobude za resne pogovore, potrebno sprejeti
odlo~itev o prenehanju spo{tovanja zaupnosti v pogovorih in na osnovi sprejete pogajalske
platforme obvestiti o tem skup{~ino SFRJ.35
Zadnji poskus pogajanj med poobla{~encema
^etudi je Peri{i} predvidel, da se bosta s partnerjem sre~ala ‘e v avgustu, se je to zgodilo
{ele 20. decembra 1973 v Beogradu.36 Milesi Ferretti je v ~asu zasedanja Me{anega odbora
za manj{ine zaprosil za pogovor s Peri{i}em na osnovi njunih sre~anj v juniju ter predhodne-
ga dogovora ministrov v Dubrovniku. S seboj ni prinesel nobenih novih predlogov ali pisnih
projektov. Pogovarjati se je ‘elel predvsem o vpra{anju industrijske cone, za katero iz kasnej{ih
pogajanj vemo, da je predstavljala conditio sine qua non za sklenitev Osimskega sporazuma.
Izjavil je, da so preu~ili jugoslovanski predlog, ga analizirali in primerjali z zahtevami, ki jih
postavlja EGS v zvezi s skupnimi industrijskimi conami. Italijanski partner je sku{al Peri{i}a
prepri~ati, da bi oblika dolgoro~nega zakupa najbolj odgovarjala tem zahtevam in da po
njihovem jugoslovanski predlog ne izpolnjuje teh pogojev. Predlagal je dve vrsti zakupa:
simboli~ni zakup cone na osnovi pogodbe med obema vladama, znotraj cone same pa naj bi
bili posamezni zakupi lokacije (zemlji{~) podjetij, pri ~emer bi lokacija lahko slu‘ila tudi kot
dele‘ v skupnem industrijskem podjetju. Peri{i} je {e enkrat razlo‘il ‘e znano jugoslovansko
stali{~e, da predlagani projekt zadovoljuje kriterije EGS in da oblika dolgoro~nega zakupa
nikakor ne pride v po{tev, saj je med drugim tudi v nasprotju z jugoslovansko zakonodajo.
Iz navedenega je Peri{i} ocenil, da je o~itno Milesi Ferretti le sku{al dajati vtis, da izpol-
njuje junijske obljube in da ima ob ponovnem sre~anju pripravljene odgovore svoje vlade na
takratni jugoslovanski predlog. Povedal je, da nima nobenih novih navodil od ministra Mora.
Hkrati je sku{al prepri~ati Peri{i}a, ~e{ da gre pri sporazumu za dve razli~ni zadevi. Eno je
sporazum o odprtih vpra{anjih, drugo pa je, kdaj ta sporazum predlo‘iti italijanskemu Parla-
mentu in obvestiti javnost. Sku{al je dati ob~utek, da nista na »za~etni to~ki«, in da je osnova
kon~ne re{itve vendarle ‘e dose‘ena. Kasnej{i manj{i popravki bi bili izvedeni le na osnovi
kompenzacije. Ocenil je, da so bila med njima osnovna vpra{anja za kon~no re{itev v zadnjih
letih temeljito preu~ena ter da so stali{~a v zvezi z vsemi odprtimi vpra{anji razdelana, zato
bi se odslej na osnovi obstoje~ih gradiv lahko pogajali dve politi~ni osebi (ne eksperti) naprej
do kon~ne re{itve.37 Hkrati je poudaril, da njegovo imenovanje za ambasadorja v Kairu ne
pomeni, da je njegova funkcija poobla{~enca samodejno kon~ana.
Peri{i} je vztrajal na tem, da jugoslovanska stran ni pripravljena pla~ati kakr{nekoli do-
datne cene, saj je italijanska stran v tej fazi pogajanj sku{ala dajati vtis, da je sporazum
pogajanj na ta na~in, to ne pomeni, da bomo poslab{ali na{e odnose in medsebojno sodelovanje na vseh podro~jih v
skupnem interesu, kjer naj bi pripomogli k ~im bolj{emu politi~nemu vzdu{ju. Ne bomo pa ve~ strpni do pojavov, ki
bi pripeljali pod vpra{anje na{o suverenost, ozemeljsko celovitost, varnost meja, pravic in za{~ite manj{in ali proti
pojavom, ki bi jih lahko prepoznali kot poskus vme{avanja v notranje zadeve na{e dr‘ave. (prevod V. [.)
35 Ibidem, str. 3.
36 Peri{i}, Zabele‘ka, str. 1. Vidimo, da so odlaganja na italijanski strani ‘e stalnica v meddr‘avnih odnosih in to
na vseh ravneh. Op. V. [.
37 Iz te izjave Milesija Ferrettija je mogo~e sklepati, da prihaja ~as za nastop posebnih politi~nih poobla{~encev
izven institucionalnih okvirov, kar se je zgodilo {ele v maju 1974.
159ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
predvsem jugoslovanski interes. Tako je do konca pogovora potrpe‘ljivo {e enkrat predstavil
jugoslovansko pogajalsko izhodi{~e, pri ~emer je Milesija Ferrettija najbolj vznemirila izja-
va, da ne vidimo ve~ razlogov za dosledno ohranjanje tajnosti teh pogovorov. Na to je Milesi
Ferretti povedal, da sta do meseca oktobra on in Ducci {e opravi~evala Morovo nepriprav-
ljenost za nadaljevanje pogajanj kot odgovor na notranje te‘ave vlade in mnoga njegova
potovanja, sedaj pa priznava, da ni ve~ argumentov za Morovo odla{anje glede ~imprej{nje
re{itve odprtih vpra{anj ter je po njegov razumljiv jugoslovanski dvom. Izrazil je strah, da bi
razkritje tajnosti vsebine dotedanjih pogovorov »bilo prava katastrofa«, saj bi na ta na~in
postavili komajda sestavljeno vlado in ministra Mora v hudo zagato zaradi znanega vpliva
italijanskega javnega mnenja. Zato je obljubil, da bo takoj pripravil bele‘ko o njunem pogo-
voru za ministra Mora, ne more pa obljubiti, da bi mu jo lahko dostavil pred bo‘i~nimi
prazniki, v Kairo pa odhaja ‘e 5. januarja 1974. Milesi Ferretti je ‘elel nadaljevanje tega
pogovora {e popoldne, da bi {e enkrat preveril to~no stanje uradnih jugoslovanskih na~rtov
sporazuma. Pred odhodom v Kairo mora pustiti ~im natan~nej{e informacije o opravljenem
delu.38
Peri{i}eva kon~na ocena po vseh neuspelih pogovorih je bila, da je bila po zamisli ita-
lijanske administracije partnerjeva naloga samo opraviti pogajanja, ne da bi v tem ~asu pri{lo
do kon~nega dogovora. Milesija Ferrettija je najbolj skrbelo, da bi jugoslovanska stran obve-
stila svojo javnost, zato je Peri{i} predvidel mo‘nost, da bo kmalu po novem letu sledila s
strani ministra Mora kak{na nova »takti~na pobuda«. In res je januarja 1974 Moro prvi~, po
nekajmese~nih zahtevah kon~no sprejel v Rimu jugoslovanskega ambasadorja Pavi}evi}a.39
Metoda dela jugoslovanske diplomacije v pogajanjih
Na zahtevo zveznega sekretarja Mini}a je Peri{i} po ‘e kon~anih pogajanjih z italijan-
skim partnerjem pripravil dokument – izjavo, ki predstavlja strokovno oceno pogajalskega
procesa v letu 1973, hkrati pa je prepoznavna tudi metoda dela jugoslovanske diplomacije.40
Organizacija njegovega dela je potekala na osnovi odobritve Kolegija zveznega sekre-
tarja, nato po dogovoru z vodstvom Socialisti~ne republike (SR) Slovenije in SR Hrva{ke.
Delo je potekalo glede posami~nih vpra{anj v posebnih delovnih skupinah. Stalni ~lani njegove
delovne skupine so bili Aleksandar Jeli}, na~elnik uprave za mednarodno-pravne posle, in
Vitomir Dobrila, {ef oddelka za Italijo. Glede ekonomskih vpra{anj sodelovanja ob meji,
posebej glede industrijske cone, je bilo dogovorjeno, da se vklju~i iz Slovenije Silvo Deve-
tak, s Hrva{ke pa Petar Menac. Njuna naloga je bila usklajevanje stali{~ znotraj obeh repub-
lik in pridobitev soglasja. Peri{i}u so bili nato dani predlogi in mnenja za nadaljnje delo. Pred
vsakim sestankom poobla{~encev so bili v Beogradu delovni sestanki celotne delovne skupi-
ne, na katerih sta sodelovala tudi Devetak in Menac. Pred zadnjim sestankom poobla{~encev
v decembru 1973 je bil na kolegij k zveznemu sekretarju Mini}u posebej za vpra{anje indu-
strijske cone pri Kopru povabljen ~lan zveznega izvr{nega sveta [nuderl. Na delovni papir
Teze o industrijski coni pri Kopru je [nuderl zapisal svoje pripombe in popravke, za katere
38 Prepoznamo podobno pogajalsko dr‘o kot ob koncu drugega sklopa junijskih pogajanj. Prim. z op. {t. 10.
39 Peri{i}, Informacija, str. 1; Peri{i}, Zabele‘ka, str. 4, 6. Iz dokumentov je razvidno, da je ambasador Pavi}evi}
zaprosil za pogovor z ministrom Morom ‘e julija, od septembra naprej pa je zaman pri~akoval poziv na sre~anje vse
do januarja 1974, saj se je Moro vseskozi izgovarjal na preveliko zasedenost.
40 Zvonko Peri{i}, »Po naredjenju zamenika saveznog sekretara a na zahtev saveznog sekretara dajem slede}u
Izjavu«, str. pov. br. 73/74. Beograd, 8. mart 1974, str. 1–3.
160 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
41 Prim. dokument SSIP, Kabinet saveznog sekretara, str. pov. Stenografske bele‘ke sa sastanka odr‘anog u
Kabinetu saveznog sekretara za inostrane poslove druga Milo{a Mini}a o Italiji, 11. 1. 1974. godine u 9,00 ~asova,
str. 53–54.
42 Prepoznana je natan~nost v poro~anju, iz~rpnost in kriti~nost poro~il. V zvezi s ~asovno distanco predstavlja
zadnja izjava uporabno sintezo dotedanjih pogajanj. Za raziskovalca je Peri{i}eva metoda dela, ki jo lahko istoveti-
mo z metodo dela jugoslovanske diplomacije, pribli‘ana zgodovinskemu na~inu zbiranja informacij. Avtorica pri
raziskovalnem delu razpolaga s celotnim zgoraj navedenim dosjejem dokumentov. Op. V. [.
Peri{i} navaja, da so bile upo{tevane pri izdelavi delovnega papirja, ki ga je predal Milesiju
Ferrettiju. Upo{tevane so bile tudi tiste teze, ki jih je v Rim med pogovori poobla{~encev
dostavil Devetak, potem ko so bile doma predhodno uradno odobrene. Glede osnovne ita-
lijanske zahteve o dolgoro~nem zakupu ozemlja, Peri{i} v svoji izjavi na strani 2 pove, da je
imel tudi pisni komentar Kardelja, za katerega pravi, da so se ga pri izdelavi delovnega papir-
ja glede industrijske cone dr‘ali v popolnosti. Nadalje prepoznava in zavra~a italijansko za-
vajanje, ~e{ da cona ne bi bila v skladu s predpisi. Pri tem se sklicuje na oceno pravnih
strokovnjakov, ki zagotavlja, da so jugoslovanski predlogi glede organizacije cone povsem v
skladu s pravnimi predpisi. Omenja, da obstaja {e en delovni papir, ki zajema teze za na-
daljnje pogovore in elaboracijo, za katerega pravi, da je Italijanom povedal in predlagal {ir{a
pogajanja ekspertskih delegacij. Italijanski poobla{~enec je izjavil, kot je razvidno iz prej{njih
Peri{i}evih bele‘k, da je jugoslovanski predlog glede cone za njih nesprejemljiv. Iz razlogov
nujne tajnosti pogajanj pa ni pristal na morebitne pogovore ekspertskih delegacij. Tudi tukaj
prepoznamo ponavljajo~o se italijansko taktiko.
Peri{i} nadalje pove, da je o poteku in vsebini pogovorov, delovnih papirjev ter na~rtih
napisal ve~ bele‘k, posebej pa izpostavi pomen poro~ila strogo zaupno {t. 42/73 (ki je citiran
v razpravi). To poro~ilo je na zahtevo dostavil v Ljubljano predsedniku Odbora za mednaro-
dne odnose Skup{~ine SR Slovenije Edu Brajniku. Poro~ilo glede industrijske cone in Teze
sporazuma je dostavil tudi [nuderlu. Peri{i} svoje podrobno poro~ilo kon~a z mislijo, da na
njegovo poro~ilo ni bilo pripomb vse do zadnjega zasedanja Kolegija pri Mini}u, ko sta
Slovenca Marko Osolnik in Devetak izrazila svoje pomisleke glede dokumenta o industrijski
coni.41 Peri{i} je potrdil, da se vsa njegova dokumentacija nahaja tudi v dosjeju zveznega
sekretarja Mini}a.42
S u m m a r y
Unsuccessful Yugoslav-Italian Negotiations in 1973
Viljenka [korjanec
Athough the negotiation starting points defined in Dubrovnik have established in greater detail the
key questions that needed to be resolved, and even though the deadline to reach an agreement was
extended until the end of July, proxies Pere{i~ and Milesi Ferretti were not successful. As far as all
essential questions were concerned, the Italian side even added on to the demands from Medici’s package
of eighteen points, and also from later, already modified suggestions. Throughout the talks Italy kept
promising written annotations that were never delivered. In written form it merely offered suggestions
on the »date and solution of open questions.« 1 The Yugoslav side, on the other hand, prepared in
writing concrete suggestions and agreement projects for each open question, and delivered them to the
Italian partner.
161ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Negotiations between the two proxies took place at the beginning and at the end of June, and
according to the wish of the Italian side, both times in Rome. After the first part of negotiations the
proxies prepared a joint report for both governments. In their reports they said that a »break for thinking
things out« was essential, and during that time both governments should supply them with further
directives. According to Peri{i}, the proxies would be ablo to conclude their task by the end of June,
1973 at the latest, and by all means before the meeting of the European Conference on Security and
Cooperation. Should the Italian side manifest a lack of interest in serious intentions to solve the open
questions, the possibilities regarding the question of the border and of the minorities would be presen-
ted at the conference. On the basis of his experiences from the first part of June negotiations the Yugo-
slav proxy prepared a supplement to the Dubrovnik proposal, and asked for an approval. In the second
part of June negotiations Peri{i} once again demanded a joint final report from the Italian side, which
he did not receive. Milesi Ferretti first apologized that he did not have an authorization, then resolutely
declined to draft the final report. Yet despite these obstacles the negotiations gradually progressed
toward the final agreement. Even though at the beginning of negotiations the Italian side maintained the
viewpoint that its written proposals represented the »minimum« (a take-it-or-leave-it attitude) neces-
sary for the final agreement, these talks greatly contributed to the changes in the way the Italian side
perceived the situation, and a more productive manner of searching for the right solutions was adopted.
The Italian tactics in keeping the talks at a standstill in order to gain more time was but one of its
constant tactical maneuvres. The talks also reflected Italian attempts to lay the blame for potentially
unsuccessful talks onto the Yugoslav side. It has to be said, however, that the Italian political situation at
the time, and the downfall of its government, were partly the cause for stagnating negotiations.
Since the proxies could not manage to prepare the final joint report even by the extended deadline
the question of resumed negotiations in Belgrade at the end of August stayed open. The Italian side
showed no interest in further talks. There were meetings of Yugoslav ambassador in Rome, Pavi~evi},
with high-ranking officials of the Italian Ministry for Foreign Affairs in July and August, but the subject
of these meetings were only the already-known positions regarding the continuation of negotiations,
and no final deadline had been determined. Already at the end of June, during the talks of the proxies in
Rome, the Italian side proposed a meeting between its new foreign minister Moro with Mini}. Althou-
gh they originally planned to meet in Helsinki, Yugoslavia started serious preparations for their meeting
in New York in September, 1973, during the United Nations General Assembly session.
On the basis of an analysis of Yugoslav-Italian relations until then the Yugoslav side stipulated the
following negotiation positions: 1. it is necessary to stop further initiations of such unsuccessful talks;
2. the Italian proposal for a meeting of both ministers should in principle be adopted; 3. Yugoslavia has
to demand from the Italian side the final definition of its objectives and suggestions for the final solu-
tion of open questions; 4. Yugoslavia needs the possibility of informing the Socialist Federal Republic
of Yugoslavia Assembly and the public about the position of the negotiations, and it needs the possibi-
lity of acting independently at the European Conference on Security and Cooperation assembly; 5. the
end of tolerance should the questions about sovereignty, territorial integrity, border safety, or interven-
tion in its internal affairs be reopened.
This analysis was based on the estimation that the Italian side incorrectly persisted that the willin-
gness for negotiations was predominantly in the interest of Yugoslavia, which would excuse certain
one-sided renouncements on behalf of Italy. Part of the failure could also be attributed to the fact that
Italians inconsistently insisted on the total secrecy of talks between the proxies. Despite an agreement
the Italian press namely printed certain information and interpretations whose negative political com-
mentaries upset the public opinion, especially among those living along the Italian-Yugoslav border.
Even though the Italian side initiated this meeting, Minister Aldo Moro did not come to New York.
The only meeting between the two sides took place during a coctail hour when Mini} talked to Ducci.
The latter, however, tried to shift the responsibility for failed talks on the Yugoslav side.
The final meeting of the proxies took place in Belgrade in December 1973. Peri{i} estimated that
because of Ferreti’s imminent departure to a new post, Ferreti once again tried to verify the exact
negotiation positions for his successor. In accord with the Italian administration Ferreti’s objective was
to indicate the interest of Italy to continue the talks, but without any real progress. He was deeply
worried that the Yugoslav side would notify the public. As Peri{i} had correctly anticipated, a new
162 V. [KORJANEC: NEUSPEH JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ V LETU 1973
tactical initiative by the Italian foreign minister Aldo Moro was soon to follow. Peri{i} was also of the
opinion that in the case of eventual resumption of negotiations these should acquire a stronger political
character since the proxies had previously been given too narrow a maneouver space by their govern-
ments.
An analysis of Yugoslav diplomatic methods revealed thorough preparations for negotiations, well-
organized meetings, and good analyses of the Italian tactics of delaying and moving »one step forward
and another backward« during the proxies’ meetings. Even though already in Dubrovnik Mini} estima-
ted that the Italian initiative for the work of secret political negotiators was the only real possibility for
reaching the final aggreement,2 negotiations of diplomatic representatives continued until the end of
1973, but with no success. The Yugoslav negotiator had received political instructions on the position of
Yugoslavia in accordance with the Yugoslav government. Slovenia and Croatia participated in the for-
mulation of these standpoints.
Since the Italian side did not exhibit any political willingness for reaching the final agreement, the
1973 talks brought no results.
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE
je med drugim izdala:
27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev,  Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT
Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled
1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT
Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT
@ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT
Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. –
Ljubljana 1996. – 1.500 SIT
Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998.
Ljubljana 1998. – 2.000 SIT
Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998.
– Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT
Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani
ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.