Na Gomilskem so odprli dlom onemoglih BIVŠA CMAKOVA GRAŠČINA ZATOCiSČE OSKRBOVANCEV ŽALSKE OBČINE Savinjska dolina sredi septembra. Zgodnje nedeljsko jesensko jutro. Od Celja do Žalca se lagodno dviga ju­ tranja gosta megla in se izgublja kdo ve kje pod brezoblačnim nebom. Dr­ vimo po dolini, ki so ji nedavno tega tisoči obiralcev slekli značilno temno- zeleno oblačilo. Nalikuje ježu, ki so mu izpulili bodice. Pri Dobrtoši vasi za­ vijemo čez grobelski most, pred Go- milskim pa na desno skozi enako ime­ novano vasico. Ze smo na cesti proti Braslovčam. Kmalu se ločimo od nje in zavozimo po ozki stezi mimo Beto- novih provizorijev v gosto hosto. Ne­ kako sredi nje stoji bivša Cmakova graščina. Sem so se namenili poleti en- tisoč devetsto enainštiridesetega parti­ zani Savinjske čete in kaznovali izda­ jalca in petokolonaša Cmaka. Cmak je bil kupil prikupno graščino sredi smrekovih gozdov od Italijana Kurka. Potem, ko jo je obnovil, je po­ stala ena najprivlačnejših shajališč celjskih Nemcev in petokolonašev. Ka­ ko tudi ne bi. Prijazno obliko ima in ugodno lego. Ima obliko kvadra s šti­ rimi stolpiči. Skozi edina vhodna vrata dospemo na srednje veliko dvorišče. Iz­ nad njega se dvigajo v dveh nadstrop­ jih zastekleneli arkadasti hodniki. Gra­ dič nareja vtis zimskega dvorca. Pod košato krošnjo orjaškega javor­ ja, čigar širokopernato listje že tu in tam pobledeva in rumeni, sede za belo pogrnjenimi mizami novi prebivalci nek­ danje Cmakove graščine. Stari one­ mogli državljani so. Nekoliko zaspano pomežikavajo v zgodnjejesensko jutro. Njega dni se je prenekateri med njimi potikal kdo ve kod po deželi in prosil vbogajme. Kljub starostni utrujenosti in betežnosti so skoraj vsi vedre volje in radovedno pričakujejo začetka sve­ čanosti. Raz okrašeni balkon visita dve za­ stavi, med katerima je Titova slika.\Tu pričakuje goste nasmejani upravnik Pečnik z nekaterimi svojimi sodelavci. Ob napovedani uri nagovori zbrane go­ ste in domačine predsednik občinskega ljudskega odbora, tovariš Ivan Ranči- gaj. V kratkih potezah oriše namen in pomen doma za prizadete in za občino. Poslej ne bo treba več prosjačiti po drugih domovih za zatočišča za mnogo­ številne onemogle starejše državljane, ker je občina našla sredstva, s pomočjo katerih je bilo moč uresničiti koristno zamisel, tako da more danes odpreti in predati svojemu namenu prevažno so­ cialno ustanovo. Potem, ko je formalno odprl Dom oskrbovancev žalske občine, je spregovoril načelnik okrajnega sveta za socialno skrbstvo in ljudsko zdrav­ stvo, tovariš Fajgelj in čestital orga­ nizatorjem ter oskrbovancem k pri­ dobljeni socialni instituciji. Sledil je kulturni program svečanosti, ki so ga lepo izvajali najmlajši oskrbovanci iz sosednega mladinskega doma Vere Slandrove iz Polzele. Lepe pesmice in še lepše izvajani folklorni plesi ob spremljevanju harmonike disciplinira­ nih otrok so navdušili prisotne, mnoge starčke pa ganile do solz. Svečanost je zaključil upravnik Peč­ nik, ki je zatem povabil navzoče goste k ogledu doma. V pritličju je mimo velike, moderne kuhinje in pomožnih prostorov prostorna obednica, v prvem nadstropju je pet velikih, svetlih in zračnih spalnic, upravna pisarna in ambulanta. Zdravnnik prihaja vsak te­ den iz Prebolda. V drugem nadstropju je enako število sob, šivalnica in še kaj. Kot že rečeno, pbdaja graščino vse okrog strnjeni gozd. Skozenj vodijo številne slabo negovane poti. Park bo treba urediti, ker nareja sicer vtis za- puščenosti. V bistri vodici graščinskega ribnika se premetavajo zlate ribice, pa tudi tolstih krapov ne manjka. Idealno okolje za starčke, ki tu preživljajo je­ sen svojega življenja. Nova socialna ustanova je v resnici lahko ponos žalske občine. D. P. Hmelj vozijo • . • To je sedaj vsakodnevni prizor v Žalcu Obtoženci iz kmetijske zadruge Šentjur se zagovarjrjo TUDI V KMETIJSKI ZADRUGI ŠENTJUR ŠKODLJIVCI — ALI V NAŠIH ZADRUGAH RES NE BO REDA? V teh dneh sta bili v Celju na dnev­ nem redu zopet dve obravnavi, ki sta obravnavali poslovanja v dveh kmetij­ skih zadrugah. O obravnavi in sodtoi ob­ tožencev iz KZ Frankolovo poročamo posebej, na tem mestu pa nekaj o ob­ tožencih iz KZ Šentjur, ki so se pri­ čeli zagovarjati v ponedeljek ter do zaključka redakcije sodba še ni bila razglašenna. Na zatožni klopi so se znašli bivši predsednik KZ Šentjur pri Celju Franc Kincl, knjigovodkinja Ana Klima, bla- gajničarka Karolina Bakija, poslovodji Jože Ramšak in Mara Krajnik ter kmet Mihael Vrhovšek. Temeljita revizija in pregleg poslo­ vanja sta ugotovila po stanju 31. 12. 1955, da izkazuje KZ izgubo v višini 14,184.215 din, kar je dokaz izredno sla­ bega poslovanja v zadrugi. Z revizijo in odkritjem izgube pa so prišla na dan še kazniva dejanja, za katera so se morali navedeni obtoženci zagovarjati. Tako je Kincl zlorabljal uradni polo­ žaj, nevestno posloval, svojo dejavnost opravljal s pomočjo lažnih listin in po~ dobnega. Vedel je, za lažno napravlje­ no bilanco, ki je namesto izgube pri- kazovala dobiček. Klimova je obtožena, da je kot knjigovodkinja napravila s svojim delom precejšnjo zmešnjavo v knjigovodstvu ter pripomogla, da so se vpisovale lažne vknjižbe. Položaj ji je med drugim omogočil najrazličnejše manipulacije pri knjiženju. Bakijeva pa si je prisvajala denar, popravljala fakture ter zlorabljala uradni položaj. Potrebovala je namreč denar, saj si jo gradila svojo hišo... Oba poslovadja KZ na se morata zagovarjati zaradi poneverb. Zadnji, Vrhovšek pa skupno s Kinclom, ker je storil kaznivo deja­ nje zaradi kupčevanja s tujo valuto. Revizija je odkrila še nekatere in- dice, ki kažejo na druga kazniva de­ janja. Vendar pa zanje ni mogoče zbra­ ti dokaznega materiala, saj so obto­ ženci tako vestno »poslovali«, da za­ radi nerodnosti in neurejenosti knjigo­ vodske dokumentacije dejanj zaenkrat ni mogoče dokazati. Na zatožni klopi se je zbralo skoraj vse staro vodstvo kmetijske zadruge v Šentjurju, kar zanje ni najboljše spri­ čevalo. ' Sodišče je v ponedeljek in torek ves dan zasliševalo obtožence, v sredo pa je pričelo z zasliševanjem prič. Sodbo bomo objavili v naslednji številki na­ šega lista. (t) Obravnava osnutka komunalnega proračuna za 1,1957 Svet za gradnje in komunalne zade­ ve pri celjski mestni občini je pretekli teden na svoji redni seji obravnaval med drugim tudi osnutek komunalnega proračuna za prihodnje leto. Z ozirorn na pomanjkljiva finančna sredstva so za komunalno dejavnost v naši občini predvideni zelo skromni iz­ datki. Ze spričo skrčenih lanskoletnih proračunskih sredstev je komunalna dejavnost letos komaj zmagovala plan­ ske naloge. Razumljivo je, da so se s pri­ ključitvijo 3 novih občin izdatki za ko­ munalo še povečali. Predvsem bi se zahtevala višja sredstva za vzdrževanje cest, za katere je bilo v lanskem letu določenih komaj 26 milijonov. Ker bomo morali tudi letos skrbno obračati vsak dinar, predvideva osnu­ tek komunalnega proračuna za leto 1957 znižanje postavk, kjer bo le mo­ goče, ponekod pa le skromno zvišanje. Člani sveta so bilf mnenja, da bomo morali prihodnje leto zlasti za ceste nekoliko več žrtvovati. Upoštevajoč le­ tos še tri priključene občine, so si bili člani komunalnega sveta edini v tem, da se proračunska sredstva za ceste od lanskih, odnosno letošnjih 26 milijo­ nov, zvišajo na 53 milijonov za leto 1957. Osnutek predvideva za komunalno dejavnost v naši občini v splošnem po­ višanje proračuna na 111 milijonov di­ narjev napram letošnjim 67 milijonom. Praznovanje občinskega praznika na Vranskem Ze drugič smo na Vranskem prazno­ vali občinski praznik 22. septembra. Na ta dan leta 1941 je bila na Greti nad Vranskim prva partizanska bitka - na Štajerskem. V soboto je organizacija ZB Vransko v ta spomin svečano razvila svoj pra­ por, nato pa je bila povorka do spome­ nika padlih borcev na Gorici. Praznovanje občinskega dneva je bilo združeno tudi s kmečkim praznikom in gospodarsko razstavo, katero je obi­ skalo kakih 2000 ljudi. Razstava je pri­ kazala napredek kmetijstva, obrti in industrije v vranski občini. Škoda je le, da je bila odprta samo en dan. Fotoreporlerjeva uganka Kaj pravite, kaj bi moglo tole biti? Kaka posebna vrsta ježa? Morda kak­ šne suhe ovijalke v pragozdu? Ali mor­ da le velik nered v sosedovi drvarnici? Nič takega. Fotoreporter je nekam čud­ no obračal aparat, ko je hotel s sliko dokazati, da je ena izmed glavnih »že­ tev« v Savinjski dolirii končana. Gospodarska razstava v Slov. Konjicah NAJVEČJA PRIREDITEV V OKVIRU GOSPODARSKO- KULTURNEGA TEDNA Po nekajtedenskih pripravah je bil v nedeljo odprt v Slov. Konjicah prvi povojni gospodarsko-kulturni teden. Razen celotedenskega kulturnega in športnega sporeda, v katerem sodeluje­ jo poleg Konjičanov še nekateri gosti v odbojki, nogometu in namiznem te­ nisu,-je največja prireditev v okviru tedna gospodarska razstava, na kateri razstavljajo svoje izdelke in proizvode industrijska podjetja, kmetijske zadru­ ge, obrtna podjetja, obrtniki, nekateri kmetovalci itd. Razstava prikazuje go­ spodarski napredek in razvoj konjiške občine v zadnjem desetletju. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela, in sicer del razstave je v kultur­ nem, drugi del pa je v mladinskem domu. Pred kulturnim domom so raz­ stavljeni različni kmetijski stroji, umet­ na valilnica Selekcijskega posestva v Ločah, na posebej ograjenem prostoru pa je urejen pašnik, obdan z električno žico. Tu razstavlja svoje izdelke tudi opekarna iz Loč. V kulturnem domu so razstavljeni kmetijski pridelki, različno sadje, več vrst grozdja, polsladkorna pesa, raz­ lična žita itd. Aktiv mladih zadružni­ kov iz Vitanja prikazuje uspehe več­ mesečnega dela s področja naprednega kmetijstva. Zene zadružnice skupaj z Društvom za napredek gospodinjstva pa prikazujejo, kako se sadje, zelenjava in podobni pridelki pravilno konservirajo in shranjujejo za zimo. Precej razstavnega prostora zavzema s svojimi izdelki usnjarski kombinat Konus, ki razstavlja različne vrste usnja, med katerim naj posebej omeni­ mo umetno usnje »konit« ter izdelke, ki jih iz terra usnja zadnje čase v to­ varni izdelujejo. Novost je tudi lama boks in posebni usnjeno plastični jer­ men. V istem oddelku razstavlja svoje raznovrstno blago še Trgovski dom ter na novo odprta poslovalnica s konfek­ cijskim blagom Oblačila. V mladinskem domu pa razen večjih podjetij kot so LIP, TKO Zreče in Ko- stroj, prikazujejo uspehe svojega de^a tudi lovci iz konjiške občine. Uredili so pravcati gozdiček s smrekami, jama­ mi in ostalimi gozdnimi prikazi. Raz­ stavljene trofeje so lovcem vsekakor v ponos. Zreška tovarna kovanega orodja raz­ kazuje izdelke, ki so jih pričeli izde­ lovati v zadnjih treh letih. Med temi so razni ključi, različna kladiva, pri- moži itd. Lesni obrat LIP Konjice pa razstavlja več svojih lesnih izdelkov, ki jih izvažajo v inozemstvo. Naj omenimo še slikarsko razstavo mladega akademskega slikarja Alojza Zavolavška, ki tokrat v tej okolici prvič razstavlja okoli 30 svojih del. Vajenci se zahvaljujejo , v eni izmed številk našega lista smo poročali o lepem uspehu letošnjih leto­ vanj' in taborjenj ter vzgojnem delo­ vanju počitniških kolonij naše mladine. Rekli smo, da je med poldrugim tiso­ čem otrok in mladincev bilo deležnih letovanja okrog 300 vajencev iz celj­ skega okraja. Prvič po osvoboditvi je bila po zaslu­ gi političnih organizacij, Zveze prija­ teljev mladine in v njej včlanjenih dru­ štev posvečena posebna skrb za vajen­ ce, da bi bili tudi ti deležni dobrot, kakor jih na letovanjih in kolonijah uživa ostala mladina. Kako je uspela ta akcija? Se preden je bila ustanovljena okraj­ na komisija za letovanje vajencev, je delovala na Vajenski šoli I v Celju dru­ žina Počitniške zveze z namenom, da gredo njeni člani vajenci, kmečka in industrijska mladina letovat na morje. Fa kako so se pripravili! Izdelali so nad 100 preprostih postelj, štedilnike na bu­ tan, čolne, blazine, šotore in drugo. Od kod denar? Podprl jih je predvsem Zavod za socialno zavarovanje s 500.000 din, podjetja z oglasi v brošuri ob pri­ liki vajenske razstave, nekatera pa po­ samič. Celjsko Društvo prijateljev mla­ dine jim je dalo 50.000 din, po 1000 din pa so prispevali vajenci sami. Na po­ moč jim je prišlo tudi strežno osebje z brezplačnim prostovoljnim delom. Vso to podrobno organizacijo priprav in letovanja samega je požrtvovalno vodil prijatelj mladine učitelj Franc Lužnik. V štirih izmenah po 15 dni je v R( , vin j u taborilo iz celjskega okraja 32f vajencev, 137 dijakov, 10 članov kmeč­ ke mladine,- 15 pionirjev, 35 odraslih članov PZ, 22 članov prostovoljnega strežnega osebja in še 28 visokošolcev s posebno vzgojno nalogo, da povežejo stike med vajensko in dijaško mladino. Skupaj je torej 573 oseb terjalo od or­ ganizatorjev letovanja 7582 oskrbnih dni. Največjo skrb za prijetno letovanje so pritegnili nase vajenci, kajti mnogi izmed njih še niso videli morja in niti niso bili vešči plavanja. Skupine štu­ dentov so se pomešale med nje, gojile telovadbo, prirejale predavanja o raz­ voju družbe, družbeni morali, o zdrav­ stvu, higieni in razvoju tehnike. Ob ta­ bornih ognjih so doživljali prijetne ve­ čere. S poučnimi izleti in ekskurzijami v Poreč, na filmski festival v Pulo, v rovinjsko tovarno za tobačne izdelke in ribje konserve, v inštitut za morsko bi­ ologijo pa z ogledom kmetijsko obdelo­ valne zadruge so naši vajenci širili svoje duševno obzorje. Višek sreče je doživela delegacija vajencev, ki je obi­ skala maršala Tita na Brionih in mU izročila spominsko darilo, izdelek zre­ ških kovinarjev. Topla morska voda, kopanje in vroče primorsko sonce pa obilna in okusna hrana iz sodobnih papinovih kotlov —• vse to je blagodejno vplivalo na telesno krepitev vajenske mladine, zato ni čudno, če se še sedaj zahvaljuje svojim dobrotnikom za nepopisen užitek le­ tovanja. Jos. K. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE Pripravite si grozdie in slive za zimo Slive sicer že odzorevajo, vendar pa jih je na deželi, še možno dobiti in te, močno dozorele, bodo ravno prave za zimsko zalogo. Grozdja pa je na trgu dovolj, saj se te dni vinogradniki pri­ pravljajo za trgatev. Torej grozdje in slive si lahko ohra­ nite sveže do spomladi, če jih boste vskladiščile po tem receptu. Predvsem jo treba vedeti, da morajo biti sadeži za zimsko vlaganje odtrgani v suhem, sončnem vremenu. Ko ga odtrgate, natančno preglejte, ali je zdravo in suho, dovolj zrelo in vendar trdo. Iz­ berem najlepše, popolnoma čiste grozde ter jih odrcžem s koščkom trte. Ce pa je vmes kaj nezrelih, prezrelih ali na- gnitih grozdnih jagod, jih izrežem s škarjami in se pri tem čim manj doti­ kam sadja z rokami. Košček trte vtak­ nem v kozarec, napolnjen z vodo, v katero sem da!a nekoliko oglja in soli. Grozd mora viseti v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje in je dobro zračen. Krajši konec trte nad grozdom zapeča­ til^, s poratnim voskom. Se bolje pa je, če grozdje ali slive dam v popolnoma suh in čist glinast lonec. Ko zložim prvo plast grozdja ali sliv, jo pokrijem s suhim lesnim ža??anjem (presejanim) tako, da izpol­ nim vse odprtine med sadjem. Tako nalagam plasti sadja in žaganja toliko časa, dokler ni lonec poln. Cez posodo poveznem lesen pokrov in ga tesno pri vežem na lonec. Nato zak opijem lo­ nec na vrtu pol metra globoko v zem­ ljo. Tako shranjene slive se drže vsaj 4 mesece, grozdje pa še pozori in ostane sveže do poletja. Namesto žagovine la­ hko vzamemo tudi suhe otrobe ali suh pesek. ALI JE KLET ZA VZDRŽEVANJE OZIMNICE V REDU Klet je slaba in neprimerna, če je v njej vlaga in toplota. V taki kleti se živila kmalu pokvarijo. Krivi ste mor­ da sami, če kleti svaj dvakrat na leto (spomladi in jeseni) niste temeljito osnažih. Ne zadostuje, če snažite le tla — snažiti je treba tudi stene in strop, deske pri pregradah in razne police. Stene je treba pred zimo pobeliti vsaj nekaj tednov prej, preden uzimi- mo sadje in zelenjavo. Vlago v kleteh bomo vsaj za silo odpravili, če name­ stimo v njej večjo posodo živega apna, ki pritegne vlago. DIVJI KOSTANJ — IZVRSTNO SREDSTVO ZA PRANJE Divji kostanj nam dobro služi za pranje perila, pa tudi lažjega sukna. V oktobru ga bomo nabrale in si ga pripravile za vso zimo. Plodove še kar sveže olupi, zmelji na mesoreznici in posuši. To moko potem pridevaš vodi, v kateri kuhaš perilo. To pralno sred­ stvo prav nič ne razjeda in ne kvari perila, kot nekateri pralni praški in škodljiva mila. S kostanjevo moko tudi prav lepo opereš temna sukna (moške hlače, delovnne obleke, predpasnike itd.) Svetlikajoče tkanine pri takem pranju tudi ohranijo svoj blesk (klot). Odcedek kuhinjskega divjega kosta­ nj© pa uporabljaš za preganjanje in uničevanje tankih črvov in drugih škodljivcev, ki se naselijo v zemlji sobnih rastlin. Škodljivci prilezejo brž na dan, če vliješ v zemljo lončnice ohlajeni kostanjev odcedek.