Glas iz notraujo-krajnskih hribov.
Kakor se letos od več domačih in pttijih krajev slaba letina glasi, ravno taka se tudi po naših hribih godi. Pšenice nasad je le 2 do 3 četertinke dal; — rezi se le malo prideluje, in je tudi slaba bila; — oves — steber hribovcov — se je tudi slabo obnesel, zerno je letos poljskima enako; proso je grozno slabo; — ajda je dobro kazala, pa je le malo zerna napolnila; čbele so na ajdi vec sterdi dobile ko lani, in se je nadjati, de jih ne bo toliko pomerlo, kakor pretečeno zimo. — Marsikteri čbelar je letos vzrokov iskal, od kod to izvira, de je pozimi toliko cbel — in sicer po vsih krajih — pomerlo , in si kmalo ta ali drugi vzrok mislil, in ga tudi v Novicah oznanil. — Jest, tudi čebelar pa mislim, de je bila kuga med čbele prišla, in na to misel me je leto pripeljalo, ker so kužne bolezni ene leta sem ljudi in mnogotere plemena živine napadale; ali je to pri čbelah nemogoče? —
Tudi dosihmal nihče ni vedil od kužne bolezni krompirja, #} s ktero nas je letos Bog obiskal. Krompirja je bilo letos menj , kakor lani, in že pri iskopanji se je semtertje kakšen bolan dobil. Tukaj kmetje to bolezen „ t r oh 1 j i v o s ta imenujejo, in jo veliki spomladanjski mokroti perlastujejo. V naših hribih ne začne krompir v sredi gnjiti, ampak ziinej rujavkast prihaja, pod kožo je pa rujavkast tako globoko, kolikor je že trohljivost sad spridila. — Tak trohljiv krompir, če se skuha, terd ostane, in ga prešiči radi ne jedo. — Nekaj bolnih krompirjev častiti c. k. družbi kmetijstva v Ljubljano pošljem, de bo prevdarila, ali je ta bolezen taka, kakor je po drugih krajih. Nekoliko bolnih krompirjev sim pa zakopal, de bom vidil, kaj bodo v zemlji storili — ali bodo zgnjili, ali se ohranili? in če se bodo ohranili, jih bom spomladi posadilv za poskušnjo , ali ta bolezen tudi zarod oskruni?
Ce se pa bolan krompir vname, je hud smrad. — Ta bolezen se je sperviga hitro razširjala, in če se je danes zdrav krompir od bolniga odločil,- se je v enih dneh zopet pri odbranim krompirji bolan zapazil.
Veliko veliko se je krompirja pri nas spridlo, če so ga ravno nekteri pridno prenašali,-in ločili.
Nekteri kmet ne bo doma semena za drugo leto imel, če je tudi letos 500 mirnikov krompirja pridelal. Slišati je pa, de kar je bolj hladan zrak, krompir menj trohni ali gnjije. — Bog daj! de bi ne bilo treba spomladi pri drugih semena prositi.                    Čuk.
*) Tako ga tukaj vsi v Zaplani pri starim sv. Urhu, kteri je bližni sosed sv. Miheia-v Ho v tah, imenujejo, in nič od koriina ne vedo, in tudi stari Kovtarji k o ni na ne poznajo. — 1. dan tega, mesca nas je 10 večidel hribovskih duhovnov skupej bilo. in vsi so se čudili, de ena sama oseba od koruna ve povedati, naši kmetje pa clo nič od njega ne vedo. — Stari kmetje pravijo, de so sperviga v naše hribu zanesen sad— kteriga zdej krompir imenujejo— po d zemljiške hrušce ali po d žemljice imenovali. Zna biti, de je žena iz Logatca v liovte prišla novica sadeža za seme prositi, in ker ga pa še imenovati ni rnogla ali znala, je sama rekla: vas prosim malo korena ali koruna za seme, in tako je niso mogli umeti, ker je takrat zvon sv. Mihela zvonil : p o d z e m 1 j i s k e hrušce, p o d z e m 1 j i c e! — in zdej pa zvoni: krompir, krompir! kaj bo, če se b o-d e š spridil, ne bodo te mogli kmetje t r i k r- a t na dan j esti.
De je konin slovenska beseda, sleherni lahko ve; s svojim dopisani sim le hotel povedati, de v naših hribih nobenimu beseda — k o run — ni znana. Ali ni res tako? vprašam gospoda P. L. v Ljubljani, kteri so več let umetni posestnik nar večiga zcmljiša Ilovtarske fare na Veharši bili: kako so se z marsikterim starim možem — ali od krompirja ali koruna pogovarjali?                   Ouk.
20?