I ŠOLA
Glasilo Gorišltili učiteljev.
Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise Bprejema V. Černie, učitelj v Št. Petru pri Gorici; —naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu.
Zvezek 3. V Gorici 8. januarja 1881.	Leto I.
Pisanje v ljudski šoli.
O vsih predmetih ljudske šole so se razgovarjali učitelji pri svojih konferencah več ali manj, pa tudi pisali so mnogo o tem in onem predmetu, le o pisanji se prav malo čita in sliši.
Kaj je temu krivo? Odgovor je lahek. Pri pervi učni razstavi v Gorici 1. 1875. videl sem mnogo prav lepih le-popisnih izdelkov. Da, drugoletnik (?) neke šole pisal je tako lepo, da se je njegov izdelek meril z mnogimi zadnje-letnikov. Mnogim učiteljem priznala je „jury" častno omembo, ker so ta predmet z dobrim uspehom učili. Naravno je tedaj, da se učitelji o tem predmetu prav malo ali celo nič ne razgovarjajo, ker so skoro vsi strokovnjaki.
Temu pa ni tako. Vsak vpraša koj: po kateri metodi so pa dospeli učitelji do takošnega vspeha. Tudi jaz sem to storil. Vprašal sem tega in onega, kako postopa pri pisanji, videč, da njegovi učenci tako lepo pišejo. Izvedel sem razne učbe. Vprašal sem pa tudi po koliko ur na teden učijo lepopisje. Odgovor je bil: po 2, 3, 4 ure. — No, potem se nisem več čudil, da njih učenci tako lepo pišejo. To pa menda je izviralo iz onih časov, ko so bile konec-letne skušnje oficijelne. K tem skušnjam prišlo je zraven v to poklicane in povabljene gospode tudi mnogo občinstva. Vsem, zlasti pa zadnjemu, bila je pisava (takozva-ne jšrifte") glavno merilo učenčevega napredka in učitelje-
vega truda. Torej moral je učitelj pripraviti svoje učence tako ali tako, da so le prav lepo pisali, sicer zgubil je pri občinstvu ves kredit. — Ali časi so se spremenili in ž njimi sistema ljudske šole. Učni uačerti, katere smo dobili pred letom, na tanko določujejo vsakemu predmetu sverho in čas, v katerem se ima ona doseči. Tako je tudi pisanju odmerjen Čas in sverha.
Ker je le malo časa določenega lepopisju, treba je tedaj tudi kratke poti. da si prisvoje učenci terdne, razločne in lepe pisave, kakor zahteva ukaz od 20. avg. 1870. §. 54. Meni se zdi najbolja ona metoda, pri katerej se djan- ß stveno izpeljujejo naslednji Kehrovi stavki: a) sorge für scharfe Auffassung der Buchstahenformen ; b) halte mit . aller Festigkeit auf genaue Nachahmung des richtig Erkannten; c) vernachlässige die rechte Uibung nicht! Nadaljno razpravo o tem glej: Kehr Praxis der Volksschule 1872. stran 262—265.
Da se omenjena načela v za-to odmerjenem času izvedejo ter tako doseže namen v lepopisju, zdi se mi najprimernejše pisanje po udarcih. — (Mesto udarcev se tudi šteje. Vsaka številka velja tedaj za udarec). Iznašel jo je Nädeliu v Stuttgartu.*)
1.
V pervem zvezku „Šole" povedal nam je g. Amb. P., kako nam je pripravljati pervoletnike na pisanje. Zato pre-idem to.
2.
Ali bodemo učili že v pervem letu po udarcih? — Menim da. Res je, da tukaj nam ni učiti pisanje kot sirno-stalen predmet, moremo pa vendar, kadar otroci čitajo nepravilno kateri znak, zlog ali besedo, to po udarcih jim raz-jazjasniti. Učitelj n. pr. zapazi pri čitanji, da zamenjujejo učenci »„b" z drugim ustnikom ali zobnikom. Da ta pogre-šek za vselej odstrani, naj učitelj posamne poteze za dolo-
*) Kaj nihče ne misli, daje naslednji izdelek prestava iz Nädelin-a, ampak izdelan je na podlagi Olilerjo, ki tudi ni iznaiel to metode. Vendar razloček lahko vsak koj opazi.
čen znak na drobno opiše in pokaže, učencem pa naj veli ga posnemati. Poslednje more se zgoditi po udarcih. To pa tako-le: Učitelj potolče. Na to znamenje odmaknejo učenci knjige iz tablip na levo. (Ploščice morajo biti že popred sčertane, pisala pa, s katerimi tudi kažejo, imajo naj otroci v roki. Ravno tako mora biti tudi šolska deska sčertana). Ko je vse pripravljeno, za kar je treba k večjemu par sekund, reče učitelj: Potegnem tanko, povševno čerto od spodnje glavne čerte, čez zgornjo (glavno čerto) do zgornje mejice. Končavši pove, da kedar izgovori: „eden", naj vsi narede ono tanko potezo (del čerke); počaka malo, da si učenci ogledajo potezo, potem izgovori: „eden". Otroci narede drobno, povševno čerto. (Učencem povemo, da kadar napišejo del čerke, naj spet gledajo na šolsko desko. Tudi učenci višjih oddelkov naj gledajo na šolsko tablo, ko so spisali. Učitelj ima tu priliko opazovati, kateri učenci pišejo hitreje in kateri bolj počasno). Ko gledajo že vsi na šol. desko, tedaj reče: Začnem zgoraj, zakrožim malo proti levi ter potegnem od zgornje mejice do spodnje glavne čerte povševno in debelo čerto tako, da preseče drobno potezo na zgornji glavni čerti. Učitelj naredi, počaka malo, potem reče: „dva*. Učenci naredč drugi del čerke, kakor smo jim povedali. Zatim napiše učitelj tretji del čerke, rekoč: od spodnje glavne čerte do zgornje (glavne čerte) drobno povševno potezo. Kakor pri prejšnih potezah, tako tudi zdaj učitelj malo poneha, da si jo učenci ogledajo, potem pa izgovori: „tri". Na to zapišejo vsi tretji del. Slednjič naredi učitelj na drobno potezo malo kljukico — počaka pa reče: „štiri". Učenci zapišejo še zadnji del čerke „b".
Koliko udarcev je treba, pri posamnih čerkah, ali v koliko delov naj jo razdelimo najdemo v Ohlerjevi knjigi v dodatku: das lateinische Alphabet. Le da tukaj niso drobne poteze se številkami zaznamovane, kar pa ni bistveno. Vendar menim da je bolje, ako vse poteze sč številkami imenujemo, kakor, pa da mešamo besede med številke. To si pa lahko vsak po svoje uredi, le pike, strešice in ločila moramo imenovati.
— 68 — 3.
Napisovanje enozložnib in dvozložnih besed pri pervolet-nikih. V izgled zapišemo besedo : t e r d, zato morda, ker se je upirala učencem pri čitanji. Na pervi udarec, pripravijo se učenci kakor sem popred omenil. Ko je že vse v redu, napiše učitelj čerko ,ta ter vpraša:
U. Kaj sem zapisal? Jože!
J. „t". (Tukaj ne tirjamo popolnega odgovora, da ne tratimo časa).
U. Kedar izgovorim „eden", napišite vsi to znamenje, potem pa glejte zopet na šols. tablo.--*) Eden.
U. Pišejo. Učitelj videč, da so vsi napisali „t", pripiše „e", vpraša kakor prej:
U. Kaj sem pripisal ? Ana!
A. „i".
U. Beri to, Tone!
T. „te".
U. Kedar izgovorim „dva", pripišite tudi vi „e". —
- „Dva".
U. Vsi pišejo. Ko so prepisali, dostavi učitelj „r" in vpraša:
U. Kaj sem pripisal? Janez? J. „r".
U. Beri vse, Milica!
M. „ter".
U. Kedar izgovorim „tri", pripišite „r".--Tri.
Učitelj dostavi še zadnjo čerko „d", vpraša kakor prej:
U. Kaj sem pripisal ? France!
Fr. „d".
U. Beri vse, Jakob!
J. „terd".
U. Kedar izgovorim „štiri", pripišite še „d". — — Štiri. Učenci pišejo.
Pri naslednji vaji more učitelj nekatere opombe opustiti. N. pr. besedo „tern" morali bi zapisati iz enacega
*) Pomišljaji prod udarcem pomenijo, da počaka malo, proden izgovori številko, da si ogledajo učenci dotično znamenje.
uzroka kot prejšnjo besedo. Učitelj potolče, napiše „t" in vpraša:
U. Kaj sem napisal ? Jernej!
J. „t«.
U. — — Eden. Učenci pišejo.
U. Dostavi „e". Kaj sem pripisal? Martin!
M. ,e".
U. Beri vse, Alojz!
A. „te«.
U. — — »Dva". Učenci pišejo.
U. Pripiše čerko „r". Kaj Bem pripisal? Marija!
M. „rB.
U. Beri, Anica!
A. „ter".
U.--Tri. Učenci zapišejo.
U. Pripiše zadnjo čerko „n". Kaj sem pripisal? Juri!
J. „n".
U. Beri, Tereza!
T. „tem".
U.--Šiiri. Učenci zapišejo.
Proti koncu leta in pri ložjih besedah moremo tudi branje opustiti. Ko so učenci nekaj besed na ta način zapisali, vadijo naj se sami še enekrati te besede prepisovati. Učitelj pa naj med tem gleda kako pišejo in kjer treba tudi popravlja.
4.
Za drugoletnike in tretjeletnike odločeni sti tudi po učnem načertu za Primorje dve pol uri na teden. Da-si znajo učenci pisati že vse male in velike čerke, vendar naj učitelj, kakor pri prvoletnikik siutetičuo napiše posamezne znake, kakor sem omenil pod št. 2. Gotovo je, da tukaj gre veliko urnejše izpod rok; na tej stopinji že ni treba učence opomniti, kaj jim je storiti, kedar učitelj potolče, ali kedar izgovori „eden", „dva" itd. Vendar se ue sme opustiti razlaganje posameznih znakovih potez (glej št. 2). Razlagati pa je poteze vseh čerk, malih *in velikih.
Ko je učitelj napisal na ta način kakih 6—9 pismenk, tedaj verne se zopet k pervej. Razloži ob kratkem prvi del,
napiše zraven številko eden (1), ter reče: kedar izgovorim „eden", napišite vsi ta del. Učitelj razloži tudi drugi del kakor pervi, pripiše zraven številko 2 ter reče: „dva". Učenci napišejo koj ta del. To se ponavlja pri naslednjem delu vsake čerke. Zaznamuje se pervi del z 1, drugi z 2, itd.
Je predelal učitelj se svojimi učenci v drugo po navedeni poti vsih 6—9 pismenk, tedaj reče: Zdaj bo štel eden izmed vas. Vsi glejte na šol. desko. Kedar poreče oni ki šteje, „eden", napišite pervi del, pa pazite koj na drugi, dokler ne izgovori „dva", na kar pripišite drugi del, potem tretji itd. Nikdo pa ne sme več napisati, kakor mu zraven stoječa številka kaže, pa tudi zaostati ne sme nobeden. Učenec, kateri šteje, sedi naj na svojem mestu pa naj piše z drugimi vred.
Štejejo pa naj taki učenci, ki ne pišejo ne prenaglo pa tudi ne prepočasi pa tako, da ne šteje v enomer eden, ampak zdaj ta zdaj oni. Pozivljenje k štetvi more se zgoditi tudi sred čerke in to zarad tega, da učence tim bolj pozorne ohranimo.
Med tem ko si učenci sami štejejo in pišejo, gleda učitelj zdaj pri tem zdaj pri onim ter popravlja napake ki jih še tu pa tam zasledi. Paziti mora, da vsi učenci pišejo istočasno, da nihče ne piše naprej pa tudi, da nihče ne zaostaja. Ako več učencev zaostaja, veli naj bolj počasno šteti.
5.
Tudi pri tem ravnati se nam je po znanem pedagogič-nem načelu: „Z ložjega na težje." Ložje pismenke (se vč, gledč pisave) napišejo učenci na en udarec, težje pa na dva, posebno velike. Slednjič napisati se mora pa vsaka pismenka na en udarec ali na eno številko. N. pr. Učitelj napiše „i," ter pove, da kedar izgovori „eden",
naj vsi napišejo to čerko pa koj na šol. desko gledajo.
— Eden. Učenci pišejo „itt.
Učitelj napiše „j". Pove kakor prej pa šteje : — eden. Učenci pišejo „j*.
Učitelj nupiše „1" in reče: — eden. Učenci pišejo „1".
Menil bi kedo, da bi bilo bolje, ako bi se tukaj posamezni znaki imenovali. Jaz pa nisem tega mnenja, ker potem bi ne bili otroci zavezani paziti na šolsko desko in vsled tega bi dotični znak tudi ne opazovali, kajti i, j, 1 i. t. d. vsi poznajo, torej bi kar na pamet pisali. Čas in trud bil bi zgubljen.
Velike pismenke pišejo naj se na dva udarca ali na dve številki. Vzemimo v izgled veliki „H". Ta pismenka je sestavljena iz I in C. Tedaj napišemo na pervi udarec I na drugi pa C, in to tako-le. Učitelj piše pervi del „1" ter reče: — Eden. Učenci koj napišejo „I".
Učitelj pripiše drugi del C — in reče : — dva. Učenci pripišejo „C." itd.
6.
Kratki stavki iz eno in dvozložnih besed napisujejo se po pravilu, kakor sem pod štev. 2 omenil, vendar čitanje tu odpade (čitajo uaj se le one besede, ki se upirajo pravilni izreki). Tudi opazke, kaj imajo učenci na posamne udarce storiti, se opuste. Pisali bi n. pr. stavek : Pes laje. Učitelj potolče, napiše „P", počaka, da si ga učenci ogledajo, potem reče : eden. Učenci pišejo „P".
Učitelj (ko so učenci napisali), pripiše „eu. — dva. Učenci pripišejo „e".
Učitelj pristavi „su - tri.
Učenci pripišejo „s*.
Učitelj piše „1"--eden.
Učenci napišejo „1". Učitelj dostavi „a" — dva. Učenci prepišejo „a".
Učitelj pripiše „j"--tri.
Učenci dostavijo „j".
Učitelj piše zadnjo čerko „e"--štiri.
Učenci pišejo „e."
Učitelj naredi piko nad „j" pa konec stavka, rekoč: pika
— pika. Učenci narede obe piki.
Ko smo na ta način napisali Se ene stavke, vernemo se zopet k pervemu in zaznamvamu „P" s štev. 1, nad „e" zapišemo štev. 2, nad „s" štev. 3, nad „l" štev. 1 itd.; napišemo torej toliko številk, kolikor čerk ima beseda. Učenci morejo zdaj sami šteti, kakor smo povedali pod štev. 4, učitelj pa gleda in popravlja kakor tam.
7.
Ta metoda se da tudi v viši skupini s prav dobrim uspehom uporabiti. Stavki pa naj bodo bolj razširjeni in sicer z večzložnimi besedami. Da pa ne postane pri tej skupini pisanje premehanično, se opusti zaznamovanje posamnih čerk v besedi se številkami. Učenci štejejo vendar prav tako, kakor da bi bile zaznamovane. Tu izostanejo vse opazke ; učitelj potolče, napiše znak, počaka malo, potem reče : „eden". Pervemu znaku pripiše drugi, tretji itd. zraven pa šteje... 2... 3... itd. dokler napiše besedo. Tri naslednjih besedah se to, kar velja za pervo, ponavlja, dokler napišemo celi stavek. Na enak način napišemo drugi —tretji — stavek, zatim pa se vernemo zopet k pervemu ; zdaj pa si štejejo učenci sami.
8.
Pri štenji (udarcih) nam je paziti na učenčevo starost in zmožnost; zato štejemo v pervem letu počasi, v drugem in tretjem letu hitreje v naslednjih letih najhitreje.
9.
Ali bodo zadnjeletniki (šestoletniki) pisali tudi po udarcih ? Jaz sem odločno nasprotnega mnenja, kajti ti so si gotovo že prilastili pisavo, ki jih bode tudi pozneje karateri-zirala. To pisavo naj si zadnjeletniki uterdijo in spilijo s tem, da prosto prepisujejo kar jim je učitelj izgledno napisal na šolsko desko. Takošne vaje so primerne do koncem pervega semestra, v drugem pa morejo učenci prepisovati tiskane sestavke iz berila.
Slednjič primerjajmo še kar sem v kratkem izdelku o
pisanji omenil z ouiini tremi Kelirovimi stavki, ki sem jih v vvodu navedel iu poglejmo, ali odgovarja to onim načelom.
1. tukaj gotovo skerbi učitelj, da si učenci večkrat in natanko ogledajo posamezne poteze čerk, čerke same in njih zvezo med seboj. Pa ne le da opazujejo, učitelj jim večkrat tudi nazorno razloži in opiše elemente iz katerih je sestavljena čerka ter sklada je v zloge in besede, poslednje pa v stavke.
2).	tukaj so učenci p rim oran i posnemati to, kar so ravno opazovali; kajti nikdo ne sme ne več ne manj napisati. Kdor prrj spiše, prisiljen je uaslednje opazovati, ker vedno mora biti pripravljeu.
3).	vadijo se učenci z večkratnim pazljivim opazovanjem in napisovanjein ene in iste čerke v pisavi. Tudi ima navedena metoda to prednost, da privedemo po njej f se učence do euakoinerno hitrega pisanja. Da se učence, ki hitreje pišejo, zaderžuje, to nič ne škoduje ampak to jim celo koristi, da ne postanejo prepoveršni ter imajo čas, da si pridobe lepo pisavo. Počasneji se pa polagoma privadijo hitreje pisati.
Tomšič.
Berilni sestavki.
V obširnem in temeljito razpravljenem izdelku o Čitanji (glej „Šola" I. Zvezek), je tudi naznanjena učba, kako more učitelj svoje učence privesti do tega, da bodo razumeli tudi jedro ali zaderžaj čitanega sestavka. Pravila temu uku utegnejo biti znana vsakemu učitelju ; dobe se pa še taki, kije dejansko ne uporabljajo, timveč posebno pri bralnih in slovničnih vajah pre-zerajo. Oni se ne zmenijo za pedagogična načela, ali pa si je drugače tolmačijo, ker menijo, da tudi po drugi poti se dd v enem in istem času enak smoter doseči. Ti učijo še vedno po starem kopitu; V taki šoli čitajo se navadno berilni sestavki kakor slede drugi za drugim, ne da bi se oziralo na to, ali se dad6 za to ali uuo slovnično pravilo uporabiti; tudi ne gledajo, ali je gradivo čitanega sestavka
primemo, da se na potlagi tega razpravlja kateri drugi predmet. Te si razdele že začetkom šol. leta na tedne tako, da koncem leta jim ne sme ni jeden zaostati. Ako bi pa vsled kateregakoli nzroka koncem leta v dopolnuenje zabilje-ženega načerta vendar le še kaj sestavkov zaostajalo, pa se prenaglijo in napenjajo vse žile, da koncem obvelja njih podlo načelo, t. j. Multum non, multa.
Taki učitelji vadijo učence le v mehaničnem branji. Da bi se pa prepričali, so li učenci tudi zade.ržaj tega razumeli, za to se zmenijo, pa tudi ne utegnejo, ker drugače bi bili pri konecletni prcškušnji v veliki zadregi. Zeller pravi: „Nur das heisst lesen, wenn der Schüler bei dem richtigen und fertigen Aussprechen der Worte auch die Gedanken denkt, welche durch die Worte bezeichnet werden. Wenn nun aber ohne vorausgegangenen Anschauungsunterricht tausend Worte ohne Sinn, ohne Verstiiudniss und deutlichen Begriff von der Sache gesprochen werden, wie wirksam muss dann erst noch das täglich mehr als einmal wiederkehrende Lesen ohne Verstfindniss für Sinn- und Gedankenlosigkeit sich erweisen."
Prepogosto se toži, da mladina zdanje dobe sicer mnogo knjig prebira, da pa to, kar čita, ne prav ume. Tej sicer neljubi, pa vendar le resnični pritožbi, mora vsak učitelj priterditi. To pa prihaja od tod, da se otroci že pri pervih začetnih vajah tega uka razvadijo, ker učitelj premalo ali celo nič ne obrača njih pozornost na zaderžaj v sestavku. Povešnost zdanje dobe pospešuje tudi to, da otroci dobe prezgodaj vsakoverstne knjige v roke ki niso niti njih starosti, toliko inenj pa njih zmožnosti primerne. Prav pametna zdi se mi neka novejša naredba na Nemškem, vsled katere celo knjigoteržci zapadejo ojstri kazni, ako prodajo otrokom knjige, ki so dvomljivega zaderžaja. Le takim otrokom smejo se bukve dati, ki se izkažejo s pismenim dovoljenjem starišev ali pa njih odgojiteljev. To se pravi otroku nož »z rok vzeti.
Koliko sestavkov naj se v nekem določenem času čita, to se ne da tako lahko preračuniti, ker to ni le odvisno od učitelja in njega učbe v tem predmetu, temuč tudi od učen-
cev. Vodilo naj nam bode pri tem Plina mlajšega pridagogič-no načelo: „Multuin, non malta". Ko se je učitelj vsestransko prepričal, da so se otroci z enim sestavkom temeljito seznanili, preide naj k drugemu.
Kako naj učitelj uči branje, da postane učencem lastnina tudi glede zaderžaja, hočem v naslednjem kolikor mogoče praktično pokazati, V izgled naj nam bode sestavek 6. v II. ber. in slovnici:
V slogi je moč.
Učitelj pove učencem zaderžaj sestavka v kratkih, jedernatih pa umljivih potezah, in ko ga je sam izgle-dno čital, veli zmožnejšim, zatim tudi šibkejšim ga posnemati. Besede, ki so jih učenci nepravilno čitali ali slabo naglašali, so jasen dokaz, da jih tudi ne umejd, in te naj jim učitelj kolikor mogoče nazorno razjasni. V našem sestavku te le besede:
Prepirati se — kregati se — zbesediti se. — V čem needin biti s kom drugim — (Nasprotno: složni — edini med seboj biti).
Zanemarjati — v nemar puščati — ne obrajtati — ne zmeniti se za kaj; nasprotno: skerbno opravljati — vsako reč ob svojem času opraviti. —
V svojo korist obračati — le na svoj dobiček gledati.— Vodo na svoj mlin obračati. —
Premoženje — inienje ali imetje t. j. blago ki je ke-do ima, kakor: hiše, polje, travnike, vinograde i. dr.; premožen — uepremožen.
Ob, predlog, pomenja kako zgubo; ob premoženje pripraviti — prevzročiti, da kedo premoženje zgubi. Srebernjak — sreberen denar.
Napenjati svoje moči — vse svoje moči zbrati, da se mera napolui; s vso silo kaj početi — si močno prizadevati-tudi: žile napenjati.—
Razvezati — pomenja razšir ali ločitev tega, kar je prej vkup bilo.
Složen — edin — združen; — ako so vsi vneti za eno in isto stvar. (Nasprotuo: needin — razdražen, — ako vsak po svoji glavi dela.
— 78 —
more pokazati tudi nazorno, enako očetu v našem odstavku. Ako sti povestici otrokom že znani, vpraša naj: Kje smo či-tali enak izgovor?—
Čitaj peti odstavek, Lojze! Kaj dč oče na to ? — Čemu je primerjal sinove?— (Primerjal je sinove palicam ter jim že naprej povedal, kako se jim bo godilo). Od kod je on to vedel? — (Iz lastne skušnje). Skušnja pa je rodila pregovore ki se tako lepo skladajo s človeškim življenjem, jih poterdila in ohranila. Kateri pregovor se sklada s to po-vestivo?—Kako se da ta pregovor še drugače tolmačiti?— (Ako smo združeni, nas nikdo ne more premagati). Pri tem pokaže naj učitelj sreberen goldinar. Pove jim, da na enej plati je dopersna podoba cesarja, na drugi pa avstrijanski gerb. Ob robu je ime vladajočega cesarja ali kralja pa cena denarju. Na obročku pa je brati: „Viribus unitis" ali po našem: „z združenimi močmi," tudi: „v slogi je moč." Kako pride človek do goldinarja? — Kaj pravi pregovor? — (Kamen pri kamenu palača, — zerno pri zernu pogača. Iz malega raste veliko). To je pa le tedaj mogoče, ako so vsi udje družiue mej seboj složni. Pregovor pravi: Sloga je od Boga. Kogar hoče tedaj Bog kazuovati, tepe ga z neslogo. Od tod izvira vse zlo na svetu, kakor: vojske, prekucije, upori i. t. d. Ta pregovor je čitati tudi na vojaških praporih, velikih zidanjih in takih podjetjih, ki jih je človeška reka z združenimi močmi v občno korist ustvarila. Slednjič naj vpraša, kedo se spominja enake povestice. (Vinograd prekopan).
Učitelj je mnogokrat v zadregi, katero slovnično pravilo bi na podlagi čitanega sestavka razpravljal. Ker je II. ber. in slov. namenjeno otrokom 2. in 3. šol. leta, porabi naj je tako, kakor je učencem v tej starosti primerno. Povejo naj v posamnih stavkih osebke in povedke — iščejo naj samostavnike, t. j. imena oseb in reči — ločijo naj žive od neživih — konkretna od abstraktnih imen. S slovničnimi pravili naj učitelj ne preveč utruja svoje učence, ker ta niso edini faktor, da se otrok jezika nauči; smoter ljudske šole pa tudi ne terja, da bi vzgojevali jeziko-
slovcev. Učitelj naj timveč vadi učence na podlagi brauega sestavka, da bodo to v krepkih, jedernatih in določenih izrazih povedali tudi potem, ako zamenjamo spol, število, ali osebe. N. pr. Namesto: neki oče je imel sedem sinov, — moremo reči: neki oče je imel dva sina, — ali: neka mati je imela sedem sinov (hčer) — dva sina (dve hčeri) i. t. d. Kar se tukaj s slovničnimi pravili ne d4 nikakor doseči, dosežemo s tacimi in enacimi vajami.
Tudi za vaje v spisji more učitelj ta sestavek različno uporabiti in to celo mora, da se popolnoma prepriča, so ga li učenci tudi umeli. Drugoletniki prepišejo pjebrani sestavek, ali pa odgovarjajo na kratka uprašanja Tretje letniki pa napišejo to, kar so se doma na pamet učili. Tudi more učitelj temu oddelku napisati nalogo tak<5, da izraze, ki so bili v pervo čitani in razlagani, z drugimi sorodnimi namesti; učenci pa naj pri prepisovanji mesto teh, vpletejo izraze, ki so navedeni v določenem berilnem odstavku.
Posen in petje v ljnd. šoli.
III. Pravo naglaševanje zlogov in besed. Vsako govorjenje, branje ali deklamovanje mora se prav naglašati. Najpreje mora gotovo učitelj sam vzorno naglaševati zloge, ter vedno strogo paziti na to, kajti petju je podlaga pravo naglaševanjc. To pa mora biti v učencu vterjeno, saj uže v navadnem govorjenji se prav lehko loči, da se izgovarjajo nekateri zlogi daljše, drugi krajše, nekateri močneje in hitreje, drugi zopet bolj tiho in počasno.
Kako razžaljivo dč ušesu v pesni 1. Mirno, tiho (Steg. Šop.): „Dobra deca učitelja vedno radi slušajo." Naglašamo li mar učitčlj? Je li to vjema: moramo — slušajo ?
Pozna li otrok tak le stavek: Dobra deca slušajo rada učitelja? Take pesni so resnično kovane. Proč ž njimi!
— 80 — B. Petje.
Petje je pesen (beseba) v različnih, ušesu dopadljivih glasovih povedana. Beseda mora biti tedaj pervo, na to še le se veže nape v. Saj je pa tudi otroku bližja pesen nego napev. Napev učitelj peva ali godi. Ker je pa glavna naloga ljudskej šoli gojiti le dobro narodno petje, ne pa u-inetnikov vzgojevati, peva se v ljudski šoli skoro le po sluhu.
Na tro — ali četverorazrednicah more se ono v višjih razredih tudi po sekiricah učiti, kjer bi okoliščine zahtevale in se vspeh pokazal.
Ali takošne šole so nam Primorcem bele vrane. Večina otrok ima dober pevski sluh in lehka pesnica je kmalu njih last. Učiteljeva živost in vzor pri razlaganji pesni in petji je glavna podpora, da si jo otrok kmalu prisvoji. Ce dovede šola deco do tega, da jej vzbudi veselje do petja, da jo obdari s precejšnjim številom lepih, plemenitih posvetnih in duševnih pesni, tako je ona svoj namen popolnoma dosegla. Da pa šola to doseže, naj učitelj poterpežljivosti, ži-vosti in vstrajuosti nikedar doma ne zabi. Tudi tu naj se ozira na različne točke, kakor:
I. Stanje in odpiranje ust. Peva se navadno stojč, pa tudi sede, da se le persa ravno in naprej vzbočena drže, ker le tako zamore se peti naravnim glasom. Usta naj otrok odpira toliko, da lehko palec mej čeljusti vtakne. To se doseže le z vajo in učiteljevo ojstro oko naj vedno na to pazi, posedno pa uže pri pervencih perve ure petja, kajti: „Stara navada, železna srajca. „Lože se česa privadimo, kakor raz vadimo. To dvoje je prava podlaga čistemu, gladkemu petju.
__(Dalje prih.)
— 81 — Dopisi.
Z gorenjega Krasa. Da nam bo mugoče vstreči tirjatvam ki nam jih stavi uarod kot učiteljem in odgojiteljem, treba je, da zberemo in združimo vse svoje dušne moči, ter jih obernemo v prid izročene nam mladine. Odstraniti zapreke, ki se upirajo šolskemu razvoju, bodi nam skupna zadeva. Ovir imamo žalibog Še premnogo ki kljubujejo še vedno novejšim šolskim naredbam ter zabranjujejo, da ne more šola zaželenega sadu obroditi. Največkrat slišimo tožiti, da otroci neredno obiskujejo šolo, ali zelo malo jih je, ki si res prizadevajo pravega uzroka tej neljubi prikazni iskati in kolikor toliko v okom priti. Ker je prav od tega najbolj odvisen šolski napredek, mora vsak učitelj, komur jo ljudski razvoj mar, z vsemi postavnimi sredstvi tej zapreki terden jez postaviti. Ono se večjidel ravna po krajevnih razmerah, je pa tudi odvisno od učitelja, krajnega — in okrajnega šol. sveta. Preidem krajevne razmere, ker te so skupna zadeva šol. oblastnij.
Učitelj naj bode točen in vesten v izpolnjevanji svojih dolžnosti ter nuj se tudi zunaj šole vede tako, da mu morejo stariši in drugi soobčani zaupati. — Učitelj, kateri si se svojim ncdstoj-nim vedenjem uakloni sovraštvo in zaničevanje svojih soobčanov, sc zastonj trudi, ujegova šola bo vedno neredna in prazua.
Naj bi krajui šol. sveti natančno izpolnjevali postavo 6. maja 1870. gledč obiskovanja ljud. šol. Ali dobč se kraj. šol. sveti, kateri se ne zavedajo svojih dolžnosti in katerim ni mar, da bi se doseglo redno šolsko obiskovanje. Kako hladnokervno oni pregledujejo zamudne izpiske, predlagajo kazui, uroče strankam kazeuske razsodbe, iztirjajo kazni itd. 1 Zaman pričakujejo slavui c. kr. okraj. šol. sveti od več kraj. šol. svetov naložene globe. Priznati pa moram vendar, da je krajnim šol. oblastnijain nevšečno opravilo iztirjevali naložene kazui. Še celo predlaganje kazni zdi se mi nepotrebno iu ne zelo varno. Predlaganje iu iztirjevauje kazui naj bi prevzelo c. kr. okraj. šol. svetovalstvo, ter naj bi kazni, ki jih kraj. šol. svet v teku 14. dnij ni mogel iztirjati, brez odloga pu po eksekutivnej poti pobiralo. Ko bi se na ta uačin zanikerni stariši ene mesece zaporedoma kaznovali in naložene kazni tudi dejansko izthjale, bi se gotovo v teku leta zboljšalo šol. obiskovanje. Pomaga ti kaj od pervega do zadnjega meseca šol. leta nakladati kazni, a koncem jih ne iztirjati ? — Pustimo to v razsodbo zdravej pameti.
Koncem naj še omenim : naj bi vsi učitelji bodi — si da so duhovenskega ali svetnega stanu, vestuo in točno predlagali vsacih 14 dnij zamudne izpiske krajnim šol. svetom ; ker neugodno zabren-či glas vestnemu učitelju v ušesih : A iu B sta tudi učitelja, pa vendar ne predlagata zamudne izpiske ne kaznujejo se stariši, čeravno pošiljajo otroke neredno v šolo. Ako se pa vendar le kaznu-
jejo, potera pa majajo z glavo rekoč: čemu nas bodo kaznovali, saj postava ni tako huda za nas, kazen ne more nikdo iztirjati, naložili so nam jo le zarnd tega, da bi vroče kri učitelja ohladili, ker nas ne jenja izdajati v kazen.
Slišal sem od zaupne o*ebe, kako je neki očka pretil učitelju ako ga predlaga, da bi bil kaznovan. Kar sem tukaj omenil, prepričal sam se iz lastne skušuje; vi pa dragi kolegi ako enecegu ne skušate, srečni ste. Mogoče da se dobe kraji v našej domovini kjer je šol. obiskovanje že redno postalo, ali pri nas na Krasu ni mogoče dohiti otrok v šolo. Združimo sc torej in tirjajmo določno pri učiteljskih konferencah naj se tej zapreki tako ali tako v okoin pride. —
Gorica 30. decembra 1881. Odpoved poduči teljice v Solkanu se sprejme; imenuje se za to mesto Fr. Bajta. Ugovor proti všola-nju v Višnjevik se odpošlje c. kr. deželnemu šol. svetu v rešitev. Pritožbe o ražaljenji časti dveh učiteljev se izroči c. kr. sodniji. Razreši se 18 sporočil o nemarni hoji v šolo ter zanikerne kaznuje. Polerdi se G sporočil o rednem obiskovanji. Reši se 12 zapisnikov lok. učiteljskih konferenc. Razreši se 13 računov zi šol. opravo in šol. prostore. 7 votitev v kraj. šol. svete in ustanovitev istih se poterdi, eno pa zaverne.
Reši se 4 prošnje učit. voditeljev da bi se preskerbelo šolam učila in šol. opravo. V Mirni se najme za pervi razred primernejšo sol. sobo. Nadučitelju Ferd. Vodopivecu in učitelju Aut. Kouiav-cu se prizna druga petletnina. Sklene se naročiti za okraj. nčit. knjižnico po dva iztisa „Ljubljanski zvon" in „Kres" kakor tudi preskerbeti vsim reduim šolam Gallov aparat za računstvo. Rešeni dopisi se poterdč.
Verske vaje po srednjih šolah. — Naučili minister je 8. novembra 1880. deželnim šol. svetom razposlal ta-le razglas: Da se v okoin pride težavam, ki izvirajo ?a srednjih šolah, kakor se skuša, ako se § 4. ukaza dnč 21. decembra 1875. izpeljuje, in sploh, da je mogoče verske vaje opraviti brez ovire in častno, zaukazujem, da se za katoliške učence in učenke na srednjih šolah, možkih in ženskih učiteljiščih, na ljudskih in meščanskih šolah, kjer so učenci obvezani pristopiti k sv. zakramentom, po ravnateljstvu ali šolskemu vodstvu v porazumljenji z verskim učiteljem določuje ali celi dan ali pa popoldue in dopoldne diuzega dnč, tako, da te dneve ni šolskega poučevanja.
Prestavni c. kr. dež. šol, svet je v seji 23. decembra 1880. določil, da bodo v prihodnje v šol. okraji Goriške okolice ti le dnevi prosti:
1).	nedelje iu zapoved, praniki.
2).	vsaki četertek, o/iromu kateri drugi dan v tednu, kakor se določi v dotični šol. občini s privolenjem okraj. šol. sveta.
3).	4. oktobra, 19. novembra in 18. avgusta.
4).	24. decembra.
5).	od velikega četerteka do vštevši toreka po Veliki uoči.
6).	21. juoija.
7).	na pepelnično sredo in 2. uovembra je le zjutraj prosto; ravno tako, kador imajo učenci verske vaje (spoved).
8).	Le zjutraj je prosto tudi 25. aprila in križev teden, ako se učenci udeležč procesij, sicer naj se uči.
9).	Kraj. šol. svet sme še en dan v šol. letu za počitnice določiti.
V šolah, kjer se uči nadaljevalni tečaj ob nedeljah, in četert-kih naj pouk odpade : na velikonočno in binkoštno nedeljo, na dan sv. Telesa. 25. in 26. decembra in na cerkveni shod tiste občine.
Pred izpraševalno komisijo v Gorici so napravili meseca oktobra 1880. I. sledeči učitelji in učiteljice zreslastui izpit:
a)	za občne ljud. šole: Ant. Zorzut štev. III. in I. Kastelic (učitelj deržavne avstr. ogerske šole v Caremgradu) štev. II; dalje učiteljice: Baul>ela, štev. II; Pri mas, štev. II in Matijašič, štev. III.
b)	za meščanske šole: Gioitti. štev. II in Zanutič, štev. III.
Jz seje c. kr. okraj, šol. sveta za Goriško okolico dne 21. avgušta 1880. Na sporočilo pooblaščenca se sklene, da povzetnik šol. hiše na Gorenjem polji ima popraviti vse pomanjkljivosti v teku enpga mesecn. Najine se stanovanje voditelju v Končali, pa šol. sobo v Višnjeviku. V Opatjem^elu se ustanovi redna šola ter podeli to mesto dcf. učitelju M. Lapanjo-tu. Za Gerovo imenuje se izpr. kandidata Ant. Bilč-ta; za Kozano pa Ant. Rustija. Poterdi se račune za šol. opravo. Določi se gosp. katehetu za Brejsko šolo odškodnina za poti. Podučitelju B. se dovoli se oženiti. Prizna se enemu učitelju 1., dvema 2. in enemu 3. petletnimi. Prošnja kraj. šol. sveta v Š., da bi se tamkaj namestil še en učitelj, se zaverne. Sestavi se prevdarek za leto 1881. da se določi stroške za posamne šole v okraju, kakor tudi skupne. Da se krijo stroški od 39.025 gol., votira se 30% naklade na izravne davke z vojskino doklauo. Dornberžka občina ponuja prostovoljne doklade za zidanje šol. hiše. Ponudba se odloži na vgodnejši čas. Skupni partikolar u lov okraj, šol. sveta se poterdi. Slednjič prizna se služabnikom pri okr. šol. svetu nagrade 80 gol. _
V Gorici 4. novembra 1880. VeC volitev v krajne šol. svete, kakor tudi njih ustanovitev se poterdi. Na predlog dveh kra Sol. svetov, kaznujejo se nemarni roditelji. — Pomcčni učitelj v Gabrijah pri M. javi, da nc bode učil prih. leta. — Otroci z Verha se začasno všo-lajo v Sovodnje. — Nadučitclju Budal-u, II. plač. verste. se prizna druga petletnina, pa se mil odmerijo postavni dohodki. Nadučitclju VogriČu se prizua II. petletnina. Predlaga se c. kr. d<-ž. šol. svetu, kateri dnevi v šol. letu naj bi bili prosti. Šoli v Desklah se dovoli tri svetilnice. Poterdi se več računov za šol. opravo iu več rešenih vlog pa došlih ukazov.
C. kr. okraj, šol. svet v Tolminu dne 22. novembra 1880. je poterdil nameščenje suplentinje Šarf za Serpenico pa priznal suplentu 30 gol. nagrade. Podučiteljici Č. se prizna odškodnina za selitev. Dovoli se donesek za skupno šolo v Lomu 41 gol. —Sprejmeta se računa za šol. potrebe. Učitelju Likarju se dovoli dopust za pervo polletje zarad bolehuosti Dovoli se, da se napraviti dve zimski okni v šolo na Idriji. Učiteljici Zupančič se prizna perva petletnina. Najme se šol. soba v Steržišči. Pregleda se račun okraj, uč. knjižnjice iu šol. inventarje. Vzame se naznanje da se je jelo učiti v šolah ki so bile minulega leta zaperte, iu sicer v Trenti, Logčh in Borjaui. Dvema uč. osoboma se izreče graja.
V Tolminu 4. decembra 1880. Dovoli se napraviti tri zimska okna v šol. sobi v Volčah. Sprejme so zač. učiteljica roč. del za Sočo. 410 zvezkov namenjenih ljud. šol. knjižnjicam se zvežejo. zatim razdele med šole. Določi se velike počitnice iz posebnih uzrokov za Serpenico mej 15./9 in 1/11. vsacega leta. Razreši se sporočila o nemarnem šolskem obiskovanji. Naznani se več rešenih vlog in došlih ukazov.
Iz seje c. kr. okraj. šol. sveta v Sežani dne 28. oktobra 1880. Predsednik uazuauja, da je izročil šolo na Vatovljah učitelju Paki-žu ki je je bil poprej imenovan za Gorjansko, a to mesto je dobil pa izpr. kandidat Bano. Poprave v šol. sobi na Barki se izroči županstvu. Zač. učitelju se prošnja za podporo odbije; nakažejo se mu pa dohodki v mesečnih odplačilih naprej; odbije se prošnja zač. voditelju gledč opravilne doklade. Def. učitelju P. se prizna podpora 25 gol. — učit. kandidatu se pa odreče. Reši se več računov iu sporočil o šolskem obiskovanji. Določi se, da se nakupi napotre-bnejših učil šolam, katerim poinanjkujejo. Sporočila o kraj, učit. konferencah, o nadzorovanji šol in letno sporočilo se poterdi, kakor tudi, da se je na predlog kraj. šol. svetov v Sežani, Komnu, To-moju, Gorjanskem, Kostanjevici iu v Nabrežini nemški jezik vpeljal kot obligaten predmet.
V Sežani 25. novembra 1880. Učitelju I. Leban-u se nakaže post. dohodke. Določi se, da imajo trajati velike počitnice od 16. avg. do 30. sept. Sporočila o hoji v šolo vzamejo se naznanje. Učitelju Hrovatinu se prizana perva petletnina. Ustanovitev kraj. šol. sveta v Tomaju se odobri. Popot. učitelju Tomšiču se prizna 100 gol. za poti. Za šolo v Tarunici se naroči 3 klopi za Tomaj pa dve. Su-plentu I. se prošnja zaverne. Predlaga se prošnjo nadučitelja C. c. kr. dež. šol. svetu, da ga dene v začasen pokoj. Povzetniku šol. hiše na Repnem se dovoli 50 gol. za postranska dela. Prošnji za najemščino šol. sob se odbijeti. Za zidanje šol. hiše v Vrcmu se da 450 gol. na račun kat. občine Škofije. Ustauovi sc prevdarek za leto 1881, tersevotira enogslasno 35 % na davke z vojskino pri-klado. Šola za silo v Škocijauu se vversti reduim.
V Sežani 23. decembra 1880. Vsled sporočila treh kraj. šol. svetov, kaznujejo se zanikerni roditelji, ki neredno pošiljajo otroke v šolo. Sporočilom šestih kraj. šol. svetov, da otroci redno obisku jejo šolo, se priterdi. Poterdi se kupno pismo zemljišča za šol. vert v Komnu. Odreče se kraj. šol. svetu, da bi se napravila beseda v šol. prostorih. Prizna se dvema učiteljema izjemna nagrada, tretjemu pa sc odreče. Prošnja zavoljo izšolanja se odbije. Sprejme se načelo, po katerem se imajo vzderževati skupne šole v Vranu. Štja-ku in v Branifi' katere obiskujejo otroci iz Kranjskega in Goriškega. Poterdi se več računov in učna reda za dve šoli.
Ker se škodljivi merčesi v našej deželi leto za letom bolj množč, naroča visoko c. kr. namestništvo i dopisom 19. dec. 1880. okraj šol. svetom, da opozorč učitelje ljud. šol na §. 16. deželne postave 30. aprila 1870. Ta §. se glasi: Učiteljem ljud. šol se naroča, da pouče šol. mladino koliko je škodljivo razderati gnjezda, loviti in pobijati koristne tiče; noj se ji sosebno predoči določbe te postave o času preden valč, pa da zabranijo prestopke s postavnimi sredstvi kolikor v njih delokrožje spada.
Gg. učitelji dobodo omenjeno deželno postavo pri dotičnih županstvih.
Za učitelje in učiteljice Sežansko — Komenskega okraja. Visoko c. kr. namestnišvo v Terstu je z odlokom od dne 11 dec. 1880. št. 16734 štatute „Sežansko — Komenskega učit. društva" poterditi blagovolilo, in to v smislu §. 9. postava od 15. novembra 1867 št. 134 drž. zakonika. To >e vsem učiteljem in učiteljicam naznanja. Društvo bode imelo dnč 13. janua-
ja 1881. (četertek) ob 10. uri predpoldne, v šol. poslopji v Komnu svoj občni zbor, katerega se morejo udeležit« tudi učitelji drugih šol. okrajev. Dnevni red bode se kasnrje naznanil v „Slov. Narodu, Soči iu Edinosti." K obilnej udeležbi vabi
zač. odbor.
Pravila
„Sežansko - Komenskega učit. druživa".
I.	Namen družtva.
§. I. Namen družtva je:
a).	Uzajemno, vsestransko pedagogično in didaktičuo izobraževanje učiteljev v korist ljudske šole m odgoje mladine.
b).	Vaje iu produkcije v petji.
c).	Podpiranje verlih učencev, izstopivših iz ljudske šole.
II.	Sredstva tej nameri so:
§. II/a). Večkratno zborovanje družtvenikov v katerem sepred-našajo pedagogične iu sploh v delokrog učiteljskega stanu spadajoče znaustvene stvari.
b).	Peticije in resolucije na dotične oblasti, družtva in skupščine.
c).	Nabiranje in pripravljanje nčilnih pripomočkov in izobraževalnih siedstcv.
d). Pobiranje rednih in izvanrednih doneskov.
§. III. Udje družtva so:
a).	Pravi.
b).	Podporni.
c).	Častui.
§. IV. Pravi ud more biti vsak javni šolski prijatelj, kateri hoče družtvo matcrijalno ali duševno podpirati. Za častne ude izvoli celi zbor takošne osebe, ki so si pridobile posebne zasluge za šolstvo in omiko ljudstva.
III.	Pravice družtvenikov.
§. V. Vsak pravi ud ima pravico:
a). Voliti odbornike.
b. V skupšinah iiasvetovati in v tistih prednašati, ter posvetovanja in glasovanja udeleževati se.
c). Upeljuvati gosto, ako jih poprej odboru naznani.
§. VI. Podporni in častni udje imajo pravico pri skupščinah v¡>ega udeleževati se, kakor pravi udje, sainó glasovanja ne.
IV.	Dolžnosti družtvenikov.
§. Vil. Vsak pravi ud mora udeleževati se družtvenega delo-
vanja po svoji moči in je dolžan volitev v odbor sprejeti. Ako hoče družtvenik, kot referent v kakem predmetu prednašati, mora oglasiti se saj tri tedne pred dotičnim zborovanjem.
§. VIII. Letni donesek vsakega pravega in podpornega uda je 1 _ en — goldinar, kateri se porabi za pokrivanje družtvenih stroškov. (Plačuje se pri upisovanji in potem v začetku vsakega leta).—
§. IX. Izredne društvene stroške določuje glavna skupščiua.
§. X. Kedor na trikratno opominjanje blagajnikovo ne plača družtvenine ob letu, izbriše se iz družtva
V- Družtveno vodstvo.
§. XI. Družtvcna opravila oskerbuje:
a).	Pervosednik.
b).	Njegov namestnik.
c).	Tajnik.
d).	Blagajnik.
e).	Pevovodja.
§. XII. Odborniki se izvolč iz pravih udov.
§. XIII. Vse odbornike voli glavna skupščina z volitvenimi listki posamezno; poverjen volitveni listek je veljaveu, ako je od do-tičnega volilca lastnoročno podpisan.
§. XIV. Volitveni odbor se izvoli izmej pravih udov za vsako volitev posebej. Volitev je veljavna za eno leto.
§. XV. Odbor ima pravico družtvenike sprejemati.
§. XVI. Ako zahteva tretjina družtvenikov pismeno izredno skupščino, je dolžnost odborova kakor hitro mogoče sklicati jo.
§. XVII. Da so odborovi sklepi veljavni, mora biti večina odbornikov pričujočih. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov pričujočih odbornikov. Kedar je enoliko glasov, odloči pervosednik.
§. XVIII. Pervosednik sklicuje odborove seje. Ako zahtevajo trije odborniki odboiovo sejo pismeno, morajo v osmih — 8 — dneh sklicati. Zapisnike podpisujejo vselej vsi pričujoči odborniki.
§. XIX. Vsa opravilna pisma podpisuje pervosednik ali njegov namestnik in tajnik. Zapisnike skupščin podpisujč vsi pričujoči odborniki.
§. XX. Pervosednik naznanja skupščine družtvečnikom pismeno, je začenja, vodi in čuva na parlamentarni red.
§. XXI. Kedaj in kje se prihodnja skupščina snide, določujč pravi družtveuiki v vsaki zandji skupščini. V teh skupščinah se prednaša, posvetuje in pretresuje o predmetih, katere je odbor ua-svetoval, ali za katere so se družtveuiki oglasili. Skupščina sklepa z nadpolovično večino glasov.
§. XXII. Pri volitvah, sprejetvah, pri izključenji, sploh pri vseh važnejših rečeh, glasuje se z listki; pri manj važnih rečeh glasuje se s tim d» se ustaue. Veljavnost volitve ali kakega sklepa, zahteva nadpolovično večino glasov.
§. XXIII. Ako se pri kakej volitvi ne doseže nadpolovična
večina glasov, nastane ožja volitev mej tistimi, ki so največ glasov dobili.
§. XXIV. Da je skupščina veljavna, je potreba, da ste najmanj dve tretjini pravih družtvenikov pričujočih.
§. XXV. Redni predmeti, ki jih ima vsaka skupščina na dnevnem redu so:
a)	Sprejetje novih in imenovanje častnih družtvenikov.
b).	Dovolenje družtvenih stroškov.
c).	Predelava pravil.
d).	Pooblastitev odbora, da v' imeuu druživa njegovo korisiti pri uradih zastopa.
c). Izključenje družtvenikov.
§. XXVI. Družtvo sme zborovati le „v Sežansko - Komenskem" okraji.
§. XXVII. Glavna skupščina je vselej meseca maja; družtveno leto se vselej tačas začue in odborniki nastope svoja opravila.
Dnevni red glavne skupščiue je:
a)	Poročilo o družtvenem delovanji pretečenega leta.
b).	Pregled letnega računa.
c).	Volitev treh odbornikov, ki pregledajo družtveni račuu do bližnje skupSčine.
d).	Volitev družtvenega vodstva.
§. XXVIII. Dovoljeno je le družtvenikom skupčiue udeleževati se. (Glej V. c.)
§. XXIX. V vsaki skupščini se izvolita dva zapisuikarja, katera opravljata v taistej vsa pismeua opravila: zapišeta imena pričujočih družtvenikov, naznanita skupščini d»šle nasvete iu podpišeta zapisnike s pervosednikom vred.
§. XXX. Blagajnik prejema denar proti izkaznici, izplačuje od pervosednika nakazane zneske, uknjižuje družtvene račune in premoženje, predloži prerl sklepom družtvenega leta odboru uatančen račun m je /.,i svoje uredovanje odgovoren.
§. XXXI. Voditelj petja shranjuje družtvene muzikalije, katere naj ima posebej uknjiŽeue, in priskeibuje od odbora naročene mu muzikalije.
VI. Sedež in pečat druživa
§. XXXII. Sedež družtva je v Komnu, naj biva pervosednik kjerkoli, in na pečatu je naslov: „Sežansko - Komeusko učiteljsko družtvo."—
Prepiri v družtvenih zadevah.
§. XXXIII. Prepire v družtvenih zadevah mej družtveniki ali z odborom, razsodé brez vsake pritožbe pred višo oblast — sodniki. Vsaka stranka voli dva zastopnika, in ti volé petega, kot načelnika.
VIII. Razdruženje
§. XXXIV. Da ima družtvo nehati in za kakošen namen se
oberne družtveni imetek, mora dve tretjimi pravih družtvenikov z uadpoiovično večino glasov skleniti.
§. XXXV. Družtvo na zunnj zastopa tudi odbora predsednik oziroma njegov namestnik.
Začasni odbor: „Sežansko - Komenskega učiteljskega druživa"; ANT. LEBAN.	JOSIP HROVATIN
predsednik.	blagpjničar
PROT. KORŠiČ tajnik.
Pismena vprašanju učiteljske presknšnje
meseca oktobra 1880. za učitelje ljud. šol.
I. Iz odgoje.
1.	Ist der Unterricht ein Erziehungsmittel?
2.	Welche sind die gebrauchlichsten Apparate zur Veranschaulichung des Unterrichtes im Rechnen ?
II. Iz nemščine.
1. Wie wird das starke Verbum konjugirt?
III. Iz slovenščine.
1.	Koliko deležnikov pozna slovenščina?
Kako se izpeljujejo in rabijo? (Za vsaki slučaj zglede).
2.	Valentin Vodnikovo življenje in delovanje na slovstvenem polji. (Ti vprašanji je dobil en učitelj; drugi pa:
1.	Samostavniška sklanjava s prirastki. (Za vsaki slučaj nekatere izglede).
2.	Jernej Kopitarjevo življenje iu delovanje na slovstvenem polji.
V. Iz matematike.
1.	Posestnik vkupi 15. febr. 1879. 26 arov obširen travnik za 315 gold.; 15./3. 1879. ga pognoji, za kar izdk 28.50 gol.; 15./6. 1879. plača davkov 5.64 gold.; perva košnja ga stane 15./6. 8.70 gold.; druga 15./9. 7.50 gol.; 12./2. 1880. proda 24 kvintalov sena po 2.45. gol. — Je-li to povzetje koristnejše in za koliko, nego bi posestnik izdane vsote vkladal v hranilnico, kjer bi mu donašale po 41/2 obresti ?
2.	Omenjeni travnik ima podobo trapeca, ki je 38 m širok, daljša stran meri 80m; koliko meri krajša stran?
3.	Kateri računski aparati so najprimernejši, da se otrokom poočiti desetinski sistem in katerih sredstev se bode učitelj še po služeval v ta namen?
4.	Kako razvije učitelj otrokom pojem „vštriten" ?
Za učiteljice ljudskih šol.
I. Iz odgoje.
1.	Che cosa è la memoria, e quali sono i mezzi per svilupparla ?
2.	Come procederá la maestra nell' insegnare la lettera „m" ed il suono rappresentato délia medesima secondo il metodo d'insegnare lo scrivere ed il leggere contemporáneamente?
II. Iz nemščiue.
1. Freudeu und Leideu einer Lehrerin ?
III. Iz matematike.
1.	Una pietra da taglio rettangolare è lunga lm 64cm, larga lm 28cm. alta 65em; quai è la sua diagonale?
2.	Ad is-tavare un canale lungo 245 m, largo 7m, profondo 3.3m abbisognano col lavoro giornalierc di ore 7l/2 140 operaj 546 giorni. Quanta lunghezza di canale arriveranno a scavare al lavoro giornaliere di ore 8 '/a« se >1 secondo canale è largo 8.2m, profoudo 5m e se Tas-siduita dei secondi operaj sta a quella dei primi come 8:9 ?
1	a—b	l	a+b ,	. .
3.	-r- -+- - — —rzr -H - (per a—6, per b—4).
a—b ^ x a+b ^ x
4.	Quanti conzi corrisponde a 13 Etl., se conzi uguali a 3 etueri di Vienna, 1 emero di V. — 1' e 1369" cub, 1 m = 3' l" 11.58"' vien. e 1 metro cubo — 10 Etl.?
I V. I z i t a 1 j a n š č i il e.
1.	L'autunno. (Descrizioue).
2.	Delle figure grammaticali più in uso. (Ti vprašanji so dobili učitelji); učiteljice pa:
1.	Studio délia propria lingua. (Importanza e vantaggi).
2.	Ridurre espressioni dettate in avverbi di maniera di una sola parola in one, oni, aventi il medesimo significato.
Za učiteljice meščanskih šol.
I. Iz prirodopisja :
1)	Sopra le respirazioni nelle diverse classi degli animali.
2)	Il frutto ; concetto e suddivisioni dello stesso.
3)	Il sale comune ; le sue qualità e la sua produzione.
II.	Iz italjanščine:
1)	In che consiste il risorgimento delle lettere italiane nel secolo XVIII e da chi fu egli operato ?
2)	Qual posto occupa il Pariui in questo risorgimento ed in genere nella letteratura italiana?
3)	Quai è 1' online delle idee esp.iste dal Parini nell'ode „la Caduta", e quali condizioni speciali uiossero il poeta a scriverla?
4)	Che cosa sarebbe da osservare dello stile paiiano ?
III.	Iz prir odoslo vja :
Dell' ago magnético.
Del barometro.
Costruzioni dclle imagini negli specchi sft'Mci e concavi. Delle coiubiiiuzioni del sodio.
IV. Iz nia te m ut i k e : 1) Quai è il lato d'un cubo il cui volume ugualia la somma dei volumi di tre corpi, d'una s fe ra, d'un couo equilátero, e d'un cilindro equilátero. Il cono ed il cilindro hanno per base un cer-chio massiino délia sfera e questo per raggio un metro?
a2-+-a b-f b2 _ a2 — ab + b2 2b3 — 62 4- a2— ' a + b	a—b H «2—b2
3)	x — 21 — 4 y
y « 64 — 71/2 z
z - 9 - 2/3 x
4)	Il 25/11 si vendouo f. 500 val. nom. del debito unifícalo dello stato al corso di f. 71.45 (scad. 1/3 e Vil)» Iuteressi 5%, Imposta sulla rendita 16 0/0, Coupons del 1. maggio in ordine. Cercare la somma che si deve riscuotere.
V. Iz pedagogike :
a)	pismeno.
Quali sono i principali mezzi dell' educazione?
Quali vautaggi offra 1' insegnameuto del conteggio ?
In che consiste il método biográfico d'insegnare la storia ?
b)	u s t m e n 0.
a)	Desiderare e Volere.
b)	Sentimento délia benevoleuza.
c)	Método di storia naturale.
d)	Pietismo.
e)	Leggi dell'Impero 14. maggie 1869.
f)	Método induttivo — deduttivo.
g)	Conclusione (raziocinio).
h)	Menzogna.
i)	Piano uormale.
k) Che eosa è la fautasia ? 1) Realismo e Idealismo, m) Perché s'insegna la storia ?
n) Mezzi per rendere intuitivo l'insegnamento délia geografía. 0) Scuole erette da Maria Teresa, p) Distinzione fia scuole cittadine e scuole pop. generali. q) Superbia, alterigia, arroganza, vanità, modestia, umiltà sentimento dell' onore.
r) Autorità scolastiche. s) Rayneri — Roussau.
Šolski ogled.
Na željo mnogih tovarišev podam v denašnjem zvezku „Šole" kratek pregled vsih rednih slov. ljudskih šol na Goriškem. Razverščene so po abecednem redu za vsaki okraj posebej. Pervo ime pove icraj kjer je šola, drugo, med oklepajem pa bližnjo pošto. Kjer je eno samo ime, tam je pošta v šolskem kraji. Dodal sem pregledu nekatere s'atistič-ne date, kakor: čas, kedaj je bila šola kot redna ustanovljena, kedaj se je razširila, število otrok od 6—12 leta in imena učiteljev (učiteljic).
1). V okraji Goriške okolice: I Ajdovščina; ust. 1. 1832. razšir. 1875. štev. otrok: 128. Jakob Setničar, def. nadučitelj; Marija Urbančič, zač. podučiteljica.
Banjšica (Kanal); ustanov. 1. 1880. štev. otrok: 108; Jož.
Kraševec, zač. podučitelj. Bate (Solkan); ust. 1. 1879. štev. otrok: 125; I. Valentin-
cič, zač. podučitelj. Berje (Rifenberg); ust. 1. 1873. štev. otrok: 76; Andr. Širok, zač. podučitelj. Bilje (Bukovica); ust. I. 1874. štev. otrok: 202; France
Tomšič, def. učitelj. Cerovo (Kojsko); ust. 1. 1872. štev. otrok: 113; Ant. Bele, zač. podučitelj. Čepovan; ust. 1. 1872 štev, otrok: 208; Janez Makarovič, zač. podučitelj.
Černiče; ust. 1. 1831. — razšir. 1872. štev. otrok: 370; France Stemad, def. nadučitelj; Leopoldina Kersnik, def. učiteljica.
Deskle (Kanal); ust. 1. 1877. štev. otrok: 109; Jak. Ka-mauli, zač. učitelj. 1 Dornberg; ust. 1. 1858. štev. otrok: 255; Ignac Križman, def. učitelj.
t Gergar (Solkan); ust. 1. 1872. štev. otrok: 121; Vinko Vodopivec, def. učitelj. Gorenjepolje (Kanal); ust. 1. 1877. štev, otrok: 112; Tomaž Lukančič def. učitelj.
Kamenje (Černiče); ust. 1. 1852. razšir. 1. 1872. štev. otrok: 262; Matija Lovrenčič, def. nadučitelj. Jan. Zorn, zač. podučitelj.
J Kanal; ust. 1. 1767. razšir. 1. 181? stev. otrok: 220; Ivan. Vogrič, def. nadučitelj; Mika Zega, def. podučitelj. Kojsko; ust. 1. 1873. štev. otrok: 163; Enrik Leban, zač. podučitelj.
Kozana (Kojsko); ust. 1. 1880. štev. otrok: 139: Ant. Ru-stija. zač. podučitelj.
Križ (Ajdovščina); ust. 1. 1857. razšir. 1. 1872. štev. otrok: 238; Jernej R&jar, def. nadučitelj; Anton Urbančič, zač. podučitelj.
Z Ločnik; ust. 1. 1865— 1873. štev. otrok: 343; Jožef Bu-dal, def. nadučitelj; Amalija Marega — Vidoz, supl. Lokavec (Ajdovščina); ust. 1. 1872. štev. otrok. 129; Jožef Vovk, def. učitelj. Miren, ust. 1. 1856. — ražšir. 1. 1872. štev. otrok: 277;
Ferd, Vodopivec, def. nadučitelj; Katarina Golja, supl. Opatjeselo (Kostanjevica); ust. 1. 1880. štev. otrok: 180;
Matej ,Lapanja, def. učitelj. Osek (Černiče), ust. 1. 1873. štev otrok: 125: France Vil-
har, zač. učitelj. Pervačina (Dornberg); ust. 1. 1843. štev. otrok: 160; Jožef Orel, def. učitelj. Pevma (Gorica); ust. 1. 1877. štev. otrok: 129; Ant. Ko-mavc, def. učitelj. : Podgora (Gorica); ust. 1. 1851. štev. otrok: 198; France Švara, def. učitelj. Renče (Bukovica); ust. 1. 17.. razšir. 1. 1876. štev. otrok 403; Anton Baje, def. nadučiteli; Frančiška Bovcon, def. učiteljica.
" Rifenberg; ust. 1. 183?. razšir. 1. 1876. štev. otrok: 283; Ambrož Poniž, def. nadučitelj; . . . . prazno. Ročinj (Kanal); ust. 1. 1817. štev. otrok: 155; Anton Ka-cafura, zač. učitelj. J Solkan; ust. 1. 1854. razšir. 1. 1872. štev. otrok: 244; Tomaž Jug, def. nadučitelj; Franče Bajt, supl. Sovodnje (Gorica); ust. 1. 18 . .¡ štev. otrok: 133; Ivan Benko, def. učitelj.
Šempas (Cerniče); ust. 1. 1843. štev. otrok: 312; Blaš Se-devčič, def. učitelj.
Šmarje; ust. 1. 1880. štev. otrok: 183; Leopold Furlani zač. učitelj.	.	.
I Št. Andrež (Gorica); ust. 1. 1856. štev. otrok 177; Jožef Komavc def. učitelj.
Št. Ferjan (Kojsko;; ust. 1. 1878, štev. otrok: 169; Janez Jug, def. učitelj.
Št. Martin (Kojsko); ust. 1. 1872. štev otrok: 118; Jožef Čopi, def. učitelj.
Št. Peter (Gorica); ust. 1. 1854. štev. otrok: 145; Viuko Cernic, def. učitelj.
Ternovo (Solkan); ust. 1. 1879. štev. otrok: 152; France Cicero, def. učitelj.
Vertojba (Bukovica); ust. 1. 1868. štev. otrok: 222; Andrej Drašček, def. učitelj
Vipolže (Biljana); ust. 1. 1873. štev. otrok: 87; Jožef Kun-tih, def. učitelj.
Višnjevik (Kojsko); ust. 1. 1880. štev. otrok: 193; Jožef Srebernič, def. učitelj.
Vogersko (Bukovica); ust. 1. 1873. štev. otrok: 107; Jožef Kragelj, def. učitelj.
Žablje (Ajdovščina); ust. 1. 1858. štev. otrok: 73; Jan. Brešcak, zač. podučitelj.
Kal (Kanal); prazno — pomoč, učitelj A. Škert.
Kronberg (Solkan) prazno. 18 šol za silo.
2). V Tolminskem okraji:
Bovec; ust. 1. 1767. razšir. 1. 181? in 1875. štev. otrok s 314; Jožef Hoban, def. učitelj; Ant. Streš, def. učitelj; Frančiška Zupančič, def. učiteljica.
Breginj (Kobarid); ust. 1. 1877. štev. otrok: 40; Ivan Ban-del, zač. učitelj.
Cerkno; ust. 1. 1767. razšir. 1. 1871. štev. otrok: 187; Ivan Širca, def. nadučitelj; Gašpar Likar, def. učitelj (na dopustu); Amalija Cuk, zač. podučiteljica.
Kobarid; ust. 1. 1767. — razšir. 1817. in 1873. štev. otrok: 316; France Dominiko, def. nadučitelj (na dopustu); Karoliua Milek, def. učiteljica; Viktor Ursič, zač. učitelj; Ant. Šekli, zač. podučitelj.
Kred (Kobarid); ust. 1. 1877. štev. otrok: 93; Ivan Ivan-
čič zač. učitelj. Livek (Kobarid); ust. 1. 1875. štev. otrok 69; Valent. Vo-
lariČ, def. učitelj Otalež (Cerkno); prazno; štev. otrok: 112. Podmelec (Tolmin); ust. 1. 1878. štev. otook: 133; Ivan
Krajnik, def. učitelj. Sedlo (Kobarid); prazno, štev. otrok: 108 Serpeniea; ust. 1. 1879. štev. otrok 189; Kristjan Bratina,
zač. učitelj; Marija Šarf, supl. Sv. Lucija; ust. 1. 1872. štev. otrok: 137; Jakob Veliko-
nja, def. učitelj. Tolmin; ust, 1. 1767. — razšir. 1. 1812. 1871. in 1880. štev. otrok: 454; Ivan Gerželj, def nadučitelj; Danilo Fajgelj, def. učitelj; Amalija Jug, def. učiteljica; Matija Leban, zač. podučitelj. Volče; ust. I. 1874. štev. otrok: 154; Anton Fajgelj, def. učitelj. 28 šol za silo.
3). V Gradišcanskem okraji: Biljana; ust. 1. 1880. štev. otrok. 112; Marija Jug, zač. podučiteljica.
Doberdob; ust. 1. 1879. štev. otrok 85; IvanŠuligoj, zač. učitelj. Medana (Biljana); ust. 1. 1871. štev. otrok: 89; Anton
Zorzut, zač. učitelj. Mimik (Kermin); ust. 1. 1878. štev. otrok: 75; Anton Mi-klavčič, zač. učitelj.5 šol za silo.
4). V Sežanskem okraji: Barka (Divača); ust. 1. 1880. štev. otrok: 43; France Čer-
ue, def. učitelj. Brestovica (Teržič); ust. 1. 186? štev. otrok: 113; France
Vodopivec zač. učitelj. Divača; ust. 1. 1880. štev. otrok: 45; I. Bogateč, zač. učitelj. Dutovlje; ust. 1. 1872. štev. otrok: 112; prazno. Gorjansko (Komeu); ust. 1. 1868. štev. otrok: 128; I. Ba-
no, zač. učitelj. Komen; ust. 1. 1824. — razšir. 1. 1872. 1877. in 1880.
štev. otrok: 372: Anton Leban, def. nadučitelj; Anton Korsič, prov. učitelj; Katarina Stanič, def. učiteljica; Justina Štrukelj, zač. učiteljica.
Kostanjevica; ust. 1. 1873. štev. otrok: 91; Jožef Tram-puž, def. učitelj.
Lokev; ust. 18.? štev. otrok: 124 ; Janez Leban, def. učitelj.
Mavhinje (Nabrežina); ust. 1. 1879. štev. otrok: 61; Andr. Štrukelj, zač. učitelj.
Nabrežina; ust. 1. 186? štev. otrok: 117; Jožef Hrovatin, def. učitelj.
Pliskovica (Komen); ust. 1. 1872, štev. otrok: 68; France Šuc, def. učitelj.
Povir (Sežana); ust. 1. 18? štev. otrok: 140; Jakob Jel-ščeh, def. učitelj.
Repen (Sežana); ust. 1. 1876. štev. otrok: 71; Anton Fa-kin, def. učitelj.
Rodik (Divača); ust. 1. 1873. štev. otrok: 108; Ivan Bre-ginc, zač. učitelj.
Sežana; ust. 1. 18.? — razšir. 1. 1872. 1879. in 1880. štev. otrok: 209; Leopold Cvek, def. nadučitelj ; Matevž Kante, zač. učitelj; I. Kacafura, zač. učiteljica; Neža Pitamic, zač. podučiteljica.
Skerbina (Komen); ust. 1. 1853. štev. otrok: 81; France Bunc, def. učitelj.
Skopo (Dutovlje); nst. 1. 1878. štev. otrok: 63; France Tomšič, zač. učitelj
Šempolaj (Nabrežina); ust. 1. 1874. štev. otrok: 82; Jožef Cotar, def. učitelj.
Škocijan (Divača); ust. 1. 1880. štev. otrok; 53; prazno.
Štanjel; ust. 1. 1872. štev. otrok: 128; I. Klobavs, supl.
Štjak (Štanjel); ust. 1. 186? štev. otrok 95; Jakob Petrič, def. učitelj.
Temnica (Kostanjevica) ust. 1. 1880. štev. otrok: 53; France Sivec. zač. učitelj.
Tomaj (Dutovlje); 18.?; razšir. 1. 1880. štev. otrok: 172. Ant. Beninger, def. učitelj; Jožefa Delkin, zač. učiteljica.
Vatovlje (Divača); ust. 1. 1880. štev. otrok: 54; Andrej Pakiž, zač učitelj.
Zvonik (Prosek); nst. 1. 1856. štev. otrok: 106; Luka Sila, zač. učitelj. 9 šol za silo.
V. CERNIC, založnik. — Hilarijanska tiskarnica.