Uredništvo in uvravniStvo v Ljubljani. KranžiSkanska ulica 3tev. 6, I. nadstropje, ====== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list ao poštnine proste 'nserati: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano mtiea po 60 v; večkratni objavi po do-—— ■— govoru primeren popust ~~~ NAPREJ Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ————— dan opoldne. ————— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ========= n Posamezna Številka 14 vin. m Št. 88. V Ljubljani, četrtek dne 18. aprila 1918. Leto II. Burjan zopet zunanji minister. Baron Štefan Burian de Raj-ccz je postal avstroojgrskji zunanji minister. To mmto je zavzemaj £e .kot Berthoiidoiv naslednik od de-eernpra 1915. pa do 22. decembra 1916., ko jc I>r ©trzeH zunanje posle odstoipirvši minister grof Lzernin. Odstop grofa Czenmaia je pov,zmočil v arvStetooKrSiki diplomaetii pravo revakiojjo. Odstopil je dvionni mojster princ Boh-enilahe, bcriimsLi poslanik Hohenlohe in včeraj je podalo demisjio ©grslkio minjtstrsf'vo. Odstop ogrskega ministrstva je vsekakor v zvezi z ime-novanipem grofa Buriana, zakaj novi zunan.il tnmisteir je zvest pristaš grofa Tisze in že v ti e-mttfcu, ko je odstopil grof Czeinnim, se ie pota v d v os,prediru grof Tisza. Burian je star 68 let. Večmcuna menijo, da oo opravljal gtnof Burian le začasno ministrstvo zunaniiiili stvari in prav zdi se nam, da se b/ije boj med zmernejšo mirovno strujo in radikalno aneksionistično. Tisza je znan kot velornaidiar, aneksioaiist od nog do glave, v tem pogledu mu je Burian orodje. Burian je gospodami! v-eč let v Bosni in tam ga nimajo v dobrem spominu, ker .ie bil neobziren in je vztrajno pospeševal madjarizacijo, sicer pa slabo gospodaril. Tudi zadnjič, ko je bil eno leto zunanji minister, ie bil le orodje grofa Tisze. Mož nima svoje iinicf.ia-tive, ne svoje izvršilne volje. Ce se bodo stvari razvajale v te.i smeri n’ 1X)S!Cane grof Štefan 'l'isza zopet gospodar na (Igrskem in tudi v skupni vladi. In ali nam ie treba še več, če se spominjamo nekoliko nazaj na imena Stnrgkh. Burian, Tisaa. Tnista doba se zopet vrača. Prava reakcija je nastala. Na Ogrskem ne ,dobe volilne reforme, zunanja in notranja politika pa ostane megtdoananična in v prvi vrsti n ladžarskoneniška. , č novim i ministrom smo prišli z dežja pod A.ap- .1a sprememba naj nam bo nauk, nauk pa zlasti vsem tistim, ki se ne maralo pobrigati za demokratizacijo monarhije. Na eni strani gre za absolutno vlado aristokracije in magnatov tn tern Bkidem prepušča prebivalstvo vso svojo usodo. Zato pa tudi nastopa stari kurs, v katerem za sedaj odločujejo pravzaprav le Marijani. Bur lanovo iimcniovanje nam usiltjuje mjisel, da rmajo na zuinaniio politiko vpliv le otgnski politiki, naši pa sploh ne prihajadto v poštev. Avstrijski politiki so reš pravi vzor politične UiOiči! Vedno nove aneksije. O dim,r zmaguje filndeinbiurg na zahodu, narašča povodenj nemškega aneksijcnizma. Državnozborski poslanci sivobcidionikse-lne struje in centra, ki so julija mieseca glasovaili za slovito nes>riluci®o o soirazraimiietm sumu, pravijo sedaj, da so se razmere sedaj izpremeaiile in tako jo sedaj tudi razlagati ono resolucijo. Liberalni profesorja; ki so se še pred kratkim izkazali koit botieviniki za sporazum, in nairddmi nniir, pridiiguifejo sedaj — zelo učeno seveda —-o. potrebi strafegičnega varstva. Ako jc kdo pravi profesor teologije ali noitiranje medicine, mora seveda tudi kaj razumet/l O strategiji. Ako sc hoče Anglijo in. Amerdkto prisiliti k preipo-. znanju vseh miogočili aneksij, gospodom seveda ne povzroča skrbi. Ako ne pojde letos, bo •pač šlo v dveh, treh letih. In kako se razmere med narodi z ropanjem dežel za nadaljnje stoletje zastrupljajo, sc gospodam ne ubijajo glave. Ne glede na tujo pravico in tuje koristi vso vzeti, kar je mogoče sploh vzeti, je po njihovi morali najv. postava. Veliki teimi&ljj narodnega prava in .Ijuidiskega miru ao jim bili dobri, ko niso premišliicvaili' o možnosti odločujoče zmage. Sedaj, ko upajo na zimiago, žvižgajo na etična principe, na katere sin sami še včeraj prisegah, in se ratiše drže preprestejšega principa. Ako si kaj vzameš, tedaj imaš nekaj! Nasprotje med vzhodno in zahodno ».eri-jentacijo«, ki je aneiksliontete tako dolgo t’-v je sedaii srečno odstranjena, .ledini so ser!.-’" ■ v anektirajo na vzhodu kakor na zahodu. Na zabada pred vsem seveda ožemite z železno rudo v Longwyju hi Briey v francoski Loreni. Vsa zveza jeklenih tavam — tako se tam ' železni kartel — je prepričana, da je last rudo bogatega ozemlja strategična potreba za nemški narod. Na vzhodu pred vsem seveda Dobski premogovni kotel Doirnbamva. Zgorite §|e~ preimioganskn magnati so edina glede tega. da je ta »naprava imej e« neobhodno potrebna za varstvo domovine. Na zaliodu kakor na vzhodu vse samo za ljudstvo in domovino; da bi se pri tem profiti renskih železnih magnatov in šlezliskih premoganskili baronov povečali, ie seveda le naključje, Medtem pa krvave na blanriefiskevp in v Pikardiji dan za dnem deset-tisoč Nemcev. Kdor se zanima za psihologijo nemšltega aneksijionlizima, te se opozarja na najnovetfšo i>o-l.isik(> debato v pruski gosposki zbornici. Tu so. gospodje Korte, grof Jonk in pl. Kleist vložili predlog, da se pruska vlada v sviotii Poljakom sovražni politiki v vzhoidnji marki naj ne pusti premotiti, in &c Hapssmasin je v Stut-gartu, govoreč o KuMmanmcm kriza, trdil, da je enota nemške politike ogrožena vsted pre-širnega dualizma, ki se spominja na državno-pravno odgovornost šele tedaj, kadar gre po Strajni«. Zaenkrat pa ne gre po- strani in tako s tip® (tožavnopravnai ridgorvoiimi c i. vidni vladi nasproti druga,' vojaška vlada, ki- ni preveč prijazna takoijjnencvanetrmi' »mehkemu miru«. Kakor veliki godejo, tako sjev-eda plešejo mali. Rirrmmija si .je priklopila Besarabijo. Katje Avstro-Ogrsko, ki jc s parolo1 »brez aneksij in kontribucij«, »brez politične in gospodarsko silovitosti« vstoipila v niiiirovna pogajanja, vso metino črto tako korenito »popravila« in ker Rumuiriiia poleg tega izgubi Dobru-džo na Bul-garlijio, dobi kot -odškodnino Besarabiifo. Sarno-obšebji umevno se z.godi to na podlagi samoodločbe narodov. Besarabski »deželni svet« je v imenu besarabskega naroda sklenil združenje z Ritimvinijo. LISTEK. Dr. H. Tuma: »Demokracija" in mali človek. , »bo naših mestecih, trgih in vaseh, povsodi naletimo na malega človeka. Nova doba ga zobtikuje v vodilnega človeka družbe, prerojene v demokraciji«. lcJeial socialistične družbe je združba e majhnega!) poljedelca, delavca, javnega malega (falski zasebnega nastavw^ Z'TT" 'Tv. ..................... "ca- Človek« bo uositelj idej nove dobe demokratizma' T - V ? x • ,i„„ , ... ■ . »Socialistično spoz.naruc m demokratično čustvo dv,Kneta slovenskeKa ,naleKa člo. veka ,z globine.« »Fbglobhena demokracija je najvišja etična potenca, celo višja nego zgolj materijelno zamišljeni socializem (sic!).« Da se doseže demokracija malega človeka 1. naj bi sc združili socialdemokratični, krščansko socialni in narodno socialni delavci v eno celoto v »obodju« narodne pripadnosti, 2. združilo naj bi se na politične stranke razbito zadružno organizacijo, politične stranke naj bi Služile ideji asocijacije narodnih produktivnih in delavnih sil in ne narobe, 3. prešinila naj bi socialna zavest in vzajemnost tudi gospoda in-teligeuta. Sklepa: »o vseh teh rečeh premišlja v veliki dobi pidojeni mali človek.« Opužcn (še lepše bi bilo rečeno »orna', žen«! njegov razum sc zableskeče v svojem uatnrnern bistvu - v demokraciji«, (naravnost bleske-tajočc lepo povedano«!) Koncčno pa »ne potrebujemo formalne demokracije, ki je lažnjiva, temveč duševne, ter novi duh, ki nas že »obletuje« majhni (sic!) človek se zave, da sta bila njegova duša in dlan (!) utis-iiila njegovi novi dobi svoj pečat.« »Stari svet pada — novi se poraja v majhnih ljudeh« porabil bi ironično vedno napačno rabljeni pridevnik Abditusov. S tem člankom, ki nikakor ni v čast količkaj znanstveni socialni reviji, pokazal je Abditus naravnost rečeno neverjetno zmedo sociologičnih in političnih pojmov, poleg čudnih izrazov. Abditus ne rabi formalne demokracije, toraj ne demokracije konkretne vidne oblike, kajti ta je lažnjiva, dovolj mu je duševna .Vzbudite!j in domnevni voditelj socialistične omladine toraj ne misli na praktično politično stranko, hoče le zvariti demokratični duh »majhnih« ljudi delavcev, poljedelcev in uslužbencev, duh, kateri utisne novi dobi — pečat. Težko je sicer resen ostati, ko se bere to kolobocijo. Naj si bodi še tako prosta tribuna v socialistični reviji odprta, uredništvo bi vendar ne smelo kar tako prejemati takih člankov, ki morajo odvzeti omladini in socialistični inteligenci ves kredit! Abditus ima dobro voljo — iz njega govori istinito »majhen« človek v vsej svoji socialni bedi. Jedro njegove misli ostane pač zadružni socializem a la Mo-draček, omejen na delavca, malega poljedelca in uslužbenca. .» Zadružništvo sploh ni socialistična ideja in mali ali češki drobni ljudje spadajo kratko in inalo — v prole-ta r i jat. Zadružništvo je le posredovalna forma med kapitalizmom in kolektivizmom, poskus akumulacije kapitala iz majhnih deležev. Ako prikrajimo »Naši poslanici« »Malega človeka« Abditusovega in narodno državo Lončarjevo, smo približno našli program socialistične omladine: »Mali človek, poljedelec in uslužbenec, narodno, demokratično in zadružno organiziran, versko čustveno nravno visoko stoječ, ob inteligenci neutrudljivi za splošno prosvetno delo.« _____ Socialna demokracija ne more storiti druzega nego želeti ti novi nadepolni stranki »majhnih« ljudi — sijajno bodočnost. Naj le s krepko dlanjo utisnejo novi dobi svoj pečat — na obe lici! Žaliboj? poprej rušimo od (toga taanavaitieKai dcžekte^a sveta zvedeli niti besedice. Zlasti nismo nikdar slišali, kdaj in od 'koga ter na podlagi katerega voldineisra sistema je tak* to Ljudsko zastopstvo izvotljeno. Vsekakor ie deižel-nerrtu svetu njegov prosti siklep olaijšan s tam, da je večji del Besarabije zaseden z romunskimi četaimii. Na vsak način .je pa tudi ondi že konflikt: ukrajinska Rada povzdr-guje proti prd-klopit vi Besarabije k Rumuniji najsveteiši pmc test in se pri tem sklicuje na to, da so le v juiž-nem delu Besarabije Rurmmci, na severu pa Ukrajinci v večini. Skmblifeano je tedaj za to, da se tudi taim obrambo prepoama vprasainja, za katerih rešitev bodo v poznejših vojnah zopet tekffi potoki krvi. Ukrajinska industri a. O Ukrajini smo vedeli le, da velja za žitnico evropejske Rusije, nismo pa vedeli, da ie doma v Ukrajini tudi premogovna in železna industrija, in sicer jako razvita, čeprav šele v prvih povojih. Posebno v zadnjih desetletjih se je ta industrija jako razvila, kar priča že cela vrsto velekapitalistov, ki vodijo oziroma posedujejo te premogovne in železne rudnike. L.eta 1784 so odkrili velikanske zaloge premoga ob reki Doneč, in s tem se pričenja industrijska doba Ukrajine. Od srede prejšnjega stoletja dalje, so pričeli sistematično črpati iz teh zalog. Premog je raznovrsten, vendar ne dosega kakovosti zapadnoevropskega premoga, drobi se in ima v sebi mnogo žvepla. Za Rusijo pa imajo te zaloge ob Donecu velikanski pomen. Do sedaj so ugotovili, da vsebujejo te zaloge tri do štiri milijarde ton premoga, kar seveda za daljno bodočnost ni zadostna količina, v bližnji bodočnosti pa bo mnogo koristila ukrajinski industriji. Toda te premogovne zaloge ob Donecu so dale podlago južnoruski železni industriji. V začetku so poznali le malo železnih rud v bližini premogovnih rudnikov, pred približno pol stoletjem pa so odkrili zaloge železne rude pri Krču na polotoku Krimu. Znamenite železne rudnike pri Krivorjogu v južni Ukrajini, na katere se opira danes ukrajinska industrija, so odkrili leta 1872, pa tedaj le še na papirju, desetletje pozneje so šele pričeli s kopanjem rude. Kako važna še ta zaloga železne rude, kaže dejstvo, da je tvorila malo pred vojno 90 odstotkov vse južnoruske industrije. Zaloge kiivojroške železne rude se nahajajo nekako 500 kilometrov zapadnejše od premogovnih rudnikov ob Donecu ,na meji kersonske in jekatarinoslavske gubernije. Rude vsebujejo do 70 odstotkov železa, ki se more po po svoji kakovosti kosati z najboljšim švedskim železom. Cenijo jih na 50 do SO milionov ton. Razen pri Krivorjogu se nahajajo pomembnejše zaloge železne rude še pri Koraku-Kogili, oddaljene 50 kilometrov od pristanišča Berdjanskega in ob morju pri Kerču. Industrija južnoruske železne rude je od leta do leta napredovala, in če ni služila v domačo rabo, se je izvažala. Sredi prejšnjega stoletja je bila središče rušite železne industrije Poljska in za njo Ural. Država ie potrebovala železniških tračnic,' da zveže ž njimi posamezne dežele med seboj. Zato je izdala leta 1866 posebni ukaz za gradnjo plavžev, valjaren v južni Rusiji. Posebnega uspeha ta ruski ukaz in poziv tri imel. Šele, odkar so odkrili železno rudo pri Krivojrogu in odkar se je spremenila ruska colninska politika, je postal kapital podjetnejši. Plavži in valjarne so rasli kot gobe po dežju. Vendar je bil ves industrijski napredek zbog političnih razmer na Ruskem pičel in klavern. Dokler na Ruskem težka železna industrija še ni bila posebno razvita, so bila merodajna v Rusiji načela proste trgovine. Ko pa je začela ta se lepše razvijati, je sklenila vlada varovati te v rudnikih naložene kapitalije pred tujo konkurenco in je uvedla leta 1877 visoko colnino za železo. Južnoruski plavži in valjarne so opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi in se morejo v tem oziru primerjati z nemškmi. Kako zelo je povzdignil ta razvoj posebno Ukrajino, je razvidno iz tega, da jo prešlo od 80. let sem težišče železne produkcije iz Urala v južno Rusko. Leta 1866 je prišlo od celokupne ruske železne produkcije na Ural 67.5 odstotkov in le 8 odstotkov na južno Rusko; leta 1907 na Ural 20 odstotkov, na južno Rusijo že 68.7 odstotkov. Kako bo upli-vala revolucija in novoustanovljena Ukrajina na razvoj južnoruske železne industrije, se še ne ve. Gotovo pa je, da se bo tudi tu hitro in močno razvijalo industrijsko-proletarsko delavsko gibanje. Politični pregled. — Protest socialno demokratičnih poslancev proti zopetni odgodltvl brambnega odseka. Načelnik bramb-nega odseka, poslanec vitez Pogačnik, ie odgodil zborovanje brambnega odseka, določeno na 16. april, ponovno za teden dni. Nato je odgovoril soc.alno demokratični klub dr. Pogačniku pismeno naslednje: Bramb-ni odsek se ima posvetovati o jako važnih zadevah: o naredbi po § 14, ki zahteva brambno dolžnost 'in o osnutku zakona o delavni dolžnosti. Brambni odsek naj sklene, hoče - li predlagati zbornici, da naj ne dopusti tiaredbe po § 14, ali pa naj jo nadomesti s kakim drugim zakonom. Brambni odsek mora dalje skleniti, se-li hoče posvetovati o zakonu glede delavne dolžnosti, ali pa hoče izdelati nov delavni zakon. Obe zadevi pa sta največie važnosti. Zato je prvotno bil namen, da se skliče brambni odsek že 9. aprila. Iz nam neznanih razlogov pa ste smatrali za potrebno, odgoditi posvetovanje odseka do 16. aprila. Razočarani pa smo, ko v zadnjem trenutku zvemo, da sc tudi tega roka ne držite, temveč ponovno odgodite sklicanje brambnega odseka sporazumno z vlado. Proti zavlačevanju posvetovanja o tako važnih zadevah najodločne.iše protestiramo in odklanjamo vsakršno odgovornost za posledice, ki nastanejo, ker ob otvoritvi zbornice delovanje odseka ne bo privedlo do pozitivnih rezultatov.« — Temu odseku je načelnik Slovenec poslanec vitez Pogačnik. Kaj pomeni to njegovo ravnanje, sicer ne vemo, toda jasno je, da vladi na ljubo zavlačuje odsekovo sejo. Ta taktika je značilna, ker kaže, da gospod načelnik odseka še vedno stoji z eno nogo v Seidlerjevem salonu ter ne ve, ali bi ostal in kako. — Protestni shodi proti Šušteršičevim podtikova-njem. Politično društvo »Edinost« sklicuje izreden občni zbor v nedeljo 21. t. m. Dnevni red: Nagovor predsednika. Protest proti podtikavanju dr. Šušteršiča. — Czernin in parlament Po raznih izjavah vodilnih parlamentarcev odstop grofa Czernina ne bo ostal brez upliva na razmere v parlamentu. Glede sklicanja poslanske zbornice ni sedaj nobene ovire in ministrski predsednik Seidler bo našel v zbornici mitueišo situacijo. Slovanska opozicija v parlamentu ne bo več nastopala proti Czerninu. — Clemenceau o pismu cesarja Karla. Švicarskim listom sc poroča iz Pariza, da bo Clemenceau v odseku za vnanje zadeve podal celotno poročilo o političnem položaju v zvezi z objavljenim pismom cesarja Karla. Clemenceau bo poročal o poteku razgovorov, ki so sc vršili o koraku princa Siksta pri predsedniku republike. Pojasnil bo zlasti tudi odnošaje Francije napram svojim zaveznikom. Konferenca entente o cesarjevem pismu. Kakor poroča pariški »Temps«, nima trancoska vlada v rokah originala, marveč prepis cesarjevega pisma. V francoskem državnem arhivu pa se hrani baje še prepis nekega drugega pisma cesarja Karla, v katerem se naznanja, da je prvemu pismu pritrdila avstrijska vlada. Clemenceau jc obe svoji tozadevni izjavi redigiral v sporazumu z Ribotom. Uredniku lista »Intransigeant« je izjavil Ribot, da afera Armand-Revertera za Francijo nikdar ni imela drugega pomena kakor pomena vojaške Informacije. »Petit Parisien« poroča, da so dokumenti avstrijsko-francoskih mirovnih razgovorov in tudi pismo cesarja Karla bili predmet posebne konference entent-nih držav. Konferenca pa da je sklenila, da se nasvetovani mirovni pogoji odklonijo. »Humanite« piše: Gre tu za vprašanje, ki se tiče nadaljevanja vojne. Zato morajo socialisti na vsak način zahtevati, da ministrski predsednik v zbornici poda natančnejša pojasnila ali pa v tajni seji predloži pismo cesarja Karla. — Novi vojni cilll Nemčije. V Nemčiji veje nov duh. Stranka za stranko izjavlja, da novi položaj zahteva novo stališče glede vprašanja vojnih ciljev. Mirovna resolucija državnega zbora da izgublja svojo veljavo. »Freisiinnige Zeitung« piše tozadevno: Resolucija državnega zbora temelji na predpogoju, da se tudi lugi na rodi izjavijo za sporazumen mir. Ta predpogoj pa se ni uresničil. Samoobsebi je umevno, da ob takih namerah naših sovražnikov mora tudi naše stališče glede mirovnega sklepa samo po zmagoviti vojn, postati drugačno .kakor bi bilo nasproti sovražniku, ki bi bil pravočasno pokazal svojo voljo za sporazumen mir. Skrbeli bomo za to, da se sovražni naklepi usiliti nam svojo voljo, tudi v bodoče razbijejo, ter se bomo primerno zavarovali proti podobnim napadom v bodočnosti. —. Boliševiški konzul v Glasgo\vu na Angleškem, John Mac Lean je bil zaradi piopagande boljševiških idej v Glasgovvu aretiran. Proti njemu je uvedla angleška vlada sodno postopanje. — Hotno Rule za Irsko. Nevtralnim listom se poroča iz Londona, da je angleški kabinet sestavil novo komisijo, ki naj izdela nov načrt za avtonomijo rs i. Novi načrt se predloži parlamentu tekom meseca maja. — Senator Stone umri. Iz VVashingtona so brzojavno poroča, da je umrl znani senator Stone, pte sed nik komisije za vnanje zadeve Zedinjen1! izas. Dnevne beležke. — Naročniki »Arbelterwille« v šišenskem okraju, ki so plačali naročnino za april in ki te dni niso dobili lista, naj se z dotičnim pordilom zglase v upravi »Na-preja«. ker nismo dobiPi natančnega obračuna. - Stavka v Domžalah. V Landstšitterjevi tovarni za slamnike je dne 11. aprila izbruhnila stavka Stvalke so zapustile tovarno ob pol 8. zaradi prenizke plače. Ze pred dvema letoma ie bil en-iR stuča), pa takrat so se kmalu poravnali in stavka ni prišla v javnost. Čudne razmere morajo biti v tej tovarni. — Izžrebani porotniki pri ljubljanskem dežei«ew sodišču za II. porotniško zasedanje. Glavni porotniki: Franjo Aumann, c. kr. davčni upravitelj v pok. v Ljubljani; Franjo Ahačič, tovarnar in posestnik v Tržiču; Josip Anž>ič, mesar in posestnik v Stepanji vasi; Jakob Avšič, posestnik in gosUlničar v Klečah; Mihael Dovgan, posestnik in trgovec v Kosezah pri II. Bistrici; Josip Ferčej, posestnik v Višelnici; Leopold FUrsaget', posestnik in trgovec v Radovljici ; Matija Golob, posestnik in mesar v Kranju ; Josip Guzelj, tovarnar v Škofji Loki ; Franjo Hainrichar, trgovec Starem dvoru; Peter Kosler, veleposestnik ; Josip Kozak,mesar in posestnik, oba v Ljrbljani ; Alojzij Krener, posestnik v Škofji Loki; Josip Klofutar, posestnik v Tržiču; Jakob Kolenc, posestnik v Ladji; Ivan Kos, posestnik in gostilničar na Vrhniki; Valentin Košmrl, urar in posestnik na Vihniki; Franjo Lavrič, posestnik in gostilničar v Planini; Ludovik Modic, posestnik in trgovec na Bloški polici; Ivan Mihev, posestnik in špediter v Cevicah: Karel Mulej, sodnijski svetnik v pokoju in posestnik iui Vrhniki; Avguštin Primožič, posestnik v Tržiču; Josip Pintbach, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori; Franjo Papler, posestnik in trgovec v Doslovčah; Franjo Pangerc, posestnik v Vrbnjah; Franjo Rebolj, posestnik in gostilničar v Kranju; Miha Štempihar, posestnik na Olševku; Ivan Sartori, ključavničar in posestnik v Radovljici; Franjo Siherl, posestnik in trgovec v Zalogu: Martin Šetinc, trgovec in posestnik na Vrhniki; Ivan Tekavčič,, c. kr. računski svetnik v pok. v Ljubljani: Oabrijel Thaler, posestnik in gostilničar v Železnikih; Ivan Tušar, posestnik v Idriji; Miha Tomšič, strojar iu posestnik na Vrhniki; Rudolf Valenčič, posestnik in tovarnar v Trnovem; Franjo Velkovrh, trgovec na Brezovici. — Namestniki: Matevž Buh, posestnik; Josip Klovar, faktor in posestnik; Jernej Ložar, krojač in P°' sestnik; Franjo Mole, pek in posestnik; ValenUn Mor-gutti, posestnik; Jakob Oblak, posestnik; Pranjo Pock. posestnik; Makso Salokar, izdelovalec drož in posestnik in Rudolf Tenente, trgovec, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani. — Iz poštne službe. Višji poštni upravitelj v Ljubljani Josip F 1 e r 6 je imenovan za ravnatelja glavnega poštnega urada v Ljubljani. — Proua Jesenico Gorica bo otvorjena s 30. aprilom oziroma s 1. majnikom t. 1. Do Kanala void že železnica z Jesenic in tudi pot v Solkanu je že popravljena. S to novo progo bo južna železnica zelo razbremenjena, in potniki gotovo ne bodo imeli več takih sitnosti, težav in neprililc. — Poštne pošlljatve vojnim vjetnikom v Italiji. Skupni centralni poizvedovalni urad za vojne vjetifikc je prejel od italijanskega Rdečega križa brzojavno vest, da prihajajo, kakor naznanjajo vojaški krajevni poveljniki v Italiji, poštne pošiljatve iz monarhije za vojne vjetnike pokvarjene in razbite ter z herazločnimi naslovi. Les je povečini preslab. Italijanski Rdeči križ priporoča, da ovijajo pošiljatelj zavoje tudi še v platno. Ce tudi ne bo mogoče dobiti v največ slučajih platna, svetuje poizvedovalni urad za vojne vjetnike nujno, da volijo pošiljatelji solidne ovoje, inočan les, če mogoče vsaj pol palca debel, in da razločno napišejo naslov. — S Kanalskega: Kanalsko je grozovito trpelo vsled vojne z Italijo takoj od prvih dni pa do zadnjih. Strašno je razdejanje, strašna pa tudi dosedanja malomarnost s strani oblasti, da ni storila prav ničesar, da bi se mogli Kanalci vračati domov in ostati na svoji lastni grudi. Preko Kala jc šla svoj čas bojna fronta, gotovo torej, da je vojna tam pustila sledove in da se je bilo pobrigati za to, da bi se v teh krajih očistilo in pospravilo, ko ljudstvo sili domov iu je tudi i>olitičue oblasti v tujih deželah silijo, naj se vrne. Pa se je vrnil marsikak begunec in marsikaka begunka v kanalske hribe, ali o joj! Saj so .jarki še polni ljudi, saj divja še vojna' po Kalu. Kakor je bilo tačas, ko so morali Lahi oditi, tako je še vse. V jarkih še vedno slonijo mrtvi vojaki, vse je razrušeno okoli in okoli in kamor stopiš, si v nevarnosti, da se razpoči pod teboj municija in te usmrti. Mrtvaški duh naokrog, to je grozno, bežimo! In beže nazaj v begunstvo. Prav nujno je potrebno, pospraviti inunicijo, počistiti vasi in poti, njive, travnike in gozdove, pa mrliče pokopati, kaj tj drugače nastane v deželi kuga. Tam na oni strani pa so bili pii Ročinju našli v vodi dve trupli. Povsodi nevarnost v zdravstvenem oziru. Poklicane oblasti, zganite se vendar in pomagajte ljudstvu, da bo moglo zopet bivati na svoji grudi! — Pulj. V nedeljo se je vršil dobro obiskan shod tukajšnjih delavcev v »Kino Ideal« z dnevnim redom: Delavstvo in aprovizacija ter raznoterosti. Shod je otvoril in mu predsedoval sodrug Pirc, poročal pa je sodr. Martin, ki je obširno pojasnjeval vzroke slabe aprovizadije v vsej državi, in dokazal, da če ni aprovizacija taka, kakršna bi morala biti, niso krive apro-vizadijske komisije, temveč centralna vlada, ki ni imela poguma, pravočasno nastopiti proti veleagrarcem in drugim špekulantom. Ce danes delajo ti izborne kupčije z živežem, dočim ljudstvo strada iu fizično hira.. Nato ie govoril Se sod rut Kaneto o splošnih delavskih razmerah ter ožigosal postopanje privatnih trgovcev, ki delajo tu vse moči, da bi se odpravile aprovizacije tu uvedla spet svobodna trgovina, da bi mogli spet svobodno izkoriščati, kakor so to delali v začetku vojne. Nadalje pravi sodrug Kaneto: Poglejmo cene rekviri- fiinega blaga, recimo moko, ki je po 1 K 50 vin., d očim so cene v svobodni trgovini grozne. Papirnata obleka stane 500 K, čevlji 200 K itd., to je uspeh svobodne trgovine. Na splošno se lahko trdi, da znaša razlika cene !"ed svobodno trgovino in cenami v aprovizacijah 800 odstotkov. Zaraditega razumemo, zakaj so trgovci za svobodno trgovino in proti aprovizacijskim komisijam, delavstvo se mora tem špekulantom pravočasno postaviti v bran za lastne koristi. Nato je .prečital sodr. Martin resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta in so jo sodr. Pjrc> Martin in Kaneto odnesli vladnemu zastopstvi}. Iz Kovorja pri Tržiču. V prodajalno Ane Koširje v Kovorju je udrl ponoči neznan tat in odnesel ^ kg sladkorja, 101 ovoj Cikorije in nekaj drobiža. 35 kg so dobili v bližini, ker jih tat ni mogel spraviti na varno. Nlkelnasti novec po 10 vinarjev bodo sptejemale L- fcr. blagajne in uradi tudi še po 30. aprilu, ker do lesa časa ga ni mogoče spraviti iz prometa. Ittanj dopisnic. Trgovsko ministrstvo je ustavilo izdajo zalepk, dopisnic pa bodo dobivali odslej poštni uradi samo tretjino prejšnje potrebščine. — Begunci se vračajo! Iz Brucka ob Litvi je prispel v Ljubljano dolg vlak beguncev. Bili so Bovčani, lolminci, Brici. Ponoči včeraj se je vlak odpeljal na Goriško. V taborišču v Brucku je ostalo še 270 oseb iz Podgore. — Tatovi so ukradli posestniku Alojziju Robiču v Gozdu pri Kranjski gori iz hleva osemmesečnega janca in ga ne daleč od hiše zaklali. Shojtf krojaških pomočnic v Pulju se je vršil v "edeljo v »Kino Ideal« ob ogromni udeležbi. Shod je °tvoril sodr. P a t u c i, ki je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Zapisnik je bil odobren. Nato je poročal sodr. Kaneto o potrebi strokovne organizacije za krojaške pomočnice, če si hočejo svoj položaj zboljšati. Govornik je žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje. Nato so bile izvoljene kot zaupnice: Elena Zara, Margareta Donagio, Eljza Zič in Vera Grego. Ko je bil dnevni red izčrpan, se je zaključil shod, na katerem je bilo 200 žensk 'in 20 moških. — Nove odredbe. Uradna »\Viener Zeitung« objavlja odredbe, ki obsegajo določila o izjemni zamenjavi desetvinarskega niklastega drobiža, o kuhanju žganja iz vina, vinskih tropin in sadnega mošta ter o izpre-membah določil, ki urejajo promet z lesom. Mesne racije v raznih mestih. Dunajska mesna karta se glasi na 20 dek mesa. Mnogo mest je še revnejših na mesnih racijah. Prebivalci Oderfurta se morajo zadovoljiti s 7 dekami mesa na teden. V Brnu so dobili ljudje od 1, do 7. aprila le 10 dek mesa. Še slabše se godi SalcburŽanom, ki so prejeli od 8. do 14. aprnla le po S dek mesa. Nasprotno pa pride na Tirolskem na osebo 50 dek mesa vsak teden in na Koroškem celo 75 dek mesa. V Ljubljani je določenih 30 dek, kadar ga ie toliko; zadnji teden so ga dajali po 20 dek. — živila iz Ukrajine je dobilo te dni mesto Praga. Med temi živili ni bilo moke, pričakujejo pa, da dobi mesto v kratkem iz Ukrajine tudi moko. Praga je preskrbljena z moko le še za 14 dni. — Prva tobačna karta na Tirolskem. V veliki občini Landeck na Tirolskem so uvedli prve tobačne karte. . Na Dunaju je veliko pomanjkanje mesa. V dunajski veliki tržnici je prišlo dne 15. t. m. zopet do velikih izgredov Več kakor 10.000 oseb je čakalo na meso, pa ga jo bilo za oddajo komaj 1000 kilogramov govejega m°sa. Ljudje, ki niso mogli dobiti mesa, so zahtevali, naj sc iim da konjsko meso, ker pa tudi tega ni bilo, so Poizkušali podiiati stojnice. Policija je morala poseči vmes in tržnica je bila izpraznjena. Petnajst ljudi so zapili, dohode k tržnici so zasedli policaji. — Nov zemeljski plin na Hrvaškem. Blizu hrvaškega kopališča Lipika so vrtali zemljo in prišli pri tem do čudnega uspeha. V bližini omenjenega kopališča je pričel izhajati 344 metrov globoko iz zemlje oljnati plin v ogromnih množinah. Plin sili na prosto in njegovo šumenje je slišati več kilometrov daleč. Sodijo, da pride tega plina na dan dnevno do enega milijona kubičnih metrov. Plin je drugačen kot zemeljski plin na Scdmo-sraškem in priča, da je v zvezi z oljem. — Na Oarskem žive še dobro. Prepoved točenja pijač Z mlekom v budimpeštanskih kavarnah, ki bi imela stopiti v veljavo dne 16. aprila, je prestavljena na dan !• majnika t. i. — Velik požar so imeli v petek opoldne v Gradacu »a Dolenjskem. Goreti je začelo v gradaški graščini Pod streho. Orad je bil v nekaj minutah ves v plamenu. Veter je zanesel ogenj tudi na sosednje hiše in je ogenj uničil šestero gospodarjem domovje. V najhujšo bedo So Pahnjene one družine, ki so rešile golo življenje. — Kakšne industrijske izdelke potrebuje Ukrajina. v seji uvoznega odseka državne komisije za izmeno blaga so izjavili, da potrebuje Ukrajina od osrednjih sil naslednje blago: papirnate izdelke, lanene izdelke, odeje, 11 milijonov vreč, veliko množino trakov, impregnirano platno za jadra, različne stroje, barve, klor, dalje do 17 milijonov pudov kuriva za odeški 'in kijevski okraj. Kakor zagotavlja izvozni odsek iste oblasti, bo mogla odstopiti Ukrajina centralnim obistim 30 milijonov pudov žita, 2 milijona pudov sladkorja, 500.000 pu-dov pesnega semena in 60—70.000 pudov deteljnega semena. V bližnjem času nameravajo izvažati iz Ukrajine v centralni državi mesečno okolo pet milijonov pudov pšenice. Pozneje se uvoz poviša. — Oberst kot navijalec cen. Oberst Ignacij Hofi-ir.ann, veleposestnik v okolici graški, je prodajal liter mleka po 80 h ali pa 1 K, čeprav so maksimalne cene za mleko le 56 h. Oberst je počenjal to navijanje cen že skozi štiri mesce. Sodnik ga je obsodil na globo 400 K. Voina« Nov Hindenburgov udarec. Nov Hindenburgov udarec velja angleškim pozicijam pri Ypernu. Uspeh prvega udarca je osvojitev z vsemi tehničnimi sredstvi utrjeiTih krajev Passchendaele, Be-celaere in Gheluvet. Podjetje je v tesni zvezi z nemškimi napadi v prostoru južno Yperna. Tu so nemške četo vnovič napredovale, čeravno je sovražnik vrgel v boj močne oddelke in zlasti tudi francoske divizije. Nemci obkoljevalno napadajo Ypern ; situacija za Angleže !e postala jako resna. Včeraj so pretekli štirje tedni od početka velike spomladanske bitke na zapadu in 14 dni, odkar so začeli pojemati boji v prostoru Amiensa. Upanje entente, da bodo nemške armade obnemogle in izgubile svojo napadalno silo, se ni izpolnilo. Dosedani potek bojev daje upanje, da se doseže odločilni končni uspeli. Došla so naslednja brzojavna poročila: Dunaj, 17. aprila. Uradno se razglaša: Na mnogih mestih italijanske fronte smo zvrnili sovražne izv*idne oddelke. — Šef generalnega štaba. Berlin, 17. aprila. VVolffov urad poroča iz glavnega stana: Na krvavih bojnih poljanah lanske bitke na Flanderskem je armada generala Siksta pl. Armina zasedla Paschendaele ter svoje črte znatno potisnila naprej tudi pri Bacelaere in Gheluvelt. Severno Lyse so čete genevala Siegerja danes zjutraj v naskoku vzele vas Wytschaete, pregnale sovražnika vkljub trdovratnemu odporu z višin severovzhodno in vzhodno tega kraja ter zavrnile močne protinapade. Južnozapadno Wulverghema umikajočega se sovražnika smo potisnili čez potok Douve nazaj. Ba'illeuil in žilavo branjena oporišča Coppelynde in Meteren smo osvojili. 7. močnimi oddelki so skušali Angleži in Francozi iztrgati nam zopet Meteren in ozemlje na obeh straneh Merrsa, a brez uspeha. Imeli so težke krvave izgube. Na bojišču ob obeh straneh Somme silovit topovski ogenj, ki je trajal tudi ponoči. - Macedonska fronta: V spopadih v dolini Strume so ujele bolgarske napadalne čete 155 Angležev in nekoliko Grkov. •-L.udendorfi. Berlin, 17. aprila zvečer. Na flanderskem bojišču smo vzeli Poelkapeile in Langenmarck. Zadnje vesti Burlau le prehodni minister. Budimpešta, 17. aprila. »Pesti Hirlap« izjavlja, da je Burian le prehodni minister, ker zunanje ministrstvo pod obstoječimi razmerami niti trenutek ne more ostati nezasedeno. Zunanje ministrstvo bo končnoveljavno šele tedaj zasedeno, kadar se reši ogrska vladna kiiza. Do tedaj pa je Burian le prehodni minister. Prepis cesarjevega pisma. Dunaj, 17. aprila. Londonski »Dai!y lelegraph« poroča o zadevi cesarjevega pisma naslednje: Dve osebi, prijatelja princa burbonskega, sta sami prepisali pismo, dočim je bil izvirnik prebran predsedniku Poincareju v prisotnosti Julija Cambona. Tedanji min. predsednik Ri-bot je imel pozneje razgovor s princem Sisktom. Nemčija in Rusija. Berlin, 17. aprila. Ljudski komisarijat za vnanje zadeve v Moskvi je nemški vladi naznanil, da pričakuje nemško diplomatično odposlanstvo v Moskvi in da je za njega sprejem vse pripravljeno. Nemško diplomatično odposlanstvo je danes odpotovalo v Moskvo. Ukrajinska konstituanta. Kijev 17 aprila. Mala rada v Kijevu je sklenila, da se skliče’ ukrajinski ustavodajni zbor na dan 12. maja. Anglija in irsko vprašanje. London, 17. aprila. Lloyd George ie izjavil, da je ameriško javno mnenje za splošno vojaško dolžnost v celi Britaniji pod pogojem, da se Irski ponudi samo-uprava. To je v sedanjem položaju za Anglijo življenjsko vprašanje. Vlada je vsled tega v smislu irske konvencije sklenila, da je avtonomijo Irske smatrati za bistveno vojno vprašanje. --'i>Westminster Gazette« objavlja nasvet, L loyd George naj bi predsednika \Vilsona naprosil za sodelovanje pri apelu na irsko ljudstvo, da v interesu velike stvari prevzame nase žrtev splošne vojaške dolžnosti.. Obstreljevanje Pariza. P a r i z, 16. aprila. Dalekostrelni top je ves dan obstreljeval pariško okolišče. 13 oseb je bilo ubitih iu 45 ranjenih. Bolo paša ustreljen. Pariz, 17. aprila. Bolo pašo s« danes zjutraj v Vin-cennes ustrelili. Deuisfja ogrsitega kabineta. Budimpešta, 17. aprila. Ob 11. url se je vršila pod predsedstvom min. predsednika dr. VVekerla ministrski svet, katerega so se udeležili, razen dveh, vsi člani kabineta. Ministrski svet je trajal !e malo časa in vlada je sklenila podati demisijo. Navzoči ministri so demisijo podpisali. Hunyadi vrhovni dvorni mojster. D u n a j, 17. aprila. Na mesto odstopivšega princa Konrada Hohenlohe je bil poklican za vrhovnega dvornega mojstra pobočnik grof Hunyadi. Lloyd George o vojnam položaju. London, 16. aprila. Lioyd George iie izjavi il, da mi mislila vlada prti uvedba brtaimbne dolžnosti -na nič drugega, »kot na naajboitfša sredstva, dia nadaljuje voljno. Zdelo se iii je po -trebno, da postavi na bojišče več moštva, ker so baje vpoklicali Nemci novih 550.000 vojakov. Llovd George .ie omenil, da bo angleško Ijudisitivo še če sto viselo med uipatnjam in obupom dejal pa je, da je njegovo zaupanje popolno. Ravnokar sem govoril, je rekeil Lloyd Ge orgie, z generalom', ki iie prišel s fronte. Pripovedoval mti je, da je videl generale, ki so se bo-■jevaiH in dia iima potno zaupanje. (Pritrjevanje). Izgubili sirno •ozemlja, toda izgubili nismo noč, od če-sar bi bilo odvisno naše življenje. To ni le mnenje naših generalov, to ie tudi mnenj* generala Focha, ki je ravno tako mirnem, naivno taftoo poln zaupanja. (Pritnjevanje.) Sovražnik hoče uničiti angleško armado; čuti, da bi prišel na pot zimage, če bi zmagal to armado; toda tt armade še ni premagal. Zadal je sicer, kar kom-štatiram z obžalovanjem, angleški armada hudi? udarce in izgube, toda vse to ni nič, v primeri; s tistimi izgubami, kii jih je imel sam. Francoska armada je nepoškodovana, amertikamsfca prihaja v velikih masah. Naj sl bo naše razpoloženih upapoino, naj sd bo obupno, da le držimo it r dno in odtočno skupaj, da se le ne udajaimo strahu in paniki, da smo le pripravi ioni, ukreniti vse potrebno, da so le vse stranke, angleške in irske edine. Če dosežemo to, potem gotovo zmagamo. __________________ Aprovizaclfa. Prodaja vojnih in praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V petek, dne 19. aprila strankam z zeleno izkaznico B dopoldne št. 800—1000, popoldne št. 1001—0200; v soboto dopoldne št. 1201—1400 'in popoldne št. 1401—1600. Tega reda se je točno držati. Vsaka oseba dobi četrt kg, kilogram vojnih klobas stane 2 K, kilogram praških klobas 4 K. " Sodrug Dittmann v trdnjavski ječi. V sredo pred Veliko nočjo je sodrug Dittmann prestal dvamesečno ječo, v katero je bil obsojen zaradi upora proti državi. V četrtek minulega tedna so ga prepeljali v Gross-Strehlitz v Gornji Šleziji v trdnjavski zapor. * La|<0ta . . . VVolffov urad naznanja naslednja telegrafična poročila: 27. februrja 1918. Položaj pri nas je grozen. Je sploh čudno, kako da morejo revni ljudje še živeti. — 11. marca 1918: Da nekaj skupaj spravijo, rabijo velikansko delo. Kako pa bode v bodoče . . .? — Isti dan: Trgovina je zelo slaba. Preskrba z živili je peklensko delo. — Isti dan: Razmere so vsak dan slabše. — Isti dan: Ljudje stojijo po cele ure v dolgih vrstah (frontah), pa vendar zastonj, ker je vse razpto-dano. Danes smo imeli za kosilo le čaj. — 24. decembia 1917: Revni ljudje so sedaj že dovolj trpeli. Vojske mora biti konec . . . Iz vseh teh poročil vidimo strašne strahote lakote. Preskrba je vsak dan slabša, P'o trgovinami stoje cele fronte ljudi, ki nimajo dati aj v usta in umirajo od lakote. VVolffov urad pravi, da so ta poročila iz raznih mest - Anglije: : Glasgowa, Bradforda, Leirthona, Leiteestra it Angleži! (D. D.) DelniSha g!awnk« K i 0,60*5.090. Sprejema vloge ua knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Stran 4. NAPREJ. Ste*. S& * Tudi rekvizicija. Štirje infanteristi so dne 6. aprila 1917 dobili od poveljujočega narednika v Tor-do na Ogrskem povelje, da kje v okolici ponoči »poiščejo« tele in ga vzemo seboi. Ti Štirje vojaki so tedaj odpeljali Samuelu Fejehu tele v vrednosti 1200 kron, pa so ga prinesli naredniku. Tele se je nato zaklalo in vojaki so pojedli meso. Naslednjo noč je narednik štirim vojakom izdal povelje, da pregledajo v okolici in seboj vzemo, kar najdejo. Vojaki so tedaj uekermi Štefanu Oroszu vzeli dva presiča, vredna 400 kron. Narednik je prodal prcšiča in podaril vsakemu vojaku po 12 K. Narednik je dobil za to štiri leta, trije infanteristi pa so bili obsojeni od enega do treh let težke ječe. Četrti pa je bil dne 27. t. m. tožen pred dunajskim divizijskim sodiščem. Izpovedal je, da je le v zvezi z drugimi vojaki izpolnil povelje narednikovo, kateremu se ni upal zoperstavljati. Ni mislil na ničesar kaznjivega. Vojaški pravdnik js predlagal obsodbo, zlasti ker bi sodišče moralo prevzeti veliko odgovornost nasproti ogrski vladi. Nato so ga obsodili na eno leto težke ječe zaradi tatvine. * Umrljivost v Plznju narašča, število porodov pa pada. »Nova Doba« poroča: Tudi poslednja dva tedna meseca marca kažeta kočljivi položaj glede števila umrljivosti v našem mestu, med tem ko ne znaša število rojstev niti polovico števila smrti. V času od 17. do 31. marca se je narodilo v Plznju 39 otrok, a ninrlo jo 80 ljudi. Na moški spol pripade manjše število rojstev, a zato pa večje število smrtnih slučajev. Otrok moškega spola se je narodilo 18, ženskega 21; moških je umrlo 45, žen 35. Na jetiko pripada 19 slučajev smrti, torej cela četrtina vseh smrtnih slučajev. In vzrok stopajočim smrtnim slučajem? O tem pa cenzura lic dovoli pisati. * Mesovje od kamel. Dunajski listi poročajo: V nekaterih mestih so pričeli prodajati meso pobitih slonov. V Zvikavu pa bodo prihodnje dni prodajali meso od kamel, ki je od štirih Mehari-kamel Hagenbeckove menažerije. 2e v marcu je morala ta menažerija te živali oddati zaradi pomanjkanja sena. Kupila iih je ondotna velika klavnica, ki je kamele še nekaj tednov prehranjevala in nato pobila. Od velikih kamel se je pridobilo tri do štiri cente mesa. Okus mesa od kamele je podoben mesu od bika, pač pa je meso precej sočnato. * Tudi žene so se bojevale roko v roki z delavci! »Dagens Nyhetern« poroča, da je zajela bela garda v Pammerforsu 8000 ujetnikov. Rdeča garda je izgubila 2000 mrtvih ,med njimi 1800 Rusov. Rdeča garda se je bojevala obupno z vso hrabrostjo in je poslala v boj po poročilih korespondentov tudi ženski prapor smrti. * Samomor scc. demokratinje Sonje Rabinovičeve. Nemško meščansko časopisje prinaša naslednjo vest. V preiskovalnem zaporu v Monakovem se je obesila gospa Sonja Lerch, proti kateri je bilo uvedeno sodno postopanje radi veleizdajstva in ki je znana izza zadnjega štrajka. Ta kratka vest naznanja konec človeške tragedije, ki je obenem del velike tragedije, katero pte-življa danes celokupno človeštvo. Vzrok, ki je dovedel soc. demokratinjo, sodružico Sonjo Rabinovičevo v smrt, nam ni znan. Sodimo pa lahko z mirno vestjo, da io 'e življenje, neprestani življenjski boji in vsesplošno sovraštvo, v kojem žive danes plemenite duše duševno ubilo in si je poiskala izhod iz tega stanja s samomorom Sod rožica Rabinovič, nekaj let sem poročena z monakovskim privatnim docentom Evgenom Lerchom, je prišla po ruski revoluciji leta 1904. v Nemčijo, da nadaljuje tam svoje filozofične in zgodovinske študije. V Rusiji je sodelovala navdušeno pri pokretih in bojih delavskega razreda, zato je morala zapustiti domovino in iskati v Nemčiji gostoljubnosti in zavetja. Tudi tu je nadaljeval nje delavni in plemeniti duh svoje delo za delavske koristi. Organizirala je tudi ženski proletarijat za razredni boj v dosego delavskih pravic. — Za svoj doktorski izpit je napisala temeljito delo o ruskem delavskem gibanju do izbruha prve revolucije, ki obsega važen zgodovinski materijal in je za raz-umevanie ruskih delavskih bojev velikanske važnosti. Pozneje "se ie poročila s privatnim docentom Evgenom Lerchom, ki ga je podpirala gmotno do zadnjega celo v lastno škodo. Pri zadnjem velikem štrajku ,e stala v prvih vrstah in je bila poleg obenem z drugim. sodrugi aretirana in obtožena veleizdaje. Kmalu po njeni aretaciji so nastale vesti, da je Lerch dal ločiti zakon z njo, baje z ozirom na svoje meščansko stališče, in mogoče je, da jo je tudi to pripravilo do sa-moumora. Sonja Rabinovičeva je žrtev, ki je padla na bojišču proletarskega gibanja. Kdor ni otopel, kdor ni opustil boja z nasp.otniki in zatajil svojo minulost, bo razumel, da take duševne katastrofe ne ubijajo le posameznike, marveč cele množice, cele družbe, dasi jim ni vedno izhodišče smrt. Eno načelo nas mora navdajati: Vztrajati v bojti do konca, do zmage pravičnih družabi ih načel. * Tožba proti pisatelju Schonherrjii. Pred dunajskim divilnim sodiščem se je vršila te dni prva obravnava proti pisatelju Schonherrju, katerega toži zasebnica Neža Eisner za 25.597 K. Tožiteljica Eisner trdi, da je vzdržavala pisatelja Schonherrja, ko je kot reven dijak prišel iz Tirolskega na Dunaj, od leta 1892 do 1899 na hrani in stanovanju. Njen umrli mož je,spoznal pisateljski talent dr. Schonherrja in to ie bil vzrok, da sta se zavzela za mladega d'ijaka. Tožiteljica pravi, de znašajo stroški za stanovanjc in hrano 42.800 kron, od katerih ji je povrnil Schonherr do leta 1910. Ie okoli 17.000 kron. Obtožencu je dan za odgovor na tožbo rok štirih tednov. * Koliko stane toileta dunajske dame? To vprašanje rešuje »N. W. Tagblatt« in računa izdatke: Navadna srajca 60 K, hlače 60 K, moderc 100 K, spodnje krilo 150 K, florove nogavice 35 K, nizki čevlji 100 K, kostim 1200 K, bluza 150 K, klobuk 150 K, kožuhovina 500 K, glace - rokavice 20 K. ročna torbica 80 K, skupno 2605 K. In to vse ic računano po najcenejšem blagu. * Vrhovni ravnatelj stavbe Sueškega prekopa umrl. V starosti 97 let je umrl v Parizu Voisin bej, ki je bil svoje dni glavni ravnatelj stavbe Sueškega prekopa. Bil je prvi francoski strokovnjak v gradbi vodnih stavb. Do zadnjih dni se ie živo zanimal za sedanjo vojsko. On je jeseni leta 1917 nasvetoval, da naj razde-rejo jezove v zapadni Flandriji’ pred napredujočimi Nemci. Bil je tudi predsednik internacijonaine komisije za plovnost Donave. Do lanskega svojega 9b. leta ie ohranil čiiost. * Pravi diplomat. V nekem svojem delu pravi Thiers o diplomatu: »Pravi diplomat mora biti mrzel kot led, trd kot kamen, gladek kot jegulja, radoveden kot kak časnikar, nem kakor riba, nezaupen kakor skopuh, premeten kot kača, nemiren kot vetrnica, zv.it kot lisjak iti trdovraten kakor star jetniški paznik. * Dišeči film. Iz Amerike prihaja skoro neverjetna vest, ki utegne biti za kinematografe velike vrednosti. Posestniku nekega velikega kinematografa v Nove* jorku se je posrečilo, da je iznašel dišeči film. Iznajdb® obstoja v tem, da se v gledališču s prednašanjem sl® razširja primeren vonj s parfiinfskimi dišavami. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk ,Učiteljske tiskarne* v Ljubljani, Stehta ulica 2-4 F. Bat j el -LHLHU- Stari trg it. 28. Trgoyina in mehanična delavnica. $4oška 2» že*** asSca «8y<©ko3asa še s staro prevmaSSEko ŠBW&§Big m pisalni stroji, gramofoni, električne iepne sve* 68 ftilke. Nlaiholjše baterij!®« ® Posebno nizka cena xs prepcortaiaica. s, i ki notrebuieio zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške poj*™' It--- primeru v pisarni “““ zdravnika; brez nakaznice odmirajo zdravniki le v praznikih ordinlrajo zdrav- zdravnik, mora bolnik takoj oddat, v blagajn,Sk, p,sam,. “ neddjah P Bolniščma se iz- mkile v nnjnih primerih. Zdravil« Se