Več toplote
Energetska situacija v celotni Ljubljani ni ravno rožnata. V preteklih letih smo namreč premalo vlagali predvsem v komunalno ener-getiko. Perspektivni načrt razvoja komunalne energetike predvideva do leta 2000, da bodo vse večje soseske in center mesta ogrevani pre-ko toplarn. Da bi uresničili takšne cilje, bo treba začeti razvijati daljinsko ogrevanje ta-koj. V srednjeročnem načrtu investicijske de-javnosti komunalne energetike v Ljubljani — tja do 1980. leta — se predvideva, da bomo zmogljivosti daljinskega ogrevanja povečali za 56 odstotkov. Po tem programu naj bi 1980. le-ta povečali obe obstoječi toplarni v mestu (Šiška in Moste).
Toplarna Siška se nahaja v sestavu Komu-nalne energetike Ljubljana. Do konca prihod-njega leta (ogrevalna sezona 1977/78) bomo to toplarno razširili z vročevodnim kotlom, ki bo imel moč 50 giga kalorij na uro, kar bo pome-nilo povečanje obstoječe moči za polovico. Ko-nec leta 1980 je predvidena ponovna razširitev: postavili naj bi parni protitlačni turboagregat, ki bo imel moč 18 megawatov, istočasno pa še 50 giga kalorij na uro toplotne moči. S tem kotlom bo šišenska toplarna imela skupno moč 267 giga kalorij na uro kar je še enkrat več kot je sedanja toplotna moč.
V mestu se ogreva s toplo vodo 500 objek-tov, kar pa je precej več kot bi po toplotni moči obeh toplarn lahko. Zaradi preobremenje-nosti toplarn se torej ne moremo čuditi, da ogrevanje ni takšno kakršno bi moralo biti. Šiškarji, ki so priključeni na toplovodno omrež-je, so nekoliko, na boljšem od Moščanov: to-plarna v Siški namreč lahko kvalitetno ogreva (temperatura v stanovanju 20 stopinj CelzijSf še do zunanje temperature —18 stopinj Celzija, moščanska toplarna pa le do —12 stopinj. Raz-širitev obeh toplarn bo morala do 1980. leta zagotoviti vsem tistim, ki bodo priključeni na toplovodno omrežje, da se bodo kvalitetno ogrevali tudi še pri" zunanji temperaturi —20 stopinj Celzija.