ttffv im. »fiLOVHfBC«, 4mm L шф ЏвХ Btran УГ. Dr. R Andrejke: POLHOV GRADEC г— St. I jO vre DC — Pvlhograjske gor». L Ko sem Ml Se mlad Student, mp je le vleklo ■ neznano silo tje v tajinslvenl gorski svet, ki se vzdiguje v drznih oblikah Grmade, Tošca in Pol-bovgraAke gore na zapndu in čigar skupina eo najlepše ridi z Rožnika. To hrejwoenje mi jp ostalo vse življenje v duši in srcu tudi potem, kn sem dodobra «poznal in prehodi! vae te Čudovito lepe kraje. Z dr. I. C. Oblakom, eetetom naSih planin, trdim tudi jaz. da jih ni lepših krajev v bližnji okolici ljubljanski, kot »o oni mod Vrhniko. Kovtartii na eni in mpd Medvodami in Skoljo Loko an dru-gl «treni. Svet, »kjer «e veäer žnrU, ta rovtarskl «vet med poljansko Soro, združeno Sora, Savo in Ljubljanico, je biser, mnogo premalo znan biser v zakladnici slovenske prirodp; v njega središ&u pa «toJI kraj. Id «voje lepote skriva v najbolj oddaljenem zavetju prav na koncu doline. Na Viču «e cepi od velike ceste banovinska eeeta, mimo Kozarij in nekdanje znamenite božje poti Dobrove vedno v zapadni «meri ob bistri in deroči OnidaSčici. Malo za Dobrovo, pri vasi Ga-berje ee pomaknejo »trma pobočja Ravnika do ce-ate. Tod je diven razgled po dolini io, zlasti v jutranjem aoluco, na drzno oblikam graben Grmada, kraljice polhograjsklh gora. Odslej «e dolina ofi, ker pritiskajo vanjo tudi od leve odcppki Goljufa Griča in Ključa. Na enpm toh odeopkov atojl mična cerkvica Sv. Jurija na II ruše ve m. pred katero je odreveoelo — tako veli pravljica — turško kopito. Mimo mlinov in fng. mimo malih vasic »p vije mestoma dokaj ozka centa, ftp le pri vasici Belci •e razširi in nna dovede k starodavni cerkvi evo tega Prtre na Dvoru, eni starpjših v naS| domovini. ki (to jo zgradili le leta 1525. gospodjp pollio-grajsld v gotskem «logu. Znamenita Je ladja, morda naJSirea v Sloveniji (20 m), znamenit tudi ka-eetlran strop z dvema starima slovenskima napi-wma iz leta 1577., krasen pa je goteki portal, delo mojstre Jurija Ruckensteina i* Ipta 1544. z reliefi Iz prirode in stavbarstva, evnngplijakimi simboli tn plemen I tašklmi grbi. Pozornost vzbuja tudi onstran GredaSHce dvigajoča «e Babna gora — prazgodovinsko uej-dišče. Pod navpičnim akaiovjem nas tu pozdravljajo kakor prilepljeni na položno robor pod njim, prvič oni mogočni kmetski domovi i značilnimi tremi okni hiše na vsako plat In s Se enim, bolj odmaknjenim za >kamro<. Taki domovi nas spremljajo po vs«m polbograjnkcm hribovju tja doli do Poljan In po vsem rovtarsVcm «vehi do ZI rov. do Javorja in dnleč Se v selMto dolino. Spomini na turške čase ee nam javljajo tudi tu: tam pod Bab-no goro, kjer ne GradaŠČice peni v očki soteski pod vasjo Peko, so domače ženske s skalami, ki •o jfh valile z gore, do zadnjega pobile Turke. NJim na čaet se gora Se danes imennje Bnbnn gora. Par minut pod Dvorom ee cepijo ceate. Desna, eapedna drži v Polhov gradeč in naprej na Crnl vrh. leva «e pa obrne Južno v hrib čez Korene v Zaklanec pri Horjula in gre Če/. i«mn brdo do državne ceste pri Drenovem griču, postaja vrhniške železnice. Dolina ee Je prott zapndu razširila, OradašČi-r* «e je pomaknila Južno ob breg, avtobus premaga Se klanec pri Srednji vasi, potem pa jo ta v i Je na desno in že §o nam prikaže cilj пебе vožnje: Polhov gradeč. AmfiteatraliČno »e vzdignjejo ojpgove čedne hiSe do mogočne, prenovljene župne cerkve; nad njo se h«li v jutranjem »olncu krpelica na gričku, kjer j« nekdaj «tal stari gred, poruSen po potresu 1. 1611. Vse ozadje p« sklene mogočna PnlhopTajska gora s •vojim značilnim vrhom Sv. Lovrenca in Grmado ter skalnatim robom Krnosom nn desni. Avtobus se ustavi pred prijazno Grešite-vo gostilno, čl je izvrstno kuhinjo in snažnp, skoraj komfornp sobe ne poosebi z lppa. kdor je tu dalj Čn«a bival. Vrt prod njo. čeprav majhen, jp Izredno mtknven in srčltan in pravi užitPk je ondi ••deti zlesti pomladi In jeseni: poleti, če solnce prvič pripeka, se umakne* r senčni hlad vrine irttcp. Polhov gradeč ima svoje Imp nedvomno po polhih, ki jih pa tu — ni ali pa vsuj ni več Mpd ljudstvom «p pripoveduje, da je stala nndaleČ od župne cerkve starodavnn bukev, v kateri je bilo vse polno teh živalic. Ze v tedanjih čnsih Jp bila to izjema, ker Jih v okolici ni bilo in takn je dobil kraj po tej posebnosti svoje ime. Kaj nnj «ednj gnvorlm o lepotah Polhovega gradre in okollee? Kilor Je bil enkrat tarn, gn vedrino vleče nazaj. Vsp je tako planinsko v tem dolomitskem svetu v najbližji bližini Ljubljane, tnko pristno gorenjsko! Tu ImnS ob cesti pečine, prern-ščegp s pomladnim retjera, pod njimi dprp «inja Rožns med prodom, tako belim ko gn najdeš т Vratih ali v Kamniški Bistrici, zrak čist in močan, prepojen ozona In duha po smrečju, hiSe In hiSicp čedne. po okoliSkih hribih pn le mogočni kmptskl domovi, iznnd doline rastejo p» drzno oblikovani vrhovi Sv, Lovrenca, Тобса In Grmade, ki «o jim nsadl zadnjih let odneeH mnogokjp skromno rnSo in jim s tem dali ponekod divje romantično obličje planin. П. I*T>o bi prostrano lupnocerkev « ». Г) e- viee Marije so «gradili v 1. 1728-1788. Na njenem mestu sta stali dve cerkvi; starost prve ni dognnna. 0 drugi ae ve. da je bila /фглјепл okoJu L 1500. Lepa io prostrana cerkev >e obdana Se od pokopališča (nednetatek, ki sp bo moral « časom odpraviti I er pokopališče preložiti daleč izvpn va-ai). Rsz nje je žp lep rnzgled po dolini. Njej nasproti sta Čedno župnlšče in poslopje 51 i rir.izredne nsnnvne Sole, ki pa ne zadostuje več rastočemu Številu učencev, tako da se je moral on razred namestiti v pritličju občinskega doma. Vendar «e mora priznati, da je krajevni Sotaki svet L 1831 poslopje, kolikor je mogel po skromnih močeh prebivalstva, precej IzboljSnl in popravil. Polhovgrajska »ara je nastala iz velike pra-župnije ČM. Vida nad Ljubljano v predjožetinski dobi. Zupni arhiv hreni marsikatere zanimive zgodovinske spomine. V nJem so tudi zanimive »like. Zuprio cerkev krasi umetniško rczljan veliki oltar iz 18. stoletja, delo slovito Fncijeve r e z -barske delavniee, ki je obratovala v Polhovem gradcu do 19. stoletja. V njem je A- Har-lelna sHka Rojstva D. Marije. I)p*m stranski oltar hnrni sliko: Smrt «v. Jožefa, delo Valentine Metiingerja. Isti mojster je okreeil levi stranski oltar s «Hko »v. Antone Padovenskega. Njegova dela •o tudi slike: «v. IVmat in zaroke sv. Katarine. Pozorno»! vzbuja tudi koloriren ba-krore*: trpeči Kristus iz začetka 17. stoletja (neznanega umetnika) ter Pevle äubica obglavljenje «v. Janeze. Onstran Bojne, nad Pristavo, se beli ob vznožju Sovinke cerkvice Sv. Klizebete pod Rebe r j o, obdana z običajnim nizkim zidov jem. stara najmanj 400 let. V njej Je zanimiva nagrobna slike plemiSke rodbine Kislov (Khial). V odprti dvorani kleče na «liki členi rodbine, označeni z imeni »Georgen. Hanns, Christof. Anna. Maria. Katharina«. Zgoraj Kristus in «v. Janez, obdana od nngeljev na oblakih. Slika je is konca 16. stoletja, gornji del iz konce 17. stoletje. Oglede vredna je tudi UrbenČiteva graščin« na severnem koncu veal. Ko so uporni kmetje 1. 1514 poruftil) Polhovgrajekt grad. sezidan na rncetu, kjer je stari grad porušil potre*, so polhovgrajeki gospodje postavili novo graščino na aedanjem mestu ob bregu nad potokom Bojno. Graščini, ki Je zapirala dohod Is ecvera (Črnega vrha. Poljan, ftkofje Loke), je dal Mark Anton iz rodu gospodov polhovgrajjkih I. 1685 sedanje lice. Ta rod, sloveč po radodarnem podpiranju umetnoeti, je izumrl v začetku 19. stoletje. 7-e njimi eo gospodovali na gradu grofi Blagnjl, katerih rod pohaja iz Bosne. V dvonadstropnem gradu je hiSna kapela z zanimivim križnim svodom. Ves okras je iz stucca, Id pa je mcslome ie v slabem stanju. Zbirka slik v gradu ima med drugim umetni-Sko sliko Sv. Nikolaja, morda delo Fortunata Врг-ganta, ter portret Lovre Tomann, Josipine Turno-grajske m njenih staršev; poslednje Je neslikel Matej Languft. Mnogo je tudi slik Urbnnčičeve rodbine; alika goK|>e Urbančičeve je izpod čopiča Simona Ogrina. Zanimive so slike rnnjkega Janka Urbnnčiča, zndnjpgs moSki^ga lastnika tega gradu ter bivšega .dovenskega deželnega poslanca v kranjskem deželnem zl»oru. Bil je slikar samouk; njegovim slikam nI moči odrekati talentirane izvedbe. Pod gradom, onstran ceste na Cmi vrh. je v obzidanem dvoriVu vodnjak iz drugo polovice 17. stoletja, ki gn omenja le Valvasor, odličen arhitektonski spomenik te dobe in eden n.ijlepSih v Sloveniji. Vodnjak meri do 4.70 m v kvadri.tu; v sredo 1.12 m visokega zidu, ki obdaja bnsin. dtŽe od vseh strani kamnite stopnice. Na vseb oglih basina so stebriči, na vsakem stoji gola nimfa, ki drži v mM «voje oblačilo. V »redi vodnjaka je večji steber s kipom Neptuna. Zn stolpom s plramidasto streho. Id g« ovija brSljin (Valvasorjev >Bngliindischer Turm<) lahko stopiš v pnrk. V njem žubori vodomet, ograjen t umetniSko izdelano ograjo. Ako krene* iz parka mnlo deeno v breg. naletiS na ie dokaj ostarel obelisk Iz glinSkegn marmorja, ki li pove, d« Jo tu bival In hodil pred skoraj 100 leti «aSki kralj Friderik Avgust, velik Ijubitplj flore, kol gost tedanjega grnSftaka grofa Rlharda Blaga j a in njegove lepe gospe. Njemu na čast «e je »vala prelestna naSa cvetlica, ki «o jo tedaj prvič tod okoli zasledili — kraljevska roia. Ml jo dane« poznamo pod Imenom bi a ga j ka (ne: blagajna, kakor se ponekod čujel). Znenatveno ime JI Je Rlngajev volčln (Daphne blagayana). Njeno bplornmeno cvetje med dobrimi zelenimi, usnjatimi lietl Ima prijeten vonj. Cvetlica Je z zakonom Iz lete 1922 zeSČItena in jn ne «mp nihče trgali. To žp spdej v «varilo Izletnikom, ker oblast novsod budno pazi na io evot)«, Pomlad xaf>teva v obrambo Tiled zimskega oblačita omehknleoe kože skrbno negovanje i NIVEA-CHENE Nlvea-Creme prodre valed vsebujočpge Kucerila globoko v kolo, hrani in krppi stanitje in poiivlja lelovnnjp celic. Povzroče torej oni poi vljejoči Impuls, |>ot( m Keterega postane koža naravno gledke in dobi ч tem dragocen, nežen in mladostnosvel izgled Nivee-Creme: Din 5-— 22—. Jnftosl. P. Boicrsdorl & Co. d. s. o. j.. Maribor PolhoT gradeč In gore »v. Ixivrence pe «ta zaslovela tudi kot rimski najdiiči. Naselbina je moreta, kakor kažejo leta 1934 izkopene keramike in krasno posodje iz marmornatega in rnbinskpga stekla, biti prer«j bogata In v neposrednih kulturnih zvezah z -talijo. V zvezi s temi Izkopani-•4imi je tudi sporočilo, do Je stalo ne mestu eer-; k v ire sv Lovrenca nekoč rimsko svetišče Heliose, solnčnege boga. ki pa arheološko dosedaj ni z ničemer dokazano. Pa ne samo spomladi, tudi poleti je Polhov gradeč ze|o prijeten in pripraven za le tov tiče. Ugodna je avtobusne zveza z LJubljano zlasti ob nedeljah in praznikih; v kraju Je tudi pošta, telegraf telefon L. 1931 jp industrijalec g. Pavel Rožnar električno silo svoje žagarskp industrije ob Božni porabil za napeljavo električne rftwvet-ljnve po Polhovem gradcu in njega predkreju na levem bregu Boini, Pristavi Ob sločju Rožne in Meie vode, per minnt južno od Polhovega grndce je idealno neravno kopališče v ojačenem potoku, ki se stoprav od tega «točja naprej Imenuje GradeSčice. Ze vsak «luCaJ tndi zdravnik ni dnlpč, namreč na Dobrovi, kjer Jp spdei združenih zdravstvenih občin tog« okoliše. Zdravilno«! podnebje, čistega zrake, vode in solnca se je lani pokazala zlasti ne mle-dini. ki Je ulivela Iu na počitniški koloniji društva Rdečega krila iz LJubljane poletne počitnice. Po izjavi uglednega njenega vodje, g. upravitelje Malneriče «o bili zdravstveni uspehi naravnost presenetljivi, tako da «e bo kolonija letos zopet tu nemestile. Ker daje Polhovemu gradcu v t u r I а t o т -«kern pogledu poselmo prednost In Teljava, j« okolnost, de Je Izhod t Ve ze neJMerilne in nnd *ee hvelefcie izlrte v polhogrsjeke hribe in sicpr z vsemi mogčimi kornbhinrijami, tako ne Črni vrh in Pesjo ravan, proti jugti skozi do-ilno Male vode na seliSče Ljubljanico (velike parna tign Indus t r. Pavla Božnnrja) in St. JoSt ali t,učno ali nazaj na Horjul, mimo Dvora na malo poznano, а krasno razgledno točko Korene (719 m) nad Horjulom; zopet mimo Dvore pod Babno goro In Golim gričem v doline finjice (ne: ftvice) in na Dobrovo Itd. Na čelu bližnjih izletov pa je obisk Polbo-grajske «ore (824 m) v pičlih 50 minutah ne vrh. od koder se odpira krasen razgled on gorenjske planine, velik del Ljubljenp, Krim, N». oos, Javomik in goriško brilmvje. Za botanika je ta gora pravn zakladnica, sij Šteje toliko zne-nih rastlinskih vrst. kolikor je dni v letu (Freyer). Vsled ugodne avtomobilskp zveze ob nedeljah in praznikih (odhod iz Ljubljane ob R. odvoz Im Polhovega gradra ob 17 30) p« so sedaj prev lahko izvedljive tudi ture mimo Selnice nn Grmad« s sestopom nn Sv. Katarino, Medvode In ftt VM ali pa skozi romantično dolino Male Bolne m Pet a č a, odtod na Sel o to mimo KopsCnOte na Sv. O i bo 11, Sv. Andrej in ekef)« Loka Komur so ti izleti ie zneni. nej Jo pe ubere po dolini Velike Božne čra ЧтоШк ne Črni vrh. odtod pe mimo Pnsje revni In Sv. Sobote na Visoko ali v Polj ene. Polhov gradeč ima torej gledp tujskega ia letoviSkpga prompta Se veliko prihodnoet Njpgo-vemn simpatičnemu in po povodnjih Iz Mi 1924 in 1925 silno prizadetemu prebivalstvu lellm. de bi mu beS tujski in turistovski promet odprl »n«« vire dohodkov. Karlobag ob Jadranu Morsko kopališče Mnlinskn na otoku krku. hotel »DRAGA« Nabele *• poleg borovega gozde. V bližini kopališče, sobe in terase s krasnim razgledom ne morje Dunajska in domača kuhinja. Cen« znižane. — ZahteTajte prospekt«. dllo tri parke in moderno ol.Sirno kopnliSA popolni preskrbi s etanovenjetn in obilno tej hrano so od -Kt do največ lül Din dnevno. Vi Ob resi) t Karieba« Po 72 km dolgi poti, ki kakor kače teče ob morju od starodavnega nie^a Чрпја, kjer je serlež škofijo ie več stoletij in kjer stoji še sodaj ропочпо gred Frankopanov. veliki ponos Hrvatov, pridemo »kozi .lablanec v Karlobag. Nekdaj ena najvpčjih trdnjav, potem največja trgovska luka, se s.*laj z mrzlično naglico presmivlja v morsko kopališče in leloviMe. V rimskili čnsih se je Karloliog imenoval: Vegi um, ровпсје Opidium Scrissi. Serissia m Se-rissa V desetem stoletju je bil last Tugomlrüev, leta 1822 so Bag osvojili Kurjakoviči. Pod njihovo vlnrlo Je dobil pravico svobodnega mesta. Lota 1525 eo ga zavzeli Turki in ga po|ioTnoina uničili. Nato n| padel Rag ne ;>od Turke nili pod Benetke, ki so tedaj jn naslednjo dobo vladale po Jadranskem i morju, temveč pod Krajino, štajerski nadvojvode Karel je dni leta 1579 Bag nan-rvo zgn'dltl In tedaj je dohil Bag svoje sedanje ime Knrlobeir. Od tedaj naprej je bil vedno močna trdnjava do novpjSe dobp. Tnm je umrl slavni liški vojvoda, arhldijakon M es i i, ki je pokopan v cerkvi čč. oo. kapucmov. Tam je hodil v IjiMlsko iolo politik dr. Ante Slarčevič. Razen za časa okupacije po Francozih (Topovske krogle so Se sedaj vidne v steni župne cerkve in hiš) je Karlobag vodno pripadal Vcjnl Krajini. Leta 1875 Je zgradil poveljnik berou M o 1 I i n a r y 40 km dol#o gorsko resto. ki veže Karlobag z Goepirem. V znnk hvnlefaoetl so mu meščani. Se ko je živci, jio.ttavilj s|xmienik Sedaj spadn KarloUig pod Liko In senjsko škofijo, dočim j« prej spudal pod rnbsko. fte **laj sjiominja na njeuovo elnvne čase dobro ohranjena razvaline trdnjave. Gorska ceeta, ki veže Karlobag z lako, je bila povod, dn se je tam razvila tako cvetoča pomorska trgovine. Velike hiše in Se vrčjn skl.v dilča so pa danes po večini prazne, ker jp liške železnica trgovino na veliko poj>o!noma uničile. I.judstvo se je polagoma začelo izseljevati in mpsrto bi s čaar>m popolnomn izumrlo, ko bi se ne bili naSli Iju.lje, ki so znnli ceniti položaj in lego Karlo-bngn, te v.ižne točke na našem morju, ki je najbolj ugodna za zdravljenje nebi belili in tajnih na pljučih. Miw1o leži izpostavljeno ven na morje nasproti otoku Pagu in ne v zalivu, kakor drugn pomorska mesta. Ima najdaljšo obalo od vseli jadranskih mest; nad 1 km je dolga. Zrak je popolnoma člsl brez vsekega prahu, kar je tndi v Pri morju redkost. Morje je čisto ko kristal. Kml.ir ie mirno, se v-ldi dno tuili 20 m globoko. Poleti skoraj vedno nekoliko piha veter, od Velebltom in je padec na daljavo 2 km do l.VlO m k morju. Tujsko prometno društvo je napravilo lansko leto lepo razsvetljavo, zasadilo mnogo drevje, utp- H0TKL BF.I.LRVtlR, OmIS pri Splitu - »ebl e »vojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-lju|e švicarske lepote. Preživeti pnr dni v hotelu RpIIptip, je prldobilpv in Vate zdravje Morje, pesek, eolnce, zrak. pitna zdravilna, hladna in tople vode v enhah. rnzvselljava in ogrevanje z elektriko. Ralkoru, verandp. tprpse zn odjiočitek Peščeno kopališče prpd hotelom Takse ukinienp. Za uradnike popust - Prospekti se pošljejo nn zahteva — Penemn Din 56 — do 75,— dnevno. ' pnliSfe. Cene , _____Ino ter dobro ----- — ... — največ U) Din dnevno Vsak den i« zjutraj zveza s parobrodotn h Sušnka in z avtobusom Iz Gospiča, kar stane skoraj iirto Rib-irslvo je dobro razvito in ritači so z ietoviSčnrji zelo prlji.zni in ima vsakdo priliko, da se tudi sam ribi irsko udejst vuje, kolikor mu drago. Ze tri leta hodijo, potrebno Slovenci, v ta kraj na letovišče to »e vsako leto zonel tjn vre&ijo z novim т««е|јет in hrepenenjem. K.ior bi hotel točncjSih Informacij, nej se obrne na >Druitvo zn promet strenece v K.irk>bagu<, kjer dobe vae n-itančne mformeclj« brezplačno. «OB Kmete ne iegnanja. PREDNO SE ODLOČITE ZA VAŠ ODDIH NA ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STRAND-HOTEL BASKA JADRANU, VOLARIĆ, Lepo oblikovane in zdrave noge Rolečtae v nogsh Izginejo na meh, kot po čndetal Zadošča, da množine ale sv. Roka soli za noge raztopi v levorju tople vode, S tem dobimo mehko. mleku podobno teko-I) čino. v kateri omehčevamo noge okoli 10 minut Pa tem česu preneha utrujenost naših nog. in tekom per sekund tgine tgo>'i občutek m otekline členkov ker nam omogoči noSnjo ze eno številko manjših čevljee Dobrodejna, t gorilno snovjo nasičena voda prodre v «taničje in pekoče izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne lišče Teč, bolečine v členkih izginejo In kurja očese «e leko omnhčejo. de jih lahko odstranimo / roko Preutrujene in oslabljene noge doh« novo moč in izostanejo sposobne ze večji na|>nr. nabil» u i lekarnah In dromrljah.