12 £4:«?.
152. številka.
„EDINOST"
iv.baja po trikrat i)a tnlcn t Apptili i?-danjih ob torkih, čet^tUiti in sobotAha Zjutranj«* izihuijri izhaja ob H. uri zjutraj, ver rno jm nti 7, uri vet'er. — Obojno i ritanje »>t:tne : r.a j«<lcu nia**a , t. —.»»,	Av^tnju f. I.4t
t* tli turt«« . . . S.rtU s . .4,— r.a pol lata , . » S.— ... H,— mi lato . . , 10.— ... M« Naroob« brtt priložene naročnin« s*
M jemlje ozir. Posamične itevilke do dobivajo » pro« liaj.Jhicali tobaka V 'll'.tfll po 2 nv . tavan Trata pn S n»£. Sobotno vuftfrnn inlanj« v trutu 4 nr„ tavtn Trstn O nfc.
Izdanje it petek 20, decembra 1895.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 19 decembra 1H95.)
Ttvaj XX.
DINOST
i »glaii »p rafuTi) po tarifa i j.^i-tn; t »«*'•>»• « •! ihKlim irkt«nti ;.to"t.ir. ki«'i'<<i' <il)a<<jra avalniu >r*tii ('»•lana. oanirturt» in jaru«xalivalo, •'.<■ •ti-i^i <iglani itd. »o -.tfunajo po ji.ijii.IV,
V hi .lupini n:-.j s d p-.iilj.ij,« ir'vlmiit.i : 'lilfa Caituuia ta, V ■»!• i pi* :«•» I4>»r tuli l'rankovnti<>, kor nc'':»»iknvat>a ho »i i tprtijainitju. fl>kopi»i i..' »r^fajj.
Narotninn. nlt!.i;nacij« 'u ogla-io I v um ttjirtivnivtvr» ultra Mulino t • -rolo Uit. .'{. II. na<lst. Ihlprla rnklimi •o pro«tn ji.ii.tn:iio.
Gladilo alcvenske^a poHtiĆ^.e^a drutkvfh za Primorakot
r t,ii~otU J* m«r".
naši gg. naročnikom!
Bliža ur konec leta, radi česar mora podpisano upravu iitvo poravnati svoje račune. Ker pa velik del častitih gg. naročnikov ni še doposlal naročnine do konea leta, prosimo, da vsak stori svojo dolžnost do 20. t. in., ker se bode z istim dnevom počelo iitirjavati sastanke postnim nalogom. Naročniki so naša glavna podpora, a nemarnost v plačevanju provzročnj« lista iiepotrebue sitnosti in težave.
Upravništvo „Edinosti".
Iz govora dra. Luegerja.
Med najvažnišimi predmeti, ki so prišli sedaj na dnevni red, je getovo obnovljenje pogodbe z Ogersko. Ta predmet, ostane dlje časa na dnevnem redu. Menimo torej, da storimo le svojo dolžnost, ako beležimo vestno vsaj važniie izjave o tein predmetn. Po tem, kar smo še govorili o tej stvari, so že pogodili nafti čitatelji, da nismo bas prijatelji obnovljenju pogodbe brez izdatnih sprememb. Po takem je naravno, da nas v prvi vrsti zanimajo take izjave veljavnih mož, ki podpirajo naše menenje. Zagovorniki obnovljenju itak ne vedo povedati drngega v obrambo dosedanje pogodbe, nego to, kar so že povedali stokrat : frazo o državni potrebi. Drugače je na strani nasprotnikov dosedanje pogodbe: oni prihajajo še le letos z vsem ogromnim materijalom, govorečim proti i/ko-riSčevanju naše polovice v prilog Ogerski. Na tej strani nam je torej pričakovati zanimivih in važnih izjav. Taka važna izjava je bil govor posl. dra. Luegerja povodom razprave v poslanski zbornici o prispevku naše polovice k skupnim stroškom.
Dr. Lueger je najprvo opomnil na značilno okolnost, tla svojedobno ni dobila potrebne podpore resolucija za varstvo pra vic Avstrije nasproti Ogerski; od tega časa pa se je bolj in bolj množilo število onih, ki so se izrekali proti ogerskemu nadvladju in proti pogodbi med Avstrijo in Ogersko, koja pogodba je pogodba med levom in oslom, pri čemer pa Avstrija ne igra uloge leva. (Predsednik : To ni zasramovanje Oger.ske, ampak Avstrije.) Pogodba je le na korist Ogerske, skleniti sta jo mogla le inozemec (minister Beust) in pa stranka (nemško liberalnu), ki je, gnana po gospodoželjnosti, postavljala koristi domovine za svoje strankarske koristi. Pogodba z Ogersko ni bila drugega nogo mirovni sklep po letu 1866. Mi smo bili premagani, morali bi torej kapitulovati in poplačati vojne stroške. A naši vojni stroški, ki jih plačujemo Ogerski, so veči nego so bili oni, ki jil> je plačala F r an-cozka Nemčiji. Vse jedno je, ali pri sedanjih razpravah o pogodbi ministri kaj doženejo ali ne, da le zbornica ostane močna. Ali žal, da ravno temu ni tako. Zbornici
PODLISTEK
Spisal A. Zaje.
(Kone«.)
„Da, Ivane! Živela s?a kakor v sanjah, kakor v bajni pravljici*.
„Rezika!*, započel je zopet. „Misliva si tudi sedaj le, da sva v neki pravljici. — Pozabiva na svet in njegovo trpljenje. — Misliva si, da sva sama, čisto saiua, na tej zemlji, vse drugo okoli naju je sinje morje, ki pluska in razbija svoje besne valove ol> otoku najine sreče".
Hotela mu je odgovoriti ali ni mogla, kajti neka čarobna moč stiskala jej je grlo.
,Rezika ! Pozabiva nocoj na trpljenje in ljudi, saj veš, kako malo sva uživala srečo najine mladosti? Rezika, draga liezika!*
mere biti le jedna naloga: ustvari naj dobro volilno preosnovo in potem naj se razpasti; nova zbornica naj bi vodila razprave z Ogersko. Ministerstvo se noče zameriti Ogerski in ponoviti hoče pogodbo poil vsakim pogojeni. Ministerski predse ,nik je govoril o skrajnih strankah, ki tostran in onstran rušijo sestavo države, ter je. s tem postavil protiliberalno stranko v jedno in isto vrsto z ogersko nezavisno in Košutovo stranko. Te stranke pa so si skrajno nasprotne in grof Badeni je po tem vsporejnnju hotel le krš-čanskosocijalno stranko sumničiti na vzgornj kot revolucionarno. (Predsednik pravi, da ne more dopustiti, da bi so žalilo ministerskega predsednika). Govornik izjavlja, da to je najhujše razža ljenje, ako se cesarju zvesta stranka postavlja v jedno in isto stranko s KoSntovo stranko. Protestovati mora odločno proti takemu vsporejanjn. Gospod finančni minister je govoril o dveh državnih polovicah kakor o obeh popolnoma jednakopravnih čiuiteljih. Mi pa plačujemn 70 odstotkov, O-gerska 30, mi nimamo nikakih pravic in moramo storiti, kar hoče ogerska vlada. Ako pa se je gospod finančni minister »podtikal na izvajanjih poslanca Schlesiugerja in na napadih istega na Ogersko, potem nam ne treba drugega, nego da se sklicujemo na neki govor Košuta, ki je govoril o ,u truje n i h rokah d a v i t e 1 j e v" in o »s t ar i babi" Avstriji, Govornik pravi, da njegova stranka hoče poštene, pravične pogodbe; ako pa ne pride do take poggdbe, bila bi bolja personalna zveza, nego pa taki odno-* šaji. AUo pravijo, da ogerska vlada, koja p-dopušča najhujša zasrainovanja Avstrije, nim. ničesar opraviti s Košutom, trdi pa govornik, da Košut le pripravlja delo za ogersko vlado; slednjič mora vendar enkrat nehati oboževanje Košuta, sicer se ne more obrniti nn bolje. Sedaj izhaja na Ogerskem neki list, ki, govorć o nasledstvu na predstoln, zahteva, naj se odpravi pragmatiška sankcija, kar je toliko, kakor da dela na razpad države. Govornik je potem govoril o vedenju strank glede na pogodbo. Poljaki so sicer res zvezani z Ogersko po skupnem srd u proti R u s i j i, toda vse d.iuge stranke ne bi mogle glasovati za jednostavno obnovljenje pogodbe, iz gospodarskih, politiških, narodnih in verskih razlogov. Sosebno Dunaj je najhujše zadet po pogodbi, zgubil je uprav nrav prestolnice in ne dospe do svoje veljave, dokler ne bode zbrisana sramota od leta 1867. Govornik izjavlja, da bode nadaljeval, kakor do
sedaj, agitacijo proti dosedanji pogodbi. *
• *
V isti razpravi je bil nadalje znamenit govor Češkega veleposestnika grof Pal ity-a, ki je sicer polemizoval proti obliki govora Luegerjevega, a vendar ni mogel drugače, nego da je pripoznal patri jotizem dra. Luegerja. Govornik je menil, da ni primerno nastopati toli sovražno, ampak iskati je spo-
Vzdilinila je, prsi pa so se jej burno vzdigovale in padale. Kakor da jo pretresa mrzlica po vseh udih: rok« je imela hladne, noge pa so jej zmrzovale. „Ivane!*, poSepe-tala je. „Pomisli, da sva na svetu, da sva Človeka. ..."
„Nocoj v bajni pravljici .... brez imena, neka višja stvora, kajli domneva se mi, da plujein visoko pod oblaki — a ti z menoj, kakor dober duh, ki n* ljubi in spremlja h veka v v«k... liezika, bodi mi dobra! Hodiva srečna!"
Še vedno jo je držal za roko. Nji pa se je dozdevalo, da vse te besede ne prihajajo iz njegovih ust, temveč v lahkem iu nežnem toku skozi ruko, potem pa, kakor električne iskre, po njenem telesu ter slednji«'- odmevajo v sanjajoči glavi.
Približal j»i obraz k njenemu obrazu. Ke-
razumljenja in varstva našim interesom. Pogodim se mora skloniti, kajli ista je steber sedanje seslave države. (Klioi pri Mladočehih: Ali kako!) Govornik bode zahteval, da se premene prispevki in trgovinske p o g o d l) e. Polagoma nas je nadkrilila ona druga državna polovica v gospodarskem pogledu in smemo sedaj zahtevati po vsej pravici, da se rešijo pogodbena vprašanja. Ni res, da nam je ogerski narod sovražen in da ne, bi bil uverjen vsled svojega sebičnega nagona po samoobrani, da treba ozdraviti naše odnošnje. Ogerski narod je za to veliko previtežki in pravičen. (Prigovarjanja in nemiri na strani Mladočehov.)
*
» *
Govoru grofa Pallfy-a je sledila cela vrsta popravkov in burnih prizorov, katerih omenjamo že v današnjem zjutranjeni izdanju. Med drugimi se je oglasil dr. Lueger z nastopno izjavo: On je bil prvi v tej zbornici, ki se je drznil govoriti o Ogerski. Ako bi šlo po vaše (proti nemški levici), vsprejsli bi tudi prispevek 70, celo 75, in dali bi si vrhu tega našteti še 25. (Predsednik: Zopet moram pozvati govornika na red. Rotim ga kot akademičuo izobraženega moža, naj govori tako, kakor se govori med dostojnimi ljudmi. Antisemltje in Mladočehi ugovarjajo. Posl. Troll : Policija! — Mladočeški poslanec Purghart: To j« krivica! Predsednik : Ako tako govsri akademičuo izobražen mož, kam pridemo v tej zbornici ?) Posl. Lueger : Menim, da smo vsi prerazburjeni. Priznati moram, da nisem hotel nikogar žaliti. Govornik je opozoril na to, kako onkraj Litve postopajo z narodnostnim v p r a š a-n j e m, ter je inenil, un na O g e r s k e m vladata terorizem i ii nasilje. Glede na vnanje odnošaje je Avstrija trpela največ škode ravno po nadvbldju Ogerske, zlasti gledtS na odnoSaje do balkanskega poluotoka. Mi smo, zaključil je govornik, za pogodbo. (Je pa pogodbo ni mogoče doseči, smo za personalno zvezo in za g o-s p o d a r s k i boj. Avstrija mora biti zopet svobodna, ako hočete ohraniti svoje stališče v zboru držav!
Politiške vesti.
V Trutu, dno 10. decembru 1B9R.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala podrobno razpravo o proračunu ministerstva za notranje stvari. Sekcijski načelnik Erb je ugovarjal trditvam, da uživajo pleiuenitaši velike prednosti po politiških službah. 12 !et že služi, a ni še opazil, da bi se zapostavljali ueplemenitaši. Za poli-tiško upravo znači le dobiček, ako mladi aristokratje stopajo v državno službo. Glede na sleparstva pri zavarovalni družbi nAustriau na Dunaju je izjavil sekcijski načelnik dr. P1 a p p ar t, da je vlada zaukazala strogu preiskavo, no misli pa, da bi država prisko-
zika pa je zopet vprla svoj pogled v njegovo milo in proseč« obličje. Hotela gaje še nekaj vprašati ali ustnici sti jej zadrhleli in britko ihto je omahnila na njegove prsi. Saj ga je že davno ljubila.
Nastala je tišina in le pliuova svetilnica je šinuljala, kakor da poje prokletstvo siromašni iu nesrečni deklici.
*
* «
Preteklo je od tegu časa že nekaj lel.
Itiln jo nekega pomladanskega dne. Ue-zika je sedela v svoji podstrešni sobici, tam nasproti cerkve. Njeno lice ni bilo več rodeče, kakor nekdaj, iu po čelu, okoli oči in usten pokazalo so se j^j male gube, ki so jasno pričale o njeni prerano oveneli mladosti. Pri oknu stula je njena petletna hčerka in pritiskajo obrazek na šipo, gledala (bdi na ulico. i-Sleduln jn, kako ljudje pri ha*
čila družbi v pomoč. Antiseinilski poslanec. S t e iner jo zahteval nujno, da je pozvati naučnega ministra, da ukrene potrebno, da bodo tudi za mesta na d e k l i š k i h ljudskih in meščanskih šolah mogle prositi moške učne in o č. i.
Minister Gautsch ju pripomnil, da jo to prvi slučaj, da je prišlo žensko vprašanje pred zbornico. Nujnost se je odlonila. Na to je sprožil poslanec L i e ti b a c h e r jako z a n i m i v o vprašanje, da-li ne bi morala zbornica za vsako zasedanje vnovič voliti predsednika? Govornik je tega menenja, da zasedanje ni identično z Gletno volilno dobo. Predsednik baron C h l u m e t z k y je odgovarjat takoj na to vprašanje, ker ne bi hotel, da bi se mislilo, da pred« sedništvo ne obstoji pravno. Predsednik priznava sicer, da zasedanje ni identično z volilno dobo in da je za vsako zasedanje voliti novo predsedništvo. Ali temu ne more pritrditi, da zasedanje traja le jedno leto. Zasedanje se more zaključiti le po Najvišem sklepu državnega zbora. Tudi najviše sodišče je že razsodilo, da je razloček v tem, ali se je zborovanje le odložilo ali zaključilo.
Italija v Afriki. Kogar hočejo bogovi uničiti, udarijo ga slepoto. Ta pregovor velja tudi za starega Ciispia. Pri zborovanju večine zbornice izjavil je namreč, da hoče nadaljevati dosedanjo ekspanzivno politiko in du se nikakor noče umakniti, kakor so se svojedobno umakniti Angleži pred kraljem Teodorjem. Mož hoče torej po vsej sili tirati Italijo v pogubo. Listu ,L' Italia Mili-tare" pišejo iz Musave, da je potoženje v Afriki najtežavneje in da se je bati, da pride prepozno že dolgo zahtevana pomoč. Rimske vesti zatrjsjo, da se bodo Raralieri odslej omejeval le na obrambo. Radi verjamemo to; kdor se čuti tako slabega, bi bil pač nespameten, ako bi iskal prepirov. — Včeraj sta odplnla iz Noapelja parnika »Um-berto 1" iu „Adria* z d verni batalijoni na krovu. — V poslanski zbornici je rekel bivši minister Rudini, da 20 milijonov ne bode zadoščalo za Afriko. Govornik je hudo grajal ('rispijevo politiko, ki plava v celem morju raznih vprašauj. A Afriki — vskliknil ju govornik — zmagamo sicer mi, ali d o in o • v i n a se b o d a k e s a 1 a. Sploh se lahko reče, da ima daues Crispi jako malo prijateljev ; vzlic temu pa ni dvomiti, da mu večina zbornice dovoli zahtevani kredit JO milijonov, dasi bode slutit mnrsikoji poslanec, da ti milijoni ne rešijo Italije iz zadrege, v kojo je zašla v Afriki po svoji lastni krivdi,
Različne vesti.
Nov prelat sv. Očeta Tržaški službeni list javlja v svoji prilogi, da je kanonik-žup-nik stolno cerkve na Krku, dr. A n i o n Orlic, imenovan hišnim prelatom sv. Očeta.
jajo iz cerkve. Hkratu je plosknila z rokama ter vzkliknila nežnim glaskom: „Mamn! Mama! Tam iz cerkve prišel jv kaj lep mu/. — iu žnjira lepa žena ! Pojdi sem ! Povej mi, kdo je pač oni gospod, ki iui tako ugaja ? -Tej, jej, kako je lep !"
Vstala je izza svoje šivalne mizo ter počasi stopila k oknu. Pogledata je na cesto, sapa jej je zastala v grlu. Pritisnila je dekletce na svojo prsi in globoko vzdihnil«, i/, oči pa so jej vsnle solze, ki so kapljale doli na kodrasto glavico hčerkino. „Oni gospod*, rekla je jecljaj e, „oni gospod je slikar Ivan R. in gre z svojo nevesto od poroke*.
„Mama! nmmn * Zakaj jokaš V, v>klik-nilo jo dete ter stegnivši se ovilo ročici okoli materinega vratu.
„Tiho bodi, Milka!", spregovorila je Rezika. .Tiho bodi! Saj ne bom več jokala, saj je prepozno, p r e p o /. it o".
Neizmerna radost je morata včeraj vladati i>o gorati in dolinah, po sijajnih palačah in v bornih selili, kjer - koli bivajo in dihajo in — stradajo veliki sinovi staroslavne avite eolture ; radostno je moralo vstrepe-čati, pravimo, vsako italijansko srce, k»>Jje čitalo v včerajšnjem „Mattinu" senzačno ves^ da se jo središče avstrijske države preneslo - v Rim!
Morda bode 'menil kdo, da se šalimo. Prosimo, vzemite le v roke včerajšnji ,11 Mattino' in tam najdete na prvem m e-s t u med „ p o 1 i t i š k i m i brzojav-kami" vest, došla ,11 Mattinu* iz Rima : „Pod predsedništvom cesarjevim se je vršilo v cesarski pnlači vojaško posvetovanje, k<>j»'ga so se ndele/.ili vojni minister K r i e g-h a m mer in nadzornika vojne, baron Schiin-feld in princ \Vindischgraetz, načelnik generalnega štaba, baron R e c k in general konjice baron (t a g g e r nu.
Tako se glasi brzojavka „Mattina" da-tovana — iz Rima. Preveč se zavedamo svoje inferijornosti in onega vzvišenega stališča, na koje so postavili ,11 Mattino" debeli tisočnki z m i 1 i j o n i dobro podkovanih in zato tudi jako nplivnih gospodov, da bi mu hoteli dajati naukov, da v Italiji za sedaj še nimajo cesarja in da tudi imena, navedena v gornji vesti, ne zvene bas po rimski. Kako naj si torej razrešimo „II Malti-novo" rimsko zagonetko? Nič drugače, nego, da j« Rim čez noč postal središče avstrijske države.
Seveda bi uredništvo „TI Mattinovo" utegnilo vso stvar pojasniti kot jednostavno pomoto, ki jo je zagrešil v naglici ali dotični sotrudnik ali pa stavec, v tem slučaju pa bi vendar morali misliti, da gospoda mo-sli j o na Kim tudi tedaj, kadar pišejo o avstrijskih stvareh. Pri tem pa se nočemo baviti z vprašanjem, da-li je to posebna prednost ali pa pogreška pri avstrijskem časnikarju, in da-li ne 1*1 bilo primerneje ravno narobe: da bi mislili na Avstrijo tudi tedaj, kadar pišejo o Italiji!! Pri „Piccoin" in družbi bi bila taka zahteva krivična, ali pri ,Mattinuw bi bila morda umestna že z ozimni na glus — njega rediteljev.
Odgovor .radovedneža" „le veiemu radovednežu". Ustrezajo želji „še večega radovedneža", ki se je oglasil v današnji zjutranji številki, prijavlja uredništvo »Edinosti* ta-le od radovedneža prejeti odgovor: V .Edinosti" št. 151 (zjutraiyo izdanje) je popolnoma pravilno pretiskano iz mojega rokopisa, da je visoko naučno ministerstvo odposlalo rešitov rekurza rudi tržaških slovenskih šol tukajšnjemu namestništvu prve dni septembra tekočega leta, a ne 1894. 1. Res je doba 13 mesecev za rešitev omenjenega rekurza malo dolga, a treba je pomisliti, da je bil rekurz zelo obširen ter da se ministerstvo radi oddaljenosti Dunaja od Trsta le teško informira o dejanjskem položaju tržaških Slovencev. Tukajšnjemu namestništvu je seveda to lažje ter trdno upam radi tega, da prejmeta od vsegavednega „Triester Tagblatt-a" v kratkem odgovor, da je rešitev uavedenega rekurza že v rokah namostniitvenega sluge, da dostavi isto zastopniku starišev ter da se je g. državni poilanec Nabergoj debelo zlagal ali pa saj zmotil, ko je trdil v državnem zbsru, da se prej reši o r i j e n t a I s k o vprašanj e, kakor vprašanje tržaških slovenskih šol. Toliko v odgovor ,še večeiun radovednežu"!
Za božićnico darovali so ženski podružnici: g. E. Horak 10 Ki\, ga. Fanny Fiirg 't krone, ga. Vara Vidic 2 kroni, ga. Kati KoŠinerlj 2 kroni, ga. Kranja MacAk 4 Kr., g. .1. Machne SiO kron, g. (4j. Vučkoviti 2 kroni, ga. M. Lieske 10 kron, ga. Lud. Va-h nčič it majice, G p. nogovic, 6 robcev, <» p. zapestnic in 3 deške srajce.
Sramota ! Mestni zastop na Reki imel je predsinočiifcin prav burno sejo, pri koji se je pokazalo, kako čudne nazore imajo Heiki mestni očetje o človečnosti. Svetovalec Ant. Valušnik je namreč interpeloval župana Ciutto o tej-le stvari: „Neverojeten slučaj*, rekel je Valušnik, ,o katerem govori vse prebivalstvo iu razpravljajo časnikarji, dogodil seje minoli ponedeljek v našem mestu. Brodarski kapitan D'Ancoiia, oče par otrok, obesil se je v svojem stanovanju v Gorupovi hiši. Več oseb more dokazati, da je bil nesrečnik še ž i v, ko so ga odrezali. Hiteli so po občinskega zdravnika dr. S e e m a n n a. Isti je l.il v gledaliSčii. Po/.vali so ga, da naj urno
pride, da reši nesrečneža. In kaj je odgovoril vrli zdravnik ? Nečuvenim cinizmom je rekel, da že pride, toda še-le potem, ko konča komedija v gledališču! In res je prišel brezvestni zdravnik še-le po jedni uri, ko je bil kapitan že mrtev. Isti zdravnik je nedavno postopal baš tako brezvestno : Gospa .Justina Papa je umirala in pozvali so dva. Seemanna k bolnici. Seemann pa je odgovoril, da odredu je zdravila samo na svojem domu in da naj pride bolnica k njemu (!); on da ne gre nikamor. Vprašam zatorej gosp. predsednika, da-li zna o tem dogodku ? Ako ne, prosim ga, da vzame itvar na znanje in da skrbi za to, da bode zdravnik Seemann najstrože kaznovan". Župan Ciotta je odgovoril inter-pelantu, da je glede samomora kapitana D' Ancone že odredil disciplinarno preiskavo proti dru. Seemannu. V ostalem pa, da more zatrditi, da je bila stvar vse drugače, kakor jo je opisal interpelant. Kar pa se dostaje drugega slučaja, ne more sto riti ničesar, ker mu ni ničesar znano. Svetovalec Anton Valušnik je na to izjavil, da more vzeti na znanje samo prvi del predsednikovega odgovora; glede slučaja Pape mora pa se odrediti k a ženska preiskava proti dr. Seemannit. Župan je na to odgo-Wil, da o tej stvari ni bilo ničesar citati v časopisih, a tudi ovadil iste ni nihče ; na golo govoričenje pa da se nikogar ne more dolžiti tako teških grehov. Valušnik je razjarjen ponovil svoje zahtevanje, navedši še tretji slučaj, v katerem je mlad, pomožni zdravnik bil takoj odpuščen iz službe, ker je zasolil svojemu višjemu (dru. Setmannu) zaušnico. Župan: .Obrnite se na državnega pravdnika; jaz imam opraviti le z disciplinarnim poslovnikom, ne pa s kazenskim redom*. Valušnik (zelo razjarjen): .A jaz ne odjenjam...* Na to je nastal v dvorani strašen ropot. Nekateri svetovalci skočili so po koncu in kričali: .Ven z Valušnikom ! Imamo dovelj! škandal !• itd. .Župan se je trudil zam&n pomiriti razburjene duhove. Ko e videl, da kričanja ni konen, posadil si je klobuk na glavo in šel iz dvorane, za njim pa vsi svetovalci, izvzernši Valušnika. Ubogi Valušnik ostal je, kakor da je okužen, sam, s pravično svojo zahtevo!
Nadina Slavjanika. Kakor poroča „Jedinstvo", nameruje sloveča ruska pevkinja
da se mora podreti tudi ono malo zidovja, katero se pri dotični zgradbi ni porušilo že samo po sebi, ter da se mora pričeti hiša zidati na novem temelju in po bistveno popravljenem načrtu.
Nekemu tržaškemu listu, ki je na glasu zbok svojih senzacionalnih, čestokrat izmišljenih vestij, pišajo o tej katastrofi z Reke skoro neverojetno poročilo, glasom katerega se dotična hiša ni porušila sama ob sebi, ampak da je bila porušena dinamitom! To poročilo slove : O natanjčuem preiskovanju podrtega zidovja, pod katerim je petero nesrečnih delavcev našlo grozno smrt, zasledili so prav senzacijonalno stvar. 'Konstatovali so namreč brezdvombeno, da je bilo zidovje porušeno dinamitom Našli so namreč 40 o.smojenih, očrnelih opek in pa majhen rov, v katerega je hudodelec nabasal dinamit. Splošno menenje je, da je neki odpuščeni polir storil to strašno hudodelstvo iz maščevanja. Sodišče je pričelo preiskavo; doslej pa še ni moglo potrditi resničnosti te vesti.
Kupec z dekleti. Čitatelji naši se gotovo še spominjajo poročila," da je l jubljanska policija pred nekaj tedni na južnem kolodvoru aretovala nekega Mojzesa Schilimana, ker je nameraval dve v Zagrebu kupljeni dekleti odpeljati v južno Ameriko. O tem famoznem židu je izvedel „Slov. Narod" nekaj zanimivih podrobnostij. Rodom je iz Lvova, v Braziliji pa naturaliziran. Itil je zaradi kupčije z dekleti že večkrat kaznovan, a to ga ni ustrašilo, saj se mu njegova kupčija dobro izplačuje. V Ituenos-Ayresu ima dve hiši. Tam je v jedneni letu naložil 50.000 gld., katere je zaslužil pri svoji ostudni kupčiji. Zagrebška oblastva utegne zanimati, da je S c h i f-f m a n n kupil v Zagrebu razen tistih dveh deklet, kateri jo rešila iz njegovih krempljev vrla ljubljanska policija, še neko d v a n a j s t-letno dekletce, katero pa je s primernim dobičkom prodal nekemu Neumanu, seveda tudi židn v Sarajevo. Schilftnann je 1'ramason in sicer z imenom brat Mavricij ter je bil za svoje zasluge za framasonstvo od dotične lože že odlikovan.
Voda — nameeto vina mareala. Že nekaj časa sem opravljal je v Trstu podvzeten slepar jako dobro kupčijo — z vodo. Po stanovanjih imovitiših rodbin ponujal je nek
mož .pristno .vino Maršala* v stekleni-Nadina Slavjanska prirediti še tekom sedanje 'k ™h po zel6 nizki ceni. Mnogo, mnogo ta-zime vrsto koncertov v Dalmaciji. V Splet kil* steklenic je r
Dalmaciji. V Splet pride zbor Slavjanske koncem febrnvarja mesece prih. leta.
Slovaneka svečanost na Dunaju. Te dni
priredilo je slovansko pevsko društvo na Dn-v Ronacherjevi dvorani velik vokalni in instrumentalni koncert, kateremu so prisostvovali zastopniki najrazličniših slovanskih plemen: Hrvati, Čehi, Slovenci, Rusi, Poljaki in Bol-gari. Sijajni vspeh koncerta, e kojem se je zopet pokazala slovanska solidarnost v prestolnici monarhije, iti pa obilna udeležba, nadkrilila sta vse pričakovanje.
Na .iajtergi ekolo sveta*. Zakonska dvojica Gallais, ki je provzročila v Trstu toliko hrupa, dospela je srečno na Reko, toda ne po sainokolnici, ampak — po železnici! Ker je bilo že od Kozine dalje nakopičenega mnogo snega, oddala sta prebrisana Francoza svojo „šajtergo* v Herpeljah na železnico, sedla sama tudi v železniški voz in se lep6 peljala do Matulj. Na tak način, menimo, da bi prišla .šajterga* tudi sama okolo sveta, ne da bi jo gonila podvzetna Francoza.
V Ljubljani močno razsajajo osepnice. Za to boleznijo je sedaj bolnih 85 otrok in dve ženi.
Plaz enega pri Tolminu. Iz Tolmina pišejo dne 15. t. m.: Včeraj utrgal se je s hribovja plaz snega, zavalivši se na Drežniško cesto. V istem trenotku šli so po cesti trije možje, katere je plaz zasul. Orožniki in kmetje storili so, karkoli je v človeški moči, da rešijo ponesrečene. Dva zasusta izkopali so še živa, tretji bil je že mrtev.
K nesreči na Reki. poročajo včerajšnjega dno : Kakor ste že sporočili, je nesreča, katera se je dogodila v ulici Pomerio, mnogo veča nego se je to pokazalo na prvi hip. Izmed teško ranjenih, katere so izkopali izpod ruševin, umrli so 4; pod ruševinami pa so našli še mrtvo truplo 141etuega vajenca Ivana Uellena. Tega nesrečneža zasulo je zidovje tako, da je obležal z glavo v apuenici! Strašna jo bila videti glava ubozega dečka, ko so ga našli mrtvega še-le, ko je skoro dva diiij ležal v apnenicl. Oblasti so odredile,
azprodal, kajti kdorkoli pozna način, po katerem se razpošilja vino Maršala, moral je'prizuati, da so steklenice^ pristne kakor so v rabi za to vino, da je bil pečat nedotaknjen in tudi etiketa na steklenici bila je prava. Oemn torej naj bi človek ne kupil izbornoga vina po nizki ceni, ko je vendar prodajalec dajal pokušati izborno ka-Ijico in steklenico bile so v popolnem redu ? A ko je pozneje odprl steklenico, so se mu že sline cedile po slastnem vinu in si je hotel natočiti kozarček kupljenega Maršale — osve-dočil se je v svoje neprijetno presenečenje, da je bila v steklenici — čista voda! Tega premetenega sleparja našel je policijski oflcijal Tiz. Podvzetni trgovec z vodo je težak Anton Baškar iz Trsta. Deli so ga pod ključ.
Policijsko. Minolo noč so prijeli stražarji v ulici Ghega 43letnega težaka Viktorja Jermana iz Ljubljane, ker je razgrajal. Jerman se je upiral stražarjem, toda isti so ga ukrotili in odgnali v zapor. — Včeraj so zaprli 39letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Huga Driollija iz Trsta, ker je dne 15. t. m. žaljivo govoril o Nj. Veličan-atvu. — Težaku Ivanu Felkerju, službujočemu pri trgovcu Antonu Dušici, ukradel je nekdo zaboj surovega masla, vrednega 15 gl. raz voziček, katerega je bil ostavil težak na trgu Caserma. — ITletno modistinjo (?) Mi-bajlino Manollo iz Spljeta, deli so pod ključ, ker se je brez posla in pod izmišljenim imenom potikala po Trstu. — Razven teh zaprli so včeraj 5 oseb zaradi neznatnih tatvin in to noč pa 7 pouličnih razgrajalcev.
Najnovejše vesti.
Dunaj 19. V včerajšnji plenarni seji trgovinske in obrtnijske zbornice dunajske je govoril predsednik Mauthner o obnovljenju pogodbe 7. Ogersko. Rekel je, da zbornica se mora pokazati trdno in nezavisno. Ako bode sloge, imela bode moč, da izveda opravičene zahteve Avstrije.
Kolonj 18. „Kolu. Zeitnng" je izvedela i/. Londona, da je lord Salisbury pisal vojvodu Westininsterskemu, ;da ne treba razburjati se radi armenskega vprašanja. Angleška bi utegnila ostati osamela, ako bi hotela pritiskati na Turčijo.
Berolin H*. Kev se je zlomila glavna cev vodovoda v liritzerstrasse, nastala je velika poplava. Iz počeno cevi je sikala voda 5
metrov visoko. Vse bližje ulice so bile pod vodo. Stanovalci podzemeljskih stanovanj so rešili nago življenje. Jedno hišo morajo štra-žiti redarji, ker se je bati, da se poruši, škoda, provzročena na blagu, je precejšnja. Gasilci delajo z dvema brizgalnicama, da bi izsesali vodo v kanal.
Trtfovlnaket braojnvh«.
Bcllaspai-.a. Parnica m je^on 7.1« 7.18 Pivnica za upornimi 189« 6.8!» —.— do 6.90. Ove« za
jesen —•—--11}. za spomlad i20-«.2'2 Koruza
il oktober ----maj-juni 1896 4.48~4.»o
Pioniea nova od 7» kil. r. 6 75-fr85 od 7! kil. r. «80 «.90.. od SO kil. f. 6.85-7--- od 91 kil. f. h.95 -7 0ir>, od MS kil. for. 7.05-7.10. -le^mcn 5*00 - 8-25; proso 5 40—5 78 r* novi K-30U.20
Ponudbe slab«, vprašanja omojeno. Prodaja 10000 m. st. Vromc: dež.
Praga. Noratlnirani sladkor r. 11.80 za ja-nuvar 13 65., za mnj 14.25 Oktober-derember. 13.80
Praga, Contrlfugal noti, pontavljon t Trat in curino vml ndpofiiljatcv proeoj f, 1150 . Con c(hh<J 33.2r» 82-50 fcotvorni 3325 33.50. V glavah
(sodili) 33.---33.50 jako stalno
H&Tre. ICavik Hnntoi good mfrago decembar zii april 84.50.
Uamturcr. Snnfo* good nverage zn duceinlter 74.50 za mare 70.25 maj 68.25 rent mirne.
Uunnjahii boi>ia 10. decembra
laoa
Dr/.aviii dolg v papirju „ „ t »r<ibru Arsitrijska r<Mit« » v.lntn , „ * kronah Kreditno rt kri jo . . , London Ml I,nt, . , .
Napoleoni.....
20 mark . . 100 itali. lir ...
A
danea
V'J-55 99 75 181.30 99 75 353. -121.10 0.60'/. 11.Sn 44.20
Tjeraj
99.50 99.55 121.25 9!*. Si 352.50 Iti -»■60 11.85 4460
4;
m 1
i
4
Najlepia davilo
aa
godovne in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 rm. Antona Martina Slomšeka,
nnjflneje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok, anti-barok ter Črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 ghl., dobiva se v trgovini
D. Hribarja v Cclji.
Kaj jo Anton Martin SlomSek Sloveneem, bilo bi prorm" govoriti. Njemu se iniAmo /alt val iti i-a <lm/.bo sv. Moliora; njemu aa zahvaliti za nujbolje in najlop«e pudagogifike H[iisc i n domovinsko ljubezen vnomajoi'e pesni. On bil je najodličnojUi buditelj' naroda, in najbolj vnet zagovornik pravic 81e-vencuv. Nobena slovenska liiSa naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostano rodni ponos in dika Slovencev.
» P
'P P

ia!
Nič več
Hala a m tki po t o rala k i prah ozdravi vsak kašrlj, pluftnl in bronhijalni katar, dubira «o f odlikovani lekarni
PRAXMARER „M dne Mori" Trst, veliki lr|.
Poitno poMiljatvo izvršujejo neutegoma.
lili
RAZSTAVA POHIŠTVA
tafljstega in tržaškega,
Via Torrant« it. 32,
1, nadstr., ritric t/kdnUSUu Armouio Velika zaloga jako dobro dolanoga finoga In prep-ostoga j ohiStva za spalnico in jedilnico, primerne za dobivce ali uradnike, od gbl. 140 do 190 in već. Izbiir najnultfnUih omar ehilonier, navndnib omar, omar a Sipami, pisalnih inlz, postelj, umivalnikov, miz in stolov n.iji lulićnih vrat. Razven tega ima v zalogi dunajakc opravo za apnlnice in jpdilnieo iz amerikansko oruliovino, najfinije po gld. 250 do 3t>0; to so cene, ki ne no hoji! tekmovanja, In pa najrazlićniSili tapetari], — Prodaja proti gotovini. Vsjirejomajo so nalogi za razpošiljatve. 1 — 14
Tinct.: Stomaoh: oomp.
Skoz ver lot skušano domai-o zdravilo, ki poKpeiuje probavk in tek povoćnjo itd. Steklenica HO tu. in 1 gld. 20 nC. Ktiknr domafu Jiveeokrepčigočo sredstvu prvo vrsto, fiiazal ne je skozi voflotno raho dra Llebera ilvee okrep-[ćujoči eliksir (Tinct. chinao norvotica
_ oiiip.) — Vutfitvoii« znamka f in sidro
— steklenice po gld. 1, 2 in B 60. Po lieiniSkih in uradnih prcdpiHih pripravljonih v lekarni M-Fanta v Pragu (glavna zaloga): Loknrna Sera-vallo v Trstu; dnljo: lokama I. Zanetti v Trstu; stara c. kr. vojnska loknrna na Dunaju, Stofuns-platz, kakin- tudi v drugih lokaniab.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano ir,vrstno, bolečino blažeče iiia/.iln; dohiva so pa 40 no., 70 nf. in 1 gld. po vseh li'karnnh. Zaliti1 va naj so blagovoljno to apluino priljubljeno domače Hiodstvo i.a kratko kot
Ricliterjev liniment s „sitaDf
tor n j se previdnostno VKpri*jmt»jo lo take stoklenioe koi ^visine, ki imajo zuano varstvono zu.i)nko „sidro".
Hirlilprjpva lekarna r I*ri zlatem tei'H" t' Pragi.
lastnik politii'uo dniHlvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij M i kota. Ti«karna Dolenc v TrHtn.