STROKOVNA REVIJA Gozdarski vctslntk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 9 Ljubljana, september 1987 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 381 Dr. Eovard Rebula . Cas sečnJe m obde lave iglavcev po rast i ŠČih 389 D1pl. inž. gozd. Marko Uo'ovič lJnwarl)e goz:ia na obmOČJU C3ozdnega gospodar- stva Ljubljana 395 Mag. kem . M e/anija Lešnjak: Pnmarn1 vzrok i za poJav urmranja gozdov 400 Deklaraclje 18. sve tovnega kongresa lUFRO 405 Dr DJšan Mlinšek: Prvo zasedanJe Izvršil- nega odhcra IUFRO po kongresu v Ljub- ljani 407 Dipl. mž. gozd. BoštJan Anko: Podiplomsko dor;rajevanJe g ozdarsk ih st robvnJakov 412 iz domačem tuje p rakse 420 V spo:nm DimliYIJU Bun 421 Naš t nestorJI 427 KnJIŽevnost 434 Mar.~c; Zorn · Pr egled -.n rov s ternatt ko »UmiranJe gozdov(( Sltka na naslovni str am: Pnn še negotovJ koraki v živlJE'n)e T1sk: Tiskarna Tone Tomšič, 1Jjubljan3 Gozdarski vestnik izdaja Zveza d r uš tev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet ma9. Zd enko Otn n, predsedni..l( d r Janez Božtč M itJa Cimperšek ]ože CermelJ F'r anc Fur lan Marko Kmecl Janez Koš11 B~ns Kr.:~snov jože KovaCt č: Tone M od1c Tone Sepec Ma l'_la:n Trebežnik Uredniški odbor d r Boštjan Anko dr. Ja ne z Božič Marko Kmed cir Duš2n M linšek dr Maqan L.ipoglavšek :-nag. Zdenko Otn n Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo tn p rava Edlto rs' address YU 61000 Ljub lJan. Enavč:eva ces ta lS Ž.1ro račun - C .1r 2cc. ZDIT GL SlovemJE:' Ljubljana. Eqav(;eva 15 5010 1 -678- 1·18407 Letno IZide ! 0 Š18Vl k 1 O 1ss Jes p<:r vea r Letna md lVldualna naročnur. -!800 rJtn Z (l OZD m TOZD 7000 dtn za cil jake iil štuci eme 700 dm za Inozemstvo SC D!v1 posar:1ezna števi lka 450 dm Ustanov ltelJiCl reviJe sia Zveza društev miemiJeV tn tehmkov gozdarstva In lesc rs l'' i'l SbvellJ8 rer Samou pravnR mteresna ~;kupnost za gvzuarstvo Slovel11J-· Po leg nJIJU denarn J podpun izh.:Jji:\!1 )0 re 1:1Je tucil H ZI ~ kovui na skupnost SloveniJe Po rnnenru repubi!.škega sekretan at(1 Zil p 10svetc in kulturo (št 421- 1,"74 z dne !3 3 1974) za GV n1 ireba plačan lemel]neg a davka o , prornetc proizvodov OXF.: 305/306:323 v Cas sečnje in obdelave iglavcev po rastiščih Edvard Rebula* Rebula, E. : Cas secnje in obdelave iglavcev po rastišbh, Gozdarski vestnik, 45, 1987. 8, str. 381, v slovenščini, cit lit. 2 Studija obravnAVi'! odvisnost delovnega časa. sečnje drevesa od značilnosti drevesa in rasti~a . Posebej smo proučevali vpliv krošnje in dolžine debla. Poleg kubature ali debeline drevesa vpliva na trajanje sečnje še dolžina in sestava krošnje. dolži- na debla in zlasti dolžina čistega debla. Ponekod vpliva tudi prehodnost sveta. Vse značilnosti drevesa pogojuje rastišče. Zato se čas"sečnje in izdelave drevesa razlikuje po po- sameznih rastiščih. Tako je rastišče dober kazalec časa sečnje. Rebula, E.: Cutting time and timber manufactur- ing of coniferous in view of forest sites, Gozdarski vestnik, 45. 1987, 8, pp. 381. in Slovene. ref. : 2. The relationship between cutting time, characte- ristics of the tree and forest sjte is described in this article. The influence of a crown and largness of a trunk is special!y studied. The e;ubature of a tree, the largness and compo- sition of a crown. the largness of a trunk and also configuration of a land influence on cutting dura- tion. All characteristics of a tree are conditioned by a forest site. The growing of the tree and cutting ti- me is different on different sites so the site is good indicator of cutting time. * Dr. prof. E. R.. dipl. inž .. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83. 6)000 Ljublja- na. YU. l. UVOD Sečnja in delna obdelava gozdnih sor- timentov z motorno žago pri panju je v naših pogojih gospodarjenja z gozdovi še vedno aktualna in bo tudi v bodoče. Nje- ni stroški, kljub mehanizirani obdelavi na centralnih mehaniziranih skladiščih, predstavljajo še vedno okoli 20% vseh stroškov prodobivanja sortimentov. Zato so še vedno potrebna in umestna priza- devanja za racionalizacijo tega dela. Zato smo v letih 1984 in 85 obsežno proučeva­ li sečnjo in izdelavo iglavcev in listavcev. Proučevali smo praktično v vsej Sloveniji in tako podatke iz GG Postojna dopolnili še s podatki iz GG Bled, Kranj, Novo mes- to, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec in Ma- ribor. Rezultati proučevanj so bili osnova za izdelavo normativov sečnje in izdela- ve v zvezi z Samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in nekaterih osno- vah za usmerjanje pri razporejanju do- hodka, čistega dohodka in delitve sred- stev za osebne dohodke in skupno pora- bo v gozdarstvu. Te raziskave, pri kate- rih smo posebej proučevali uporabnost rastišča kot kazalca potrebnega izdelo- valnega časa sečnje in obdelave, so od- krile nekatere zakonitosti, ki jih bomo podali v naslednjem. Z raziskavo (REBULA 1983) smo ugo- tovili, da je čas seč nje in obdelave drevja na raznih rastiščih zelo različen. Razlike nastajajo zaradi različnih vplivov značil- 381 nosti drevja in njegove okolice. Ugotovili smo tudi, da te razlike najbolje kaže rast- linska združba. Nismo pa ugotovili vzro- kov teh razlik. Da bi lahko to odkrili in ta- ko preverili primernost rastlinske združ- be kot kazalca delovnih pogojev, smo to raziskali. V nadaljevanju bomo podali glavne ugotovitve raziskave. Prikazali jih bomo na primeru sečnje in izdelave smreke in jelke brez lupljenja za 6 združb jelke m bukve na Dinaridih (združbe l-7), 1 združbe jelke in bukve alpskega gorskega gozda (združba 8) in 1 združbe smrekovega alpskega gozda (združba l 0). Združbe so: l - Abieti Fagetum mercurialetosum 2 - Abieti Fagetum omphalodetosum 3 - Abieti Fagetum festucetosum 4 - Alio V. - Fagetum 6 - Abieti Fagetum clematidetosum 7 - Abieti Fagetum lykopodietosum 8 - Anemone Fagetum lO - Abieti Fagetum .Prealpinodina- ricum V nadaljevanju bomo za označevanje združb uporabili le številke. 40 35 30 25 20 15 10 5 min/ drevo 2. ČAS SEČNJE IN OBDELAVE Produktivni čas glavnih postopkov sečnje in obdelave (izdelovalni čas) dre- vesa z ozirom na njihov prsni premer (z lubjem) so prikazani v diagramu l. Da bi lahko podali količinsko razmerje med časi za posamezne združbe, smo iz- računali površine pod krivuljami. Izraču­ nali smo integral regresijske funkcije krivulje časov, v mejah 20-60 cm prsne- ga premera. 60 F =- f(x)dx 20 Izračunali smo tudi regresije časov sečnje in izdelave drevesn v odvisnosti od kubature drevesa. Tudi za te regre- sije smo izračunali površino pod krivuljo (integral regresije). Oboji podatki so podani v razpredelnici l. Tu je prikazan še delež časa kleščenja v glavnem času sečnje in izdelave drevesa (podiranje, kleščenje, krojenje in prežagovanje). ,,,dO / / / ./ / / / ~s / / /2 / .... / deb.st. 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 1 PRODUKTIVNI ČASI GLAVNIH POSTOPKOV SEČNJE IN OBDELAVE DREVESA 382 Razpredelnica l _ POVRŠINE POD KRIVULJAMI CASOV SECNJE IN OBDELAVE IN NJIHOVA RAZMERJA TER O ELEZ CASA KLEŠCENJA Pcvrsma pod knvuiJHll\1 m deležt Delež Rastišče Osnovo prsnt prerr.er Osnova kubaluril kleSčenJčenja ± 1-2 % od povprečja . V razpredelnici l vidimo, da so razlike v času sečnje in izdelave zelo velike. So tudi v razmerju l : 2,5, če je osnova prsni premer in celo l : 2,7, če je osnova kuba- tura izdelanih sortimentov. Razlike so ve- liko večje, kot jih običajno upoštevamo. Razlike smo poskušali najprej pojasniti s časom kleščenja. Vidimo, da je delež kleščenja okoli 2/3 do 314 od časa seč- hvm 30 27 24 21 ~= dolžina debla 18 .-- ----15 10-- 12 9 6 3 nje in izdelave. Delež kleščenja je raz- meroma konstanten in je največji pri dre- vesih z ekstremnim (najdaljšim in naj- krajšim) časom sečnje in obdelave (združbe lO in 7) in najmanjši pri združ- bah s srednjim časom seč nje ( 4,6). Vidi- mo, da z deležem kleščenja ne moremo pojasniti razlik. Podatki kažejo, da se pod vplivom dejavnikov rastišča enakomer- - .. -·--··4 -.. - ri> cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57.5 Diagram 2 DOLŽINA DEBEL PO RASTIŠČ IH 383 no spreminjajo časi (podiranje, klešče­ nje, prežagovanje) sečnje in obdelaw~. Raziskali smo korelacijske zveze izde- lovalnih časov in značilnosti drevesa (prsrii premer, kubatura in dolžina deb- la, dolžina zelene in suhe krošnje, gostota in debelina vej). Z vsemi temi značilnost­ mi drevesa so i.zdelovalni časi v zelo tes- ni korelaciji. Značilnosti pa so tudi v zelo tesnih medsebojnih korelacijah. Zato pri- haja do pogostih in zapletenih interakcij in njihovih vplivov. Najboljša kazalca iz- delovalnega časa sečnje in obdelave sta prsni premer in kubatura debla. Celo za čas kleščenja je boljši (tesnejša korelaci- ja) kazalec prsni premer kot pa karakte- ristike krošnje (dolžina krošnje, gostota in debelina vej). 3. DOLŽINA DEBEL Na diagramu 2 smo prikazali dolžine debel (dolžine iz drevesa izdelanih sor- timentov). Vidimo, da so dolžine debel različne po rastiščih . Razlike so veliko manjše kot med izdeloval nimi časi. Skle- hvm 18 pamo lahko, da dolžina debel ne more pojasniti vseh razlik v izdelovalnih časih . Na diagramu 3 smo prikazali dolžine debel do zelenih vej krošnje (do prvega venca zelenih -živih- vej). Tu vidimo, da so razlike v dolžini debel do zelene kroš- nje zelo velike. So obratno sorazmerne izdelovalnim časom . Drevesa z najdaljši- mi čistimi debli imajo najkrajše izdelo- valne čase . Sklepamo lahko, da dolžina debla do zelenih vej v veliki meri pojasni razlike v izdelovalnih časih . Podobna ugotovitev velja tudi za dolži- no čistega debla do prvih suhih (mrtvih vej). 4. ZNAČILNOSTI KROŠNJE Ugotavljali smo dolžino okleščene zele- ne in suhe krošnje. Gostoto vencev vej . smo ugotavljali na 3m dolgemu delu debla, 6-3 m pred vrhom (koncem) deb- la. Cenili smo tudi povprečno debelino vej in jo podajali v štirih stopnjah: l. veje povprečne debeline do 2 cm 2. veje povprečne debeline 2-4 cm ------3 --~-- -- 16 - - ............... .,...,.-- .,..... ~ --·2 ,. ,."' -·- " 14 12 10 8 6 4 2 ~ ."."' --·- '7 / / -· "" / ..... -/ / ---------=~-1 -·-· 6 .--- . -- . / .","" / / y:"./ ---· .--··-··-8 ~ / .---·· /;/ . ............... ..".,.·---~---·· -··-'"-··- .. - .. _ 4 // .......... . ~·--··-·· /~·' ~- -. -'> . -7 ---. "';t' :;;.' .-:·· --- ~ _:;;.- .·-/ :;..." ".., .. .... . . :;..." .--·· ··"""" -· ./ --- --· -·-lo t/> v cm · 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 3 DOLŽINA DEBLA DO ZELENIH VEJ PO RASTIŠČIH 384 hvm /10 18 / 16 14 12 / ./8 / / / / 1 / 10 8 -- --3 6 -- 4 2 r/J v cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 4 DOLŽINA ZELENE KROŠNJE PO RASTIŠČIH hvm :lJ 27 ".- 10 ~· 24 ~ ~ 21 / / 18 / / 15 / ."".,_.. / ·"" 12 "",." / 9 6 3 r/J v cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 5 DOLŽINA SUHE IN ZELENE KROŠNJE 385 3. veje povprečne debeline nad 4 cm 4. veje z odebelitvami ob deblu Na diagramu 4 prikazujemo dolžine okleščenih zelenih krošenj na posamez- nih rastiščih v odvisnosti od prsnega pre- mera drevesa. Na diagramu 5 je prikazano isto za skupno dolžino okleščene zelene in suhe krošnje. Iz obeh diagramov je razvidno, da so absolutne in relativne razlike v dolžini krošenj velike. Absolutne in še bolj rela- ti v ne razlike so večje pri dolžinah zelene krošnje. Za lažjo primerjavo smo tudi tu izra ču­ nali površine pod krivuljami dolžine krošnje. Prikazane so v razpredelnici 2. Tu so še podatki o povprečni gostoti vej (število vencev na 1 m dolžine debla) in njihovi debelini (v navedenih stopnjah) ter o prehodnosti terena. V razpredelnici 2 vidimo, da je raz- merje v dolžinah zelenih krošenj 1 :3,3. To razmerje je večje kot pri izdelovalnih ča- Razpredelnica 2 ZNAČILNOSTI KROŠNJE PO RASTIŠČ:IH Povr~ma pod knvu11o dolž:ne kro~nw Razpredelnica 3 KORELACIJA MED IZDELOVALNIMI CASI IN DOLŽINO KROSNJE KAZALE:C JZDEl..OVAL.NIH CASOV Dol2.1rlil krclŠllJt' zel lW suh< ~ m zeknC' korelaC!Jslt koeftct ro • c > Ti o 900 ·~ r-1 ~ o ~ P.,-M 800 700 2 04 eP 0 0 1 600 500 3 7 o o 400 300 200 100 100 200 8 8 o x 2 4 6 x x x x 3 x 400 500 7 x 10 o 10 x o - podatki za zeleno krošnjo x - podatki za zeleno in suho krošnjo 600 700 800 900 lCXX> x x 4 7 Powšina pod krivuljo dolžine krošenj Diagram 6 POVRŠINA POD KRIVULJO IZDELOVALNEGA ČASA V ODVISNOSTI OD POVRŠINE POD KRIVULJO DOLŽINE KROŠNJE 5. ·ZAKLJUČEK Na skici l smo poskušali ilustrirati vse obravnavane medsebojne zveze. Tu smo za vsako obravnavano rastlinsko združ- bo (rastišče) poskušali prikazati ramerja med: - dolžino okleščene zelene krošnje - dolžino okleščene suhe (mrtve) krošnje - dolžino debla - dolžino debla do prvih suhih vej - površino pod krivuljo izdelovalnih časov oziroma - izdelovalni čas sečnje in izdelave drevesa (podiranje, kleščenje in preža- govanje). Prikazani so podatki za drevo 10 deb. stopnje (prsni premer 47,5 cm). Na skid je razvidna vsa pestrost ka- rakteristik dreves v posameznih rastlin- skih združbah in z njimi povezanimi raz- likami v izdelovalnih časih. Vidimo, da iz- delovalni časi ne sledijo dosledno nobe- ni posamezni karakteristiki drevesa, pač pa neki njihovi kombinacijL na katero pa še dodatno vpliva prehodnost terena. Splošno poznano pa je, da so dolžine debel, dolžine krošenj, debelina in go- stota vej ipd. rastiščno pogojene. Strmina in kamenitost terena pa sami po sebi op- redeljujeta rastišče . Vse skupaj pa se odraža v rastlinski združbi, ki odraža specifične pogoje sestaja in terena. Zato je rastlinska združba dober kazalec oko- liščin, ki vplivajo na izdelovalne čase sečnje in izdelave drevesa. 6. POVZETEK V naših razmerah bomo še naprej ve- čino drevja posekali pri pan ju in obdelali ročno (z motorno žago). Zato bo tudi v na- prej pri sečnji zaposleno veliko delav- cev. Stroški sečnje in obdelave bodo še naprej visoki. Vse to zahteva proučeva­ nje seč:nje in njeno racionalizacijo. Sečnjo sem proučeval z namenom, da bi ugotovil, zakaj nastajajo razlike v času izdelave med posameznimi rastišči, ka- ko velike so te razlike in kaj jih povzroča. 387 18 14 10 6 2 2 6 10 14 18 O. zelena krošnja lJ suha krošnja o površina pod krivuljo izde- lovalnega časa 3 Skica 1 7 6 4 1 2 8 10 RAZMERJE MED DOLŽINO DEBLA, DOLŽINO ZELENE IN SUHE KROŠNJE TER POVRŠINA POD KRIVULJO IZDELOVALNEGA ČASA PO RASTIŠČIH Raziskava je omogočila naslednje ugoto- vitve: l. Razlike v izdelovalnih časih med posameznimi rastišči so preko 1 OO %. Razlike so večje, če je kazalec časa ku- bat ura drevja, kot če je kazalec časa de- belina drevja. 2. Razlike nastajajo zaradi različne dolžine debel, dolžine suhe in žive kroš- nje, gostote in debeline vej, prehodnosti sveta ipd. 3. Večino časa ( l/3-3/4) pri sečnji porabi sekač za kleščenje. Kljub temu je debelina drevja boljši kazalec potrebne- ga časa za kleščenje kot pa izmerjene značilnosti krošnje (dolžina krošnje, de- belina in gostota vej). Delež časa za kle- ščenje se malo razlikuje med posamezni- mi rastišči in je največji pri drevesih z največjo in najmanjšo krošnjo. Z razlikami v deležih časa kleščenja ne moremo pojasniti razlike v časih seč- 388 nje in obdelave med rastišči. Tudi z no- beno drugo posamezno značilnostjo ali mero drevesa ne moremo pojasniti vseh razlik v časih sečnje in obdelave. 4. Domnevati je možno, da na vsakem rastišču nastane neka specifična kombi- nacija posameznih značilnosti drevesa. Ta kombinacija je rastiščno pogojena in kot celota vpliva na izdelovalni čas seč­ nje in obdelave drevja. Zato je rastišče dober kazalec potrebnega izdelovalne- ga časa sečnje in obdelave drevja. 7. LITERATURA REBULA, E. 1983: Uporabnost značilnosti sestaja in rastišča za napovedovanJe izdelovalmh časov · sečnje in spravila, IGLG - Lljubljana 1983 REBULA, E. 1985: Abhangigkeit der Arbeitsze1t fi.ir die fallung und Bearbeitung der Nadelbawne von dem Standort, zbirka referatov 19. simpozija o mehanizaciji v gozdarstvu, Diemelstadt 1985. OXF.: 425.1:425.3:48:497.12 Umiranje gozda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana Marko Udovič* Udovič, M.: Umiranje gozda n~ območju Gozdne- ga gospodarstva Ljub1jana, Gozdarski vestnik, 45, 1987, 7-8, v sloven~i.ni. str. 389, cit. lit: 28. Studija obravnava rezultate popisa umiranja gozdov na območju Gozdnega gospodarstva (GG) Ljubljana. Na območju GG Ljubljana smo opazili na- jslabše zdravstveno stanje pri rdečem in črnem boru, jelki in smreki. Nasplošno je zdravstveno sta- nje iglavcev bistveno slabše od zdravstvenega sta- nja listavcev. Na območju GG Ljubljana je najinten- zivnejše umiranje gozda v Znsnvju in na Notranj- skem. Udovič, M .: forest extinction on the forest enterp- r ise area of Ljubljana, Gozdarski vestnik, 45, 1987. pp. 389, in Slovene, ref.; 28. Forest extinction on the forest enterprise area of Ljubljana is d.iscussed. It is discovered that red pine. Austrian pine, fir and spruce are in the worst state of health. Generally the state of health of coniferous trees is much worse then the state of health of broadleaf trees. The most intensive forest extinction is observed in Zasavje and Notranjska. * M U. dipl. inž. gozd, Gozdno gospodarstvo Ljublja- na, Tržaška 2, 61000 Ljubljana, YU Pojav umiranja gozda, na velikih povr- šinah daleč stran od emitentov strupenih snovi, je relativno mlad pojav. V sedem- desetih letih so nanj opozorili v Skandina- viji, v Srednji Evropi pa je ta problem po- stal pereč po letu 1980. Žal se mu tudi gozdovi v Sloveniji niso mogli izogniti. Dolgo časa smo se slepili, tako širša jav- nost kot gozdarji sami, da je umiranje gozda omejeno okrog posameznih in- dustrijskih središč (Mežica, Trbovlje, Je- senice, Celje .. . ). Poznano nam je bilo tu- di umiranje posameznih drevesnih vrst (jelka), (3, 4, 5, 7, 12), praktično nič pa ni- smo vedeli o zdravstvenem stanju gozda na širšem območju Slovenije. Zato je In- štitut za gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1985, s pomočjo gozdnih gospodar- stev izvedel popis gozdov, ki je dal sliko v kakšnem zdravstvenem stanju se naha- jajo naši gozdovi. Vzrok zakaj umirajo gozdovi je dokaj neraziskan, ker ne po- znamo samega delovanja vseh strupenih snovi, ki se jih emitira v zrak. Še manj je poznano vzajemno delovanje več strupe- nih snovi hkrati. Največkrat se umiranje gozda pripisuje delovanju kislega dežja, ki nastane pri raztapljanju žveplovega dioksida (S02) in vode (16, 17, 19), duši- kovim oksidom (23, 17), ozonu (3) in dru- gim strupenim snovem ( 17), čeprav še ni povsem izključena možnost virusnega obolenja (8). Slovenija spada v sam ev- 389 ropski vrh onesnaževalcev ozračja z žveplovim dioksidom. V letu 1980 je zna- šala emisija S02 8,2 tlkm 2 (9). Območje GG Ljubljana zavzema 12,6 % površine Slovenije. vendar se na njem emitira v zrak celo 32,3% vsega S02 nastalega v Sloveniji. To je leta 1980 zneslo 20,9 t S02/km2. Poleg tega poteka skozi območje izredno gost avtomobilski promet. Tako onesnaževanje ozračja mo- ra pustiti posledice na zdravstvenem stanju gozda. Popis gozdov je bil izveden po meto- dologiji, ki je bila že preizkušena v Sred- nji Evropi. Osnova je sistematično polo- žena mreža točk v razmaku 4 km. Tam, kjer je bilo v lesni zalogi več kot 40% ig- lavcev, je bila mreža v razmaku 4 km x 2 km (skica l ). V saka točka je na terenu vidno označena. Na vsaki točki smo popisali tiste znake, za katere je ugotovljeno, da so značilni za umiranje gozda v Srednji Evropi. Ti znaki so: tip rase smreke, osutost ig- lic pri jelki in smreki, porumenelost in odmiranje asimilacijskih organov pri vseh drevesnih vr~tah, igličavost - po- raščenost poganjkov z živimi iglicami pri borih, smolenje debla in prisotnost se- kundarnih poganjkov pri jeJki in smreki. Poleg tega smo evidentirali tudi prisot- nost lišajev, ki so zelo dobri indikatorji onesnaženosti ozračja ( 15). Evidentirali smo tudi prisotnost poškodb zaradi raz- nih škodljivcev in poškodb zaradi gospo- darjenja z gozdovi, da bi ugotovili, če le- ti niso vzrok za umiranje gozdov. Pri analizi dobljenih podatkov smo ob- močje GG Ljubljana, na podlagi geograf- skih koordinat. razdelili na 6 rastiščno in sestojno zaokroženih enot (glej skico l), zaradi lažje interpretacije zdravstvene- ga stanja gozdov znotraj samega območ­ Ja. Rezultate popisa lahko strnemo v ne- kaj naslednjih ugotovitev: L Najobčutljivejših - grmičastih liša- jev smo našli samo na 4% v popis zajetih točk. Torej so na območju GG Ljubljana praktično že izumrli. Na 24% točk nismo našli nobenih lišaje v, niti najbolj odpornih 390 skorjastih lišajev ne. To pomeni, da na 24% površinA območja prihaja do tako visokih koncentracij strupenih snovi v zraku, da onemogočajo rast tudi najod- pornejšim lišajem. 2. Porumenelost asimilacijskih orga- nov smo ocenjevali s šiframi od O (ni opazna) do 3 (močna). Nasplošno je pri iglavcih bistveno večja kot pri listavcih. Najvišjo stopnjo porumenelosti smo opa- zili pri črnem boru: 2,45, jelki: 1,03 iri smreki: 0,74. Med raziskovalnimi enota- mi znotraj območja smo največjo stopnjo porumenelosti zasledili v Zasavju in na Notranjskem, najmanjšo pa v kamniškem predelu. Pri iglavcih prevladuje notranji tip porumenelosti, zlasti pri smreki in rdečem boru. Pri listavcih prevladuje splošen tip porumenelosti. 3. Odmiranje asimilacijskih organov smo ocenjevali s šiframi od O (odmrlo manj kot lO% asimilacijskih organov) do 4 (odmrlo več kot 61 o/o asimilacijskih or- ganov skupaj z vrhom). Najvišjo stopnjo odmrlosti smo odkrili pri črnem boru: l ,55 in jel ki 1,4 7. Pri listavcih je stopnja odmrlosti asimilacijskih organov bistve- no manjša kot pri iglavcih. Med predeli je najvišja v Zasavju in na Notranjskem, najmanjša pa v Kamniškem predelu. Pri iglavcih prevladuje notranji tip odmira- nja zlasti pri smreki in rdečem boru; pri jelki ni izrazit noben tip odmiranja. Pri li- stavcih prevladuje kombiniran tip odmr- losti r1similacijskih organov. 4. Grivast tip smreke smo opazili pri 65 % s popisom zajetih smrek. Pojav te rase smreke, v tujini ga imenujejo LAME- TA SINDROM, velja po ugotovitvah iz ZR Nemčije, za začetek stadij umiranja smreke (28). 5. Osutost iglic pri smreki in jelki smo ocenjevali s šiframi od O (normalno gosta krašnja) do 4 (popolnoma osuta krošnja -sušica). V povprečju znaša osutost pri jelki: 1,97, pri smreki: 1,05. Med razisko- valnimi enotami ni bistvenih razlik in no- bena od regij bistveno ne odstopa od drugih. Pri smreki prevladuje notranji tip osutosti, saj smo ga opazili pri 83 % BKICA 1: SHEMATSKA RAZDELITEV OBMOČJA GG LJUBLJANA NA POSAMEZNE RAZISKOVALNE ENOTE Z vR'rŠANO MBEŽO POPISNIH TOČK ....... meja območja GG Ljubljana ------- meja upravnih občin meja raziskovalnih enot • o popisna točka SKICA 2: SHEMATSKI PRIKAZ UMIRANJA GOZDOV NA OBMOČJU GG LJUBLJANA PO POSAMEZNIH ...... RA.ZISKOV ALN.IB ENOT AK ( st anje 1985) intenzivno umiranje gozda 1~==3 srednje močno umiranje c:=J začetek umiranja gozda - meja območja GG Lj. ______ meja upravnih občin.~~J=~ ______ meja raziskovalnih enot smrek, pri jelki pa izrazitega tipa osutosti Dl. 6. Pri 76 %jelk smo ugotovili obstoj se- kundarnih poganjkov. Pojav teh pogani- kov velja, kar je dokazano z raziskavami doma in v tujini, za začeten znak umiranja jelke (7, 13). 7. Znano je, da normalno žive ig lice na borih 3-5 let (7). Z raziskavo smo ugoto- vili, da ima rdeči bor v povprečju žive ig- .lice na 1,69leta starih poganjkih, črni bor celo samo na 1.27 leta starih poganjkih. Najslabše stanje pri rdečem boru je na Notranjskem, kjer ima žive iglice v pov- prečju samo na 1,00 leta starih poganjkih, pri črnem boru pa v Zasavju, kjer ima ži- ve iglice na 1,22 leta starih poganjkih. 8. Suhe stranske veje, ki niso rezultat naravnega odmiranja, smo odkrili pri '82% črnega bora in 67% jelk. Pri ostalih drevesnih vrstah jih je bilo manj. 9. Popis poškodb zaradi bolezni gozdnega drevja, gozdnih škodljivcev in gospodarjenja z gozdovi je pokazal, da je obseg teh poškodb tako majhen, da nika- kor ne morejo biti vzrok za umiranje goz- da. 1 O. Zdravstveno stanje iglavcev je bistveno slabše od zdravstvenega stanja listavcev. čeprav tudi listavci kažejo pr- ve znake umiranja. Med iglavci kažejo najslabše zdravstveno stanje bori (črni in rdeči bor), sledi jelka in smreka. Zdrav- stveno stanje macesna je praktično ena- ko zdravstvenemu stanju listavcev. Zdravstveno stanje starejših razvojnih faz gozda je bistveno slabše od zdravstve- nega stanja mlajših razvojnih faz. Na podlagi zbranih podatkov je raz- vidno, da je umiranje gozda v Zasavju in na Notranjskem zelo intenzivno. V Pol- hograjskih Dolomitih in Dolenjskem predelu umiranje gozda ni tako intenziv- no, v Tuhinjsko-moravški dolini z okolico Litije in Kamniškem predelu pa se pojav- ljajo šele začetni znaki umiranja gozdov (skica 2). Umiranje gozda v Zasavju smo priča­ kovali. Prav tako smo pričakovali slabo zdravstveno stanje pri jelki. Presenetilo pa nas je stanje na Notranjskem in zdrav- 392 stveno stanje rdečega ter črnega bora, predvsem pa smreke. Z gospodarskega stališča rdeči bor, predvsem pa črni bor v območju GG Ljubljana nista pomembna, ker pred- stavljata majhen delež v lesni zalogi ob- močja. Povsem nekaj drugega pa je z jel- ko in smreko, ki sta glavni drevesni vrsti. Na notranjskem predstavljata tidve dre- vesni vrsti celo več kot 70 % celotne les- ne zaloge. Z biološkega stališča pa so vse drevesne vrste enakovredne, negle- de na delež v lesni zalogi. V javnosti prevladuje mnenje, pridru- žujejo se mu tudi številni gozdarji, da je smreka odpornejša od jelke, oziroma, da bo celo nadomestila jelko. Vendar je po- pis pokazal drugačno sliko. Upal bi si ce- lo trditi, da je smreka bolj ogrožena kot jelka, to pa zato, ker je smreka razširjena daleč izven svojega naravnega areala. Jelka se praktično nahaja v mejah svoje- ga areala. Poleg tega jelka tvori sekun- darne poganjke, ki se lahko razvijejo v sekundarno krošnjo, če naravna krašnja odmre. Pri smreki tega pojava nismo od- krili. Omenil sem že, da nas je presenetilo stanje na Notranjskem, vendar je stanje na tem predelu resnično kritično, kajti posek suhih in napol suhih dreves pred- stavlja 80% etata iglavcev na tem pre- delu (27). Tako stanje lako mirno imenu- jemo katastrofa. Ta predel predstavlja 22% celotne površine gozdov GG Ljubljana, ima celo 36% vse zaloge ig lav cev na območju. Predel zajema v celoti občini Logatec in Vrhnika, ter večji del občine Ljubljana Vič-Rudnik (skica 2). Na tem območju je izredno razvita lesna industrija, ki je živ- ljenjsko vezana na les s tega predela. Na osnovi tega si lahko vsak sam zaključi, kaj pomeni umiranje gozda za GG Ljub- ljana in ta predel. Pa ne samo to. Če bo gozd umrl, si lahko nekako predstavlja- mo škodo zaradi ustavitve lesne indust- rije, ker bi ji zmanjkalo surovine. Ne zna- mo pa si predstavljati, še manj pa izraču­ nati škodo zaradi prenehanja delovanja gozda kot regulatorja številnih funkcij, ki jih skrajšano imenujemo »socialne« funk- cije. Lahko samo predpostAvimo, da bi se z izumrtjem gozdov spremenila klima, številni izviri bi se posu šili, oskrba s pitno vodo bi bila onemogočena, sušam bi sle- dile poplave, erozija bi bila nemotena in še bi lahko našteval. Taki prihodnosti lahko mirno rečemo nacionalna katastro- fa. Torej umiranje gozda ni problem sa- mo gozdarjev, ampak problem družbe! Splošno znano Je, da gozdovi, ki umira- jo, slabše semenijo, torej jih je težko ob- navljati po naravni poti. Ker je na območ­ ju GG Ljubljana najintezivnejše umiranje gozdov z Zasavju in na Notranjskem, bo potrebno te sestoje v bližnji prihodnosti obnoviti. Zato bo vsako naravno mladje izredno dragoceno, da ostane nepoško- dovano, da lahko v bodočnosti upamo na odrasel gozd. Preštevilna parkljasta div- jad lahko taka prizadevanja onemogoči in prav na Notranjskem zaradi tega po- java že prihaja do konfliktne situacije, ko je naravna regeneracija gozda onemo- gočena (22). V javnih občilih je mogoče zaslediti različne podatke, da je zdravstveno sta- nje načeto pri tolikšnem odstotku dre- ves, toliko in toliko dreves je zdravih ali toliko odstotkov gozdov je bolnih, toliko odstotkov je zdravih. Jaz bi temu rekel drugače. Na območju GG Ljubljana smo popis izvršili na 14 7 točkah. Na vsaki toč­ ki smo opisali 24 dreves. Med vsemi temi točkami nismo našli niti ene, na kateri bi bila vsa v popis zajeta drevesa vsaj na vi- dez zdrava. Torej je načeto zdravstveno stanje gozdov na vsem območju, samo da nekje je, zaradi nam še ne povsem jasnih vzrokov, umiranje gozda zavzelo večji, nekje manjši obseg. Zato lahko govorimo o umiranju gozda in ne o umiranju posa- meznih dreves, ker je načeto zdravstve- no stanje gozda na velikih površinah. Razvoj gozda traja od semena do zre- lega drevesa sto in več let, zato smo goz- darji nemočni pri reševanju tega proble- ma. Mislim, da tudi ni izhod v iskanju dre- vesnih vrst, ki bi bile odpornejše na onesnažen zrak, ker ne vemo, kako bi te vrste reagirale na onesnaženo ozračje čez petdeset ali sto let. Edini izhod vidim le v radikalni spremembi odnosa celot- ne družbe do okolja, to je v radikalnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja okolja. Danes imamo še možnost, da na ta način pomagamo gozdu in sebi. Jutri bo morda že prepozno! LITERATURA IN VIRI l. karov, E.: Priraščanje sesloJeV jelke pod Kri- mom in njeno um1ranje, Gozdarski vestnik (GV), 1976, str. 109-16 2. Batič, F.: Lišajska karta Slovenije, Prirodoslov- no društvo Slovenije (PDS), Ljubljana. 1984 3. Bricelj, M.: Ozon, uničevalec žtvljenja, GV, 1977, str. 69-72 4. Brinar, M.: Življenjska kriza jelke na sloven- skem ozemlju v zvezi s klimatičnnni fluktuacijami. GV, 1964, ::;lr . 97-144 5. Brinar, M.: Propadanje jelke v zadnjem deset- letju s posebnim ozirom na ekološke razmere in Ouktuactjo klime, GV, 1975, str. 1-17 6. Brinar, M.: Propadanje jelke je še vedno v ospredju. GV, 1975, str. 117-22 7. Cimperšek, M.: Propadanje Jelovih gozdov v jugozahodnem delu panonskega obrobja, GV, 1985, str. 191-204 8. Davide, Z.: Rastlinsko fiziološki pogledi na umiranje gozdov, GV, 1985, str. 208-9 9. Guzelj, J.: Manj strupov za ljudi in gozdove, Delo, Ljubljana, 23. Il. 1985, str. 20 10. Kalan, J. in Zupančič, M.: Prehrana gozda v okoliščinah umiranja gozda, GV, 1985, str. 30-32 11. Likar. P.: Domovina si še kakor zdravje, GV, 1976, str. 204-10 12. Mlinšek, 0.: Sušenje jelke- prvi izsledki, GV, 1964, str. 145-59 13. Perko. F. m Rebula, E.: Prispevek k spozna- vanJU sušenja jelke, GV, 1970, str. 185-201 14. Remic, C.: Kako ustaviti umiranje gozdov, GV, 1985, str. 276-8 15. Skobrne, P.: Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje, GV, 1979, str. 15-23 16. Šolar, M.: Gozdne združbe kot osnova za do- ločanje kritične vrednosti koncentracije žveplove- ga dioksida (S02) v ozračju, GV, 1976, str. 93--103 17. Šolar, M.: Poškodbe gozdov zaradi onesna- ženega zraka, GV, 1982, str. 270-76 18. Šolar, M : Umiranje gozdov, GV, 1983, str. 442-3 19. Šolar. M.: Dvodnevno posvetovanje o vphvu kislega dežja na kmetijstvo in gozdarstvo, GV, 1983, str. 186-7 20. Šolar, M.: Mednarodna aktivnost na področju propadanja gozdov, GV, 1985, str. 28-30 21. Več avtorjev: Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveni~. PDS, Ljubljana, 1984 22. Zabret. M.: Vpliv velikih rastlinojedov na ve- 393 getaCIJO Je:ovo-bukovlh gozdov v gojitvenem lovi- ščn »l,jubljanski vrh«, d1p!omsko delo, LjublJana, december. 1986 23 Zupančtč, M UmiranJe gozda, DV, l%0, str 84-5 24. Zupančič, M.: UmtranJe gozda -nepotreben preplah ali katastrofa brez pnmere, GV, 1984, str 193-7 25 Zupančič, M .. Prehrana gozdnega drevJa po- Poleg brezhibnega m ustreznega orodJa, imajo gczdni dela v ci v Avstriji ponekod še dnevne gozdarske b1vake. Dnevni gozdarski bivak na kolesih je na gozdarskih delov1ščih nepogrešljiv. V avstrijskih državnih gozdovih je s tako »hlšico na kolesih« opremljeno vsa- ko delovišče Bivak pripeljejo do deiovišča, kjer je do konca dela postavljen na kamion- skl cesti (običaJno na obračal1šču za ka mio ne ah večjem ovmku, kjer Je več prostora). OpremlJen je z zložlJivo mtz1co, klopema ob staneh, s policami na stem in obeš?lnikom. Vsa ta oprema je 12 masivnega lesa. V bivaku je tudi majhna železna peč za ogrevanje, za sušenJe mokrih oblačtl in obutve, ali za po- grevanje hrane. Bivak ne sl užt samo za to, da 394 membna dtsctplina gozdarske znanosti, GV, 1983. str. 83-5 26. Zumč, S: Kaj je z Jelko na novomeškem Rogu, GV, 1976, str 324-7 27 Razgovor z Vtdmar J., dtpl. inž. gozdar- stva 28. Pnpravijem seminar za popisovalce gozdov v anketi »UmiranJe gozdov«, Ljubljana, julij 1985 se delavci vanj umaknejo pred slabim vre- menam, ampak tudi za kulturno uživanJe hra- ne ali za malico Na mizi ne manjka niti šopka travrušklh rož, ki jih delavci nabereJO mimo- grede v bližini. Bivak pa ne služi samo delavcem, ampak tudi terenskemu gozdarskemu osebju, ker je lahko idealen prostor, v katerem gozdar na clP.lovtšču opravi z delavci sestanek. V biva- ku lahko gozdar kaj v mtru prebere, zabele- ži, nadzira. Gozdni delavci so se na bivak že tako navadili, da jih delovodja ali revtrni goz- dar po mallci kar s težavo spravttz njega na- zaj v gozd na delo. Dnevni gozdarski bivak za gozdne delavce danes na delovišču ni več noben luksus, ampak potreba za kulturo de- la. OXF.: 425.1:425.3:48 Primarni vzroki za pojav umiranja gozdov Melanija Lešnjak* Umiranje gozdov v Evropi in Severni Ameriki je danes že dobro dokumenti- ran pojav. Ceprav so bile doslej oprav- ljene številne raziskave tako v laborato- riju kot tudi v naravi, obstaja več razlag o vzrokih za umiranje gozdov. Vsem hi- potezam je skupna domneva, da je pri- manti vzrok odlaganje raznih snovi iz onesnaženega zraka. Insekti in drugi znani povzročitelji bolezni gozdov ter kli- matski faktorji (suša, mraz) imajo sekun- darno vlogo. V zadnjih petih letih se je razvilo šest glavnih hipotez, ki razlagajo vbgo one- snaženega zraka pri propadnju gozdov v Evropi. Te hipoteze so: l. stres kot posledica zmanjšanja tvor- be ogljikovih hidratov v listih zaradi kombinacije raznih strupenih snovi v zra- ku; 2. kislost zemlje- toksičnost aluminija; 3. poškodbe zaradi ozona in žveplo- vega d1oksida; 4. pomanjkanje magnezija; S. presežek dušika; 6. organske spojine, ki vplivajo na rast rastlin. Nobena od teh hipotez ne more razjas- nit~ vseh znakov poškodb, ki se pojavljajo pri umiranju gozdov. V tabeli 1 so opisa- ni simptomi in možni vzroki za spremem- be v rasti ter za umiranje drevja. Pobliže * M. L. , mag. kem .. Hidrometeorološki zavod SRS. Vojkova lb, 61000 Ljubljana. YU. si bomo ogledali, kako lahko posamezne kemijske snovi (ozon, žveplov dioksid, d ušikove spojine, organske substance, vodikov klorid, težke kovine) prispevajo k propadanju gozdov. Ozon in drugi fotokemijski oksidanti~· 2· 3 Ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN in vodikov peroksid) poško- dujejo mnoge rastline že po šestih urah pri koncentracijah l OO do 200 lJ,g/m·\ Ozon se tvori pri fotokemijski reakciji duškovih oksidov ali hlapnih ogljikovodi- kov s kisikom, posebno ob močnem ultravijoličnem žarčenju . V Ameriki sta dve obsežni študiji pokazali, da ozon di- rektno poškoduje listno tkivo. Celične membrane oslabijo in celično tkivo ne more zadržati dovolj hranljivih snovi. K spiranju hranljivih snovi, predvsem mag- nezija in kalcija, iz listov in iglic prispeva- jo dodatne kisle padavine in megla. Za- radi pomanjkanja magnezija, ki je sestav- ni del molekule klorofila, se kapaciteta rastline za fotosinteze zmanjša. Listje po- rumeni in prezgodaj odpade, letni pri- rastek je manjši . Da bi rastlina nadomes- tila izgube magnezija in kalcija v listju, pričnejo korenine intenzivneje črpati večje količine teh mineralov iz zemlje, pri čemer se kislost prsti poveča . Možno je, da ozon sam ne povzroči 395 umiranja drevesa, temveč ga le wliko os- I ahi, da je neodporno proti insektom, pa- togenim glivam in neugodnim klimat- skim razmeram. V Severni Ameriki pripisujejo ozonu glavno vlogo pri propadanju borovih gozdov v zadnjih dvajsetih letih. Meritve na več krajih na nadmorski višini nad l 000 m so pokazale, da so poprečne let- ne koncentracije ozona med 1 OO in 300 119/m3. V Centralni Evropi variira jo kon- centracije ozona med 50 in 250 J..lg/mJ; v ZRN so koncentracije 100 do 200 11glm 3 pogoste na širokih območjih, kjer so vid- ne poškodbe gozdov. Žveplov dioksid1· 4 Naravni viri emisije žveplovega di- oksida so vulkani in gozdni požari, med- tem ko so antropogeni viri S02 izgoreva- nje fosilnih goriv v termoelektrarnah in nekateri industrijski procesi. Žveplov di- oksid in dušikovi oksidi reagirajo v zra- ku s kisikom in vodno paro, pri čemer nastaja kisli dež. S02 poškoduje drevo tako, da vstopa skozi pore listov ali iglic, kjer reagira z vodo v žveplene kislino. Ta se nabira v tankem sloju na stenah ce- lic. Na listavcih so vidni znaki poškodb z S02 obledeti listi, medtem ko se pri ig1as- tem drevju obarvajo iglice rdeče rjava. Akutne poškodbe gozdov zaradi S02 so omejene na področje okrog glavnega točkastega onesnaževalca zraka. V ne- katerih primerih, v bližini industrije, ki emitira velike količine S02, je opazno po- polno opustošenje vegetacije v okolici. Klasičen primer je Inca kovinska topilni- ca v Kanadi, ki je največji emitent S02 na svetu (650.000 ton letno, kar je približno polovica emisije S02 v Jugoslaviji). Po- dobna opustošenja se pojavljajo v Evropi v bližini velikih emitentov žveplovega dioksida. Zanimivo je, da se v Zahodni Nemčiji, kjer je umiranje gozdov močno opazno, značilni simptomi, povezani z S02, ne po- javljajo (razen v bližini točkastih virov S02). Povprečne letne koncentracije S02 396 v poškodovanih gozdovih v Nemčiji so med 0,007 in 0,021 mg/m·\ kar je pod mejo, ki povzroča vidne poškodbe (0,040 mg/m 3) . Možno je, da so vzrok kroničnega stresa v gozdovih Srednje Evrope nizke koncentracije S02 v dolgem časovnem obdobju. Dušikove spojine1· 5 Dušik v obliki amonijevih soli in nitra- tov je najpomembnejša hranljiva snov za rastline. In njega se tvorijo amino kisline in proteini. Višek dušika v zemlji spodbuja inten- zivnejši razvoj rastline, pri čemer se po- veča potreba po drugih pomembnih hranljivih snoveh. predvsem po magne- ziju, kaliju, fosforju , boru in molibdenu. Ker se rezerve hran ljivih snovi v prsti hit- ro porabijo, pride do sprememb v meta- bolizmu rastline. Drevo reagira na po- manjkanje teh snovi v prsti tako, da zmanjša koreninski sistem, s tem pa po- stane neodporno proti suši, močnejšemu vetru in glivam ter insektom. Druga razlaga mehanizma propada- nja rastline zaradi dušikovih spojin je na- slednja. Prekomerna koncentracija duši- ka stimulira intenzivnejšo rast drevesa in podaljšuje obdobje njegove rasti. Drevo se tako ne more ustrezno pripraviti na zi- mo. Vidni simptomi poškodb na iglavcih so rdeče rjave iglice, ki spomladi odpade- jo. Takšne znake propadanja gozdov je opaziti v Srednji Evropi in na višje leže- čih področjih v ZDA. Največji delež dušika, ki ni naravnega izvora, pride v zemljo direktno z umetni- mi gnojili, preostalo pa prispeva onesna- žen zrak (izpušni plini vozil, termoelek- trarne, hlapenje umetnih gnojil) v obliki kislih padavin in suhih usedlin. V veli- kem delu Srednje Evrope in ZDA pride na zemljo v obliki suhih in mokrih usedlin okrog lO do 25 kg dušika na hektar, v višjih legah tudi do 40 kg na hektar letno. Na neonesnaženih področjih je dušika~ vih usedlin letno manj kot 2 kg na hektar. Dušik poškoduje koreninski sistem ne- katerih rastlinskih vrst že pri koncentra cijah, ki so lO % večje od običajnih v zem- lji. Po oceni švedskega znanstvenika Bengta Nihlgarda bo prišlo do nasičenja zemlje z dušikom pri hitrosti usedanja iz zraka 30 kg/ha/leto v 20 do 25 letih. Ve- lik del Evrope in višje ležeča področja v Ameriki se približujejo temu nivoju kon- centracij. Kisle usedline1• 6 H kislim usedlinam prispevajo največ S02 in dušikovi oksidi, nekoliko še vodi- kov klorid, fluorid in druge snovi, ki tvo- rijo razstopljene v vodnih kapljicah v zra- ku močne mineralne kisline. Te snovi pa- dejo na zemljo kot kisli dež, sneg, megla ali kot kisli trdni delci. Raziskave so pokazale, da lahko kisle usedline pri pH 2,3 do 5,0 spirajo iz listov in iglic kalij, kalcij in magnezij. Rastline skušajo kompenzirati pomanjkanJe v lis- tih z intenzivnejšim črpanjem teh ele- mentov iz zemlje. Če hranljivih snovi v zemlji ni dovolj, postane rastlina bolj ob- čutljiva na klimatske pogoje. Po drugi strani kisle usedline spremi- njajo tudi sestavo zemlje; pomembne hranljive snovi se spirajo, hkrati pa se mobilizira aluminij, ki uničujefine koreni- nice. Posebno velike količine aluminija in drugih težkih kovin se sprostijo ob spom- ladanskem topljenju kislega snega. ki prepoji zemljo. Vpliv kislega dežja na spremembe v sestavi prsti je odvisen od pufrske kapa- citete zemlje. Apnenec in peščenjak. ki vsebujeta veliko kalija in kalcija (veliki predeli v ZDA). nista toliko občutljiva na kisli dež kot zemlja na ledeniški ali gra- nitni podlagi (Skandinavija, Kanada, del Srednje Evrope). To je razlog, zakaj ameriški znanstveniki pripisujejo kisle- mu dežju pri umiranju gozdov dosti manjšo težo kot evropski raziskovalci. Zaradi velikih razlik v pufrski kapaciteti prsti se razlikujejo tudi f!"leje kritičnih koncentracij raztopljenega aluminija (l--2 mg/l do 80-160 mg/l), ki poškodu- jejo korenine. Težke kovine!. 7 Težke kovine v zraku izvirajo delno iz naravnih virov (slane kapljice z morja in drobni delci prsti), večji del pa prispeva človeška aktivnost. Pri sežigu fosilnih go- riv se sproščata predvsem vanadij in ni- kelj; različni metalurški procesi so glavni vir ostalih težkih kovm. Uporaba benci- na, ki vsebuje svinec, je prispevala naj- več k onesnaženju vrhnje plasti zemlje s to težko kovino na različnih krajih indust- rializiranega sveta. Težke kovine se useda JO na zemljo bo- disi s padavinami ali pa kot suhi trdni delci. Igličasti gozdovi imajo pri tem vlo- go ogromnih filtrov, ki prestrezajo suhe in mokre usedline. Z drevja se težke ko- vine spira jo v vrhnjo plast zemlje, kjer in- hibirajo biološko aktivnost encimo, (fosfataza, ureaza, amilaza) in s tem mi- kroorganizmov, predvsem gliv in bakte- rij. Ti zato počasneje razgrajujejo visoko- molekularne spojine (celulozo. škrob, lignin) na sestavine, ki predstavljajo za rastline osnovne hranljive snovi in nor- malni biogeokemijski krog je porušen. Biološka aktivnost in hitrost minerahzaci- , je v onesnaženi prsti se zmanjšata v pri- mer ja vi s podobno neonesnaženo zemljo. Študije so pokazale, da prizadenejo težke kovine rastline tudi direktno. Pri tem so mah in lišaji bolj občutljivi od vas- ku1arnih rastlin. Prvi namreč nimajo zu- nanje kutikule, ki bi jih varovala pred pe- netracija težkih kovin v tkivo. Vaskular- ne rastline (drevje, grmičevje, trava) imajo vrhnje dele zaščitene z epidermo ter voščeno površinsko plastjo in težke kovine vstopajo v rastline v glavnem sko- zi korenine, posebno v kisli zemlji. Znano je, da zemlja, onesnažena s težkimt kovi- nami, zavira normaJen razvoj korenin, kar rastlino oslabi. študije EPA (Environmetal Protection Agency, ZDA) kažejo, da je kritična kon- 397 centracija svinca, ki zavira normalen raz- voj korenin, 3 do lO 1-19/g zemlje. Pone- kod v Ameriki, kjer so opazne hude po- škodbe gozdov, je ta mejna vrednost presežena do desetkrat. V Zahodni Nemčiji so koncentracije svinca in dru- gih težkih kovin v zemlji na področjih močno poškodovanih gozdov pod fito- toksično mejo, kar ne izključuje možnosti, da ne prispevajo k poškodbam. V kom- binaciji z drugimi onesnaževalci lahko vodi kopičenje težkih kovin v zemlji do stresa gozdnega ekosistema. Organske substance1 V zemlji in zraku je veliko sintetskih organskih substanc, največ od teh je pe- sticidov in herbicidov. Raziskavam o nji- hovi vlogi pri propadanju gozdov je bilo doslej posvečeno še premalo pozornosti. Za določene organske substance, ki se pojavljajo v bližini kemijskih tovarn v večjih količinah, je dokazano, da uničuje- Tabela l jo dreVje v okolici, npr. anilin in etilen po- vzroča ta rjavenje in odpadanje listja ter iglic. Razvrščanje onesnaževalcev okolja glede na pomembnost pri uničevanju gozdov Čeprav se znanstveniki strinjajo, da sodt kemijsko onesnaževanje okolja med primarne faktorje, ki povzročajo škodo na gozdovih, se vrstna reda pomemb- nosti posameznih onesnaževalcev v Ev- ropi in Ameriki razlikujeta (glej tabelo 2). V Ameriki imata glavno vlogo ozon in dušikove spojine; v Evropi pripisujejo v vzhodnem delu, kjer prevladujejo kla- sični onesnaževalci zraka, glavni delež žveplovemu dioksidu, v Zahodni Evropi pa ozonu in kislemu dežju. To je le groba slika in vrstni red pomembnosti posa- meznih polutantov variira od področja do področja. Pri nas se sistematičnih raziskav o PRIMERJAVA SIMPTOMOV IN MOŽNIH VZROKOV ZA UMIRANJE GOZDOV V EVROPI IN SEVJ:::I'\N[ AMERIKI' Simptomi l. rumenenje listov od spodnjih proti zgornjim in od zunanjih proti no;ranjim delom vej: prvo je prizadeto stareJše tkivo 2 wmranje drevesa z vrha na- vzdol; prvo je prizadelo mla- do tkivo 3. povečana prosoJnost krone zaradi postopnega odpada- nja listja:Jisti so do vrha dre- vesa 4. zmanjšanje koreninske bla- mase in mikorize S. manjši pnrastek brez drug1h vidnih simptomov 6. manjši prirastek z drugtmi vidnimi simptomi: lahko po- vzroči s:nrt 7. umnanje podrasti v bližim prizadetih dreves 398 Možni vzrok spiranJe snovi tz lis- tov, ozon, suša naravni (biotični in abtotični) stres S02, insekti. suša gnojenje kroničm ozon, kro- nični so~ akutru ozon. akutni S02 težke kovine, or- ganske snovi Centralna Evropa bela jelka. norveška smreka: na višinah hrast. jesen: manj po- gosto na brez! m bukvi norveška smreka, bela jelka, ~kalski bor. macesen. bu- kev. breza. hrast. ja- vor, jesen, jelša bela jelka, norveška smreka, bukev ni opaženo norveška smreka, bela jelka, bukev smreka (na višinah). bukev (na srednjevi- sokih legah) Vzh. Severna Ame- rika bela Jelka in rdeča srn reka rdeča smreko.. Javor. hrast. jesen, breza kratk01gličasti bor. bukev rdeča smreka, breza kratkoiglič::asti bor. smolnati bor rdeča smreka, F'ra- serjeva jelka: na viši- nah ni opaženo vplivu posameznih onesnaževalcev na gozdove žaJ še nismo lotili. Podatkov o onesnaženosti zraka v Sloveniji in propa- danju gozdov se je nabralo dovolj, da so lahko izhodišče za nadaljnje etiološke raziskave. Čeprav dokončnega odgovo- ra o vseh vzrokih za umiranje gozdov v Tabela 2 industrializiranem svetu še ni, so nekate- ri primeri poškodb na gozdovih v bližini velikih emisijskih virov dovolj očitni in vzroki razjasnjeni. Stanje gozdov v Sloveniji je ponekod dovolj resno, da zahteva hitro ukrepanje. Pohitimo, gozdovi nas ne bodo čakali! VRSTNI RED POMEMBNOSTI ETIOLOŠKIH SUBSTANC' Severna Amerika gozdovi na niž:i nadmorski višini l . ozon 2. duš1kove spojine: suho m mokro usedanje plinastih, aerosol nih, raztopljemh ali suspendira· nih oblik No,-. HN01, NHJ, NH4+ 3. f1totoksični plini: NOx, S02, EF, perokstacetil nitrat (PAN), perokstpropil nitrat (PPN) 4. težke kovine: Pb, Cd. Zn, Cu 5. kationi in aniom. ki so hranljive snovi in vplivaJo na kislost suhih in mokrih usedlin: K+ . Na' . Mg2+. ·ca2+, H+. NOJ·, S042-. P04 1· , er 6. organske substance: etilen, anilin gozdovi na višji nadmorski višini 1. dušikove spojme 2. težke kovine 3. ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN) 4. kisle mokre in suhe usedline Zahodna Evropa l . ozon 2. kisle usedline, predvsem mokre 3. plmi: NOx, S02 4. d ušikove spojine 5. sintetske organske snovL Vzhodna Evropa l. plim: S02, NOx 2. ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN. PPN) 3. kisle usedline. posebno molae 4. težke kovine LITERATURA 1. HINRICHSEN. D. ( 1986): Multiple Pollutants and Forest Decline, Amb10, Vol. 15, 258-265. 2. GRENNFELT, P., J. SCHJOLDAGER (1984): Photochemical Oxidants in the Troposphere: A Mounting Menace. Ambio, Vol. 13, 61-79. 3. ASHMORE. M.. N. BELL, J. RUTTER ( 1 S85): The Role ofOzone in Forest Damage in West Germany, Ambio, Vol. 14. 81-87. 4. Maximale lmmissions-Werte fiir Schwefel- dioxid, VDI 2310, Blatt 2 Entwurf, 1987. · 5. NIHLGARD. 8 (1985): The Ammonium Hypolhesis- A1 Additional Explanation to the Fo- rest Dieback in Europe, Ambio. Vol. 14. 2-8. 6. KRUG, E. C. , C.R. FRINK (1983) : Acid Rain on Acid Solid: A New Perspective, Science, Vol. 22 1, 520-525. 7. TYLER. G. (1984) : The Impact of Heavy Metal Pollution on Forests: A Case Study of Gusum, Sweden, Ambto, Vol. 13. 18-24 . 399 OXF.: 972.2 IUFRO Lahko bi rekli, da je IUFRO kongres, ki je bil lani septembra v Ljubljani, posredno povezan tudi s konferenco SZDL Ekologije, energija, varčevanje, ki je bila letos v maju, saj so stališča obeh zborov vsebovana v maksimi, da hočemo ljudje takšno okolje, v katerem bomo preživeli. Glede na aktualnost stališč IUFRO kongresa objavljamo deklaracije, ki so bile sprejete na kongresu. Deklaracije 18. svetovnega kongresa IUFRO ODDELEK 1 - GOZDNO OKOLJE IN GOJENJE GOZDOV Premisleki l. Tropski gozd predstavlJa biološko izredno bogat ekosistem, v katerem se nahaja skoraj polovica vseh poznanih rastlinskih in živalskih vrst na svetu. Ta gozd danes človek naglo uničuje, kot še nikoli v vsej dosedanji zgodovini. Če se bo izsekavanje gozda nadaljevalo v tem obsegu, bo do konca tega stoletja izginilo nadaljnih l 00.000.000 ha tropskega goz- da, to je desetina od približno 1,000.000.000 ha še obstoječega tropske- ga gozda. 2. Bolj kot kdajkoli je potrebno v sve- tovnem merilu reševati probleme racio- nalne izrabe in ohranitve gozdov. 3. Erozija, poplave in širjenje puščav postajajo vedno resnejši problemi naše- 400 ga okolja. Pogosto so neposredna posle- dica napačnega gospodarjenja z gozdo- VL 4. Drevesa v plantažah, s katerimi nadomestimo naravne gozdove, se od dreves v nekdanjem naravnem gozdu znatno razlikujejo. Priročila 1. Največji napori so potrebni, da bo- do našli načine za ohranitev obstoječega tropskega gozda. Posebno pozornost za- služijo raziskave v zvezi s trajnostjo do- nosov v tropskih gozdovih. Drevesne plantaže lahko do neke mere zmanjšajo pritisk na naravni tropski gozd. Prav tako je potrebno vključiti potrebe gozdarstva v programe za razvoj kmetijstva in go- spodarstva sploh. 2. Večji napori so potrebni za bolj na- tančno ugotovitev vzrokov propadanja gozdov. Tako skušamo doseči rešitve, ki bodo upoštevale dotakljive in nedotaklji- ve vrednote gozda, tehnološke, ekološke in socialno-ekonomske vidike gospodar- jenja z gozdovi in za njihove ohranitve. 3. V eč pozornosti zasluži gospodarje- nje z varovalnirni gozdovi v tropskih in subtropskih predelih z uveljavljanjem pogozdovalnili načrtov in z ohranitvijo obstoječega gozda, da bi se tako zmanj- šala erozija tal in naglo odtekanje pada- vinske vode. 4. Treba je razvijati sisteme dreves- nih plantaž, ki se bodo odlikovali s traj- nostjo donosov in ki bodo dajali les, kot ga ljudje potrebujejo in kot ga zahteva trg. ODDELEK II- GOZDNE RASTLINE IN VARSTVO GOZDOV Premislelti l . V mokrih in v suhih tropskih pre- <;ielih vedno več lesa zraste na industrij- skih plantažah. Te morajo dojeti vedno več proizvodov za potrebe družbe, hkrati morajo pomeniti ugoden vpliv na okolje in tako tudi izboljšanje rastišča . 2. V zmernem podnebnem pasu se donosnost gozdov zmanjšuje zaradi onesnaževanja okolja in tudi zaradi dru- gih vzrokov. To utegne imeti svoje posle- dice tudi za tropska področja . 3. V obeh podnebnih pasovih je plan- tažno gospodarstvo še naprej pomemb- no, obsega vedno večje število dreves- nih vrst, rastišč in načinov gospodarjenja, toda število genotipov pri posameznih vrstah se zmanjšuje. 4. Vedno večje število drevesnih plantaž po vsem svetu daje sicer več biomase, toda velike so nevarnosti za po- jav bolezni in škedlji v cev. S. Vedno bolj je potrebno, da prever- jamo sociološke posledice ter vpliv na okolje pri vseh delih v gozdu in pri goz- darsko kmetijski izrabi tal. Priporočila l. Nujno je treba raziskovati možnosti za večnamesko izrabo dreves, tako tudi njihovo taksonomijo, dednostno raznoli- kost, fiziologija rasti v čistih sestojih in v mešanih gozdno-kmetijskih nasadih (agroforestry), izbiro, vzrejo in probleme semena. Hkrati je treba več narediti za ohranitev značilnih področij naravne ve- getacije v vseh podnebnih pasovih, ki morajo biti dovolj velika, da je možen nji- hov nadaljnji razvoj. 2. Prednost zasluži raziskovanje fizio- loških učinkov, dednostnih posledic in ekoloških vplivov onesnaževanja okolja ter raziskovanje dednostne raznolikosti in občutljivosti. 3. Povečati je treba napore pri dolo- čanju najbolj optimalnega izvora semena za vse glavne rastiščne tipe, razvijati iz- boljšane genotipe, tako s klasično vzrejo kot z novo biotehnologija. Potrebujemo načine za zgodnje odkrivanje drevesnih genotipov, ki so odporni na škodljivce in bolezni. 4. Potrebno je stalno nadzorovanje in povečani napori raziskovanja glede bo- lezni in škodljivcev, tako pri posameznih populacijah dreves, kot pri celotnem gozdnem ekosistemu. S. Vse raziskovalne skupine naj tesno sodelujejo z enotami v drugih delovnih skupinah in oddelkih, da bi tako preučili medsebojne vplive njihovih prizadevanj, družbenih faktorjev in faktorjev okolja. ODDELEK III - DELO V GOZDU IN GOZDARSKA TEHNIKA Premisleki l. Izbira načinov izrabe gozda in na- črtovanje proizvodnje se mora zlasti ozi- rati na razmere, od katerih je odvisna. To so podnebne razmere, oblikovanost zemljišča in biološke posebnosti gozda. Pri tem je prav tako pomembno pozna- 401 vanje tržišča, socialno-ekonomskih raz- mer in institucionalnih faktorjev. 2. Delo v gozdu, posebno tisto v zelo odročnih krajih, ne glede na stanje gos- podarske razvitosti neke dežele, je na- porno in nevarno, malo je možnosti za normalno družinsko življenje. Neobvlad- ljive podnebne razmere zmanjšujejo tra- janje za delo primerne letne sezone. 3. Sedanje delo v gozdu in industrijski sistemi izdelave v gozdu pogosto ne do- voljujejo optimalne izrabe gozdne bio- mase, kljub vedno večjemu povpraševa- nju po gozdnih proizvodih. 4. Delo v gozdu je pogosto v spopadu s funkcijami gozda, kot je varstvo narave, rekreacija v gozdu in gozdna estetika. Priporočilo l. Raziskovanje, ki razvija boljše nači­ ne dela v gozdu, mora videti celo vrsto spremenljivih okoliščin v različnih goz- dovih sveta ter razmere, ki nanje vpliva- jo. Podnebne razmere v tropskih gozdo- vih in oblikovanost zemljišča v gorskih gozdovih predstavljajo posebno značil­ ne razmere, ki zahtevajo posebne razis- kovalne programe. Podobno, posestne razmere pogosto zahtevajo delo v gozdu na majhnih površinah in temu primerne posebne raziskovalne in razvojne pro- grame. 2. Nadaljevati je treba napore pri is- kanju delovnega sistema, ki optimizira storilnost ljudi in strojev na terenu. Cim več delovnih mest moramo prenesti v okolje, ki ga lahko nadzorujemo, da tako lažje postavimo sprejemljive in uresnič­ ljive ergonomske standarde. 3. Potrebujemo raziskave, ki bodo po- m gale najti tehnike dela v gozdu, ki bo v večji meri izrabila vse dele drevesa. Po- membni so izboljšani sistemi za nadzoro- vanje predelave, doslej neizrabljene biomase v tržne proizvode, pri čemer upoštevamo posebnosti drevesnih vrst, dimenzije debla, kvaliteto lesa in po- vpraševanje po teh proizvodih. 4. Potrebno je več skupnega razisko- vanja različnih strok, da bi tako izboljšali 402 dolgoročni razvoj gozda z uporabo za okolje neškodljivih sistemov dela v goz- du. ODDELEK IV- NAČRTOVANJE, EKONOMIKA, PRIRASTEK IN DONOS, VODENJE GOSPODARJENJA, GOZDARSKA POLITIKA Premisleki l. Osnovanje gozdov in gospodarje- nje z gozdovi, pregled nad proizvodnjo lesa v njih ter nad njihovimi socialnimi funkcijami in ocenjevanje njihovega de- narnega donosa je še vedno premalo raziskane področje . Ker imamo vedno manj naravnih gozdov in vedno več umetnih drevesnih nasadov, ker se delo v gozdu vedno bolj mehanizira, so ta raz- iskovanja še posebno nujna in pomemb- na. 2. Gozdno-poljsko gospodarjenje (shifting cultivation), krčenje gozdov, eksploatacija gozda brez pogozdovanj in onesnaževanje ozračja ogroža gozdne ekosisteme in gozdno bogastvo v mnogih delih sveta. 3. Raziskovanje je dosedaj močno za- nemarila socialne funckije gozdov in vlo- go gozdarstva v človeških družbah. Vedno večja potreba po zaščiti gozdov in po melioraciji opustošenih gozdnih rastišč, pogozditvi malo donosnih kmetij- skih površin in goljav terja boljše pozna- vanje socialnih in socialno-ekonomskih razmerij mestnih ter podeželskih člove­ ških družb z njihovim gozdnim bogast- vom. Priporočila l. Posebno prednost je treba dajati in- terdisciplinarnim raziskovalnim projek- tom o proizvodnosti, gospodarnosti in družbeni sprejemljivosti različnih nači­ nov gospodarjenja z gozdom. 2. Raziskovalne skupine, ki se ukvar- jajo z izmerami, inventurami in vodenjem gospodarjenja z gozdovi, naj razvijajo tehnike in informacijski sistem za sprem- ljanje in razumevanje napredujo·:::ih pro- cesov hi ranja in propadanja gozdov. Raz- iskovalne skupine, ki se ukvarjajo s pro- blemi ekonomike in politike, morajo najti metode, kako v tudi denarnih enotah ov- rednotiti posledice tega razvoja za člo­ veško družbo in za gozdove ter najti in- strumente za politično obravnavanje na- stalih problemov. 3. Intenzivirati je treba raziskovanje o sedanjem pomenu gozdarstva v različ­ nih človeških družbah s posebnim oziro- ma na medsebojne vplive med člove­ kom, drevesi in gozdovi. Več poudarka potrebuje vloga gozdarstva v deželah v razvoju. ODDELEK V - LESARSTVO Premislek.i Les je vsestransko uporaben material iz obnovljivega naravnega vira in ki ga vedno bolj rabimo za rastoče potrebe gospodinjstva in druge potrebe gospo- darskega razvoja in kvalitete življenja. O tem nam govori povprečna svetovna po- raba lesa 0,67 m3 na prebivalca jn dej- stvo, da so razmere za proizvodnjo lesa zelo različne. Učinkovita raba gozdnega bogastva je bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj dežel v razvoju. Sredstva in zmogljivosti za raziskova- nja na področju gozdnih proizvodov ne zadoščajo za polno uveljavitev znanosti in tehnologije in za bolj učinkovito izrabo tesnega bogastva. Plantaže hitro rastočih drevesnih vrst Jahko močno prispevajo k proizvodnji le- sa in zmanjšajo pritisk na naravne gozdo- ve, toda lastnosti lesa zraslega v planta- žah, so različne od lastnosti lesa istih dre- vesnih vrst, ki zrastejo v naravnih gozdo- vih. Polovica vsega svetovnega letnega poseka lesa se porabi za kurjavo, v de- želah v razvoju pa celo 80 %. Toda to še zdaleč ne more zadostiti vsem potre- bam. Obstoječi in načrtovani gozdovi ne bodo mogli pokrivati potreb po drveh, tehničnem in industrijskem lesu za naglo rastoče svetovno prebivalstvo. Učinkovtto svetovno preskrbo lesa v prihodnosti ogroža: l. napredujoče uničevanje tropskih gozdov, ki prizadene predvsem preskr- bo z lesom listavcev. 2. Onesnaženje okolja v zmernem podnebnem pasu, ki prizadene pred- vsem drevesne vrste iglavcev. 3. Neučinkovita raba tako lesa listav- cev in iglavcev. Zaradi pomanjkanja dobrih stikov raz- iskovalnih ustanov med seboj in z lesno industrijo se mnoga raziskovanja brez potrebe ponavljajo in rezultati razisko- vanj se premalo uporabljajo v praksi. Priporočila Pod pokroviteljstvom IUFRO naj njeni člani iščejo stike z vladami, lesno indu- strijo, poklicnimi organizacijami, domači­ mi in mednarodnimi denarnimi fondi in naj jih opozarjajo na pomen lesarske znanosti in tehnologije pri razvoju narod- nega gospodarstva in mednarodne trgo- vine z gozdnimi proizvodi. Pri tem naj si prizadevajo za znatno povečanje pomoči raziskovalnim ustanovam s področja le- sarstva. Potrebno je postaviti mrežo učinkovite povezanosti lesarskih raziskovalnih usta- nov v deželah v razvoju, in jih tudi pove- zati z uveljavljenimi ustanovami v razvi- tem svetu. To naj olajša izmenjavo infor- macij in osebja, pa tudi načrtovanje in iz- vedbo raziskav skupnega interesa. Gradbene lastnosti lesa drevesnih vrst in skupin drevesnih vrst naj bodo te- melj za razvoj uspešnih gradbenih za- misli in načinov graditve. Rabimo učinko­ vito zaščito lesa brez nevarnosti za oko- lJe, optimalno zanesljivost ob sprejemlji- vih stroških. Spoznati je treba lastnosti plantažnega lesa za vse pomembne genotipe in rast- ne pogoje. Posebno pozornost zasluži preučevanje priraščanja in rastnih pogo- JeV. 403 Okrepiti je treba raziskovanje o učin ­ koviti obdelavi lesa posameznih dreves- nih vrst in skupin drevesnih vrst. da bi ta- ko izboljšali izrabo lesa v različnih go- spodarskih in delovnih pogojih. Zelo močno je treba okrepiti raziskave o učinkovitosti rabe lesa za energijske namene. Te raziskave morajo zajeti vse možne rabe lesa od neposrednega kur- jenja z drvmi, pa do pretvorbe lesa v og- lje, tekoča in plinasta goriva. Anatomske spremembe v lesu in spremembe v priraščanju, ki nastanejo zaradi močne onesnaženosti zraka z in- dustrijskimi izpuhtinami, tudi potrebujejo intenzivna preučevanja. Razširiti in izpopolniti je treba sisteme razvrščanja lesa v razrede in sortiranje lesa za posamezne drevesne vrste in skupine drevesnih vrst v različnih kom- binacijah, da bi tako ustregli zahtevam končnih porabnikov. Posebno pozornost zasluži uporaba sodobne računalniške in informacijske tehnologije. Okrepiti je treba raziskovanje na pod- ročju lesne kemije in kemične pretvorbe lesa, da bi tako našli nove načine za predelavo lesa, zaščito lesa, izboljšanje lastnosti lesa in njegove trajnosti. ODDELEK VI.- SPLOŠNA STROKOVNA PODROČJA Premislek l . Raziskovanje na vseh področjih posta- ja vedno bolj kompleksno in zapleteno. Posameznik vedno težje obvladuje raz- lična strokovna področja, ki jih rabimo za uspešno izvedbo projektov. Potrebno je tesno sodelovanje z različnimi strokov- njaki v okviru gozdarstva in izven njega. Gozdarsko raziskovanje se poteguje za denarna sredstva v tekmovanju z razi- skovalnimi organizacijami na drugih področjih. 2. Razvoj v mnogih delih sveta kaže vedno večji pomen gozdov, ne samo za pridobivanje lesa, ampak tudi zaradi nji- hovega ugodnega pomena za vodno 404 gospodarstvo, za oddih prebivalstva in kot življenjski prostor za rastline in živali. 3. Imamo tri mednarodne bibliograf- ske centre, ki so pomembni za gozdar- stvo: CAB Abstracts, AGRIS in Agricola. 4. Za uspešno delo je pomembno jas- no razumevanje strokovnih terminov, ki jih izrazimo v različnih jezikih. 5. Raziskovalne ustanove vsako leto zberejo velike količine informacij, po- gosto brez predhodne analize o tem, kje ležijo pravi problemi in kje nam manjka znanja. Priporočila l. IUFRO mora podpirati dejavnosti - v vodenju raziskovanj - v izmenjavi informacij med njenimi člani - v osnov anju mreže raziskovanj o po- sebnih problemih - v rabi neoporečnih zamisli posku- sov - v prenašanju znanja k uporabmkom. 2. Vodje raziskovanja naj naredijo vse, da se okrepi raziskovanje v okolje- tvornih funkcijah gozda in o pomenu goz- da za prebivalstvo v njihovih deželah. 3. Avtorji in izdajatelji informacij v ok- viru CAB Abstracts, AGRIS in Agricola naj iščejo sredstva in načine za uskladi- tev njihovega dela z odpravljanjem ne- potrebnih ponavljanj. 4. IUFRO kot mednarodna organizaci- ja mora okrepiti in podpirati napore pri izdelavi gozdarskih terminologij v okviru mednarodnih standardov in z uporabo najboljše dosegljive tehnologije. 6. Vodje gozdarskega raziskovanja morajo upoštevati, da je glavni cilj razi- skovanja globje razumevanje vseh pro- cesov v gozdu in da moramo vedno vide- ti celoto (holistični pogled). Tudi zgodo- vinske analize so pogosto koristne. OXF.: 972.2 IUFRO Prvo zasedanje izvršilnega odbora IUFRO po kongresu v Ljubljani Dušan Mlinšek* Aprila se je sestal v novi zasedbi di- rektorij IUFRO, to pot v Brazavillu- Kon- go; v tej deželi zato, da podpre prizade- vanje gozdarjev pri njihovih težkih nalo- gah v deželah v razvoju tropskih in sub- tropskih dežel. Naloga direktorija je bila dati oceno kongresa v Ljubljani in začeti s pripravami 19. IUFRO kongresa, ki bo leta -1990 v Kanadi. Kongres v Ljubljani je bil visoko oce- njen. Udeleženci so odšli z najboljšimi vti- si, ne le s kongresa, temveč tudi iz večine ekskurzij. Nepotrebno motnjo je pred- stavljala le organizacija Putnik. Tudi o Ljubljani in o Cankarjevem domu so go- vorili le s pohvalnimi in izbranimi bese- dami. Poseben vtis so napravile na ude- ležence strokovne ekskurzije. Med dru- gim se je slovensko gozdarstvo z Ljublja- no zapisalo v mednarodne gozdarske strokovne in znanstvene anale z debelo natisnjenimi črkami. Podobno velja tudi za nekatere druge republike. Kongres- no poročilo, ki je te dni v tisku, z zanima- njem pričakujejo po vsem svetu. IUFRO priprave za bodoči konges so že stekle; skicirati bo potrebno še format kongresa v Kanadi. V kratkem pričaku­ jemo obisk iz Kanade. Organizatorji bi želeli izvedeti kaj več o naših izkušnjah. *Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd .. Biotehniška fakulte- ta, VTOZD gozdarstvo, Večna pod 83,61000 Ljub- ljana YU Menim, da je organizi;cija, ki je pravkar zaključila obsežno nalogo (svetovni kon- gres), nemudoma pričela s pripravami za nove naloge, resnično gozdarska aso- ciacija, ki ji gre za njeno požrtvovalnost vse priznanje. V mestu Pointe Noire na atlantski obali Konga, kjer je bilo zasedanje, je organi- zacijo gostila podružnica gozdarskega raziskovalnega inštituta iz Francije CTFT (Tehnični center za tropsko goz- darstvo v predmestju Pariza). Na zase- danju je bila posebej obravna_vana goz- darska problematika dežel v tropih, ki jo je možno v najkrajši verziji, po besedah generalnega direktorja takole skicirati: Afriko, pa tudi večino drugih podobnih kontinentov, tarejo - preveč ljudi, suše, problemi transporta, pomanjkanje ener- gije, vključno drv, problemi z vodo itd. Primankuje šol; nihče noče investirati v šolstvo. Hkrati domačini odklanjajo tuje učitelje; le ti nimajo prepotrebnih lokal- nih izkušenj. Domači učitelji so poman- kljivo izobraženi. Prav tako je veliko po- manjkanje raziskovalcev. Izobraževanje ostaja ključ za napredek in razvoj. Goz- darstvo stoji pred nepremagljivimi nalo- gami. Gre za revitalizacijo starih izkušenj pri delu z naravo. Če hoče gozdar uspeti, mora gledati svoje opravilo »skozi kuhi- njo«, ker so drva osrednji problem v pre- težnem delu teh dežel. Kljub prepričanju, da je potrebno na- 405 praviti preobrat v delu z obstoječimi gozdovi in vpeljati varstveno usmerjeno gozdarstvo, ostaja sadika in z njo pogoz- dovanje uničenega prostora pomemben pripomoček. Francoski kolegi so prika- zali 25.000 ha evkaliptusovih nasadov s sedemletno obhodnjo na razmeroma revnih peščenih polsavanskih tleh. To veliko gozdno posestvo so ustvarili v sla- bih 15 letih z velikim uspehom. Pri drugi obhodnji žele nadaljevati s panjevskim gozdom. Posamezni znaki pa kažejo, da 406 vitalnost pri evakliptusu peša - morda· zaradi nagle izčrpanosti tal. Zataknilo se je tudi pri predelavi; zmanjkalo je sred- stev za postavitev tovarne plošč in celu- loze. Tako odteka zdaj les v Evropo po razmeroma nizki ceni. Dežele v razvoju v tropih bodo ostale še dolgo naš skupni problem. Na eni strani moralna odgovor- nost za vse storjeno, na drugi strani pa poceni surovina kot konkurenca evrops- ki vse slabši kakovosti lesa iz umirajočih gozdov. To ni zapuščeno pokopališče. ampak naj- novejša metoda zaščite sadik s plastičnimi stebrički. Pogozdena površina ne izgleda na oko nič kaj lepo. V ozadju slike vidimo pre- ostale, še žive hraste, za katere gozdarji upa- jo, da bodo še vrgli seme. V ospredju slike so plastični stebri z dvojno steno (podobno, kot je valovita lepenka), v katerih so mlade hra- stove sadike. V sak stebriček je oprt s kolom in skrbno zasajen v zemljo. Prednost teh plastičnih stebričkov je v tem, da sadike šči­ tijo pred divjadjo, višja temperatura v notra- njosti stebrička spodbuja hitrejšo rast sadike, v dvojni steni stebrička se ustvarja kondenz vlage, ki po porah polzi proti zemlji ter nama- ka mlado sadika. Vse skupaj je verjetno us- pešno. vendar neestetsko. OXf.: 945.31 Podiplomsko dograjevanje gozdarskih strokovnjakov Boštjan Anko* Danes si verjetno težko predstavljamo sodobno, perspektivno podjetje, kamor bi nova znanja pritekala le z mladimi di- plomanti. Če v šoli pridobljeno znanje v resnici zastari v 1 O letih (ta številka je za različna področja verjetno zelo različna), je potem naravnost vznemirjujoča ugoto- vitev, da mladi strokovnjaki pričenjajo prevzemati odgovornejše vloge ravno v času, ko bi bilo njihovo v šoli pridobljeno znanje že potrebno temeljite obnove. _Strokovnjak je nikdar dograjena celo- ta; čim kakovostnejši je, tem bolj to drži. Zato upravičeno govorimo tudi o podi- plomskem dograjevanju gozdarskih strokovnjakov. Kot družba spoznavamo, da je znanje eden odločujočih dejavnikov, ki jamčijo obstoj in napredek. To spoznanje je tre- ba preliti v konkretna dejanja tudi zno- traj gozdarske stroke. V minulih letih je bilo sicer mnogo storjenega za količin­ sko in kakovostno rast gozdarskega stro- kovnega izobraževanja do diplome na visoki šoli. Nekoliko v ozadju pa je ostala načrtna skrb za podiplomsko dograjeva- nje gozdarskih strokovnjakov. Sem šteje- jo tri, pri nas že uveljavljene oblike dela in sicer: - pripravništvo, - svobodne oblike podiplomskega iz- obraževanja, - formalne oblike podiplomskega iz- obraževanja. Dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. V TOZD Gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana. YU. Pripravništvo je oblika priprave na delo, ki jo predvideva in ureja naša zako- nodaja. Pri tem morda ne upoštevamo dovolj, da je pripravništvo tudi izredno pomembna podaljšann oblika izobraže- vanja, ki mnogokrat lahko usodno vpliva na nadaljnjo strokovno pot mladega stro- kovnjaka. Ugotavljamo, da sta delovni program- še bolj pa izvedba- priprav- niškega leta po gozdnogospodarskih ob- močjih zelo različno zastavljena in izpe- ljana in da z njim vselej ne dosegama za- stavljenih ciljev. Zato bi ravno v zvezi s predvidenimi novimi spremembami v študijskem programu kazalo razmisliti o novih oblikah te pomembne in ne ravno cenene oblike podiplomskega izobraže- vanja. Pri tem bi se kazalo ozreti po de- želah s podobno tradicijo in stopnjo stro- kovne razvitosti. Zelo dobro so razmeroma v gozdar- · stvu razvite svobodne oblike podiplom- skega izobraževanja kot so na primer gozdarski študijski dnevi, seminarji in podobne oblike razširjanja novejšega (pa tudi temeljnega) znanja. Zadovoljiva je njihova številčnost, vsebinska plat pa tudi udeležba na njih. Tem oblikam izo- braževanja nikakor ne bi mogli očitati pomanjkanja aktualnosti- čeprav bi bilo morda pri njihovem izboru in načrtova­ nju želeti še močnejšo vlogo gozdnogo- spodarskih organizacij in strokovnih društev oz. ZIT. Pomembnega prispevka se je na tem področju nadeja ti tudi od no- voustanovljenih projektnih svetov. Edina resnejša pomanjkljivost te oblike je mor- 407 da le v njeni informativnosti oz. dejstvu, da udeleženci sprejemajo posredovano znanje z zelo različno intenzivnostjo. Formalne oblike podiplomskega štu- dija obsegajo specialistični, magistrski in doktorski študij. Njihov osnovni namen je vzgoja vrhunskih strokovnjakov - za po- samezna bolj ali manj ozko omejena pod- ročja dela in za obnovo ter rast razisko- valneqa in pedagoškega kadra. Medtem ko imata magistrski in doktor- ski študij na gozdarstvu že dolgo tradici- jo, smo prvo močnejšo generacijo speci- lizantov vpisali šele v šolskem letu 1985/86. Okvirne rezultate dosedanjega podi- plomskega študija (po podatkih kvestu- re BF) prikazuje naslednja tabela: Tabela 1 - uveljavitev načrtne politike pri kad- rovanju kandidatov za tovrstni podi- plomski študij; - podrobno, področna in časovno usklajeno načrtovanje potreb po tovrst- nih kadrih za vse gozdnogospodarske, upravne, raziskovalne in izobraževalne organizacije; - uveljavitev kakovostnih kriterijev za kadrovanje, ki jih je priporočil svet VTOZD za gozdarstvo 19. XII. 1986 (primerne izkušnje oz. uveljavljenost, znanje tujega jezika, ocena pri študiju, potrebe po takih kadrih); - uveljavitev tristranske odgovornosti za uspešnost študija na relaciji delovna organizacija- kandidat- izobraževalna organizacija; PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GOZDARSTVA 1966-1986 Področje Gojenje Gozdno-teh. Splošna smer Lesarstvo Razno (pedal., hudour.) Skupaj Trenutno je na podiplomskem študiju vpisanih 1 O specializantov, 1 1 magistran- tov, je pa še 15-20 magistrantov in spe- cialistov starejšega vpisa, za katere ob- stoja velika verjetnost, da bodo študij do- končali. Ugotavljamo, da podiplomski študij gozdarst\·a v zadnjem obdobju ni bil naj- uspešnejši, oziroma da diplomira vse manj kandidatov. Nekateri vzroki za tako stanje so očitni, potrebna pa bo njihova vsestranska analiza. Podiplomski študij je pomembna na- ložba. Od delovne organizacije zahteva določene posredne in neposredne mate- rialne žrtve, od posameznika nemajhne napore in odrekanja, za pedagoško sfero pa nove delovne obveznosti. Zato mora biti vse dogajanje na tem področju pre- mišljeno in skrbno planirano. Glavne po- stavke, ki jih bo za uspešno delo treba razčistiti so zlasti: 408 Vpisanih Magistriralo Doktoriralo 34 9 10 40 6 3 21 Vpisali v letu 1985 9 6 l 3 107 21 14 - uveljavitev pomena podiplomske izobrazbe za določena dela v operativi; racionalizacija nekaterih smeri pod- iplomskega študija z ustreznim časovnim razporedom; - vprašanje financiranja podiplom- skega študija (z upoštevanjem možnosti, ki jih nudi program »2000 novih razisko- valcev<<). Po sklepu 35. seje izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva 12. II. 1987 je komisija za podiplomski študij V TOZD za gozdarstvo BF v marcu in apri- lu izvedla anketo o potrebah po kadrih s podiplomsko izobrazbo. Anketiranih je bilo enaindvajset goz- darskih delovnih organizacij: poleg tri- najstih gozdnih gospodarstev in Zavoda za pogozdovanje Krasa so na vprašanja odgovarjali še: Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Splošno združenje gozdarstva SR Slove- nije, SlS za gozdarstvo SR Slovenije, Goz- darski šolski center v Postojni, IGLG in VTOZD za gozdarstvo BF. Namen ankete je bil dvojen: analiza potreb po teh kadrih naj bi gozdarskemu oddelku najprej služila za pregled prito- ka študentov podiplomcev po posamez- nih ravneh in smereh študija do leta 2000. S tem bi pripomogla tudi k racionalnejši organizaciji podiplomskega študija. Po drugi strani naj bi anketa v gozdarskih delovnih organizacijah spodbudila kad- rovsko načrtovanje in razmišljanja, kako uveljaviti znanje kot dejavnik razvoja tu- di v gozdarski stroki. Delež strokovnja- kov s podiplomsko izobrazbo je zlasti v gozdarski operativi odločno prenizek. Vprašani so za dve časovni razdobji (1987-1990 in 1991-2000) navedli potre- be po doktorjih, magistrih in specialistih. Za specializacijo je bilo na voljo devet usmeritev z možnostjo, da delovne or ga- nizacije navedejo še željo po novih vrstah specializacije, ki jih sedanji program ne vsebuje. Da bi bilo planiranje vsaj za pr- vd obdobje realnejše, je bilo treba kan- didate za čas 1978-1990 navesti poimen- sko. Sumarne potrebe po podiplomskih kadrih posameznih smeri prikazuje ta- bela št. 2. Tabela 2 Od dvaindvajset doktorjev jih le se- dem potrebujejo (žal le tri) gozdna gos- podarstva (Postojna, Kranj, Slovenj Gra- dec) - in to v drugem obdobju (1991-2000). Ostalih l S potrebujejo IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF in Pod- jetje za urejanje hudournikov. Do leta 2000 naj bi diplomiralo tudi 54 magistrantov, od tega 34 za potrebe gozdnih gospodarstev ( 14 v prvem in 20 v drugem obdobju). Poudarek, ki so ga gozdna gospodarstva dala temu profilu, je zelo različen. Medtem ko nekateri na- črtujejo predvsem ali celo samo potrebe po magistrantih, je kar 6 gozdnih gospo- darstev, ki menijo, da do leta 2000 ma- gistrantov ne potrebujejo. Enako menijo tudi na RK KGP in na republiški SlS za gozdarstvo. Izredno močno so nakazane potrebe po strokovnjakih specialistih. Glede na nekatere nedoslednosti bi zaslužile na- daljnjo podrobnejšo analizo. Do leta 2000 naj bi se specializiralo 99 gozdarskih strokovnjakov. Bolj kot velike razlike med izraženimi potrebami po speciali- stih preseneča dejstvo, da precej gozd- nih gospodarstev ne čuti niti potreb po specialistih določenih profilov, čeprav je povsem realno pričakovati, da bomo prej ali slej tudi pri nas za vodilna ali PREGLED NAČRTOVANIH KADROV S PODIPLOMSKLO IZOBRAZBO (1987-2000) -PODATKI ANKETE (marec - april 1987) število evidentiranih kandidatov Vrsta študija 1987-1990 1991-2000 SkupaJ A) Doktorat 8 14 22 B) Magisterij 24 30 54 C) Specializacija - ovrednotenJe gozd. rastišča 19 9 28 - teh. pridob. gozd. proizvodov s 16 21 - org. gozdne proizvodnje 2 8 lO - gozdne prometnice 4 5 9 - gozdna inventura s 5 10 - gospodarjenje z divjadJo 2 2 - gosp. z zasebnimi gozdovi 5 6 11 - urejanje gozd. krajine 5 2 7 - urejanje hudourniških območij 1 1 Skupaj vseh kandidatov 78 97 175 409 vodstvena mesta na določenih sektorjih motali zahtevati bolj poglobljeno izob- razbo. Tabela 3 prikazuje za dve obdobji po- trebe po specialistih kot jih je izrazilo vseh 21 vprašanih organizacij, zraven pa še število organizacij, ki potreb po dolo- čenih profilih sploh ne predvidevajo. Tabela 3 rih so vprašane organizacije napovedale potrebe po kadrih (tab. 4). Posredno ka- že tudi na kompleksnost kadrovskega načrtovanja. Razumljivo je, da nekatere upravne in pedagoško-raziskovalne ustanove ne potrebujejo specialistov. Teže je razloži- ti, zakaj se v vsakem obdobju pojavljajo POTREBE PO SPECIALISTIH POSAMEZNIH PROFILOV ZA OBDOBJE 1987-2000 Smer specializacije l . ovrednotenje gozd. rast. 2. teh. pridob. gozd. proiz. 3. gosp. z zaseb. gozdovi 4. gozdna inventura S. organiz. gozdne protzvodnje 6. gozdne prometnice 7. urejanje gozd. krajine 8. gosp. z div}adjo 9. urejanje hud območij (PUH) Tabela na svoj način prikazuje rangi- ranje problemskih področij, kot se jih gozdarska operativa zaveda danes. V pregled smo namreč vključili le podatke za organizacije iz operati\(e. Potrebe po (štirih) specialistih sta izrazila še GŠC v Postojni in RKKGP. Preseneča, da nihče od vprašanih - kljub posebnemu vpra- šanju- ni predlagal nobene nove smeri specializacije. Zanimiv je tudi pregled števila podro- čij specializacije za obe obdobji, na kate- Tabela 4 število kadrov 1987- 2000 27 19 li lO JO 9 6 2 1 št. GG, ki potreb po teh kadrih ne načrtujejo 2 4 6 6 8 7 8 12 13 kar po tri gozdna gospodarstva, ki meni- jo, da specialistov sploh ne potrebujejo. V zadnji tabeli (št. 5) so sumarno prika- zane potrebe anketiranih organizacij po podiplomcih. Tabela je posebej zanimi- va, ker na svoj način za ta trenutek prika- zuje projekcijo kvalitete kadrovske rasti za čas po letu 2000, o katerem pričenja­ mo razmišljati. Rezultatov ankete ne smemo obravna- vati kot dokončnih, ampak kot začetna iz- hodišča v kadrovskem načrtovanju za ŠTEVILO SPECIALISTIČNIH PODROČIJ, NA KATERIH VSEH 21 ANKETIRANIH DO PREDVIDEVA POTREBE PO KADRIH ZA OBDOBJE 1987-1990 IN 1991 - 2000. Št. področij o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 410 1987-1990 7 8 2 3 21 Število anketlranih DO, ki predvidevajo ustrezno število področij 1991-2000 lO i :i lO 2 2 2 21 Tabela S PREGLED POTREB PO KADRIH S PODIPLOMSKO IZOBRAZBO ZA OBDOBJE 1987-2000 (rezultati ankete) Delovna organizacija 1. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana S. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 10. GG Nazarje Il. Lesna Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. ABC Pomurka M. S. 14. Zavod za m. Sežana 15. GŠC Postcjna 16. 1GLG 17. SZG 18. srs za gozdarstvo 19. RKKGP 20. PUH 21. VTOZD za gozdarstvo Skupaj čas, ki bo tako pomemben za gozd in za stroko. Kljub očitnim pomanjkljivostim je an- keta dosegla svoj namen. Vsaj okvirno je gozdarskemu oddelku nakazala ritem dotoka študentov podiplomcev, kar bo vsekakor prispevalo k racionalizaciji pa tudi kvaliteti tega študija. Prav na osnovi rezultatov ankete je bila npr. sprejeta odločitev, da bomo zaradi manjšega šte- vila interesantov na študij magisterija vpisovali le vsako drugo leto. Zaenkrat je tudi potrdila utemeljenost izbranih specialističnih programov. Ce je za ne- katere programe manjše zanimanje, to namreč še ne pomeni, da stroki niso po- trebni- zlasti dolgoročno. Gre za t. i. rob- na področja (npr. lovstvo, hudourništva), kjer ima stroka strateški interes, da je močneje prisotna, oz. da zadrži matič­ most. Pogosto ugotavljamo, da je v gozdar- skih DO prenizek delež strokovnjakov s podiplomsko izobrazbo. V se kaže, da o načinih, kako stanje spremeniti, doslej nismo dosti razmišljali. Na to je kazal tudi način in potek izpolnjevanja anketnih ob- 1987-1990 3 l 4 5 5 4 1 5 3 9 ll 4 4 8 1 3 7 78 1991-2000 5 2 8 8 4 6 2 3 12 20 4 6 14 2 97 SkupaJ 8 3 12 5 13 8 7 7 6 21 31 4 10 4 22 2 1 3 8 175 razcev. Med optimistično napovedano potrebo po 31 podiplomcih do resignira- ne ugotovitve, da taki kadri sploh niso potrebni, je prevelik razpon. Težko je verjeti, da so take napovedi rezultat pre- mišljenega in realnega kadrovskega na- črtovanja. Mimo golih številk pa je anke- ta odprla tudi vprašanje mesta vrhunskih strokovnjakov v operativi. Enkrat bo tre- ba odgovoriti ali magisterij in doktorat v naši operativi predstavljata zgolj od- skočno desko na inštitut ali fakulteto, ali lahko zagotovita delo v razvoju stroke za široko, kreativno osebnost tudi v opera- tivi. V tem kritičnem času dilem pravza- prav ne bi smelo biti - pa vendar 13 gozdnih gospodarstev meni, da ne po- trebujejo doktorjev, šest pa, da tudi ma- gistrov ne - niti po letu 2000. Trenutno je VTOZD za gozdarstvo edini oddelek Biotehniške fakultete, ki organizira tudi specialistični študij. Ta relativna novost je bila sprejeta pri upo- rabnikih in izvajalcih z določenimi pri- držki. Dokončne sodbe o tem študiju ne bo mogoče dati vse dotlej, dokler prvi specialisti ne bodo diplomirali in se pre- 411 izkusili na ustreznih delovnih mestih. Vsekakor pa drži, da gre za sodobno ob- liko dopolnilnega izobraževanja, katere- ga nam na vseh področjih manjka. Upamo torej, da anketa ne predstavlja IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF'.: 304 zaključka, ampak začetek premišljeva- nja o gozdarskih kadrih, ki naj bi jih ča­ kala najzahtevnejša dela v času, ki kaže, da ne bo prelomen le za gozd, ampak tu- di gozdarsko stroko. Položaji telesa pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu Ergonomski simpozij v Kuopiu na Finskem Od 9. do 12. junija 1987 so v Kuopiu na Finskem tri mednarodne organizacije: komisija za kmetijstvo (CIGR), zveza me- dicine in zdravja v kmetijstvu (IAAMRH) in zveza gozdarskih raziskovalnih orga- nizacij (IUFRO), priredile ergonomski simpozij. Sodeč samo po naslovu: »Polo- žaji telesa pri delu v kmetijstvu in goz- darstvu«, je bila tematika zelo ozka, ven- dar so položaji telesa povezani z vsemi načini oblikovanja dela tako, da je simpo- zij obravnaval teme iz vseh področij er- gonomije oziroma varstva pri delu. Simpozij je pokazal, da imajo tri pano- ge: medicina dela, agronomija in gozdar- stvo številne .skupne probleme, ki jih je treba skupaj reševati in je zato sodelova- nje m·ed njimi potrebno in nujno. Medse- bojno spoznavanje metod raziskovalne- ga dela, rezultatov in njihove uporabe pri ergonomskem oblikovanju dela je bi- lo za raziskovalce vseh treh panog zelo koristno. Dobre rešitve lahko nastajajo le pri skupinskem delu. Na simpoziju je so- delovalo 63 udeležencev (skupaj z orga- nizatorji 65) iz desetih evropskih dežel, predvsem iz Skandinavije. Iz Jugoslavije sta se simpozija udeležila prof. dr. M. Mi- loševi(: z beograjske medicinske fakul- tete in prof. M. Lipoglavšek z Biotehniške 412 fakultete v Ljubljani. Na simpoziju je šti- rim uvodnim preglednim referatom sle- dilo 42 referatov s pestro raziskovalno tematiko. V uvodnih referatih sta dr. L. Sj6flot in dr. P. Harstela predstavila kme- tijstvo in gozdarstvo nordijskih dežel, J. Kuorinka in J. E. Hansson pa delovne po- ložaje in delovne razmere v kmetijstvu in gozdarstvu. Drugi referati so obravnava- li naslednje tematike: - težavnost dela-metode merjenja, re- zultati, zmanjševanje - delovni položaji telesa - dejavniki delovnega okolja - metode proučevanja delovnih polo- žajev in delovnih razmer - oblikovanje in razvoj delovnih sred- stev - standardi in priporočila za obliko- vanje delovnih sredstev - standardi in priporočila za obliko- vanje delovnih sredstev - skrb za zdravje delavcev in rP.hn hi- litacija - zdravstveno stanje in varnost pri de- lu Podrobneje kot druge teme so referati obravnavali naslednja področja : - ugotavljanje za oblikovanje dela po- membnih in pravih podatkov o antropo- metričnih lastnostih človeka - izbira najustreznejših metod ugotav- ljanja delovnih položajev - oblikovanje vstopa, kabin in ele- mentov za upravljanje na traktorjih - primeri izboljšanja delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu - zdravstveno varstvo in varstvo pri delu kmetov V referatih lahko najdemo vrsto zani- mivih, za nadaljni razvoj ergonomskega oblikovanja gozdarskega dela pomemb- nih ugotovitev in priporočil, ki sicer ve- ljajo predvsem v Skandinaviji, so pa upo- rabna tudi pri nas. Obremenitve seka- čev z motorno žago sestavljajo še vedno predvsem fizične dinamične in statične obremenitve, pomembno je tudi dvigo- vanje težkih bremen. Nova orodja, nove tehnike dela in vaje za sprostitev med delom izboljšujejo položaje telesa med delom sekačev. Skupne obremenitve (pulz) sekačev so enake kot pred dvaj- setimi leti. Vibracijska obolenja sekačev so se močno zmanjšala, čeprav lastnosti motark še vedno presegajo z ISO stan- dardi dolot::ene dopustne meje. Pri delu s težkimi stroji se povečujejo psihične obremenitve, neugodno je delovno oko- lje, odgovornost je zaradi zahtev gospo- darnosti dela vse večja. Avtomatizacija dela povečuje težavnost dela, saj je utrip srca med delom večji. Obrememtve z ro- potom se z zaprtimi kabinami strojev zmanjšujejo, tudi obremenitve zaradi za- sukanih položajev telesa pa tudi z vibra- cijami so pri delu z gozdarskimi stroji (zgibnimi polprikolicami) manjše kot pri delu s kmetijskimi traktorji v gozdu. Ker je uporaba le-teh vse širša, so egonom- ske izboljšave nujne. Trajanje delavnika je v gozdu še vedno dolgo, vendar de- lavci to delo IZberejo predvsem zaradi svobodnega oblikovanja ritma dela. Ob oblikovanju novih komand ob naslanja lih za roke, se zdravstvene težave strojni- kov v hrbtu in razmenih prenašajo na spodnje dele rok. Nekatere metode proučevanja polo- žajev telesa (npr. OWAS) so za gozdar- stvo manj primerne, vse bolj pa uporab- ljajo raziskovalci video snemanja. Kljub dosedanjim izboljšavam traktorjev, so za doseganje najugodnejših položajev tele- sa in zmanjšanje težavnosti dela potreb- ne še nadaljnje izboljšave. Pri tem hid- ravlika in elektronika lahko mnogo pri- spevata. Pomembna je prilagodljivost delovnega mesta individualnim razlikam in možnost spreminjanja delovnega polo- žaja. Za uspešne izboljšave strojev je po- trebno sodelovanje konstruktorjev, teh- nologov, medicincev in samih delavcev. Njihovo anketiranje je pri tem lahko ce- nena in uspešna metoda. Standardizacija oblike, zlasti namestitve posameznih ro- čic in pedalov, bi posameznemu delavcu lahko olajšala uporabo različnih strojev, oziroma prehajanje z enega na drug stroj. Prav tako lahko ustrezna o besa izo- liranih kabin in sprotne informacije o de- lovanju stroja, o predmetu dela in o sa- mem delu, zmanjšujejo težavnost in po- večajo učinkovitost dela s traktorji in stroji za izdelavo sortimentov. Neugodne položaje telesa pri delu, zlasti kmetje, pogosto prenašajo, ker trajajo le kratek čas v letu (malo lesa, menjavanje dela). Zato ne pnhaja do izboljšav strojev, ne- ugodni vplivi pa ostajajo. Rehabilitacija delavcev, ki vsebujejo zdravstveno re- habilitacijo in pouk novih tehnik dela, so potrebna in učinkovita dejavnost medici- ne dela in gozdarskega šolstva. Prosvet- ljevanje kmetov z obiski na kmetijah tudi zmanjšuje neugodne posledice dela. Po- trebno bi bilo spremeniti običajno evi- denco nezgod pri delu in za oceno ne- varnosti upoštevati še trajanje različnih del. Na simpoziju je bila prikazana tudi vr- sta konkretnih tehničnih in tehnoloških rešitev za izboljšanje položajev telesa ali delovnih razmer, npr. nov način pripe- njanja priključkov traktorja, nov molzni stroj in podobno. Zaključki simpozija še niso dokončni, nastali bodo kasneje in objavljeni bodo v strokovnih revijah v deželah, od koder so bili udeleženci. Skupina, ki pripravlja zaključke, je že na simpoziju ugotovila, da je sestanek načel probleme na štirih 413 področJih obravnave in deloma odgovo- ril na naslednja vprašanja: - kakšni so delovni položaji in delov- ne razmere v kmetijstvu in gozdarstvu; - katere metode ocene in merjenja delovnih položajev so uporabne; - kakšne so posledice obstoJečih de- lovnih položajev; - kateri ukrepi so potrebni za izbolj- šanje delovnih položajev in zmanjšanje težavnosti dela. Skupina je poskušala dati tudi nekaj odgovorov na ta vprašanja: - Pestrost dela v kmetijstvu in gozdar- stvu povzroča še vrsto neugodnih polo- žajev telesa, zlasti zasukanih in zvitih. Po- udarjeni so neugodni položaji hrbta, gla- ve in rok. Pravilni položaji naj bi bili udobni za človeka, naj ne bi povzročali nesreč, naj ne bi neugodno vplivali na potek dela. Pri tem je treba poleg teles- nega udobja upoštevati tudi take delov- ne razmere, ki so psihološko ugodne. O tem pa znanost še ne ve dovolj. - Metode ocene delovnih položajev so številne, vendar niso prilagojene delu na terenu. Pri izbiri ustreznih je treba upoštevati njihovo gospodarnost - anke- tiranje je lahko zelo uspešno. Brez pove- zave z medicino dela, metode ocene niso dovolj natančne. Poleg spoznanja po- gostnosti delovnih položajev, bi bilo tre- ba v bodoče proučiti tudi gibe pri delu in..njihovo ekonomičnost. - Posledice neugodnih položajev so rnedicinsko doslej le redko ugotovljene. Največ je povezav med težavami s križ- nim delom hrbtenice in neudobnimi de- lovnimi položaji. Nujno so potrebne nove medicinske in tehnološke (učinki dela) raziskave. - Najotipljivejši ukrepi za izboljšanje so nadaljnje izboljšave tehničnih delov- nih sredstev, zlasti traktorjev in delovnih strojev, čeprav so v zadnih desetletjih že vidne spremembe na bolje. Pri tem je še nejasna in nestandardizirana izbira krite- rijev ocene delovnih sredstev. Priporoči­ la so pogosto kompromisi, ki preveč upoštevajo tehnične možnosti proizvajal- cev, premalo pa človeka. Naloga razis- 414 koval cev je, da dajo čim več podatkov za oblikovanje standardov. Pogosto obsta- jajo tudi učinkovite preproste rešitve. Proizvajalci so za podatke in rešitve za- interesirani, vendar morajo imeti tudi ugodne ekonomske posledice na proda- jo takih izboljšanih sredstev. Največjo od- govornost za uveljavitev razultatov razis- kav imajo sami raziskovalci. Potrebna bi bila po nekaj letih tudi kontrola učinkov raziskav. Na enodnevni ekskurziji, ki je sledila simpoziju, je najprej raziskovalna postaja finskega raziskovalnega inštituta Suone- njoki, pokazala nekaj rezultatov svojih raziskav. Pokazali so, kako položaj ročic in naslonjala za hrbet ter tresenje, vpliva- jo na napetost hrbtnih mišic strojnika goz- darskega strojn. Pokazali so, da je OWAS metoda ocene položaja telesa pregroba npr. za oceno vpliva različnih obuval sekača na težavnost in varnost dela. Nadalje so pokazali razvoj in pred- nosti dela s kmetijskim traktorjem pri spravilu lesa, kadar ima vgrajen vrtljiv sedež in njemu prirejene ročice in peda- la, zadosten delovni prostor in vidljivost iz kabine. Prav tako so prikazali, kako je mogoče številne neudobne položaje te- lesa v drevesnici spremeniti z uvedbo transporterjev in dviganjem delovne vi- šine s tal na višino mize. Ekskurzija je obi- skala tudi vzorno, mehanizirana kmetijo za živinorejsko in gozdno proizvodnjo. Marjan Lipoglavšek OXF.: 979 XV. srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '87 Ko mine en:) srečanje gozdarjev treh dežel iz zahodnega dela Madžarske, Gradiščan­ skega (Avstrija) in vzhodne Slovenije, se že veselimo naslednjega snidenja. Letošnje sre- čanje gozdarjev Panonske nižine je bilo no. Gradiščanskem v Avstriji tako kot je običaj­ no, zadnji tecien v maju, blizu glavnega me- steca Eisenstadta. Poleg štirih gozd:J.rjev iz Madžarske smo se tega srečanja udeležili še štirje Slovenci (dva iz DIT gozdarjev Murska Sobota in dva iz DIT gozdarjev Maribor). Kot vedno doslej, je tako tridnevno sreča­ nje pristno kolegialno, obarvano z nacionalno kulinarika in na zavidljivi strokovni ravni. Prvi dan nam je generalni direktor gozdar- stva (Hofrat Regierungsforstdirektor) dežele Burgenland, dipl. inž. Otto Herditsch, pred- stavil v besedi in z grafikoni gozdarstvo te male vzhodnoavstrijske in madžarsko obar- vane deželice, ki ima 119.000 ha gczdov in gozdnatost 30 %. Kot poseben problem je pri- kazal propadanje hrastovih gozdov. Problem je obsežen in občuten ter ga rešujejn n~ vse mogoče načine. Na terenu smo si ogledali propadajoče hrastovo drevje tako v sestojih. kakor na prostem. Pravega vzroka za suše- nje hrastovih dreves še ne poznajo. menijo pa tudi, da gre za nekakšno epidemijo (iz raznih vzrokov). Go~oseke, na katerih pustijo (za nji- hove razmere) po nekaj najlepših hrastovih dreves, pogozdujejo na različne načine. Kul- ture zaščitijo pred objedanjem divjadi z og- rajo, sadike s količki, uporabljajo premaze, plastične ščitnike za terminalne vršičke in podobno. Pri pogozdovanju uporabljajo za shrambo sadik velike ·:":rne plastične vreče. V te vreče uskladiščijo po nekaj sto sadik. to polno vre- čo tesno zvežejo in položijo v hladen, temen prostor, na primer v klet. S tako konzervira- nimi sadikami lahko pogozdujejo še pozno spomladi. Drugi dan smo si ogledali zasebne gozdo- ve v urbaniziranih skupnostih. Ti gozdni kom- pleksi so veliki od 300 do 400 ha, imajo okoli 1 OO lastnikov z različno velikimi gozdovi (deleži). Letno posekajo 4,0 ha na golo, les iz- delajo, gozdne proizvode (sortimente) pa oz- načijo s tekočimi številkami. Ko je ves les iz- delan, žrebajo in les razdelijo po deležih. Go- lo površino takoj naslednje leto pogozdiJO. Gozdni posestniki so zaradi sušen ja hrastovih dreves zelo zaskrbljeni. Zaradi tega tesno so- delujejo z S:JOZdarji pri iskanju najboljših nači­ nov za pomlajevanje gozdov. Zanimiv je bil ogled avstrijskih državnih gozdov (Bundesforste) in pregled vseh ne- govalnih ukrepov v mladih kulturah. Gozdar v teh gozdovih. dipL inž. Franz Ratz, nam je povedal precej zanimivega o učinkih seka- čev. Ve eni uri izdelajo od 1 do 3 rn3 gozdnih sortimentov bukve. Učinek so zvišali z boljšo organizacijo dela, z doslednim nadzorom in poučevanjem gozdnih delavcev! V Avstriji se vsi stalno izobražujejo. od gozdnega delavca pa do po položaju najvišjega diplomiranega gozdarskega inženirja. Tretji dan so nam avstrijski gozdarji poka- zali pred nekaj leti osnovane protivetrne drevesne pasove na kmetijskih zemljiščih . S temi pasovi želijo preprečiti vetrno erozijo njivske zemlje. Domov smo se vračali polni vtisov, Nepo- zabno Je bilo srečanje z gradiščanskimi Hr- vati - gozdnimi posestniki. Hoteli so nam po- kazati čimveč, za kosilo pa pripravili pojedi- no kot na gostiji. Strašno! Skoraj vseskozi z na- mi je bil okrajni glavar Mattersburga, pred- sednik občine, predstavniki vaških skupno- sti, podpredsednik deželne gozdarske zve- ze, baron Waldbott m gostitelji ter organiza- torji srečanja - sami deželni gozdarski inš- pektorji. Prihodnje srečanje v letu 1988 bo spet pri nas v Sloveniji. Besedilo: Branko štampar 415 OXF.: 36.377 Elmia 1987 Vsako drugo leto prirejajo Skandinavci v gozdu blizu Jonkopinga na Švedskem vseob- segajočo razstavo gozdarskih strojev in op- reme. Na Ejej prikažejo prav vso gozdarsko opremo, ki jo proizvajajo v nordijskih deže- lah, pa tudi proizvajalcev iz drugih evropskih dežel ne manjka. Zastopane so tudi posamez- ne tovarne iz prekomorskih dežel. Tako je bi- la tudi letošnja Elmia najboljši pregled tre- nutne proizvodnje gozdarske opreme in ved- no daje zelo dober vpogled v težnje nadalj- njega razvoja gozdarske tehnologije. Manj- kale so le naprave za žično spravilo lesa, čeprav je sosednja Norveška znana po njih. V razvoju strojne opreme lahko vidi:."Tlo, da se še naprej nadaljuje zmanjševanje njene zmogljivosti in s tem velikosti in neprilagod- ljivosti gozdu. Vse več je majhnih procesor- jev (strojev za izdelavo sortimentov) montira- nih ali na zadnjem delu zgibnika, ali še po- gosteje na roki nekladalnika. Številni so tudi priključki za izdelavo sortimentov, ki jih je mogoče priključiti celo na lažje kmetijske tr>harvesterjev« in »forvarderjev«. Seveda ni manjkalo samos- tojnih sekalnih strojev in raznih priključkov za traktorje, težkih gozdarskih kamionov za pre- voz, samostojnih nakladalnikov ali kot priklju- ček na vozilo. Med drobno opremo lahko iz- biraš med raznimi sadil niki in cevmi za zašči­ to sadik. Veliko je bilo tudi razstavljalcev varstvene opreme, vendar nič revolucionar- nega in popoinoma novega. Tudi med orod- jem in pripomočki za podiranje in obdelavo dreves -brez posebnosti. Zanimiv je bil pri- kaz majhnih jeklenih konjev, kot so poimeno- vali stroj na kolesih ali gosenicah, ki ga ne op- ravljaš z volanom, ampak hodiš pred njim in ga usmerjaš spredaj z nekakšnim ojesom. Nanj lahko naložiš les, da se z zadnjtm kon- cem vleče po tleh, ali pa prik:ljučiš manjšo prikolico in ga uporabiš za kakšen drug pre- voz. Več različnih je bilo videti. Med zanimivostmi naj omenim taksacijsko premerko z vgrajenim računalnikom. Novost so hidravlične škarje za odrezovanje pri tleh in hidravlično žago in škarje za odžagovanje vej na stoječem drevesu. Vtis je bil, da so hid- ravlične škarje kar uspešno nadomestilo za motorno čistilko s cirkularjem. Uporabnejše so na skalovitem terenu. Veje je možno s hid- ravlično žago ali škarjami odrezovati do viši- ne 6m. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da cela vrsta raznih proizvajalcev izdeluje zelo podobne stroje, ki se med seboJ razlikujejo v nekaterih tehničnih rešitvah, kaže pa, da vsi kar uspešno gospodarijo. V skandinavskih razmerah gre ves razvoj v gozdarjenju v smer mehanizacije vseh opravil, tudi na pod- ročju tako imenovanega »gojenja gozdov« oziroma če rabimo termin »primarna gozdna proizvodnja«. Pri vsem tem seveda ne sme- mo mimo pojma »skandinavske razmere« in v teh razmerah predstavljene mehanizacije ter naše razmere in naši napori pri posodab- ljanju in ekonomizacij! vsega gozdarjenja, zlasti na področju pridobivanja gozdnih pro- izvodov. Kaj so sploh »skandinavske razmere«, »skandinavska oprema«, »skandinavska teh- nika delacst, da so brez boja zajeli domobransko posadko v Ku- terevu pri Otočcu. Novembra 1942 (po dekretu iz junija) je bil premeščen kot taksator na Ravnateljstvo gozdov v Senju, odkoder je septembra 1943 skupaj z vrstnikom inž. Zianijem odšel na os- vobojeno ozemlje. Delal je v raznih narodno- osvobodilnih odborih v Liki, Kordunu, Baniji in Šibeniku pri organiziranju gozdarske služ- be in na področju pospeševanja proizvodnje, zlasti kmetijske. Ker je med vojno primanjko- valo gnojil, je po nalogu ZA VNOH z dne 17. 4. 1944 na osvobojenem ozemlju začel uspeš- no uvajati kalcifikacijo zemljišč, s katero je delal poizkuse že leta 1931 na Braču. Poroči­ lo o tem je oddal 22. 7. 1944 (glej »Melioracija kislih zemljišč«, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, 1946 -tiskano v Mariboru). Organiziral je tudi tečaje za gozdarsko in ža- garsko tehnično osebje . Novembra 1944 je Beltram z istim delovnim področjem prešel na oddelek za gozdarstvo ZA VNOH. Od ap- rila do 16. 6. 1945 je v Hrvatskem Primorju in v Istri pripr~vljal organizacijo gozdarske službe za čas po osvoboditvi. Po osvoboditvi je prešel na ministrstvo za gozdarstvo NRH v Zagrebu. Njegova družina pa je med tem preživljala težke čase v Senju ob pomanjka- nju vsega in ob stalnem bombardiranju Senja ter umikanju sovražnih vojsk. Julija 1945, ko je bil razrešen v Zagrebu, se je napotil v Slovenijo, enako kot še blizu 30 slovenskih gozdarjev, ki so med obema voj- nama službovali širom po Jugoslaviji. Ministr- stvo za gozdarstvo LRS ga je kot poznavalca 423 krasa dodelUo Poverjeništvu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko primorje v Ajdovščini kot šefa od- seka za gozdarstvo. Na potnem nalogu za službeno mesto v Ajdovščini. kjer se je moral »nemudoma« javiti, z dne 10. 7. 1945, je pod- pisan takratni šef kabinet ministra inž. Canjko Tugomir. Njegova želja in prepričanje. da se bo po končani vojni kot gozdar lahko vrnil v osvobojeno rodno Gorico, se je žal spremeni- la v veliko razočaranje. pa ne samo njegovo. Tu je k delu takoj pritegnil tamkajšnje pogoz- dovalce krasa inž. Maria Sebenika, Avgusta Kafola, Burnika (njegov), inž. Stanka Cveka, logarja Andrejašiča (ki je po naključju »od- kril«, da se da pogozdovati kras tudi s seja- njem) in druge in to navkljub temu, da smo vse sile usmerjali v obsežne sečnje . Kmetje pa so pogozdovanje odrivali na najbolj steril- na zemljišča, pričakujoč, da se bo živinoreja na krasu ponovno razmahnila. Decembra 1946 je bil poklican v Ministrstvo za kmetij- stvo in gozdarstvo v Ljubljano, kot šef odseka za tisk in propagando, njegovo mesto v Ajdovščini pa je prevzel inž. Mario Sebemk. Za vestno in marljivo strokovno delo v Slo- venskem primorju je minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (Janez Hribar) izdal Beltra- mu novembra 1946 naslednjo pismeno po- hvalo in nagrado· »S svojimi ugotovitvami in predlogi, ki so plod večletnega temeljitega znanstvenega dela, je dal pobudo za praktič­ no ostvaritev novih metod pri mehoraciji zemljišč in pogozdovanju golega krasa. Raz- en tega na vseh poljih gozdnega in lesnega gospodarstva daje pobude za odpravo vse- ga zaostalega in uvedbo naprednejšega gos- podarstva«. Tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ (dr. Vaso Čubrilovič) je ap- rila 1947 Beltramu podelil pismeno priznanje in nagrado »za njegovo delo pri kalcifikaciji zemljišč na raznih krajih Korduna in za izdajo brošure Melioracija kislih zemljišč, s čimer je prispeval k splošnemu izboljšanju kmetijske proizvodnje}Ime Vladislava Beltrama ima med pisci Gozdar- skega vestnika svoje posebno mesto. NJego- vi številni praktični sp1s1 so dvignili našemu gozdarstvu sonaravno usmeritev. Le-ta je po- zneje postala osnovna prvma koncepta go- spodaiJenja z našimi gozdovi. NJegovi spisi so dajalt Vestniku potrebno ideološko osno- 426 vo, pa tudi operativno prakttčnost.« Zapustil je dediščino okrog 140 bibliograf- skJh enot, od tega četrtino objavljenih v dru- gth republikah. Registrirane so najbolj popol- no v Sumarskih btbhografijah znanega prof. mž. A. Kaudersa, Zagreb, iz let 1947 in 1959, dalje v Bibligrafskih m drugih podatkih inž A Šivica, Ljubljana 1959/60, največ -okrog 110 naslovov Beltramov1h del pa v BibliografiJi Gozdarskega vestnika iz let 1979 m 1983. Mnogih podatkov pa tudi v blibliografi]ah n1 najll. NJegovi življenJSki sopotmci Ladi, roJ . Dorčic in hčerki V1d1, kt sta skrbno zbirali in hranili njegove spise m zapise- ne da b1 Vla- do za to vedel - gre zahvala, da Je ta posla- vilm ons osebnosti mž. Vladislava Beltrama lahko dopolnjen in osvetljen z več strani. Vlado Je do zadnjega budno spremljal do- gajanja okoli sebe, predvsem seveda v goz- darstvu. ZadnJIČ se je javno oglasil s člankom v »Delu« julija 1980. Nato so mu ostah le še dolgt vsakdanji sprehodi. poleti in pozimi. največ po stan LjublJam in na grad ob redkih srečanJih z znanci m tovariši. Na enem takth sprehodov Je omagal in po nekaj dnevih bor- be mu Je 20. decembra 1986 srce obstalo. Os- tala pa Je legenda. L. f' . l. Od gozdarstva do kmetijstva Iz Beltramove bibliografije. ki obsega nad 140 bibliografskih enot, objavljamo v izvleč­ ku nekaj značilnih tem po kronološkem redu, od začetkov Beltramovega publicističnega delovanja 1932 do 1982: Potrebe reorganizacije šumarstva u Dal- maciji, Šumarski list 1932.- O značenju i važ- nosti šuma, Hrvatski planinar, 4/ 1934.-Prilog rješavanju kraškog pi tanja na seljačkoj osno- vi, Šumarski list 1938. - Pogozdovanje krasa ni problem, Gozdarski vestnik št. 1 in 2/1946. - Melioracija kislih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, tiskano v Mari- boru 1946. Prevod gornje razprave: Polja- privredno izdavačko preduzeče, Beograd 194 8.- Krečnjak kao dubrivo, Knjižnica za na- rodno prosvecivanje, Kolarčev narodni uni- verzitet, Beograd, izdanja 1947, 1948 in 1949. - Putevi poboljšanja stočne krmne baze, Ve- terinarski glasnik, Beograd l949. - Šumski zaštitni pojasi i pošumljavanje na pruge, šu- marski list 1949. - Racionalizacija pogozdo- vanja, Gozdarski vestnik 1950. Apnenje v gozaarstvu, Ministrstvo za gozdarstvo LRS 1850. - Robinie und Gotterbaum in der Bauernaufforstung, Schweizerische Zeitsc- KNJIŽEVNOST OXF.: 0(033) .(048.1) Gozdarstvo v enciklopedijskih prikazih Z izidom 3. zvezka je zaokrožena II izdaja Gozdarske enciklopedije, ki jo je izdal Ju- goslovanski leksikografski zavod v Zagrebu. Prvič je Gozdarska enciklopedija izšla v dveh zvezkih v letih 1959 in 1963. Sedanja iz- daja- v treh zvezkih- je bistveno dopolnjena in razširjena tako v stvarnih kot v osebnih hrift fur Forstwesen 1951. - L'exploitation es- hvale de l'epicea, Extrait du »Journal fores- tier suisse« 1952.- Apnenje travnih površin, Živinorejec 1952. -Sečnja na suš, LES 1952. - Gewichtverluste des Holzes nach der Som- merfallung, Osterreichische Forst- und Holz- wirtschaft 1954. - V naših gozdovih manjka strokovnih delavcev, Slovenski poročevalec, 6. Il. 1954. - Obnova gozdov na slovenskem krasu, Gozdarski vestnik, št. 9-19/1954.- Ce- lulozni in jamski les- zadeva nege sestojev, ibid. št. 6-7/1956.- Sječa bukve krajem au- gusta, Narodni šumar 1961. - Unapredenje prirod nih ekonomskih šuma, Sumarstvo 1960. -Problematika našeg prebornog gospoda- renja, Narodni šumar 1962. - Njega šuma - krupan pri vredni zadatak, Šumarstvo 1963.- S ječa bukve i drugih listača krajem lje ta. bio- loški način sušenja drveta, Šumarski list 1963. - Za napredno gospodarjenje v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik, 1976. - Upošte- vajmo in preizkusimo koristna odkritja tudi neukih ljudi, ibid. 1978. - Bukev. posekana konec avgusta, je lažja in se neprimerno manj kv?ri, Delo li. 7. 1980. geslih. Uredniški odbor pod vodstvom prof. dr. Zvonirnira Potočica je odgovorno opravil veliko delo in kljub morebitnim pripombam zasluži pohvalo. V 3. zvezku je v celoti obdelana tudi Slove- nija. Poleg splošnega prikaza Slovenije vse- buje obširen prikaz zgodovine gozdarstva, organizacijo gozdarstva, gozdni fond in gozd- no proizvodnjo, kratek opis vseh gozdnogos- podarskih območij ter prikaz varstva narave. Posebna poglavja predstavljajo tudi sloven- sko lesno industrijo ter gozdarsko in lesarsko šolstvo in raziskovalno dejavnost. 427 Gozdarstvo dobiva svoje mesto tudi v dru- gih enciklopedijskih izdajah. Leta 1980 je bilo dogovorJeno, da bomo v Jugoslaviji izdali na·- vo izdajo Enciklopedije Jugoslavije. Prva iz- daja je izhajala v letih 1950-1971 v srbohr- vatskem jeziku-latinici. Sedanja izdaja Encik- lopedije Jugoslavije pa je skupni jugoslovan- ski projekt. Predvideno je, da bo izšlo 12 zvezkov, in sicer paralelna v srbohrvatskem jeziku (latinica in cirilica), slovenskem, make- donskem, madžarske· 1 in albanskem jeziku. Doslej so izšli štirje zve~ki v srbohrvatskern jeziku (latinica) ter po dva zvezka v srbohr- vatskem jeziku (cirilica), makedonskem, slo- venskem in albanskem jeziku ter prvi zvezek v madžarskem jeziku. Pri pripravi posamez- nih besedil sodelujejo strokovnjaki iz vseh našili republik in pokrajin, delo pa koordini- rajo in usmerjajo uredniški odbon v vseh re- publikah in pokrajinah ter centralni uredniš- ki odbor pri Jugoslovanskem leksikograf- skem zavodu v Zagrebu. V Sloveniji vodi OXF.: 0(033)--0 11 uredniški odbor dr. Avguštin Lah, področni urednik za gozdarstvo je dr. Iztok Winkler. V 'tej enciklopediji je dostojno zastopano tudi gozdarstvo, predvsem v okviru posebnega gesla Gozdarstvo ter v podrobnem prikazu vsake socialistične republike oziroma po- krajine. V enciklopediji bo dobilo mesto tudi li slovenskih gozdarskih strokovnjakov. V jeseni pričakujemo tudi izid l . zvezka Enciklopedije Slovenije. Skupaj bo predvi- doma izšlo 13 zvezkov. Enciklopedija Slove- nije bo v kratkih jedrnatJh besedilih predsta- vila slovensko zgodovino, politični in družbe- ni razvoj, kulturo, znanost. gospodarstvo, kra- jino, naselja ter ljudi in njihovo vlogo in po- men v življenju in ustvarjanju slovenskega naroda. Gozdarstvo ima v enciklopediji ust- rezno mesto. Priprave vodi uredniški odbor pod vodstvom Marjana Javorn(ka, področni urednik za gozdarstvo je dr. Dušan Mlinšek. Iztok Winkler Ob nastajanju novega gozdarskega slovarja Med vsemi problemi, ki jih moramo reše- vati gozdarji, je tudi vprašanje lepega stro- kovnega izrazja. Pri našem delu nas spremlja vsakodnevno. Vprašanje lepe in kolikor toli- ko poenotene gozdarske terminologije je vedno bolj pereče . Stroka se hitro razvija, zlasti na tehničnem področju. Na razpolago imamo gozdarski slovar iz leta 1970 in večje ­ Zlčni slovar s tehničnega področja iz leta 1980, sicer znana kot Brinarjev in Turkov slo- var. Vsak gozdarski strokovnjak, ki dc. kaj na slovenščino, čuti tudi potrebo po lepih stro- kovmh izrazih. Pri tem se velikokrat znajde v škripcih, kateri termin naj uporabi. Termin naj bi bil seveda slovenskim pomensko pra- vilen. To pa je včasih zelo težko. Z uvajanjem novih tehnologij in dognanj, predvsem v tujini. velikokrat sprejemamo tudi njihove termine. V časih obdržimo kar izvirne, včasih pa po- slovenimo samo pisavo (harvester, procesor. forvarder), včasih, pa kujemo nove in Hes« slovenske. Gre pa tudi za vprašanje, ali zara- 428 di hitrega razvoja stroke še naprej obdržimo termine, ki so kot pravimo uveljavljeni in raz- širjeni. Vsi pa tudi vemo, da že dolgo časa po- mensko niso več ustrezni in jih bo potrebno prej ali slej zamenjati z novim, ustrezne)širn in seveda boljšim. V sako pretiravanjP. ne bi bilo umestno: trmasto vztrajati na terminih samo zato, ker so v praksi razširjeni in uveljavljeni in seveda vsako nasilno zamenjevanje teh terminov z novimi. Ni čudno, da najdemo v raznih delih raznih avtorjev ah celo v raznih delih istega avtorja vrsto sinonimov. Kateri termin je najboljši in kateri so le ustrezni si- nonimi, kateri tennini pa so popolnoma na- pačni in jih bomo morali zavreči, pa četudi so v praksJ razširjeni? Terminološka komisija, ki pripravlja gradivo za novi gozdarski slovar je pred zelo nehvaležno nalogo. Ze v osnovni delitvi gozdne proizvodnje naletimo na težave. V osnovi navadno delimo vso gozdno proizvodnjo na dva dela: prvi del, ki ga na kratko imenujemo ))gojenje gozdov« in ki sloni na bioloških zahtevah in drugi del, ki smo ga včasih imenovali >>izkoriščanje goz- dov«, in ga danes zamenjujemo s pojmom »pndobivanje .. . «,ta pa sloni na tehničnih za- htevah. S tem v zvezi naj samo omenim pojma »primarna gozdna proizvodnja« in »sekun- darna gozdna proizvodnja«. »Primarna gozd- na proizvodnja<< naj bi pomenilo vse, kar da- nes razumemo pod pojmom »gojenje goz- dov« in »sekundarna gozdna proizvodnja« vse, kar smo razumeli pod pojmom »izkoriš- čanje gozdov<< oziroma »pridobivanje . .. «. Oba pojma je že pred več kot tridesetimi leti skušal uveljaviti norveški gozdarski strokov- njak Ivar Samset. Kot mi je znano. se v skan- dinaviji nista uveljavila. Glede na vse, kar se danes dogaja za našim okoljem-gozdom, se mi tako poimenovanje ne zdi nesprejemljivo. V časih iščemo pomoč v kmetijski proiz- vodnji. Ne samo pri nas. Tudi Nemci npr. po- znajo termin Holzernte, kar dobesedno po- meni žetev lesa. Od tod tudi izhaja pojem »žetvenik«, ki ga najdemo v Turkovem slo- varju s področJa pridobivanja gozdnih proiz- vodov. Žetvenik naj bi bil domač termin za »harvester - stroj za izkoriščanje gozdov«. Menim, da je prav, če opustimo pojem »izko- riščanje gozdov«, ne glede na to, da je še da- nes pri nas razširjen in ga poznajo tudi v ne- katerih drugih jezikih. To nas seveda ne sme motiti. Zanj imamo danes vrsto sinonimov kot so pridobivanje lesa, žetev lesa, pridobiva- nje gozdnih lesnih sortimentov, pridobivanje iesnih sortimentov, pridelovanje lesa, in pri- dobivanje gozdnih proizvodov. Menim. da je slednji najustreznejši (če odm1slimo termin »sekundarna gozdna proizvodnja«). Hkrati pa menim, da termin »žetvenik« ni najboljši. Pod pojmom »žeti« in »žetev« si le predstav- ljamo drugačno orodje, drugačno delovno tehniko in seveda drugačno okolje kot je gozd in drevo, ki naj bi ga »poželi« ročno ali strojno z »žetvenikom«. Lepo bi bilo, ko bi bil gozd njiva in bi vse napake lahko v enem letu popravili. Žal to ni in tudi sicer v gozdu ne moremo vsako leto »žeti« ali kako drugače pospraviti »poljščin« . Termin »sečnja in izdelava« je po mnenju mnogih nenadomestljiv. Menim pa, da ni ne- nadomestljiv. Tehnologija je zelo napredova- la, da že sekire. skoraj izginja iz gozda, posta- ja pomožno orodje, le izjemoma še kaj odse- kamo, ali sploh sekamo ali sečemo , sortimen- te redko dokončno izdelamo. »Sortimentna metoda pridobivanja« postaja ena od preži- velih oblik« sekundarne gozdne proizvod- nje«. Danes v gozdu navadno le obdelamo drevo do tiste stopnje, da bomo les lahko spravili od panja. »Dodelamo«(?) ga na dru- gem mestu včasih do rake stopnje, da na kon- cu govorimo o izdelanih sortimentih. Napač­ na pa je uporaba termina »izdelovanje dre- vesa«. Drevesa ne moremo »izdelati«, pač pa iz drevesa izdelamo sortimente. Termin »Podiranje in obdelava dreves« je vsebinsko bolj točen kot »sečnja in izdelava«. Slednjega bomo seveda še obdržali, vendar ko bomo opisovali tehnologijo nekoč in da- nes. Tako bomo na primer pisali: »Še pred štiridesetimi leti smo pri sečnJi in izdelavi uporabljali izključno ročno orodje, danes pa za podiranje in obdelavo dreves uporablja- mo razne stroje . .. «.Seveda pa se takoj vpra- šamo, kaj pa s termini kot so na primer čas sečnje, sečno spravilni načrt, sečnja na suš, sečišče , sekač, zasek in še nekateri. Menim, da bi jih bilo potrebno nadomestiti, vendar dokler nimamo ms ustreznega, je bolje, da uporabljamo te stare in razširjene izraze kot na primer termin »motožagar« za nadomesti- lo izraza sekač. Za druge mi nadomestila niso znana. V nekaterih delih zasledimo tudi na primer izraz »ročni prenosni stroji«, ki jih uporablja- mo pri >>sečnji in izdelavi« za razliko od »tež- kih strojev«. Tudi termin »ročni prenosni stro- ji« se mi ne zdi izbran posrečeno. Kajti, ko re- čem ročni stroj, takoj pomislim na stroj na roč­ ni pogon. Poznamo na primer ročni vitel in motorni vitel. Oba sta lahko prenosna. Motor- nega vitla ne moremo uvrstiti v skupino roč­ nih prenosnih strojev. V to skupino pa seveda tudi ne spada motorna žaga. Poznamo ročno žago in motorno žago, ročni lupilnik in motor- ni lupilnik ipd. Boljša bi bila delitev na pre- nosne stroje (motorna žaga, motorni lupilnik, motorni vitel), premične- mobilne, transport - ne (večina tako imenovanih večnamenskih strojev , za katere moramo najti ustreznejše izraze kot so harvester, procesor, forvarder, razni vitli za pogon žičnih žerjavov ipd.) ter težke neprernič:ne - stabilne, stacionarne (npr. težki lupilni stroji na CMS). Omejil sem se le na nekaj izrazov. Jih je pa še zelo veliko. Mogoče bo koga v praksi spodbudilo i11 se bo tudi oglasil ter pomagal terminološki komisiji pri iskanju tistih izrazov. ki bodo jasni, strokovno pomensko čim bolj točni in seveda, če se le da, tudi lepi sloven- ski. Sinonimom se ne bomo mogli izogniti, jih je pa treba čimbolj skrčiti , popolnoma neust- reznih v novi slovar pa sploh ne smemo vnes- ti. Jernej Ude 429 OXF.: 524 .1/425.3:48:(048.1) Novo delo slovenske ekološke literature Plut, Dušan: Slovenija- zelena dežela ali pustinja? Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije 43, Ljubljana 1987, 240 strani Bomo res životariti v zastrupljeni pustinji? Tako se lahko vprašamo, pa čeprav ne živi- mo recimo v Mežiški dolini, v Šaleški dolini, v Zasavju, na Žirovskem vrhu itn. Danes v ča­ su težke krize je tudi tisti prelomni čas, ki od- loča, ali bo Slovenija zelena dežela ali pusti- nja, ali se b:)mo rešili iz krize ali ne. O resnosti položaja nimamo prave predstave. Delo geografa in profesorja na ljubljanski univerzi, dr. Dušana Pluta, o naši ekološki krizi je zato več kot potrebno. V »Knjižnici revolucionarne teorije« (»Krt«) je že izšlo delo Huberta Požarnika: Alternati- ve. Poti in stranpoti napredka« (glej Gozdar- ski vestnik 1985, št. 10), Delo Dušana Pluta se v mnogočem navezuje na Požarnikovo delo in podaja z dokumentarnimi podatki dobro od- prto sliko ekološke krize v naši majhni Slove- niji. Najprej predstavi stanje onesnaženosti zraka in voda. Nato nam predstavi problem umiranja gozdov in sicer tako, da tudi kot gozdarji ne moremo kaj ugovarjati. Pred- vsem pa av tor obravnava energetsko pro- blematiko, ki daleč največ doprinese k vse- mu pustošenju in propadanju. Zelo obširno obravnava problem jedrskih elektrarn z vse- mi njegovimi vidiki. Kot da Černobila ni bilo, nam še vedno visi nad glavo graditev novih jedrskih elektrarn. Avtor temeljito obdela di- leme v naši energetski politiki, »trdo« ener- getsko sedanjost in zaželeno »mehko« pri- hodnost. Posebne poglavje je posvečeno problemu PBC v Beli krajini. Temu sledi pregled pro- storsko-ekološke problematike 'J zvezi z družbenim razvojem. Avtor podaja tudi ob- širneje družboslovne analize, ki se ne omeju- jejo samo na Slovenijo. Tako nas hudo zaskrbi ugotovitev, da so ravno socialistične države in z njimi tudi naša, na vrhu svetovne lestvice največjih onesna- ževalcev okolja. Se brezobzirnost do narave lepo ujema z brezobzimostjo do ljudi? 430 In kakšen naj bo izhod iz krize, ki tako tež- ko pritiska ravno na Slovenijo. Potrebna je jasna strategija in korenita sprememba vse- ga načina življenja. Namesto sanj o svetli pri- hodnosti v nekakšnem potrošniškem komu- nizmu in namesto razmetavanja, ki je tako značilno za nerazvitost, se moramo sprijazniti z urejeno skromnostjo. Vendar ta skromnost ne pomeni revščine, ampak višjo kvaliteto življenja, v bistvu lepše in bogatejše življenje. Predstave o industrijskem razvoju, kot smo jih imeli leta 1945, so že zdavnaj preživele, čeprav se še vedno uveljavljajo. Tako nas te- žijo bremena dolgoletnega zgrešenega raz- voja, kot so razni industrijski »mastodonti« (jeklarne, aluminijski kombinati itn.), ki v ve- likem slogu požirajo energijo, surovine, uni- cujejo naš življenjski prostor, nas silijo v uvoz surovin in energije. Bremeni nas nagla rast prebivalstva v mestih in s tem rast bede in revščine, koncentracija moči v rokah maloš- tevilnih. Rešitev lahko vidimo v čisto drugačnem razvoju, predvsem v manjših gospodarskih obratih, ki jih lahko postavljamo povsod po deželi. Tako ne rabimo ljudi siliti v bedo ve- likih mest, jim prihranimo mu čne in dolge poti do delovnega mesta, s tem zmanjšamo potre- bo po prevozih in sploh obremenjevanje oko- lja. Manjši obrati in delavnice so prilagodljivi, v njih dobro uspeva inovativnost in iznajdlji- vost, najbolje izrabljajo lokalne vire surovin in energije, uporabljajo »mehko« računalniš­ ko tehnologijo. Ljudje naj imajo vse blizu svo- jega bivališča, tako delovno mesto, kakor ze- leno naravo. Tako so medčloveški odnosi na- jmanj obremenjeni, lažje se odpovemo tudi avtomobilu, ki nas sicer posredno ali nepos- redno tako hudo obremenjuje. Po taki poti gre npr. Japonska, da o zahodnoevropskih državah ne govorimo. Potrebna je torej de- centralizacija proizvodnje, naseljenosti, poli- tične in gospodarske moči. Namesto samop- rispevkov za dvomljivo reševanje težav se mora uveljavljati načelo povzročitelja. Kdor je škodo povzročil, naj plačuje tudi pravično odškodnino, pa naj bo to neposredno, ah pa posredno npr. z večjimi davki na umazano gorivo, na avtomobil brez katalizatorja. To mora veljati za vse od gospodinjstev, od av- tomobilistov, pa do velikih tovarn, elektrarn na premog itn. Ce mora povzročitelj škodo v celoti plača­ ti, se bo takoj pojavilo veliko zanimanje za čis­ te tehnologije, za katalizatorje v avtomobilu, za kvalitetno in čisto gorivo itn. Le tako lahko uveljavljamo resnično samoupravljanje, odp- ravimo zlorabo narave in s tem tudi zlorabo ljudi. Težko industrijo v velikem slogu si lahko privoščijo le energetsko in ~urovinsko boga- te države, ki imajo poleg tega še dovolj red- ko naseljenega stepskega prostora, npr. Sov- jetska zveza. Minil je čas, ko smo gospodar- sko razvitost merili s tonami jekla, aluminija itn. Težka in umazana industrija v gosto nase- ljeni, energetsko in surovinsko revni deželi je znak nerazvitosti in gospodarske podreje- nosti. Pri razmeroma skromnem obsegu knjiga predstavlja pravo obilje misli, idej, argumen- tiranih podatkov, obširno bibliografija. V eli- ka zasluga avtorja je, da zna zapleteno snov predstaviti razumljivo in zanimivo. Zato je škoda, da je likovna oprema tako skromna. Knjigo lahko posebno priporočam mladini, od katere pričakujemo, da ne bo mirno pre našala vsega pogubnega razvoja, proti kate- remu starejši tako malo storimo. Marjan Zupančič Stališča do študijskega programa visokošolskega študija V letošnji 4. številki Gozdarskega vestnika je upokojeni profesor Zdravko Turk kritično ocenil študijski program VTOZD Gozdar- stvo,.predvsem tehnične predmete. V članku se med drugim profesor Zdrav- ko Turk obrača na strokovno javnost in Splošno združenje gozdarstva Slovenije, da spregovori o študijskem programu in ga kri- tično oceni. Zato je tudi odbor za pridobiva- nje gozdnih proizvodov pri Splošnem zdru- ženju gozdarstva Slovenije pred kratkim raz- pravljal o omenjenem članku in povzel na- slednja stališča: - da je sorazmerno malo diplomantov goz- darske fakultete, ki se želijo opredeliti za de- lo v tehničnem sektorju, ko se zaposlijo v de- lovnih organizacijah. Gojitvena smer je na fa- kulteti favorizirana, zato velika večina mladih strokovnjakov želi delati le na gojenju. Zaradi velikih potreb po tehnično usmerjenih mla- dih inženirjih prihaja do tega, da so se neka- teri kljub drugačnim željam primorani ukvar- jati tudi ali v celoti na tehničnem področju, pa potem sami ugotavljajo pomanjkljivo znanje, ki jim povzroča nevšečnosti in celo od por do takega dela; - večina diplomantov dobi prvo delovno mesto v delovni organizaciji na TOZD-u ali TOK-u, to je v neposredni proizvodnji. kjer se srečajo z realizacijo (pa tudi izdelavo) sečno spravilni.h načrtov. Kot največjo težavo ugo- tavljajo, da ne obvladajo vodenja in upravlja- nja tehnoloških procesov dela z gozdno me- hanizacijo. Prav tako se bojijo dela in komu- niciranja z ljudmi (manjka tudi psihologija de- la?), kar je verjetno tudi posledica pomanj- kljivega tehnično-tehnološkega znanja?; - posebej so v članku prof. Z. Turka ome- njene tudi škode v gozdovih, ki so posledica tehničnih posegov v gozd (gradnja cest in vlak, sečnja in spravilo). Te škode so pravi- loma kompromis med škodljivimi posledica- mi in koristmi, ki pa se ob pravilnem strokov- nem delu in znanju ter visoko strokovno za- vestjo ali gozdarsko etiko izvajalcev dajo omejiti na minimum, zlasti, če Je vodstveni ka- der zato usposobljen in dovolj avtoritativen, da uveljavlja strokovno izvajanje teh proce- sov. To paje tudi pomanjkljivost. omenjena že v prejšnji alinei; - pasiven odnos VTOZD gozdarstva do predmeta »Urejanje hudournikov« je tipičen dokaz zgrešene politike fakultete do tehnič­ nih predmetov. Neodpustljivo je, da se je te- žišče izobraževanja kadrov 2a to področje preneslo na gradbeno fakulteto. Vzrok za to ne bi smel iskati v osebi, ki je ta predmet predavala, saj bi se morala fakulteta kot ce- lota zavzemati za določen učni program, ne oziraje se na posamezne koristi ali interese. Tudi vsled tega obstaja v delovnih organiza- cijah določena bojazen nad usodo sedanjih 431 tehničnih predmetov. Clani odbora za pridobivanje gozdnih sor- tlmentov so v tem sm1slu dopolnjevali oziro- ma komentirali kritičen članek prof. Z. Turka, s katerim v načelu soglašajo in s tem priča­ kujejo od Biotehniške fakultete VTOZD goz- darstva, da te ugotovitve in sugestije upošte- va pri prvi reviziji učnega programa, ki bo po naši informaciji stekla v jeseni t.l . Pri tem so pa večkrat poudarili, da ni pomembno samo število ur za predavanja tehničnili predme- tov, temveč še bolj kot to, vsebina teh pre- davanj ter visok strokovni nivo in zadostna kadrovska zasedba ustreznih predavateljev. Pravljica o starem bukovem gozdu Nekoč je rastel star bukov gozd. Pot do njega ni bila ravno lahka, zato so si okoliški prebival cl drva in steljo rajši priskrbeli v do- ·stopnejših predelih. Gozd je bil prepuščen samemu sebi in izgledalo je, da je s tem kar zadovoljen. Drevesna debla so bila vitka, le tu in tam se je katero nekoliko raz potegnilo v širino in višino, tako kot je v revnih krajih ko~ maj kak bogatin med rrmožico siromakov. V krošnjah je bila precejšnja gneča in ko so s hribov zapihale sape je njihovo šelestenje spominjalo na klepet gospodinj v tesnih uli- cah obmorskih mest. Tudi gozdarji so ga puščali vnemar. Prvi izmed njih, ki ga je obiskal, je bil starejši, z gozdovi tesno zrasel mož. Ko ga je uzrl, mu je že malce opešane srce kar poskočilo od ve- selja. V veliko, debelo knjigo je o njem z okor- no, skoraj šolsko pravilno in s peresom izpi- sano pisavo napisal, da je to lep, mladosten, starejši bukov gozd. Potem so prišli čudni časi. Ljudje so bili ta- ko zaposleni s samimi seboj in preganjanjem drug drugega, da so se v gozdove zatekali le kadar so se pred korn skrivali ali pred čim bežali. Bukve so samo stnnele in se čudile, njihovemu klepetu v krošnjah ni imel nihče časa prisluhniti. Ker pa vse mine, je bilo tudi tistih čudnih časov enkrat konec. Ko so se ljudje nekoliko opomogli od preganjanja drug drugega so se ponovno spomnili starega bukovega goz- da. Gozdar, ki ga je obiskal, je bil drugačne­ ga kova ko1 njegov čuteči predhodnik. Vzga- jali so ga težki časi, zato je bilo v njem malo nežnosti, a veliko odločnosti in prepričanosti v svoj prav. Gozd je krstil za Fagetum sylvaticae. S svojimi pomočniki ga je 'po do- lgem in po čez premeril in narisal cel šop kri- 432 vulj. če bi bukve znale brati, bi v knjigi, ki pa ni bila več tako velika kot tista prva in v ka- teri je s peresom izpisane črke zamenjal tip- kopis, zase prebrale kaj žalostno usodo. Na njihovo srečo pa je bil gozd še preveč od- maknjen, ljudje pa so imeli polno drugih, po- membnejših skrbi. Izračuni in krivulje niso dobile svoje potrditve in naslednjega gaz- darja je na~ gozd pozdravil skoraj takšen kot prejšnja dva. (No ja, življenje je pač kruto in nekatera drevesa so veter, sneg in bolezni pognali v večna lovišča, toda ker ni nihče ne- nadomestljiv, so preostali vrzeli, ki so tako nastale, skrbno zapolnili). Ta tretji gozdar je bil še mlad, poln šolskega znanja in novih za- misli, ki so se ravno v tistem času začele širiti v gozdarski srenji. Gozd je prekrstil v Denta- rio-Fagetum. Namesto, da bi ga premeril po dolgem in po čez, kot njegov predhodnik, je potrpežljivo stopal od drevesa do drevesa in vsako poimenoval. Nekatera, tista, ki so se mu zdela najlepša, je označil z laskavirn ime- nom »nosilec funkcij«, druga za katera je so- dil, da motijo in nagajajo prvim je okregal s »konkurenti«, preostala, ki so bila kot »star razmajan kažipot na križišču cest, ki jih že dolgo ni več in ne koristijo, škodijo pa tudi ne« pa je označil za indiferentna. Potem je vse tri skupine seštel in z njimi delal čudne račune. Knjiga, ki jo je napisal je bila polna globokih misli in nasvetov, kaj bi morali! in kaJ je nujno postoriti. Ker naše bukve še ved- no niso znale brati, je odpadel hud prepir, ki bi se med njimi razvnel, ko bi v knjigi preči­ tale, da je nekaterim predpisan propad, dru- gim pa svetla bodočnost. Saj veste, kako je med sosedi: »Zakaj pa ravno jaz?« Vsemu napredku navkljub, naš gozd je bil še vedno preveč odmaknjen, pa čeprav so ... se mu vijugaste bele kače, ki so vedno po- gosteje rezale strma pobočja, naglo približe- vale. Zato je tudi četrtega gozdarja pričakal v stari, nam že znani podobi. Rekli boste, vsaj leta bi se mu pa že morala nekoliko poznati . Ampak to je tako kot pri ljudeh. Ce človeka spoznaš pri tridesetih in ga ponovno srečaš pri petdesetih, velikokrat osuplo vzklikneš: »]oj, kako si se postaral!«. Ko pa ga ponovno srečaš pri sedemdesetih, pa se ti zdi, da se še hudičevo dobro drži. Naš gozd se je tudi. Novi gozdar je prihajal ravno v času, ko se je po deželi veliko govorilo in pisalo, da je tre- ba prekiniti z voluntarizmom (čudna beseda, mar ne, jaz je ne razumem prav dobro, in če je tudi vi ne najbolje, jo kar preskoči te, saj ta- ko in tako ni pomembna) in da je odločno in brezkompromisno treba preiti od besed k dejanjem. Ideje so dobre, le praksa je slaba. Rešilo nas bo le dosledno spoštovanje zako- nov in predpisov, inovativnost in upoštevanje znanstvenih dognanj. Če bi bil starejši, v živ- ljenju preizkušen in gromečih kampanij va- jen, bi četrtemu gozdarju te besede pri enem ušesu šle notri, pri drugem pa ven. Ker pa je bil še mlad, so mu obležale v glavi in samo čakale, da v praksi dobe potrditev. Ta pa je prišla pri srečanju s starim bukovim gozdom. Dobro, najprej ga je bilo treba prekrstiti - zdaj se je imenoval Enneaphyllo-Fagetum Čudno, mar ne, pri ljudeh zadostuje en krst in eno ime (za celo življenje, če zanemarimo, da recimo Marija iz Maričke postane Mleka, gozd pa vsako desetletje dobi novo). Njegov opis je bil kratek in skop. Potem je četrti gozdar vzel v roko vse prejšnje tri knjige in dlje ko jih je prebiral, bolj je bil prepričan da ima pred seboj nič več in nič manj kot razrednega sovražnika. Poglejte! Ideje napisane v knjigah so bile do- bre (če iz vzamemo prvo knjigo, napisano še v nazadnjaških časih). Dejanja pa so izostala. Najprej je bil Fagetum sylvaticae potem Dentario-Fagetum, zdaj vemo da je En- neaphyllo-Fagetum, najprej so ga namerava- li prebirati, potem so ga hoteli redčiti, zdaj vemo, da ga moramo obnoviti. Računali so mu lesno zalogo, prirastek, vrednost, obhod- njo, proizvodno dobo, kubike, ki jih bodo iz njega dobili. Vsemu za pisanemu navkljub pa se on v teh desetleDih skoraj ni spremenil . Vsako pomlad ozeleni, včasih tudi cveti in obrodi, jeseni orumeni in odvržje listje. Na- slednjo pomlad pa vse znova. Naše globo- koumne besede in smeli načrti ga nič ne ga- nejc. S svojo življenjsko vitalnostjo, kot da se jim posmehuje. Da. da odločno in brezkom- promisno je treba preiti od besed k deja- njem. Fantje, na golo z njim! Tokrat našemu gozdu nobena dobra vila ni mogla več pomagati, kajti bela kača je bila že tik pod njim. Prišli so možje v oranžni.h kom- binezoni.h in rumenih čeladah in zabrnele so motorke. Bolj kot njihov hrup je tenkočutnirn domačinom paralo živce ječanje in stokanje krošenj in debel, ki je starejše med njimi spo- minjalo na že skoraj pozabljene grozote zad- nje vojne. · Potem so posadili smreko, na katero pa so kmalu pozabili in tam kjer je bil nekoč star, lep bukov gozd, se je bohotila neprehodna grmašča. Življenje pa je kot morje. S plirno in oseko, viharjem in spokojnostjo. Ko je prihajal peti gozdar so ljudje v deželi začeli spoznavati, da vse staro le ni slabo, da beseda konzer- vativen nima vedno negativnega prizvoka. Na novo so za če lil odkrivati pozabljene nava- de stare resnice in prebirati zaprašene knji- ge. Peti gozdar je bil seveda otrok svojega časa, zato je med vsemi štirimi knjigarni naj- prej v roke vzel prvo. Ko je prišel do strani, kjer je z okorno, a pravilno pisavo opisan star, lep bukov gozd, se je ustavil in zamislil. Ne- kaj pravljičnega je bilo v teh besedah. Spo- min mu je porom<'~l v mladost, raznežil se je in v hipu sklenil, da mora ta gozd poiskati. Vzel je pot pod noge in prehodil ves okoliš. Zman. Hodil je po domačijah in spraševal ljudi. Ni jim verjel. ko so mu pripovedovali o njego- vem žalostnem koncu. Iskal je naprej in še vedno išče ter sprašuje. Mu lahko kaj poma- gate? Igor Dakskobler 433 OXF.: 425.1:425.3:48 :(048.1) Pregled virov s tematiko »umiranje gozdov« Pripravila Marja ZORN VIRI - DOMAČIH AVTORJEV (DO VKLJUČNO LETO· l986) Nadaljevanje iz št. 7-8 5. Batič, F. 6. Batič, F. 7. Batič, F. 8. Batič, F. 9. * 1 O. Botulija, S. Velaševiš, V. Il. Božič, ]., Piskernik, M., Pavšer, M. 12. Brguljan, V. 13. Bricelj. M. 14. Brinar, M. 1 S. Brinar, M. 16. Botulija, S., V elaševic, V. 17. Ciglar, R. 18. Cimperšek, M. 434 ( 1986): Bioindication of polluted air by epiphytic hchens. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20 terenski poster; Radmirje 14.9. ( 1986): Epiphytic lichen vegetation in service of forest die-back studie. V : Proceeding l81h IUFRO World Congress, Ljubljana, Division 2, vol. II, Forest Plants and Forest Protection, Poster sessions No 206, str. 825. ( 1986): Stanje epifitske lišajske flore in pojav temperaturne inverzije v Ljubljanski kotlini. Biološki vestnik, Ljubljana, 34, 2, str. l-Il. ( 1985/ 1986): Zakaj umirajo gozdovi. Proteus, Ljubljana 48, 5, s. 168-173 (1986): Biotehniške raziskave z vidika ohranjanja okolja. Znanstveno-tehnološki posvet biotehniških ved }>Biotehniška znanost v službi človeka« (Brdo pri Kranju 22. in 23. aprila 1986). Raziskovalec, Ljubljana, 16, 1986, 12, str. 451-456. ( 1986): Kise le kiše kao činilac sušen ja šume. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 15-31. ( 1986): Gozdnogojitveni načrt za melioracijo po industrijskem dimu poškodovanih gozdov v vplivnem območju železarne v Ravnah. Ljubljana, IGLG, 20 str. (raz. naloga). ( 1985): Medjunarodni sistem zaštite kulturnih i prirodnih dobara, Zagreb-Beograd. (1977): Ozon, uničevalec življenja. Gozd. vestnik, Ljubjana 35, 2, str. 69-72. (1975): Propadanje jelke še vedno v ospredju. Gozd. vestnik, Ljubljana 33, 3, str. 117-122. (1964): Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi 11uktuacijarni. Ljubljana, IGLG, 47 str. (1986): Kisele kiše kao činilac sušenja šuma. Drvarski glasnik, Beograd, 34, 5, str. 1 in 6. (1986): Problems of emissions in Šalek valley Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Zavodnje 15. 9. ( 1985): Propadanje jelov ih gozdov v jugozahodnem delu panonskega obrobja. Gozd. vestnik, Lj. 43, 5, str. 191-204. 19. Čas, M. 20. Černe, F. 21. Čibej, L., Dakskobler, I., Hladnik, P. 22. * 23. Dolinšek, H. 24. Dretnik, K. 25. Druškovič, B. 26. Druškovič, B. 27. Druškovič, B. 28. * 29. Glavač, V. Koenies. H. Prpič, B. 30. Golob, I., Torelli, N., Čufar, K. 31. * 32. Hočevar, A., Kajfež-Bogataj, L. 33. Hočevar, M. ( 1986): Adaption of silvicultural measures in particular pollution condition of forest management. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1 986): Kratka informacija o predvidenih spremembah predpisov s področja varstva zraka. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubjana, str. 250-255. ( 1986): Umiranje gozdov je vse bolj pereče tudi za naše gozdnogospodarsko območje. Soški gozdar, Tolmin, 22. 1, slr. 40-48 (50). (l986): Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Lj., Zavod za družbeno planiranje, časopisni zavod Uradni list SR Slovenije. (1986): Examp1e of successful improvement of degraded forst. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, Preški vrh (Mežica) 16.9. ( 1985): Dolina smrti. Viharnik, Slovenj Gradec 18, 4, str. l-5. (1986): Cytogenetic and morphological changes to vegetation in the Meža valley. Ljubljana, 181h IUFRO Congress. Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. (1986} Cytogenetic research in the pollution radius of Šoštanj thermal power station. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster. Zavodnje 15.9. (1986): Vpliv onesnaževalcev na genetski material pri rastlinah in možnosti citogenetske bioindikacije. V: Gozd in okolje - FOREN 86, jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 224-228. (1986): Forest management, ecological and social consequences of severe pollution damage to forests. Ljubljana, 18111 IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. (1985): O unosu zračnih polutanata u bukove i bukovo-jelove šume Dinarskog gorja sjeverozapadne Jugoslavije. Šumarski list, Zagreb, 109, 9-10, str. 429-447. ( 1986): Primerjalna analiza rasti in prirastka jelk različnih stopenj prizadetosti. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 229-232 . (1986): Gozd in okolje- Faren 86, Jugoslovansko posvetovanje, 14. in 15. maj 1986, Ljubljana. (1985): Onesnaženje zraka nad Slovenijo in vzroki zanJ. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, · Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd., str. 58-67. ( 1985): Prvina smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, str. 75-91. 435 34. Hočevar, M. 35. Hrček, D. 36. Hrček, D. * 37. Jurc, D. 38. Jurc, D., Titovšek. J. 39. Jurc, D., Šolar, M. 40. Kalan, J. 4 l. Kalan, J. 42. Kalan, ]. 43. Kalan, ]. 44. Kalan, J. in sodelavci 45. Kirin, A. 46. Kolar, l. 47. Koselnik, M~ 48. Košutnik. D. 436 ( 1985): Ugotavljanje in spremljanje poškodb gozdnih sestojev. V: Stabilnost gozda v Sloveniji. Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd., str. 189-20 1. (1986): Pollution problems by the state border. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1986): Stanje onesnaženosti zraka v SR Sloveniji. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj Ljubljana, str. 99-114. (1975): Istraživanje uzroka i posljedica sušenja prirodni.h jelovih šuma u SR Hrvatskoj. Radovi Uastrebarsko), Zagreb, 163 str. ( 1986): Diseases and pest in inventory of die-back of forests. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Radmirje 14.9. (1986): Predhondo poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora na goriškem Krasu v letu 1986. Ljubljana, IGLG, 8 str. (tipkopis). ( 1986): Evaluation of inventory of dieback of forests. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Litija 17.9. (1986): Bodeneigenschaften auf dem Objekt Jožefov hrib. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Jožefov hrib (Celje) 16.9. ( 1983): Pedaloške razmere na območju Zgornje Mežiške doline. Ljubljana, IGLG, 67, str. (razisk. naloga) ( 1985): Stabilnost gozdnih tal in onesnaženo okolje. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd, Lj. str. 68-76. (1986): Sulfatbestimmung in Pflanzensubstanzen. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No 20, terenski poster, Radmirje 14.9. ( 1886): Letno poročilo koordinatorja o izvajanju raziskovalnega dela leta 1986. 2. Vpliv onesnaženega okolja na gozdove Slovenije ter stabilnost slovenskega gozda in prostora v luči pojave umiranja gozdov. Ljubljana, IGLG. ( l 886): Ekološka zavest in praksa različnih produkcijskih načinov. Teorija in praksa, Ljubljana št. 9-10. ( 1986): Large Scale Scorching in 1985. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Zavodnje 15.9. (1985): Prilagojeni gozdnogojitveni načrt za oddelek 175 v plinsko poškodovanem območju Zgornje Mežiške doline. Črna na Koroškem, Lesna. (1986): Emission and their compositior in the Celje are Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Celje 16.9. 49. Martinovic, S. 50. Medved, J. Mlinšek, D. 51. Mlinšek, D. 52. Mlinšek, D., Titovšek, J., Jurc, D., Nastran, Z. 53. Mooi, J. 54. Oderlap-Kranjc, I. 55. Paradiž, B. 56. Paradiž, B. 57. Paradiž, B. 58. Perko, F., Rebula, E. 59. Perman, J. 60. Petrle, A. 61 . Plut, D. 62. * 63. Pogačnik, J. 64. Popnikola, N., (1986): Smrt dolazi iz oblaka. Slavonska šuma, Vinkovci, 16, 203, str. 12 ( 1967): Mežiška dolina, Ljubljana, MK. 203 str. ( 1964): Sušenje jelke -prvi izsledki. Gozdarski vestnik, str. 145-159. ( 1984): Die Aufgaben der forstlichen Forschung in Europa zur Verrninderung der Waldschaden. V: Forstsyrnposium 1984, Sonderausgabe »Forderungsdienst«, Generalthema: Waldgefahrderung- die g1obale Herausforderung, Wien, Bundesministerium fur Land - und Forstwirtschaft in osterreichische Studien-geseUgehaft, str. 25-32. ( 1986): Poročilo strokovne komisije za ugotovitev vzrokov in posledic sušenja črnega bora na Kraškem gozdnogospodarskem območju . Ljubljana, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 3 str. (tipkopis). ( 1982): The influence of ozone on the growth of some Pop lar speci es. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 20, l, str. 69-76. (1984): Razvoj poškodb zaradi plina na gozdovih Zgornje Mežiške doline. Slovenj Gradec, Lesna - (str. naloga). ( 1986): Kako do čistejšega zraka v Sloveniji. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 131-146. ( 1985): Upotrebljivost i optimizacija metode odsumporavanja dimnih gasova termoelektrana u Sloveniji. Zaštita atmosfere, Sarajevo, 13, 2, str. 47-50. (1986): Zasavje pollution problerns today in the light of meteorological parameters and improvement measures, Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Praprotno 17.9. (1970): Prispevek k spoznavanju sušenja jelke. Gozdarski vestnik, Ljubljana 28, str. 185-20 l. ( 1986): Gozd in promet V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 147-171. (1986): Nekateri dolgoročni vidiki umiranja gozdov. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana. str. 207-210. ( 1985): Za ekološko svetlejši jutri. Ljubljana, Zveza organ. za tehn. kulturo Slovenije. ( 1986): Podatki popisa o umiranju gozdov, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. (1986): Naloge samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in onesnaženo okolje. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 211-215. ( 1986): Selekcija na šumski vidovi drv ja otporni sprema 437 Simonovska, B. 65. * 66. * 67. * 68. Prpic, B. 69. Pulko, F., Šolar, M. 70. Rajh-Alatič, Z. 71 . Robnik, I. 72. Roca. Z. 72. Skoberne, P. 73. Skobr, j. 7 4. Slavič. F. 75. Smole, I. 76. Souvent, P. 77. * 78. Sušink, ]. Kalan, J. 79. Sušin, J., Kalan, ]. 438 aerozagaduvanjeto. Godišen zbornik, Skopje, 31, str. 101-120. ( 1986): Poročilo o delu za leto 1986, URP: Gozdarstvo, URP: C4-0S66-404-86 Ljubljana, IGLG. (1986): Proceeding 18th IUFRO World Congress, Ljubljana Division 2, vol. I, vol. II, Forest Plants and Forest Protection, str. l--434, 435-867. (1985): Propadanje (umiranje) gozdov v Sloveniji. Gozd. vestnik, Lj. 43, lO, str. 356-364. ( 1986): Sušenje šumskog drv eca u SR Hrvatskoj s posebnim osvrtom na optereč:enje šuma. Gorskog kotora kiselim kišama s teškim metalima. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 85-98. (1986): Regeneration of forests in environmenta1 conditions changed by pollution. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Jožefov hrib (Celje) 16.9. (1986): Primarni in sekundarni onesnaževalci atmosfere. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in l S. maj 1986, Ljubljana, str. 115-129. (1985): Stanje se slabša. Viharnik, Slovenj Gradec 18, lO, str. l. (1986): Ekološka dimenzija nerazvijenosti, posebno u svijetlu transnacionalizacije razvoja. Razvoj, br. l, Institut za zemlje u razvoju, Zagreb. (1979): Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 37, 1, str. 15-24. ( 1956): Škodljivi vplivi strupenih plinov v celjski okolici in obnova prizadetih gozdov. Gozd. vestnik, Lj. 14, str. 276-284. (1986): Termoelektrarna Šoštanj in problematika okolja. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 183-204. (1986): Inventur des Waldsterbens in Slowenien (Beschreibung der Methodologie). Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Črnivec 14.9. (1986): Ecological problems of lead smeting in Žerjav improvement. Ljubljana, l81h IUFRO Congress. Excursion No. 20, terenski poster, Mežica 15.9. ( 1973): Stanje v prostoru in razvoju težnje - dokumentacijsko gradivo Il. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. ( 1979): One čiščenje tal z žveplom v bližini tovarn. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 17, 2, str. 457-466. (1979): Onečiščenje tal s fluorjern v bližini tovarne aluminija in opekarne. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubjana, 17, 2, str. 449-456. 80. šertel, A. 81 . Šertel, A, 82. Šertel, A. 83. Šolar, M. 84 . Šolar, M. 85. Šolar, M. 86. Šolar, M. 87. Šolar, M. 88. Šolar, M. 89. Šolar, M 90. Šolar, M 91 . Šolar, M. 92. Šolar, M. 93. Šolar, M. 94. Šolar, M. 95. Šolar, M. 96. Šolar, M. ( 1986): Characteristics of the Upper Meža valley. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Javorje 15.9. ( 1985): Rumene sledi žvepla. Viharnik, Slovenj Gradec, 18, 7, str. 4. (1986): Varljivo zelenje. Viharnik, Slovenj Gradec, 19, 7, str. 1-2. ( 1986): Air pollution and forst decline in Slovenia. V: Proceeding 18th IUFRO World Congress, Ljubjana, Division 2. vol. I. Forest Plants and Forest Protection, str. 368-380. (1986): Chemical analysis of total sulphur content of plant material - methods and results. Ljubljana, J8th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Radmirje 14.9. ( 1985): Destabilizacija slovenskega gozda zaradi onesnaženja zraka. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Ljubljana, VTOZD za gozd., str. 43-57. ( 1972): Gozd in onesnaženo ozračje v Sloveniji. Gozd. vestnik, Lj. 30, str. 201-205. (1987): Gozdna ekološka raziskava na območju občin Radovljica in Jesenice. Ljubljana, IGLG, 34 str. (raz. naloga). ( 1976): Gozdne združbe kot osnova za določanje kritičnih vrednosti koncentracije žveplovega dioksida (S02) v ozračju . Gozd. vestnik, Lj. 34, 3, str. 93-103. ( 1980): Imisijski test Ljubečno, Ljubljana, IGLG, 14 str. (raz. naloga). (1986): Kaj vemo o umiranju gozda? V: Slovensko posvetovanje onesnaževanje in varstvo okolja, Ljubljana. Zavod za tehnično izobraževanje, str. 123-133. ( 1976): Obstoječa in potencialna možna obremenitev gozdov Šaleške doline z žveplovim dioksidom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 14, 2, str. 210-220. (1980): Poškodbe gozdov zaradi onesnaženja zraka. Gozdarski vestnik, Lj. 40, 6, str. 270-276. (1977): Poškodbe vegetacije (gozdov) vsled onesnaženja zraka; l-7 zvezkov: Skupni uvodni in zaključni del, Zasavje, Celje, Mežiška dolina, Jesenice, ostala emisijska žarišča, karte. Ljubljana, IGLG, 22+19+85+71+28+36 str. (raz. naloga). ( 1986): Presentation of methods of estimating phenomen to die-back of forests in Slovenia, Ljubljana, 18°' IUFRO Congress, Excursion No 20, terenski poster, Črnivec 14.9. (1980): Problematika ozelenjevanja po industrijskem dimu nastalih goličav v celjski okolici. Ljubljana, IGLG, 64 str. (raz. naloga). ( 1985): Shema interdisciplinarne raziskave o umiranju gozdov v slovenskem prostoru. Bled, IGLG (študija). 439 ,, 97. Šolar, M. 98. Šolar, M. Hudnik, V., Bizjak, M .. Šobar. M. 100. Šolar, M., Jurc, D., Batič, F., Druškovič, B. 101. Šolar, M., Piskernik, M. l 02. Šolar, M. in sodelavci 103. Šolar, M. in sodelavci 104. Šolar, M. in sodelavci l 05. Šuntar, M. 106 .. Tavčar, M. 107. Tomšič, M., Dovč, M. 1 08. Torelli, N. 109. * 110. Vujanac-Borovnica, S. lll. Winkler. I. 112. Wraber, M. 113. Zagorc, K. l L4. Žonta, I. 440 ( 1986): Solving of forst pollution problems by the state border. Ljubljana, 18'h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1986): Onesnaženje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 57-84. (1986): Onesnaženje zraka in umiranje gozdov v Sloveniji. V: Umiranje gozdov in raba lesa. Posvetovanje v Mariboru 25. oktobra 1986, Ljubljana, ZDIT gozd. in les. SRS, str. 21-45. (1987): Ugotovitev vzrokov poškodovanih gozdov v okolici rudnika urana Žirovski vrh. Ljubljana, IGLG, 37 str. (raz. naloga). (1986): Vegetation succession after partial improvement of the air. Ljubljana, l8lh IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Praprotno 17.9. (1983): Poročilo o delu v letu 1983 »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozdov« (UPR C4-0 184-404-83), Ljubljana, IGLG. (1984): Poročilo o delu za leto 1984. »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozdov« (URP C4-0 184-404), Ljubjana, IGLG. (1985): Poročilo o delu 1985. »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozda« (URP C4-0l84-404). Ljubljana, IGLG. ( 1986): Forest management and general characteristics of Zasavje pollution area. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Celje 17.9. ( 1985): Za naftno krizo prihaja kriza gozdov. Življenje in tehnika, Ljubljana, 36, 4, str. 29-40. (1986): Alternative energetskega razvoja in varstva okolja. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 173-182. ( 1986): Možne spremembe na lesu iglavcev z rastišč, ki jih je prizadela zračna polucija, na primeru jelke (Abies alba Mill.). V: Umiranje gozdov in raba lesa, Posvetovanje v Mariboru 25. oktobra 1986. Ljubljana, ZDIT gozd. in les. SRS, 1986, str. 47-63. ( 1986): Umiranje gozdov na Koroškem. Viharnik, Slovenj Gradec, 19, 5, str. l-2. ( 1985): Indikatori za pracenje kvaliteta vazduha. Zaščita atmosfere, Sarajevo, 13, l, str. 1-8. ( 1972): Ekonomsko vrednotenje škod. ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak. Gozd. vestnik, Lj. 30, str. 205-208. (1948): Vzroki hi.ranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti. Gozd. vestnik, Lj. 7. str. 201-203. (1985): Umiranje gozdov. Viharnik, Slovenj Gradec, 18, 1 O, str. 2-4. ( 1986): Sensitivity of Slovenia to die-back of forests. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, 115. Žonta, I. 116. Žunič, S. 117. Žunič, S. Excursion No 20, terens.kL poster, Radmirje 14.9. ( 1986): Stimulacija posledic propadanja gozdov v Slovenskem prostoru. V: Slovensko posvetovanje onesnaževanje in varstvo okolja, Ljubljana. Zavod za telmično izobraževanje, str. 134-153. ( 1986): Drevesa umirajo. Dolenjski gozdar, Novo mesto, 23, 6, str. 57-58. ( 1975): Kaj je z jelko na novomeškem Rogu? Gozd. vestnik, 33, 6. str, 324-327. NOVEJŠI POMEMBNEŠI VIRI - TUJIH AVTORJEV UPORABLJENI PRI RAZISKA- V AH V SLOVENSKEM PROSTORU l. * 2. Ashmore. M.; Bell, N.; Rutter, J. 3. * 4. 'Ir 5. 6. Binns, W . O. ( 1985): Air Pollution by Photochemical Oxidants, Eco logi cal Studies vol. 52, Berlin, Springer-Verlag. (1985): The role of ozon in forest damage in West Germany. Ambio, 14, 2, str. 81-87. (1984): Baum-sterben-Ursachen der Wald-schaden und Gegenmassnahmen Bayrisches Staatsministeriu fi.ir Landesentwicklung W1d Umweltfragen, Mai. ( 1985): Der Bergwald stirbt. DA V e.V., Munchen. ( 1985): Bericht uber Zustand der Kartner W <':i.lder. Amt der Kartner Landesregierung, Abteilung lO F - Landesforstdirection; Marz. (1984): Acid rain and forestry. Forstry Commission Reaserch and Development Paper, 134. 7. Binns, W. 0.: Redfem, D. B.(l983): Acid rain and forest decline in W. Germany. 8. Bosshard, W. 9. Bosshard, W. Forestry Commission Research and Development Paper, 131. (1984): Beschleunigter Verlauf des Waldsterbens. Neue Zi.iricher Zeitung, 21.8. (1983): Die schweizerischen Waldbesitzer von der Bdrohung sterbender Walder. Referat SWf. W., Samen, lO. 10. Bucher, J.; Landolt, W.; (l984): Wa1d-schaden in der Schweiz I., Il., IIl . Zeitschrift fur Kaufmann, E.: Hoffmann. 0: Forstwessen, 135, 8/10, ll. Ind, B. ll. Cobb, J. R. L.; Parmeter, J. R. 12. * 13. * 14. * ( 1982): Effects of ozone on sporulation, spore gerrnination and growth of Fomes annosus. Phytopathology, 72, 9 s. 1205-1208. (1981): Einfluss von Luftverunreinigungen auf die Vegatation Tharandt, VEB Gustav Fischer Verlag Jena (1983): Farbbild-Heft der AFZ zum Erkennen von Immissions-Schaden an Waldbaumen. Forschungsinitiative gegen das Waldsterben. Bundesrninisterium fur Wissenschaft ung Forschung, Wien. 441 15. Glates, F: Smidt, S.; Drescher, A.; Majer, C.; Mutsch, F'. 16. Haiden, G. ( 1985): Hohneprofil Zillertal. Untersuchungen einiger Parameter zur ursachenfindung von Waldschaden. FBV A, Berichte, Wien, 9. (1985): Ergebnisse der Waldzustandsinventur 1985. AFZ, juni. 17. Hartmut, K.; Lichtenthaler, (1984): Beziehungen zwischen Photosinthese und K. ; Buchman, C. Baumsterben. AFC, 2. 18. * (1984): XIII. Internationale Arbeitstagung forstlicher 19. jager, H. J.; Klein, H. Rauchschaden- Sachsverstandiger (CZE) (1976): Modell-versuche zum Einfluss der Nahrstoffversorgung auf die S02 - Empfindlichkeit von Pflanzen. Eur.]. For. Path. 6, s. 347-354. 20. James, R. L.; Cobb, F. W., ( 1980): Effects of oxidant air pollution on susceptibility of pine Miller, P. R.; Parmeter, I. R. roots to fomes onnosus. Phytopathology 70, 6, s. 560-563. 21. Kenk, G., Unfried, P.; (1984): Dungung zur Minderung der neuartigen Evers, F'. H.; Hildebrand, E. Waldschaden-Auswertungen eines alten E. Di.ingugsversuchs zu F'ichte im Buntsandstein-Odenwald. 22. Knabe, W. 23. Kčnig, M. 24. * 25. Lang, K.].; Holdenrieder, O. 26. Larnmel, R. 27. Liss, B.; Blaschke, H.; Schutt, P. 28. Livingston, W. H.; Blaschke, H. · 29. Ow, L. 30. Pollanschutz, J. 31. * 32. Puxbaum et. al. 33. Raichert, G. 442 Forstwiss. Cbl. 103, s. 307--320. ( 1983): Technical Proposals for a European Surwey of air Pollution impact on Mountain Forest. Aquilo ser. botanica, Tom. 19, vol. I.-II.; Oulu. (1985): Untersuchungen liber Auswirkungen, Nutzen und Kosten von Waldflurbereinigungsver fahren. Freiburg im Breisgan, Forstwissenschaftlichen Fakultat der Albert-Indwings-Universitat Freiburg. ( 1985): Der Krankheitsverlauf bei den N adelbaumen hat sich 1984 verlangsamt. AFZ, \4 . (1985): Nekrotische Flecken am Nadeln von Picea abiesein Sympton des Fichtensterbe·ns? Eur. J. For. Path. 15, s. 52-58. · (1984): Endgultige Ergebnisse und bundesweite Kartierugn der Waldschadens-erhebung 1983. AFC. 14/15. (1984): Vergleichende Feinwurzelunter- suchungen an gesunden und erkrankten Altfichten auf zwei Standorten in Bayemein Beitrag zur Waldsterbenforschung. Eur. J. For. Path. 14, s. 90-102. (1984): Deterioratium of mycorrhizal short roots and occurence of Mycelium radicis atrovirens on declining Norway spruce in Bavaria. Eur. J. For. Path. 14, s. 340-348. ( 1984): Zum Waldsterben im Alpenraum. AFC, 2. (1984 ): Aufnahme schlussel fUr Osterreichische Waldzustandinventur nach B undesein-heitlichen Richtlinien. Forstliche Bundesversuchsanstalt. Wien, 6. (1984): Program zur Rettung des steirischen Waldes. (1984): Saure Niederschlage- Vorkommen und Auswirkungen. Osterreichische Chernie - Zeitschrift, 2, 84. ( 1984): Zur Frage des Zusammenhanges zwischen 34. Rehfuess, K. E.: Rodenkirchen, H. 35. Riemann, B. 36. * 37. * 38. Schopfer, W .: Hradetzky, J. 39. Skye, E. 40. Smidt. S. 41 . Smidt, S 42. * 43. * 44. Sternen, H.; Barckhausen, R.: Schaub, H.; Bauch, ]. 45. Steubing, L., Kirschbaum, U., Poos, F., Cornelius, R. 46. Stiiber, E. 47. Treshow, M. 48. Tributsch, H. 49. Turk, R. 50. * s l. * 52. * Waldschaden und ·dem Betrieb von Atomanlagen-vor1aufige Mitteilung. Forstwiss. Cbl. 103. s. 290-297. (1984): Uber die Nadelrote-Erkrankung der Fichte (Picea abies Karst.) in Suddeutschland. Forstwiss. Cbl. 103, s. 248-262. ( 1984 ): Luftverunreinigung und Waldsterben. AFC, l. ( 1983/84): Sana Silva. EAFU Birmensdorf. ( 1986): Sana Silva - Wa1dschadenbericht. Das Indizienbeweis: Luftverschmutzung Massgebliche Ursache der Wa1derkrankung. (1968): Lichens and air pollution. A study of crypto-gamic epiphytes and environment in the Stockholm region. Acta phytogeogr. Suec. 52, s. l-123. (1983): Untersuchungen uber das Auftreten von sauren Niederschlagen in Osterreich. Mitteilungen der Forstlichen Bundes-versuchsanstalt, Wien, 150. (1983): Uber das Auftreten von Ozon und Stickstoffoxiden im Waldgebieten 6sterreichs. Eur. J. For. Path. 13, s. 133-141 . (1983): Sonderheft: Wald-sterben. Information 1/83, Bayerische Staats-forstverwaltung. (1985): So stirbt der Wald, Munchen, BLV V erlagsgesellschaft ( 4 izd.). (1984): Mikroskopische und rontgenenergie- dispersive Untersuchungen an Feinwiirzeln gesunder und erkranter Fichte verschiedener Standorte. Forstwiss. Cbl. 103, s. 262-274. ( 1983): Monitoring mittels Bioindikatoren in Belastungsgebieten. Oekologie und Planung in Verdichtungsgebieten, Umlandverband Frankfurt am Main, s. l-177, UNESCO Man and Biosphere Project 11. Warum stirbt unser Wald . Institut fur okologie, Saizburg. (1984): Air Pollution and Plant Life, John Wiley and sons, Chichester. (l9Btl) : Die Wasser. Zugspannungs- Insuffiziens Hypothese zum Waldsterben. Eur. ]. For. Path. 15 s. 237-246. (1985): Befunde der Flechtenuntersuchtungen in den FIW-VersuchWi.chen Schoneben, Wurzealm, Judenburg und Ofenbach - Rosalia. IN Forschungsinitiative gegen das Waldsterben. Bericht Fohrer, E., ed., Universitat fur Bodenkultur Wien, s. 112-119. (1984): Umweltschutz in Hessen. Wald-sterben aktuell. Der Hessische minister fiir Landwirt-schaft, Forsten und Naturschutz, nov. (1985): Wald-schaden- Forstwirtschaft- Witterung (Ergebnisse eines AFZ Kolloquiums), AFZ, 38. (1984): Waldschaden in Gebiet der FAO Forestry Commission for Europe (EFC) Bundesministeruim BRD, Freiburg, 6. 443 53. * 54. * 55. * 56. Wentzel, K. F. ( 1984): Wald-schaden durch Luftverunreinigung. Auswertungs. und lnformations-dienst fiir Erna.hrung, Landwirtsdhaft und Forster AID; Bonn. (1984): Wald-sterben Argumente zur Diskusion. Deutscher Forstverein e. V. ( 1984): Das Wald-sterben. Eine Stunde der Wahrheit fur die Umwelt-Politik. V erein zum Schutz der Bergwelt, Jahrbuch 1984, Munchen. (1985): Hypothesen und Theorien zum Waldsterben. Forstarchiv 2. UMIRANJE GOZDOV (1987- april, maj) ALTWEGG-ARTZ, D. Bedeutung und Methoden einer Schaetzung der volks- wirtschaftlichen Kosten des Waldsterbens in alpinen Schutzwaeldern AFJZ 1987 158 4 57 62 * Ursachen de Waldniederganges in Ostereich. Bericht 1987 der FIW. l Teil OF 1987 S 24-27 * Bekaempfung der Waldschaeden und Plaene zur Walderneuruing in Niedersachen AFZ 1987-21 546-547 * ELMIA WOOD 1987 wieder mit bewaehrter Konzeption AFZ 1987 21 549 BODNER, J. Ergebnisse holz-und nadelanalytischer Untersuchungen in immissiongeschae- digten Waldbestaenden AFZ 1987 20 514-517 DEW1TZ, B. von Angesterbten Zustand des Waldes nicht in einer Generation Die Pirch 1987 39 10 4-5 FEDOROV A, J. K., ŠIŠKINA, N. G., NESTOROVA, L. A. Sastojanie drevesnyh rastenij v ra- jonah promyšlenogo zagrjaznenija Lesnoe Hozjastovo 1987- 4 67-68 FREER-SMITH, P. H., LUCAS, P. W. Application of a Polymeric Coating Can Protect Con- ferous Trees from Acute Polluhon Injury Forest Ecology and Management 1986 17 4 289-301 FRITSCHE, U. Neuartige Waldschaeden in Abhaengigkeit von Abtropfverhalten des Nie- dersch1ags AFZ 1987 - 18 467-468 GABOR. T. Nehany ritkabban emlegetett tenyezolehetseges scerepe az erdopusztulasbau Az erdo 1987 36 4 197-183 GROSS, J<;. Gaswechselrnessungen an jungen Fichten und Tannen waerend Begasun mit Ozon und Schwefeldioxid (alein und im Kombination) im Kleinphyototron AFJZ 1987 158 2-3 31-36 HEUS-PREISES, T. Die soziale Marktwirtschaft in der umweltpolitischen Be- waehrungsprobe AFZ 1987 22 561 * Zu den Schutzgebietsauswesungen zur Urnweltsorge AFZ 1987 22 563-564 HRČEK, D. Problemi varstva zraka v Sloveniji GV 1987 45 3 134-139 KAUPENJOHANN, M., ZECH, W ., HANTSCHEL, R., HORN, R. Egebnisse von Dungungsver- suchen mit Magnesiuman vermutlich immissionsgeschaedigten Fichten (Picea abies /L./- Karst.) im Fichtelgebirge Forsw. Cbl. 1987 106 2 84-92 KAUZLARIČ, K., BAD URINA, L. Štetan utjecaJ sumpomih oksida na šume u Hrvatskoj Zaštita atmosfere 1987 14 2 53-56 KELLER. W., IMHOF, P. Zum Einfluss der Durchforstung auf die Waldschaeden 2. Teil: Er- ste Ergebnisse von Waldschadenuntersuchungen in Plenterversuchsflaechen der EAFVSZF 1987 138 4 293-320 KLEIN, E. Fichtentypen und neuartige Waldschaeden AFZ 1987 16 16 429-432 KLEIN, R. M., PERKINS, T. D. Cascades of Causes and Effects of Forest Decline Ambio 1987 16 2-3 86--93 Nida!Jevanje slEdi 444