Glasnik SED 24 (1984) 3
72
POROČILA ETNOLOŠKIH USTANOV O DELU V LETU 1984
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Sekcija za ljudsko slovstvo: M. Matičetov je pripravljal gradivo za objavo pravljic iz repertoarja Tine Vajtove in nadaljeval terensko delo v Reziji. V zbirko slovstvene folklore je bilo pridobljeno veliko novega gradiva (doslej 3363 enot), ki je bilo dokumentirano in vrednostno selekcionirano, M, Stanonlk je nadaljevala raziskave in zgodovine siovstvene folklore.
Sekcija za ljudske šege in igre: Za zgodovino raziskovanja šeg so bile izdelane analize sedmih zbiralcev z opisom njihove metodologije in znanstvenih nazorov. Opravljene so bile zaključne raziskave za razpravo o spreminjanju funkcije In semantlke šeg, nadaljevalo se je zbiranje letnih in defovnih šeg. V pripravi je rokopis 2. snopiča topografije slovenske Štajerske.
Sekcija za glasbeno narodopisje: V okviru izdaje "Slovenske ljudske pesmi" je bilo za 4. knjigo, ki bo obsegala 71 tem s približno 650 variantami, deloma končanih 300 pesmi. Nadaljevalo se je delo za izdajo regionalnih zbirk slovenskih ljudskih plesov, monografijo o instrumentalni glasbi Rezije in zbirko Slovenskih ljudskih pesmi Koroške. Po raznih krajih Slovenije je bilo posnetih 679 pesmi in drugega etnomuzikološkega gradiva. Sproti je bila opravljena potrebna dokumentacija. Ob 50-letnici ustanovitve Folklornega inštituta sta bili pripravljeni razstava o razvoju in delu inštituta (sedanje Sekcije) in posvetovanje na temo "Ljudsko glasbeno izročilo in sodobnosti".
Sekcija za materialno kulturo: Za raziskavo ljudske arhitekture in planin na Slovenskem je potekaio terensko delo v vaseh na Primorskem, Gorenjskem In Koroškem Na podlagi zbranega gradiva so biie izdelane tudi tri krajše razprave. Za pravkar izdano delo T, Cevca Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem so bila opravljena dodatna korekturna dela. A. Baš je pisal knjigo Oblačilna kultura na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja, ki ho končana v letu 1985.
Avdiovizualni laboratorij: Prizadevanje AVL je bilo v letu 1984 usmerjeno v načrtovanje in nakup tehnične opreme, iskanje finančnih virov za delovanje AVL in strokovno delo. Posneto je bilo 7 filmov, od teh so štirje končani, trije pa v delu.
Sodelavci ISN so objavili 11t enot, od tega 4 samostojne knjige, 24 razprav, 81 različnih strokovnih člankov, pri dveh delih pa je bila opravljena redakcija. Udeležile so se 13 domačih in mednarodnih posvetovanj in sodelovali v različnih strokovnih odborih in komisijah. Ob raziskovalnem delu so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki to potrebujejo za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo.
MIRKO RAMOVŠ
Zavod za spomeniško varstvo Celje
Zavod obsega ozemlje enajstih občin: Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Laško, Sevnica, Hrastnik in Trbovlje. Od leta 1979 ima zavod zaposlenega etnologa konserva-torja, ki skrbi za evidentiranje, dokumentiranje in varstvo
t.i. etnoloških spomenikov in dediščine. Njegova dela in naloge posegajo tudi na področje redne zaščite etnološke dediščine, kakor so izdaje mnenj za lokacijska In gradbena dovoljenja.
V	letu 1984 so bile na področju evidentiranja etnološke dediščine opravljene naslednje naloge:
—	Pregled etnoloških spomenikov in dediščine v okviru elaborata Spomeniškovarstvene smernice za UN Zreče. V 9 domačijskih enotah je bilo evidentiranih 11 poslopij, od katerih imajo 4 značaj kulturnega spomenika.
Pregled etnoloških spomenikov In dediščine za elaborat Naravna in kulturna dediščina ožje posavske regije od Zidanega mosta do meje SRH in vplivi izgradnje HE na tem odseku (HE Vrhovo, Boštanj, Blanca). Evidentiranih je bilo 201, od tega jih Ima 31 značaj kulturnega spomenika.
—	Spomenlškovarstvena ocena domačije Kidričeva 89 v Tržišču (Rogaška Slatina). Elaborat vsebuje podroben opis domačije, spomenlškovarstveno valorizacijo, predloge za ohranitev In sanacijo in skice. Ocena je bila izdelana za urbanistični načrt Tržišče.
—	Nadaljevanje zbiranja gradiva za Topografijo etnoloških spomenikov In dediščine v občini Mozirje.
V	zvezi z dokumentiranjem in pripravo izhodišč za zaščito in ohranjevanje etnoloških spomenikov:
—	izdelava opisne, fotografske in arhitektonske dokumentacije (topografski karton) stanovanjske hiše Ljubija 83; hiša se varuje le arhivsko:
—	Izdelava elaborata za prestavitev gospodarskega poslopja (štale) Rjavica 27 v Spominski muzej Rogatec — opravljen je bil opis spomenika, označen sistem označitve lesenih delov, dodano pa fotografsko gradivo in tehnični posnetek poslopja in posnetek z vrisanimi označitvami (d.i.a. Borut Malnar):
—	priprava terena v Spominskem muzeju Rogatec In v zvezi s tem izdelava smernic s fotomontažo za lociranje gospodarskega poslopja.
V	okviru spremljanja in vodenja akcij za ohranjevanje ali prestavitev etnoloških spomenikov:
—	vodenje prestavitve Atelškove koče v Savinjski gaj v Mozirju;
—	spremljanje gradnje nadomestne stanovanjske hiše na Aškerčevi domačiji v Senožetih nad Rimskimi Toplicami;
—	sodelovanje pri vodenju postavitve gospodarskega poslopja Rjavica £7 v Spominskem muzeju Rogatec;
—	vodenje snemanja poslikave s stanovanjske hiše Robanov kot 33 (Pečovnikova domačija) — po dograditvi nadomestne hiše, ki že stoji na stari lokaciji bo restav-rator vrnil posllkavo na približno isto mesto;
—	spremljanje in vodenje del pri muzejski predstavitvi rudarskega stanovanja v delavski koloniji Njiva v Trbovljah:
—	spremljanje priprav za obnovo vodnega mlina in žage na domačiji Polže 1 pri Strmcu (Sorževa domačija);
—	vodenje sanacije ohranjenega dela poslopja Kavč-nikove domačija (hiša z dimnico) v Zavodnjah nad Šoštanjem;
—	sodelovanje pri nastajanju projekta (v obliki kon-sultacij) za rekonstrukcijo hiše Ane Kolar, Trebče 46.
V	okviru redne dejavnosti zavoda za izdajanje mnenj in soglasij:
—	sodelovanje v prizadevanjih (brez uspeha) za ohranitev gostilne "Pri mostu", Titov trg 2 v Slovenskih Konjicah; za ohranitev značilnosti območja in najpomembnejših stavb so bile v začetku leta 1983 izdelane Spomeniškovarstvene smernice za ureditev Titovega trga;
—	sodelovanje pri nastajanju lokacijske dokumentacije in načrta za gradnjo gostinskega lokala na mestu starega gospodarskega poslopja v okviru Plesnlkove domačije, Logarska dolina 13;
—	izdajo 51 pismenih mnenj, sogiasij. dopisov v zvezi z lokacijskimi in gradbenimi dovoljenji in ocen stanj kulturnih spomenikov in dediščine.
Vsebina in potek pomembnejših nalog na področju
Glasnik SED 24 (1984) 3
73
varstva etnoloških spomenikov in dediščine je objavljena v Varstvu spomenikov XXVII, Ljubljana 1985.
VITO HAZLER
Etnološki oddelek goriškega muzeja
V	prvem letu po prevzemu delovnega mesta etnologa v Goriškem muzeju — po odhodu Naška Križnarja na novo delovno mesto, dec. 1983 — je bila pozornost usmerjena predvsem na pregled etnološke dokumentacije in stanja Zbirk, za katere skrbi Goriški muzej (v Tolminu, Trenti, Štanjelu, Vršnem). Začeli smo urejevati etnološko dokumentacijo, skupaj z N. Križnarjem tudi negoteko in f i I— rnoteko, Po pridobitvi novega prostora za etnološko pisarno bo potrebno urediti etnološko dokumentacijo v
celoti,
Z marcem 1984 je nastopila delo v Goriškem muzeju pripravnica — etnologinja Katja Kogej, kar pomeni veliko obogatitev etnološkega oddelka.
Po popravilu strehe in drugih gradbenih delih na gradu Vipolže. kjer bo depo etnoloških predmetov, smo Prostor vsaj za silo uredili: drobne predmete smo po Srobi klasifikaciji razvrstili po policah, večje predmete pa v večjo dvorano. Predmete je potrebno preparirati in inventarizirali. Pri urejanju depoja so sodelovali tudi študentje etnologije v okviru študentske prakse.
V	zbirkah Štanjel in Trenta smo začeli s preparacijo in inventarizacijo predmetov, nadalje pa bo potrebno zbirko prenoviti,
V	skladu z Zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine smo pričeli s popisom premične kulturne dediščine oz. spomenikov v občinah Sežana in Ajdovščina in Nova Gorica; istočasno je bila postavljena kartoteka Premične dediščine.
Terensko delo v poletnih mesecih je bilo namenjeno pripravi razstave "Solkanski mizarji", postavljeno v okviru raziskovalne interdisciplinarne naloge Goriškega muzeja Solkan". Razstavo smo najprej postavili v prostorih krajevne skupnosti Solkan, nato smo jo prenesli v etno-'oške prostore Goriškega muzeja. Mizarsko orodje, predstavljeno na razstavi, bomo poskušali odkupiti in pridobiti za stalno zbirko Goriškega muzeja.
2 aktivom kmečkih žena pri TOK — "Josip Kraš" 'oimin smo sodelovali pri postavitvi razstave "Kmečka Oblačila nekoč" ob kmečkem prazniku v Tolminu. Povezava z aktivom kmečkih žena je bila zelo koristna zaradi navezave stikov z ljudmi na terenu In spoznavanja gradiva, ki ga ljudje Se hranijo na domu.
Pri skupni akciji ob razstavi "Goriška pričevanja" v Cankarjevem domu je sodeloval tudi etnološki oddelek. Vse raziskave, načrtovane za leto 1984 so v teku In jih °mo nadaljevali v tem srednjeročnem obdobju: Raziskava "Etnološka podoba Srd" v okviru Inter-a'sCiplinarne akcije Goriškega muzeja "Raziskava Brd" je v Prvi fazi: z dokumentacijsko službo SEM smo izdelali Ssznam etnološkega gradiva, ki so ga zbrale ekipe SEM Pod vodstvom B. Orla v letih 1950—52, in skopirall tjradivo s področja Brd, ki ga bomo uvrstili v etnološko okumentacljo Goriškega muzeja in uporabili pri razlska-gj- Pripravnica Katja Kogej je prepisala delovne dnevnike 'Pe Goriškega muzeja pod vodstvom K. Plestenjaka, ki 'e raziskovala Brda leta 1958. Postavljena je etnološka *artoteka Brd.
, Raziskava "Goveje planine na Tolminskem" poteka v
so hin akci'e SAZU "Pla[lirie na Slovenskem". Opravljeni bin trije dnevi dela na terenu na Kranski planini, plačah Sleme, Medrje, Pretovč In Lapač, Božca, Hum In ?ar ' Vdelana je bila foto in diadokumentacija. Nave' sm° stike z Informatorji. V okviru akcije je potekalo delovanje s Triglavskim narodnim parkom, dne ?ndaŽna razisKava "Breginj 19B4" (štirje terenski vi), je bila opravljena v zvezi s člankom "Breginj pred
in po potresu", ki ga je kustosinja objavila v Goriškem letniku.
V okviru raziskave "Obrtniški kraji na Goriškem" je potekalo sodelovanje s študenti etnologije: opravljena je bila diplomska naloga o življenju čevljarjev v Mirnu, v delu pa je naloga o kovačih v Lokovcu.
INGA BREZIGAR KATJA KOGEJ
Belokranjski muzej Metlika
V	letu 1984 je etnolog nadaljeval z zbiranjem terenskega in arhivskega gradiva za etnološko topografijo občine Črnomelj. V prostorih Ljudske knjižnice v Črnomlju je v začetku aprila meseca pripravil razstavo topografskega gradiva za prvo, drugo in tretjo točko rajonlzacij-ske sheme. Razen tega je v okviru topografskega dela posnel v vasi Krupa barvni film o Žagarju, ki na potoku Krupi še žaga les s staro venecijanko; v vasi Prilozje in Krupa pa je napravil Še filmski zapis o dveh domačijah.
V	okviru terenskega dela je bil etnolog od prvega do osmega julija vodja Mladinskega raziskovalnega tabora Bela krajina 84 na Suhorju, kjer je v etnološki skupini zbiral za muzej gradivo o peskokopih v krajevnih skupnostih Suhor, Lokvica in Jugorje.
Poleg vodstev obiskovalcev po stalnih muzejskih zbirkah, je etnolog pripravil tri predavanja o zanimivostih in značilnostih Bele krajine za udeležence mladinske delovne akcije v Lokvah pri Črnomlju, učencem Srednje tekstilne šole v Metliki pa je predaval o tkalstvu in tkalskih načinih v Beli krajini.
Tekoče muzejsko delo je bilo usmerjeno predvsem v dopolnjevanje etnološke fototeke in diateke, urejanje centralne muzejske datoteke, kakor tudi v zbiranje, konzerviranje in inventarizacijo muzejskih predmetov. V preteklem letu je bila popolnoma urejena muzejska filmoteka, prav tako pa tudi novo pridobljeno arhivsko gradivo. Ker muzej nima kustosa zgodovinarja, je etnolog skrbel tudi za t.l. kulturno zgodovinski oddelek, njegove predmete In dokumentacijo.
ANDREJ DULAR
Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran
Lani je potekalo delo na naslednjih najvažnejših nalogah:
—	preučevanje etnoloških spomenikov in etnološke dediščine Strunjana za elaborat Strunjan, Naravna in kulturna dediščina. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, februar 1984;
—	organizacija ankete o odnosu prebivalcev Strunjana do naravne in kulturne dediščine tega kraja in izvedba ankete s pomočjo mladincev Strunjana; rezultati ankete so bili koristen argument v delovanju MZSV Piran za obrambo krajinskega parka Strunjan pred pozidavo;
—	udeležba na razpravah o prostorskem delu družbenega plana v krajevnih skupnostih občine Piran;
—	pregledovanje, opisovanje in foto dokumentiranje naselij in zaselkov na območju občine Koper za sestavo strokovnih osnov za razglasitev spomenikov v tej občini;
—	sodelovanje s Pomorskim muzejem "Ssrgej Maše-ra" v Piranu pri pregledovanju stavbne dediščine solin v Sečovljah In foto dokumentiranju;
—	referat o etnološki dediščini Strunjana na posvetovanju društva konservatorjev o kulturni krajini, ki je bilo 22. marca v Portorožu;
Glasnik SED 24 (1984) 3
74
—	preučitev etnološke dediščine Portoroža za elaborat Zazidalni načrt Portorož, Kulturna in naravna dediščina. MZSV Piran, julij 1984;
—	referat o varstvu kulturne dediščine solin na okrogli mizi "Sečoveljske soline — sedanjost in prihodnost", ki je bila 12. oktobra v Portorožu;
—	organizacija tretjega posvetovanja o zgodovinskih vzporednicah slovenske in hrvaške etnologije, ki je bilo 13. in 14. decembra v Portorožu;
—	skupaj z Zoro Žagar, Borisom Križanom in Andrejem Avčinom, referat o naravni in kulturni dediščini solin ob slovenski obali; referat, namenjen ogledu terena, ni bil predstavljen zaradi slabega vremena,
MOJCA RAVNIK
Pomorski muzej "Sergej Masera" Piran
Naloge:
—	Topografski popis obstoječega stanja arhitekture in ostankov materialne kulture v solinah Fontanigge (Sečovlje)
Etnologinja je sodelovala z arhitektom — Stanka Pustoslemšek-Koren; evidentiranih je bilo 117 solinskih hiš ter po predhodnem izboru 8 vrisanih na topografske kartone za arhitekturo. Izdelana je bila foto in diadoku-mentaclja, zbrano terensko gradivo je bilo vpisano na dokumentacijske kartone. Evidentirana so bila tudi orodja in priprave, ki so jih uporabljali solinarji pri delu v solinah In nekatera od njih določena za shranitev in zaščito. S terenskim gradivom smo dopolnili solinarsko zbirko v muzeju v Piranu.
—	V tisk je šel katalog o etnološki zbirki "Tonina hiša" v Ravnu.
—	Nadaljevali smo z adaptacijo nekdanjega gospodarskega poslopja ob Tonlnl hiši v Ravnu. V stavbi bomo uredili depoje za oijarstvo in sanitarije; začeli smo z urejanjem okolice Tonine hiše.
—	Etnološka raziskava solinarstva v sečoveljsklh in strunjanskih solinah (1984—1986)
Pomorski muzej je bil v letu 1984 vključen prek ZRC SAZU v raziskovalni projekt "Specifičnosti Istrske kulturne dediščine" z večletno etnološko nalogo z omenjenim naslovom. Raziskave so bile lani vezane pretežno na terensko delo; sodelovala je tudi študentka oddelka za etnologijo FF v Ljubljani. Doslej zbrano gradivo smo dopolnili z zračnimi posnetki solnih kompleksov v Sečovljah in Strunjanu ter novim terenskim gradivom iz solin Lera (Sečovlje).
—	Sodelovanje na okrogli mizi "Sečoveljske soline — sedanjost in prihodnost" z referatom "Kratek zgodovinski pregled nastanka piranskih solin, s poudarkom na solinah v Sečovljah"; okrogla miza je bila 12. 10.1984 v Portorožu.
—	Organizacija in strokovno sodelovanje na posvetovanju Zgodovinske vzporednice slovenske In hrvaške etnologije III, 13. in 14. decembra 1984 v Portorožu
—	Nadaijevanje topografske naloge Rajoniraclja slovenskega etničnega prostora (občina Piran); v nalogo sta se vključili tudi študentki etnologije Marina Jurkota in Bogdana Tome,
—	Tekoče muzejsko delo: vodenje in dopolnjevanje dokumentacije, urejanje depojev itn.
ZORA ŽAGAR
Poročilo o delu na etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj v zadnjih treh letih {1982, 1983, 1984)
8. februarja 1982 je prekinila delovno razmerje dotedanja kustosinja-etnologinja Smiljana Petr-Marfiec. Zaradi tega je bilo delo na etnološkem oddelku v glavnem prekinjeno. Muzej je prevzel s postaje milice Ptuj večji fond zaseženega gradiva. Muzej je začel z gradbenimi deli vezave gradu, zato je zaprl glasbeno zbirko in zbirko LR, gradivo pa je bilo deponirano (prav tako ljudska in izvenevropska glasbila). Muzej je pritegnil k sodelovanju dipl, ing. arh. Marjana Lobodo in mag. Janeza Bogataja, ki sta Izdelala Idejni načrt bodoče etnološke zbirke PMP. Načrt je bil predstavljen tudi širši javnosti v obliki razstave decembra 1982.
4. januarja 1983 je začel z delom kustos etnolog Ralf Čeplak. V letu 1983 je pregledal deponirane predmete, dokumentacijo in muzejsko literaturo. Pregledoval je etnološko literaturo s ptujskega območja in začel urejati bibliografijo. Dokumentiral je pustne šege na ptujskem polju. Ogledal si je depo z etnološkimi predmeti v gradu v Veliki Nedelji in objavil članek v ptujskem Tedniku s smernicami za nadaljnje zbiranje predmetov. Temeljito je uredil negativoteko, diateko, tematsko uredil etnološko knjižnico po veljavni etnološki sistematiki in jo dopolnil z najnujnejšimi etnološkimi knjigami, ki so izšle v zadnjih letih. Napisal ie več člankov za Tednik. Inventariziral je predmete iz zaseženega fonda. V sodelovanju z gibanjem Znanost mladini je organiziral In vodil poletno prakso študentov etnologije v Dornavi v okviru ZMDA Slovenske gorice '83. Raziskovali so kulturni razvoj v občini Ptuj s pomočjo rajonizacijske vprašalnice. Gradivo s te prakse je pretipkano na muzejske kartone in shranjeno v PMP. Sodeloval je tudi na Mladinskem raziskovalnem taboru "Makole '83" kot mentor etnološke skupine. Skupina je prav tako raziskovala kulturni razvoj zadnjih 100 let na območju današnje KS Makole s pomočjo že omenjene vprašalnice. Tudi na Ptuju je sodeloval z različnimi ustanovami, Meseca maja je bil na občini sestanek "o ponovni postavitvi vinarske in etnološke zbirke". Določili so delovno komisijo, ki pa je ostala zapisana le na papirju. Na SŠC je imel kustos predavanja o etnologiji za učence kmetjiske, kovinarske, metalurške in družboslovne srednje šole. Sodeloval je v zgodovinsko-etnološki interesni dejavnosti s srednješolci. Izdelal je predlog za zavarovanje muzealij na etnološkem oddelku. Organiziral In vodil je preselitev lesenih etnoloških predmetov v prostore, kjer so jih strokovnjaki zapiinili. Sodeloval Je v komisij' za ocenjevanje turističnih spomenikov, pri ustanovitvi "Kluba mladih raziskovalcev" v SŠC in vodil etnološko skupino. Ob koncu leta je sodeloval pri postavitvi razstave "Novo pridobljeni predmeti 1980—83" in napisal krajše besedilo za zloženko. Bil je na kongresu etnologov in folkloristov Jugoslavije v Rogaški Slatini in na različnih strokovnih sestankih. Vse lesene etnološke predmete je tematsko razvrstil. Napisal je prispevek za tematsko številko Glasnika SED o etnološkem muzealstvu. Nadzoroval je stanje v depojih in v žitnicl.
V letu 1984 je napisal sintezo dobljenih podatkov na taboru Makole '83, ki je izšla v posebni publikaciji Gibanja Znanost mladini. Napisal je tudi več člankov za Tednik, prispevek za posvetovanje etnologija-zgodovina, ki je bilo novembra v Mariboru, vodnik po zbirki glasbi! in pojasnjeval vodstvo po njej. Dokumentiral je pustna šege na ptujskem polju in v Ptuju in ptujske sejme-Nadzoroval je premaz vseh zaplinjenlh lesenih predmetov. Spomladi je Imel predavanje o etnologiji za učence SSC. Na skupščini SED je bil izvoljen v izvršni odbor SED. Bil je izvoljen tudi v izvršni odbor Zgodovinskega društva Ptuj, v izdajateljski svet časopisa za zgodovino in narodopisje in v organizacijski odbor za kurentovanje
Glasnik SED 24 (1984) 3	75
na Ptuju. Vse leto je aktivno sodeloval na sestankih omenjenih ustanov.
Organiziral in izvedel je tri terenske prakse;
1.	Konec junija in prvo polovico julija je raziskoval tradicionalne obrti v ptujski občini s skupino srednješolcev v okviru "Kluba mladih raziskovalcev" v Dornavi z ZMDA Slovenske gorice '84.
2.	Drugo polovico julija je bil mentor etnološki skupini "Mladinskega raziskovalnega tabora Makole '84", ki je raziskovala viničarstvo na območju KS Makole. Rezultati dela bodo v kratkem izšli v posebni publikaciji Gibanja Znanost mladini,
3.	V avgustu je nadaljeval z raziskavo tradicionalnih obrti in načina življenja obrtnikov v ptujski občini s skupino študentov etnologije. Izhodišče pa je bila Dornava.
Rezultati dela skupine srednješolcev — "Kluba mladih raziskovalcev" — so bili objavljeni v posebni publikaciji "Mladi raziskovalci na delovni akciji", ki jo je uredil kustos. Ob Izidu so pod njegovim vodstvom v okviru serije predavanj Zgodovinskega društva Ptuj srednješolci predstavili svoje delo ob diapozitivih v SŠC.
Dobljeni podatki iz obeh terenskih praks Dornava 84 pa so bili objavljeni v vodniku k razstavi "Kje so tradicionalne obrti".
Vse leto je raziskoval In pripravljal razstavo "Kje so tradicionalne obrti", ki je bila odprta 21. decembra 1984 in bo odprla še ves januar.
21. decembra 1984 je dal odpoved na delovno mesto kustosa etnologa v Pokrajinskem muzeju Ptuj,
Na etnološkem oddelku PMP je problematičnih več vprašanj. Naštel bom nekatere. Žgoče je prostorsko vprašanje; tako razstavni prostor kakor depoji so javnosti nedostopni, dokler ne bo sanirana žitnica, ki je temu namenjena, in dokler ne bo uresničen idejni načrt bodoče etnološke zbirke. Glede na izredno etnološko bogastvo v Ptujski in ormoški občini, ki ju pokriva Pokrajinski muzej ^tuj, bi bilo nujno potrebno priskrbeti potrebna finančna sredstva za zaposlitev Se enega kustosa etnologa in jima 3 Polnim razumevanjem omogočiti raziskovanje socialnih 'n poklicnih skupin ljudi na teh območjih. Razvoj raziskovalne in razstavne dejavnosti mora potekati po konceptu, ki je bil zamišljen v idejnem načrtu, saj bo le 'ako zagotovljeno sistematično delo In s tem tudi ustrezna znanstvena, pedagoška, didaktična raven. Ko govorimo o izhodiščih razvoja ne moremo prezreti tehnične opremljenosti oddelka, Cas gre naprej, tehnologija se razvija z izredno naglico. Oddelek bi za resno delo potreboval sodobno avdiovizualno tehniko; magnetofon, fotoaparat, diaprojektor, videokamero in opremo, za sprotno Urejanje in shranjevanje vseh podatkov in dokumentacije Pa prav gotovo tudi mikroračunalnik. Ne moremo tudi mimo službenega vozila, ki pa bi ga potreboval muzej v
celoti.
Morda se zdijo potrebe velike, vendar ne moremo večno pristajati na polovičarske odločitve.
RALFCEPLAK
BIBLIOGRAFIJA
Bibliografija nalog študentov oddelka za etnologijo FF v letu 1984 (z dopolnitvami za 1983)
Okrajšave: S1 — seminarska naloga v 2. letniku S2 — seminarska naloga v 3, letniku D — diplomska naloga ilustr. — ilustracije med besedilom pril, — priloženo slikovno, kartografsko, statistično ali drugo gradivo Vse naloge so v tipkopisu.
1.1.	MATERIALNA KULTURA 1.1.12. Rokodelstvo In obrt
Povirk Tea: Albanci — slaščičarji v Ljubljani. —
24	str., 3 str. pril. — S2 (1984)
Zaveršnik Jasna: Dosedanje ugotovitve in pregled pohorskih glažut. — 26 str. : Ilustr, — S1 (1984) 1.1.16. Prehrana
Ferle Mojca in Klemene Alenka: Prehrana v gorenjskih partizanskih enotah med NOB, — 79 str. : ilustr., pril, — SI (1983) 1.1.19. Trgovina
Kebe Melita: Tihotapstvo na Notranjskem med obema vojnama, — 30 str., pril. — SI (1983)
1.2.	SOCIALNA KULTURA
1.2.2. Družinsko-sorodstvene zveze
Vodopivec Alenka: Način življenja študentskih družin v Študentskem naselju ; I. de! : Vpliv gmotne kulture na način življenja študentskih družin. - 34 str., pril. - S1 (1984) 1.2.7. Medkrajevni in interetnični odnosi; manjšine, zdomstvo, izseljenstvo
Sallam Jassim: Arabski študenti v Ljubljani. —
25	str., pril. — SI (1984) 1.2.9. Vrednote in moralne norme
Zagajšek Irena: Vrednote in norme študentov geografije v primerjavi s filozofi. — 64 str. : ilustr., pril. - S2 (1983)
1.2.14.	Generacijske skupnosti
Lamovšek Barbara in Lampreht Cvetka: "Vsi smo srednješolci" : vprašanje razlik med srednješolci v Ljubljani (nadaljevanje semin. naloge 1). — 78 str., pril. — S2 (1984)
1.2.15.	Namenske skupnosti
Franc Sožena: Način življenja abstinentov v klubu zdravljenih alkoholikov Center — Celje. — 30 str. - SI (1983) 1.2.19. Rojstvo, poroka, smrt
Hirnftk Josef: Pogrebne šege v Porabju. — 29 str., pril. — S1 (1983)
1.3.	DUHOVNA KULTURA 1.3.2. Verovanje
Jager Alenka: Verska zavest med gimnazijci v Celju. — 18 str. — SI (1983) Sumi Irena: Krščanska verska skupnost Jehovinlh prič v Ljubljani — 62 str., 2 mapi prilog — S2
(1983)
1.3.6. Likovno obzorje, likovna umetnost
Jeras Tanja: Grafiti v Ljubljani. — 61 str. : ilustr,, pril. — S1 (1984)
1.4.	ETNOLOŠKE OBRAVNAVE KRAJEVNIH IN REGIONALNIH SKUPNOSTI
Rus Sonja: Ravne na Koroškem. — 32 str. — S2
(1984)