List 18. m v • lecaj spodarske y obrtniške narodne Izliajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. 1 g old. ; M. V • • T * i I r iju Dijani sredo maja 1880. Obseg: Opomin gospodarjem, da hitijo sadnó drevje otrebiti gosenic Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da Je po stari navadi kmetuje? (Dal.) Spomini iz potovanja po vélikih posestih pruske, češke in šlezke dežele. (Dal.) Gospodarske novice. Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske 14. aprila. (Konec.) Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili, ko so v mestnem zboru gospodovali. Govor poslanca gosp. Kluna v zbornici poslancev 23. aprila za slovenske srednje šole. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Opomin gospodarjem odpeljala. Koliko bi ondi potem rastlo več žlahne trave, s katero bi se pomnožiti zamoglo število živine, s tem zopet blagostanje kmetovalcev za tisoče, celó milijone! * Ker si. ministerstvo kmetijstva prav sedaj tudi našo naj hitijo sađno drevje otrebiti gosenic. Misliti se je smelo, da je letošnja huda zima popol- kmetijsko družbo vabi, da se izrazi o sredstvih, katera bi izdatno pomnožila govedorejo na Kranjskem in ker naše Al ni „Novice" vabijo gospodarje, da izrazijo svoje mnenje, hočem tudi o tem obširniše govoriti in vse po- nem pokončala sadnemu drevju škodljivi mrčes. tako. Z milimi pomladanskimi cvetlicami in obilim cvet- jasniti sè statističnimi številkami i» 1 4 ker tako gradivo latU). £J JLLllllLLll pULLUaUclliSfcVlLLJI UVcLllCčlLLIl lil UUlllLU UVCL- owwouuuuui ošumami, avi av i.c*«w ^iwuiyu jem sadnih dreves prikazalo se je tudi obilo vrtom škod- podaja zanesljiv temelj za izračunanje ali prevdarjanje ljivih gosenic. Postavo imamo v vsaki deželi, postavo jako po- dobičkov ali pomnožitve kakega vira. In kedo more tajiti da v izboljšanji senožetev, travnikov in pašnikov ^* V * T » , J'UUVW » V ^V J - ----J--- J 7 ---- ----- --- 1---- trebno in dobro , po kateri imajo spomladi gospodarji ima Kranjska še velikánsko mnogo sena pridobiti gosenice pokončavati, in da se to zgodi, imajo župani s tem pomnožiti more tudi število goveje živine. 7 ter nadsorovati posestnike vrtov, župane pa tudi politične gospóske. Koliko bi se ne dalo popraviti, če bi slehern go- spodar sleherno leto zgodaj spomladi z brano 7 naj- Al kakor druge postave, ki jih imajo izvrševati dr- bolje s travnišno brano prevlekel travnike, ali jih vsaj žavne gospóske, mnogokrat ostanejo mrtve na papirji z železnimi grab ljami pregrabil! Koliko sto, tisoč in se dejansko ne izvršujejo, tako se godi tudi s po- in tisoč voz mahú bi posebno v začetku izboljšavanja stavo o pokončevanji gosenic in hroščev. nagrabili, ki zatira razvitek drugih žlahnih trav na se- Kaj nam bode policija zmerom za petami? slišimo mrmrati marsikaterega zanikrnega sadjerejca nožetih. Jaz sem letos 4 vozove mahu nagrabil na neki ne veliki senožeti, katero sem v prvo prevzel v oskrb- vsaj vé vsak gospodar sam , kaj ima storiti. 7 ugovoru odgovarjamo to-le: res Temu ništvo. Ta mah ne zadušuje le drugih trav 5 on Je tudi spodar V^J XV«J im» otvuuj «A* ^Ci » iuuuu^ ua > u v ^ x\aj ------— f - — ' ----,/v da iinajo stonti in da to tudi storijo, če pogledamo trava po izgrabljenem mahu ve kaj ima storiti, ali pa vidimo je treba, da vsak go; , da vedó, kaj pravo gnjezdo raznih škodljivih mrčesov; on je, ki ovira zraku prosti vhod v zemljo. Kako da se oživi žlahna 7 Je tako očitno 7 da sadna drevesa v mnogih vrtih? da J* gospo- Policija, katera kaznuje zanikerne gospodarje postavno i je zato potrebna, da se škoda odvraća od treba tak travnik videti ter zagotovljen sem, dar nikdar več ne bo opustil tega prepotrebnega delà. Ako hoćemo več goved , katera se nam bodo tudi vrtov, ki imajo tacega so s eda, ki se za pokončavanje dobro splačevala sedaj, ko je vlada zaprla mejo ptujim govedom, rediti, privaditi se moramo tudi gnojenja Zato naj so te vrstice opomin vsem gospodarjem, travnikov. Oni potrebujejo, prav tako kakor druga gosenic se ne zmeni ne. se hočej obvarovati lastne škode po gosenicah tudi odvrniti škodo od svojih sosedov 7 pa zemljišča, podpore, ako hoćemo od njih res povoljnih dohodkov dobivati. Kakor veljá pri poljedelstvu Ali zađostuje dandanes kmetovalcu da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Po vše. kot neovrgljivo načelo, da more pri obidelovanji polja 7 ki oni gospodar še shajati bogato njive umno m t gnoji, tako da mu obilni pridelki poplačajo velike njegove stroške, prav tako bomo tudi v pognojenih trav-nikih našli lepe zdatné pomoci povikšati dohodke. Peel, pepeluška, posebno saje, pomešanica ali kompost (Dalje.) 7 blata y katero se Idimo dalje! Kakošni so naši travnik in v ki? Koliko tisoč in tisoč oralov travnikov je, kateri niso še nikdar dobili le najmanjše podp aterega si lahko iz raznih odpadkov nabira na dvoru, v bajerjih, cestah itd., iz tnalovine itd. vsak napravlja, gnojnica, katero bi morali skrbniše zbi-rati, stanjšana sekretnica bodo prav primerne gnojilne po- j j íati ^ otaiijoaua o^aiv^iuiv« j;iiujv>iuv ^ u Preraščeni tvarine za travnike. Se ve da tudi umetni gnoji 7 so z mahom, kateri zadušuje razvitek žlahnih trav, polni sebno kalijeve soli, bi dokaj pomnožile rodovitnost trav-kislih trav, ker v njih zastaja voda, katera bi se v mar- nikov, a potem bi morala si. vlada to sol po zeló nizki sikaterem položaji lahko brez velikih stroškov iz zemlje ceni prodajati in za to skrbeti, da bi železnice, katere 140 itak dobivajo od države na milijone subvenci], znižaie tarife za prevožnjo takih gnojilnih tvarin, kakor na Angleškem vlada skrbi, da se sploh kmetijstvu služeče snovi po najniži tarifi prevažujejo. Nadaljna skrb naša bo morala biti obrněna na oni vir, s katerim moremo okrepčavati senožeti brez posebnih stroškov. Jaz mislim na vodo, s katero bomo napajali senožeti. Na Laškem, posebno v Lombardiji, na-pajajo travnike z vodo in po lOkrat v letu jih kosé ! Mnogo je pač travnikov, ki imajo tako lepo naravno lego, da bi z najmanjšim trudom lahko napeljala se voda na-nje! Pa kakor je napeljava vode, sposobne za napajanje travnikov, neobhodno potrebno delo, katero bomo morali popolno izkoristiti za pomnožitev krme, prav tako bomo morali misliti na odpeljavo vode, ali na izsu-šenje premnogih moČvirnih travnikov, katerih se silno mnogo še na Kranjskem nahaja. Da! z izsušenjem močvirnih ali mokrotnih travnikov bomo zamogli na tisoče in tisoče centov sena več pridelovati. Vsakako bo tu morala pripomoći država, ker veliko je travnikov, ki so močvirni, ker jih zalivajo bližnje reke itd., in v takih slučajih more edino le pomagati, če se reke reguliraj o. Kakor bo velikanske koristi izsušenje ljubljanskega mahovja ali močvirja, tako bi tudi reguliranje Ljubljanice in drugih notranjskih vodá bila premogocna pridobitev sená. Koliko pač razdira in odnaša Sava senožeti, kako žalostno zre oko na planjavo, katero Sava nadkraljuje! Pa tudi manjše vode, potoki marsikedaj silno ško-dujejo in močvirijo travnike. Omenjam le travnikov v krašenski dolini. Ondi sem našel prav čedna goveda in koliko bi jih mogli več imeti, ko bi regulirali ono majhno vodo , potok, ki zaliva dolino in močviri njene travnike. Koliko tisoc centov izvrstnega sená bi dobili s tem gospodarji v krašenski dolini! Pa kam bi zašel, ko bi hotel na vse močvirne travnike, koiikor sem jih našel na Kranjskem, opozoriti; to lahko opustim toliko bolj, ker sem v referatu o stanji govedoreje po Kranjskem sl. ministerstvu kmetijstva, katero mi je dalo nalog, to preiskati, dovolj določno vse pokrajine naštel, katere bi bile silno potrebne državne podpore, da bi izsušile travnike, na katerih bi tisoče centov sladkega sena veČ potem dobivale in s tem pomnožile število goved. Uže takrat pred 4 leti, ko še nismo mislili, da bo vlada vendar-le toliko odločno postopala ter zaprla mejo ptujim govedom , sem poudarjal vse to in v referatu k sklepu izrekel: Hoče li slavna vlada pripomoći Kranjski k večemu blagostanju, naj jej pomaga zbolj-šati travnike z reguliranjem rek in potokov, vsled cesar se bo pomnožilo število goved, katera so edina izdatna zaslomba za kranjske kmetovalce. In res ni drugače mogoče, vsaj daje kakovost travnikov podlago govedo-reji; kakoršni travniki, takošna živinoreja! (Dalje prihodnjič.) Sporaini iz potovanja po velikih posestvih pruske, ceske iu šlezke dežele. Spisal Gust. Pire, adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu. (Dalje.) Od velikega števila jako izglednih posestev južne pruske Slezije hočem natančneje popisati le dvojno. Med Vratislavom in Ratisborom leži grajščina K o p i c. To posestvo je imovina jako bogate družine grofa Schafigottsche-a. Posestvo ni samo po svoji velikosti in lepoti imenitno, temuč tudi vsled velikanskih naredeb in zboljškov, ki služijo v to, da zemlja veče dobičke doprinaša in da se njeni pridelki lože in boljše v denar spra vijo. Celo posestvo je pod vodstvom „kameralnega ravnateljstva", kateremu so priređeni različni oskrbovalni uradi s celo tropo kmetijskih uradnikov. Vsi tamošnji uradniki, brez izjeme, izšolani so na viših kmetijskih šolah, in še celó prvi hlapci, „šarfarji" imenovani, so večidei bivši učenci nižih poljedelskih šol. Posestvo sme se prištevati tako zvanim obrtniškim gospodarstvom, kajti ogromna večina pridelovanih rastlin rabi továrnám za izdelovanje sladkorja, vinskega cveta, škroba, cikorije itd. Se ve da, da tako intenzivno gospodarstvo je le tam mogoče, koder je dosti kapitala in koder oskrbništvo o vseh potrebnih kmetijskih in tehničnih vednostih razpolaga. Posestvo je popolno arondirano, in posamezne pristave so le malo ena od druge oddaljene. V sredi po-sestva, v lepem, po angleškem načinu narejenem parku, stoji velikanski grad Kopic. Grad sam, jako okusno v modemem slogu sezidan , služi le v stanovanje posest-nikovi družini. Uradi, stanovanja uradnikov in fabriških delalcev, fabrike itd. so v posebnih poslopjih blizo grada. Vsa ta poslopja so jako lepo zidana, ter vsa skupaj de-lajo na člověka vtis, kakor da bi přišel v kako majhno me stiče. Okolo grada razprostirajo se veliki cvetličnjaki in daleč okrog sloveči zimski vrt. Ta vrt, ki ima nalogo, posestniku v zimskem času nadomestovati lepo naravo prijetnih letnih časov, je veliko poslopje iz železa in iz stekla. V njem se nahajajo različna drevesa, domača in inostranska, kakor na priliko , palme , smokve itd. Tla, na katerih so, kakor po vrtih prostori s travo ia cvetlicami, preprežena so z gladkimi poti in stezami. Ves prostor se zgreva po zimi z vročim zrakom, katerega se po železnih cevih napeljuje. Popis še veliko druzih lepih reči vrtnarske umetelnosti bodem opustil, ker one bi le izučenega vrtnarja zanimale. Naj le še omenim maj hne trdojavice, katera je se-zidana v parku na umetnem griču; v njej se nahajajo 3 gostostrelke (Mitrailleuse) od onih, katere so Nemci Francozom v vojski vzeli. Te gostostrelke nahajajo se skoraj pri vseh onih bogatih pruskih posestnikih, ki so bili v nemško-francoski vojski, ter so zavzemali kakošno višo vojaško službo, kot spomini na srečno zmago. Posestvo Kopic šteje 10 pristav, h kateri vsaki spada 600-1000jutrov (2 jutra = 1 oral) polja in travnikov. Vsaka pristava je pod oskrbništvom enega oskrb nika, jenega adjunkta in enega kontrolorja. Živina vsake pristave dobi potrebni del sena od dotičnih travnikov, sicer so pa oni pod posebnim oskrbništvom kulturnega inženirja in njegovega asistenta. Travniki so vsi planirani in po Petersonovem načinu drenirani, to je, cevi, ki so pod zemljo položene ter imajo nalog, vodo iz spodnje plasti odpeljevati, služijo zopet v goto vem času za napeljevanje vode na travnike. Vsled velikega pridelovanja kupčijskih rastlin ostane krme za domačo živino le malo na posestvu, zato pa tudi toliko živine ni, kakor bi je obziroma na velikost polja in potrebnega gnoja ter intenzivnega gospodarstva moglo biti. Primanjkljej gnoja nadomestuje se z umetnimi^ gnojilnimi pripomočki, kakor je na priliko guano in Stasfurtska sol in pa s posebno skrbljivimr izvrstnim obdelovanjem zemlje. Na eni pristavi tega posestva naredil se je tudi po-skus gospodarstva brez živine, izvzemši nekoliko vprežne, pa pokazalo se je, da ne gre tako lahko, kakor teorija uči; res je, da pridelki, kar se tiče njih množine, ostanejo enaki, pa stroški so veliko veči, ker 141 potrebni umetni gnojilni pripomočki so jako drag Zu premoženje se je leta 1879. po vsem poveksalo za 660 naj tega se pa fizikalični stan zemlje pri takem gospo- gold. 18 kr.) Stroškov je „Matica" to ,leto imela: za darstvu od leta do leta slabša zemlj . uvi ici,«, viu icta, oiauoi», ker le živinski gnoj upravo 415 gld., za honorare spisov in zemljevidov 1586 vse to zamore dati, kar njej v rašco rastlin rabi. gld. 95 kr., za tisk 2221 gld. 70 kr., za vezanje knjig Kolobarjenje je na vseh pristavah vredeno po na- 136 gold. 58 kr., hišnih stroškov (davkov itd.) 930 gld. 92 kr., za novo hišo 21.612 gold. 36 kr., za obresti od dolgá nove hiše 110 gold., raznih izdatkov 63 gold, in kr. dinu menjalne setve; kolobarji so jako umno sostavlj m imajo sladkorna del 121etno rotacij zd Přiděluj pe3a, krompir za izdelovanje surogatne 3 se kave za raps kot polovi izdelovanj 54 kr., tedaj stroškov skup v gotovini 27.077 gld. • « » rv i* i « a • • i r f potem pšenica, oves in rž. Več in 26.750 gold, v obligacijah. cele ga polja je uže drenirana godilo se bode to z vsem poljem Ori 7 m scasoma izdavanje knjig tekočega leta 3549 gold. proračunu o staja za se sicer cisto navadno; v rabi so deloma Hohenheimska orala, deloma r uh adi a, samo za sladkorno peso, cikorijo in Dr. Staré pravi, da po §. 17. Matičnih pravil mora krompir se globoko orje in to s parnim plugom tem pa hočem prihodnj njena glavnica imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku, in zato se mu nikakor a je odbor kupil hišo banke „Slovenije ne zdi varno y í( pisati (Dalje prihodnjiě.) na kateri (hiši) je še 31.000 gold, dolgá vpisanega ) y želi knjiži. * ter da naj odbor skrbi, da se ta dolg nemudoma iz- (iospodarske novice. Eine That unseres Ministeriums. temi besedami nam „Wiener landw. Zeitg. Tudi dr. Ta v čar se čudi > kako se mogla spuščati v spekulacije z banko želi buliralo. je > ,Matica" w UOV>Wtl v O U UC4U IV \J y j SIOV6EIIJ O * j ICI pojasnenja, zakaj se teh 31.000 gold, še ni razta- í ter na- Dr. Zupanec odgovarja , da je bila v zadnjem znanja veselo novico, po kateri bo južna železnica mo- občnem zboru očitno želja izrečena, naj se namesto ma- lovarnega papirja ali denarja v ogerskih obligacijah itd. Novice" uže iiliU lij UI T VUV1V u V ▼ AVU y J ^^ " rala davek plačevati, za katerega so letos „iwyiv. u u^u ivïmiuv^m pu^ixjc« an v v^vyiomu uuiigai/ijaa uu« večkrat svoj glas povzdignile. Navedeni časnik namreč nakupi kaka nepremična lastina, in tako je odbor tudi w -I . 1 i.« i • • • . "11 1 -II A * 1 1 • • v 1 • 1 1 IV 1 poroča, da je kupčijski minister v davkovskem odseku storil 7 7 >> ďa vlada nikakor na to ne misli dobro naložil. ter je prepričan, da je z nakupom hiše denar Gosp. Vilhar se čudi, kako se mora odločno rekel davek od dohodkov južni železnici odpustiti, odboru tolika lahkomiselnost očitati, da bi bil Matičin ampak tirjala ga bode." Ce se to zgodi, ima dr- denar tje v en dan izplačeval. Za vsaki znesek se je s/ 1 r\ « 1 • • 11 Ti V 1 â # 1 1 1 1 1 1 i • • 1 V • V O A AAA IT m žava nad milijona dohodkov več na leto in dan 7 ka- terjala pobotnica, in plačanega je uze terih krvavo potřebuje. v Sadjereja na Českem. 20.000 gold, tega a zbrisati se še do sedaj ni mogel, ker dotična ; to pa Hiša nese dobre ob- dolgá, gospoda advokata še ništa gotova z dokumenti Velikansk je pridelek raznega sadja na Ceskem, posebno jabolk. Po statističnih preiskavah zadnjega časa je na Ceskem 10 milijonov sadnih dreves v vrtih, 1 mi- se bode v kratkem času zgodilo. resti, in prodala bi se lahko z dobičkom, ako bi občni zbor to želei, kajti kupčev je več; sploh pa > V ce si. zbor misli, da je hiša slabo kupljena, kupim jo jaz lijon in 600.000 na pašnikih in okoli 2 milijona ob ce- stah in potih. Po takem imajo na Ceskem okoli 14 milijonov sadnega drevja, katerega vsako leto na novo za-sadijo za poldrugi milijon. Cesko sadje gre posebno v severno Nemčijo in v Rusijo in česki deželi vsako leto neizmerno veliko denarja privabi. m „Matici" 7 povrnem izdano vsoto za njo. Kar se tiče raztabuliranja dolgá na hiši, je to dolžnost banke „Slovenije", in „Matica" si je pridržala nekaj izplačila tako dolgo, da se dolg na hiši popolnem izknjiži. Kup« čija se je postavno vršila, in kapital, ki ga je „Ma tica a ~ ,) ~ ......~ ------ » fcj^ J ^ u"1" v nakup te hiše naložila, je popolno varno nalo- žen. tem je bila stvar do kraja rešena. Gosp. Gras sel li nasvetuje, naj občni zbor odseku Znanstvene stvari. za nakup hiše banke „Slovenije' ' izreče toplo zahvalo Občni Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske v Ljubljani 14. aprila 1880. (Konec.) Gospod blagajnik Vilhar bere „sklep računa vseh dohodkov in stroškov „Matičinih" za XV. leto, to je, od januarija 1879. leta do 31. decembra 1879. in potem proračun za XVI. leto 7 to je 7 0 janua- rija 1880. do 31. decembra 1880. leta. Iz tega računa * se vidi jlu tc^a lauuua j oc viui , da je „4x»c%mv/c* i/v iukv imela premoženja po odštetih stroških v gotovini 2788 Matica" to leto za trud in za toliko dobro kupčijo pri tej hiši. zbor z veliko večino ta nasvèt sprejme. Proračun za leto 1880. je bil brez ugovora sprejet. Za p regie do vanj e društvenih računov izvolijo se gospodje: prtfř. Celestina, Ivan Hribar in Fr. Kadilnik. Gosp. L. Robič predlaga, naj se, kakor je bilo uže nekdaj v navadi, vplačana letnina in ustanovnina po „Novicah" naznanja. Zbor sprejme ta predlog. Potem prevzame predsedništvo prošt gosp. dr. A. Jare, in predsednik dr. Bleiweis nasvetuje sledečo resolucijo: „Občni zbor „Matice slovenske" je zadovoljno gold. 40 kr. in v obligacijah 12.760 gold, (v hranilnici slišal glas po časnikih, da se prične izdelovanje toliko nam potrebnega „slovensko-nemškega slovarja in 1988 gold. 20 krajc.) m ce se vplačani znesek za novo hišo z 21.612 gold. 36 kr. in vredûost stare hiše z 11.400 gold., potem vrednost in-ventarja in knjig 5700 gold., pokaže se konečnega pre- temu prišteje dozdaj b0(je kmalu dovršilo." svetlega gosp. knezoškofa izreka nado, da se pričeto delo Občni zbor je enoglasno pri Pozneje se oglasi dr. Dolene c trdil temu predlogu. in željo izreka, naj Matični odbor poprosi gosp. knezo- škofa 7 da se vredništvo slovarja moženj| v gotovini 41.500 gold. 76 kr. in v obligacijah stiku. Predsednik misli, da izroči gosp Fr. Lev- .Jjr o #------JD---- i i r? <-» /%r »v o L i. rv u. x i uiioii, \ po tem 12.<60 gold., tedaj vkup o4.260 gold. 7b kr. (Matično ^^ bralo in tudi privatno slišalo , je to uže fait ac compli, in po takem zađostuje uže sprejeta resolucija in proračun razdelila s'a se nazočim ki gosp. knezoškofu izreka željo, da slovenski slovar kar se je po cas- * Sklep 7 računa gg. udom. kmalu zagleda beli dan. * 142 Ko predsednik skrutinatorje 178 volilnih listov imenuje, se občni zbor končá. Za odbornike so bili izvoljeni gospodje: Cigale Matej, Sol ar Janez, Maru Josip, Praprotnik Andrej , E i n š p i e 1 e r Andrej , G r a s s e 11 i Peter, V o d u- šek Matija, dr. S ust Janez in Grabrijan Jurij. Domaće stvari. Kaj so narodnjaki za Ljubijano storili, ko so v mestnem zboru gospodovali. Man sage uns doch, was die nationale Partei wâhrend der Zeitdauer ikrer Herr-schaft fiir Laibach getlian hat? Deselimann et Cornp. „Tagblatt" 74. (Konec.) Na tržne z a deve se je zmerom gledalo z naj-večo pazljivostjo. Novi tržni red, ki stopi na mesto zastarelih pravil, ne zadostuje le silni potrebi, ampak razdeljuje tudi bolj pripravno tržne kraje na posamezne prostore. Posebno je bilo preloženje trga s starinsko robo na breg, in sv. Miklavža trga na kongresni trg živa potreba. V novi tržni red se prepoved predkupa ni vzela, ker je bila ta prepoved uže poprej po sklepu mestnega odbora preklicana ter je tako prav nepotrebno zadrževanje proste prodaje odpadlo. H koncu je treba še denarstvenezadeve v kratek prevdarek vzeti. To se je bilo kmalu previdelo, da mali dohodki nikakor ne zadostujejo zeló povišanim tirjatvam seda-njosti. Gledati se je moralo, kako bi se povišali. Mestni odbor se je pri tem držal načela, da pri visokosti državnih davkov in deželnih přiklad se je, dokler je mogoče, ogibati mestnih doklad. Misliti se je moralo na povikšanje drugih prihodkov, in res se je posrećilo mestne prihodke po naslednji poti zdatno pov kšati : a) tlakovi na se je od 1 kr. za vožno živino, in '/o kr. za gnano živino povikšala na 3 in 2 kr. ; b) na vedro v Ljubljani popitega piva se je naložilo 40 kr., in ti dve reči ste povišali mestne dohodke za 19.200 gld.; c) od gostaščine se je vpeljala p riki a da (1% Pri g°* staščini od 50 do Í00 gold, in 2% pri viših), katera je znesla prvih 16 mesecev 8840 gold., in utegne znesti na leto 6000 gold.; d) za porabo mestne klavnice se je za vsako živino vpeljala klavnina 60 krajc. z letnim zneskom 1400 gld.; e) vpeljava takse pri stavbenih ogledi h vsled deželne postave 14. avgusta 1866. leta, štev. 13 na leto 200 gold.; d) povikšali so se pri-hodkiodzemljišc po kupljenem gradu Podturnom na 3660 gold., skupaj tedaj za 30.460 gold. To povikšanje dohodkov je znamenito, in vendar nobenega plačevalea davkov posebej ni zadelo. Drugo zdatno povikšanje mestnih dohodkov se pa pričakuje od začetka leta 1869. iz po vikšanj a dohodkov od přiklade na vžitnino. Ta reč stoji tako le: Mesto ljubljansko je imelo pred letom 1830. svoj lastni oktroa s stanovitnimi prikladami po določenem tarifu. Po letu 1830., ko je splošna vžitnina nastopila, je pa bilo mesto nekaj časa samo najemnik združenih prihodkov in si je pomagalo s podnajemniki, kateri so morali za državne dohodke en del najemščine v državno blagajnico in za mestne přiklade drugi del najemščine v mestno blagajnico plačevati. Del najemščine, ki se je državi piačeval, je znasel 1834. leta 50.000 gold. Al ta znesek se je moral tadanjemu kameralnemu uradu premajhen zdeti, ker přišel je dopis dvorné komore, ki je tirjala od mesta ljubljanskega, da naj plača znesek 60.000 gold., tedaj 10.000 gold. več; s pristavkom, da če mesto noče vstreči tej tirjatvi, se bode vžitnina po očitni dražbi v najem dala, pri tem za fiskalno ceno 108.000 gold, vzame, od kterega zneska se je za državo 60.000 gld., za mesto pa 48.000 gold, odločilo. Ker se mesto nikakor ni hotelo udati tej tirjatvi dvorné komore , zato se je vžitnina po očitni dražbi v najem dala, in mesto je dobivalo po 48.000 gld. Od tega časa, akoravno seje vžitnina pri vedno većem povžitku za več ko dvakrat povišala, ostalo je zmerom pri stari plači, pa nikdo ni na to mislil, kako neprimerna je ta plača, pri kateri le mesto ljubljansko škodo trpi. Me3to itna pa tudi popolno pravico, da přiklade, ki mu po tarifi pripadajo, samo za-se v najem oddá, ker se tej pravici nikdar ni odpovedalo, in se mu ne dá dokazati, da se je kdaj zavezalo, da bo dozdanji namestek 48.000 star. den. ali 50.400 gold. avst. vel]., kateri je bil ie okoliščinam leta 183Í. primeren, za zmerom jemalo. Mestni odbor je toraj sklenil, da se konec leta 1868. náměstku vžitnine, ki ga ie dozdaj prejemal, odpové pod tem pogojem, da se mu pobiranje mestnih přiklad k vžitnini po tarifi leta 1834. v lastno oskrbo ali pa na oddajo v najem prepusti, in je dotično prošnjo financnemu ministerstvu předložil. Ni dvomiti, da bo izdatno povikšanje mestnih dohodkov zadostovalo vsem pravičnim in ne prenapetim tirjatvam. To je posnetek iz tiskanega poročila županovega, ki kaže, kako so gospodarili narodni možje v mestnem odboru, koliko so za mesto storili in kako velik stuienec novih dohodkov so mestu odprli s tem, da so vžitnino v svoje lastne roke vzeli. — I kaj pa so liberalni nemškutarji v primeri s tem storili, kar pričujoče poročilo kaže? Prodali so, kar se je dalo, zemljišče prodali na mahu, — šolo na ,,grabnu" so zidali, al z denarjem, ki je v mestno kaso padel, kakor kamen po naključbi s strehe pade. Iz državnega zbora. * Govor poslanca gospoda Kluna v zbornici poslancev 23. aprila za slovenske srednje šole. Ker vem, kako treba hiteti z obravnavo državnega proračuna in ne zavleči je s predolgim govorjenjem, bi se ne bil oglasil, ako bi resolucija o slovenskem jeziku ne bila tako hudo napadena od leve strani. Tako se mi pa zdi, da mi je dolžnost potegniti se za narod slovenski , ki se vendar enkrat nadeja ozira na materni jezik svoj. Kdor verjame besedám govornikov na levi strani (Duhaču in Foreggerju), bo mislil, da se nam v tej zadevi ni kar nič pritoževati in zahtevati nikakoršnih spre-memb. Saj sta ta gospoda si štela v dolžnost, zaklicati nam, da se slovenski jezik zadosti goji in da je kot učni jezik v šole uže zdaj vpeljan , a da, ker je na prenizki stopinji , većega ozira še vreden ni itd. V eni prejšnjih sej je uže nek poslanec s Oeskega nam isto ocital ter pravil, da se ne le pri sodnijah in druzih uradih obcuje z ljudmi v njihovem maternem jeziku, marveč da je tudi učencem dana prilika, vzdigniti se do viših šol, ne da bi bili do tje učili se kaj v kakem drugem, kakor v svojem maternem jeziku. Jaz ne vem, kje so gospodje one strani tako čudno podučili se o tem; po svojih lastnih skušnjah gotovo ne, ker bi ne mogli trditi reči, ki so pri nas ravno narobe. Poldrug milijon Slovencev nima ne ene same srednje šole, na kateri bi bil slovenski jezik zares vpeljan kot učni jezik in kjer bi se toliko oziralo ná-nj, 143 kolikor je potrebno, da se učenec more dobro izobražiti se ne motim, okoli petnajstkrat — ravno najvažnejša v svojem maternem jeziku. ? mesta, mesta šolskih vodij oddali brez vsega, po po- Pač nahajamo v proračunski predlogi pri gimna- stavi zapovedanega razpisa. So se pač bali priti v ne zijah v Ljubljani, Novemmestu in v Kranji pridjano prijetno zadrego, da bi bili morali zaslužne domaće pro-opombo „nemško-slovenska", in ko mur prave razmere fesorje vendar-le v poštev jemati in nazadnje morda celó dati jim prošena mesta; kje pa bi bila ostala po- 9 niso znane, ta bi po tem prav vsaj na Kranjskem nemško-slovenske lahko misiil, da imamo utrakvi- > to je 9 tem precartana nemška kultura? In bi tako ravnanje utegniio pri nekaterih izbuditi suma, da stične (dvojnega jezika) šole. Ker toraj oni pristavek ne bilo morda na videz pobija mojo nasprotno trditev, bom za potr- se Slovencem na roke gre, kar bi bilo po mislih neka- jenje svojih besedi navedel važno pričo prejšnjega na- terih ljudi se ve da strašanska krivica! ucnega ministra satnega (Stremajera). seji prora- Prav tako, kakor z oddajanjem voditelj skill in uči- čunskega odseka li. februarija 1880. je gosp. dr. Stre- teljskih služeb, je z nastavljanjem šolskih nadzor-mayer na razloge dr. Vošnjakove, hoteć braniti se oći- nikov. Za časa Hohenwartovega ministerstva^so tanja, da je bua Kranjska gimnazija opuščena le z na Kranjskem pač postavili šolskega nadzornika (So- mržnje do slovenskega naroda, odgovoril: „Kranjska ULLl JLiUL}^ UU OJLV V UUOaU^Cl JUic , XXX Jt» UU X V^O OYUJCJLUU JJUOXLX, XiJ^UXU. J t» UUV gimnazija je bila nemška, toraj razpade natolcevanje izročeno skupno nadzorstvo humamstičnih iu realističnih predgovornika v nic." Kdaj tedaj je minister povedal predmetov. Pa kmalu po odstopu Hohenwartovega mini ki je bil res kos svojemu poslu; njemu je bilo resnico ali takrat, ko je v predlogi, sestavijeni pod sterstva se je začel mu čas trpljenja. njegovim vodstvom, to gimnazijo imenoval „nemsko- ízgovorom, da ni ugodno za napredovanje vednosti, če le en nadzornik slovensko" ali o.vv^uoau , «IX pa takrat, ko je rekel, da je nemska? nadzira vse predmete, so mu odvzeli nadzorstvo reali-Jaz mislim pač, da le zadnji pot, in to je tudi resnica. stičnih predmetov in izrocili to nadzorniku v Gradcu Huje ko z ,,natolcevanjem" poslanca celjsko • brežkih kmetiških obcio, ki se vendar naslanja na to, kar vlada ki ni hodil nadzirat, ampak tudi k sejam deželnega šolskega sveta v Ljubljano skrbet za povzdigo „nemške v svojih predlogah sama pravi, huje ko po „narodnih kulture"v Predlans&im pa je bil ljubljanski šolski nad- hujskajoČih tih" JU Ci JL Ov Y A. J i-l ti j U JLW J/ V ^XAVKI» J\ Ui tui ' kakor se je dopadlo takrat reci zornik (Solar) premeščen v Dalmacijo, čeravno on saoi gospodu ministru — se zapeljuje po mojih mislili ljud- tega ni prosil niti želei. Ne bom ravno trdil stvo s tem , če kdo zdaj tako, zdaj drugače govori in to zgodilo zato , ker je slovenskega ravná, kakor mu tišti hip za dosego cilja bolje kaže. > da se ie rodů, vendar se je Se manj je jugoslovanskim dsjakoin, uu^uv;«,««« j^g** »vis±vog<* u^uiuma veo, uučuvcu l^iuuiu »u ii ouiom uajjicucn. vuvrv iu , u« ucil , ua o i jc se stariši morejo pogovarjati in sporazumeti z vodji šol. mogel pridobiti da si je zatoženec ta denar to se pravi: obljubil mu je, kolikor W11UI riji.v-rj.vjvy J^U^VJ » Cii 1U UJJV/XWWULUU11 u J ULiU^^I L i. KA \J KJ1 ti y - IW OU jL/JL