Delo in varno Revija za varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požarom 6/2010 ZVD Zavod zk varstvo pri^H M 1 ■ Cfl ri - i J Aktualno Pomen zagotavljanja zdrave prehrane za zaposlene Prepoznavanje stresa v poklicni gasilski enoti :vqpnWanost Ocena namestitve in vzdrževanja gasilnikov v objektih po Sloveniji Model preverjanja gibalnih sposobnosti poklicnih gasilcev v RS Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana, letnik LV, december 2010, 13,77 eur ADR 2011 Najpomembnejše novosti, ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve v sporazumu ADR 2011 ZVD 50let ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00 F: 01 585 51 01 W: www.zvd.si E: info@zvd.si • obveznosti razkladalca nevarnega blaga • spremembe zahtev o razvrščanju okolju nevarni snovi • odgovornost delodajalca za usposobljenost zaposlenih in hranjenje dokumentacije o usposabljanju • uveljavitev sprememb v tabeli A v poglavju 3.2. • spremembe zahtev za prevoz nevarnega blaga v omejenih količinah (poglavje 3.4.) • spremembe zahtev glede vpisov v prevozno listino (predvsem za okolju nevarne snovi in odpadke) • roki hrambe prevozne listine in dokumentov o prevozu • uveljavitev določb o označevanju vozil in tovorov z oznako »okolju nevarno«. • Sprememba navodil za ukrepanje ob nesreči (spremenjene so tudi zahteve za opremo prevoznih enot) • Novosti v poglavju o usposabljanju voznikov Priročnik vsebuje : • zakon o prevozu nevarnega blaga, • celotno besedilo ADR predpisa v zadnji, aktualni verziji - ADR 2011, • »uradno« slovensko in angleško poimenovanje blaga, • tabelo z abecednim seznamom nevarnega blaga, • seznam naslovov in telefonskih številk pristojnih organov za ADR v državah podpisnicah tega sporazuma. Cena ADR priročnika je 198 EUR z DDV. Naročilnico za priročnik lahko pošljete po faksu na številko 01 585 51 80 ali naročite po elektronski pošti : jana.cigula@zvd.si. Člani društva varnostnih svetovalcev imajo 10 % popusta (dopišite na naročilnici). Kontaktna oseba: Jana Cigula T: 01 585 51 28, G: 041 616 901, F: 01 585 51 80, E: jana.cigula@zvd.si K--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- NAROČILNICA ADR 2011 Št. Izvodov: Ime in priimek naročnika Podjetje (točen naziv) Naslov podjetja E-mail in telefon Davčna številka podjetja Datum, podpis in žig ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Izdajatelja: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje CENTERKONTURA d.o.o. Linhartova 51, 1000 Ljubljana Založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje Izvršni direktor in član upravnega odbora: Miran Kalčič Odgovorna urednica in lektorica: Andreja Tasič Urednik znanstvene priloge: prim. prof. dr. Marjan Bilban Uredniški odbor: mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Karl Destovnik, Miran Kalčič, Jana Konček Cigula, dr. Maja Metelko, Tatjana Polanc, Andreja Tasič, mag. Gorazd Vertovšek Uredništvo in sodelavci: mag. Nataša Belopavlovič, mag. Borut Brezovar, Janez Fabijan, dr. Primož Gspan, Jernej Jenko, Peter Pogačar, mag. Miro Škufca, asist. Metka Teržan, mag. Cveto Uršič, Mirko Vošner, Janez Zavrl, Saša Žebovec, mag. Bojan Žlender Oblikovanje: Ana Destovnik Tehnično urejanje: Vesna Slabe Fotografije: arhiv ZVD d.d. Uredništvo in izvedba: CENTERKONTURA d.o.o. Telefon: (01) 280 34 55, e-pošta: zalozba@centerkontura.si Trženje in naročila: Jana Konček Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Tisk: Grafika Soča d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,77 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: arhiv ZVD in Dani Mauko (Zdravilišče Radenci) UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 Delo in varnost Številka 6/2010 Aktualno Valentina Franca in Nina Tajnšek - Pomen zagotavljanja zdrave prehrane za zaposlene 5 Jožef Šimonka in Majda Hanžekovič Šiftar - Prepoznavanje stresa v poklicni gasilski enoti 13 Novice Miran Pavlič in Vasja Kronegger - DVILJ gostilo kolege iz Makedonije 26 Tatjana Polanc - ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. odprl novo ambulanto medicine dela, prometa in športa v Zdravilišču Radenci d. o. o. 28 Janez Fabijan - Mednarodni simpozij varnosti in zdravja pri delu na Bledu »Varnost pri vzdrževalnih delih« 30 Razvoj in znanost Andreja Drobnič Vidic - Ocena namestitve in vzdrževanja gasilnikov v objektih po Sloveniji 32 Mitja Bračič, Janez Vodičar, Jože Kranjc Ložnar in Tomaž Kučič - Model preverjanja gibalnih sposobnosti poklicnih gasilcev v RS 42 Vi sprašujete, mi odgovarjamo 53 ZVÙ 50let ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Dobro delo je največji dar Zato smo denar za novoletna darila poslovnim partnerjem darovali v dobrodelne namene. Z željo, da bi tudi v letu 2011 delali dobro in varno. Srečno 20 W ! Samo varno delo je dostojno delo. Pomen zagotavljanja zdrave prehrane za zaposlene Prehranjevanje je preprost proces in vsakdanje dejanje človeka, saj vsakdo občuti lakoto in željo po hrani. S prehranjevanjem se ljudje razvijamo tako fizično kot psihično. Zdrava prehrana navadno omogoča človeku zdrav fizični razvoj, prav tako pa tudi razvoj možganov, s čimer se razvija naša psihična raven. potrebno energijo in hranila, ki pa so različna glede na delo, ki ga zaposleni opravljajo. Redna in zdrava prehrana zaposlenih pomeni poleg dobrega počutja in razpoloženja tudi boljše zdravje, telesno sposobnost in dobro storilnost. V Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 20052010 (Uradni list RS, št. 39/2005) je predstavljena temeljna problematika v organizirani prehrani delavcev. Ta se kaže v neustreznih prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije, sodobnem načinu življenja, ki vodi k spreminjanju delovnega časa čez cel dan, in pomanjkanju zavedanja o pomenu uravnotežene prehrane med vodstvom slovenskih podjetij. Zlasti slednje predstavlja vzrok neustrezneorganiziranosti prehrane na delovnih mestih in načrtovanja obrokov ter slabo kakovost živil, ki se uporabljajo pri pripravi hrane za zaposlene. V resoluciji je poudarjeno tudi, da je za zdravje v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, država pa je odgovorna, da v sodelovanju s stroko ustvarja razmere, v katerih lahko ljudje skrbijo za svoje zdravje in življenjski slog. Začrtane so smernice zdravega prehranjevanja, ki zajemajo pravilen ritem prehranjevanja (pet obrokov dnevno, od tega dva manjša), primerno porazdelitev dnevnega energijskega vnosa po obrokih (25 % zajtrk, 15 % dopol- Avtorici: doc. dr. Valentina Franca, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem Cankarjeva 5, 6104 Koper in Nina Tajnšek, dipl. ekon. Uvod Veliko podjetij se danes sooča s pomenom zdravega delovnega okolja za zdravje in delovno storilnost zaposlenih. Eden od pomembnih dejavnikov tega je ravno zdrava prehrana zaposlenih na delovnem mestu, saj ta daje zaposlenim nov elan in poveča njihovo storilnost. Strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja (Finance 2010) pojasnjujejo, da bi morala prehrana na delovnem mestu poleg zdravega obroka zagotavljati danska malica, 30 % kosilo, 10 % popoldanska malica in 20 % večerja), pravilno sestavo obrokov glede na kriterije dnevnih energijskih potreb (uživanje hrane z manj maščob in sladkorja, veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralnih snovi) ter zdrav način priprave hrane (mehanska in toplotna obdelava hrane ter čim manj uporabe dodatne maščobe, sladkorja in kuhinjske soli). V prispevku je prikazan pomen zdravega prehranjevanja na delovnem mestu in pravna ureditev zagotavljanja zdrave prehrane na delovnem mestu. Teoretična izhodišča so nadgrajena z lastno empirično raziskavo na področju zdrave prehrane v podjetjih. Različno delo zahteva različno hrano Količina in hranilnost prehrane zaposlenih morata biti primerni njihovemu delu, torej telesni in miselni aktivnosti. Pokorn (1996, 229) je prehrano zaposlenih delavcev glede na delo, ki ga opravljajo, razdelil na pet skupin. 1. skupina obsega dela v pretežno sedečem položaju in brez težjega ročnega dela. Delo ne zvišuje potreb po dodatni energiji, zato zaposleni v primeru, da bi imeli polnovreden zajtrk, ne bi smeli zaužiti dopoldanskega dopolnilnega obroka hrane, saj vsak dodatek v obliki prehrane zvišuje telesno maso delavca in s tem poslabša njegovo zdravstveno stanje ter zmanjša delovno storilnost. 2. skupina obsega dela v sedečem položaju, vendar z obremenitvijo mišic rok (lahko gre za srednjo ali veliko obremenitev). Zaradi tega so potrebe po energiji zaposlenih v tej skupini večje kot v prejšnji, to pa je tudi razlog, da naj bi tem zaposlenim pripadala dopolnilna malica v dopoldanskem času. V 3. skupino sodijo vsa stoječa dela, pri katerih so obremenjene mišice rok. Potrebe po energiji v tej skupini zaposlenih še narastejo, zato naj bi bila dopoldanska malica še bolj hranilna kot v prejšnji skupini. V 4. in 5. skupini so zaposleni, pri katerih so zaradi moderne mehanizacije in avtomatizacije industrijskih procesov potrebe po energiji postale manjše, kot so bile včasih, vendar še vedno večje kot pri ostalih treh skupinah. Pravni vidiki zagotavljanja zdrave prehrane na delovnem mestu Ker je zdrava prehrana nujna za zdravje zaposlenih delavcev in posledično za boljše delo, je zelo pomembna tudi pravna ureditev zagotavljanja prehrane zaposlenih na delovnem mestu. V nadaljevanju so predstavljeni in analizirani mednarodni in domači pravni viri na tem področju. Konvencija MOD o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju (Uradni list SFRJ, št 7/1987) je bila sprejeta z namenom, da bi države sprejele koherentno nacionalno politiko o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ter obveščanju in sodelovanju na vseh ravneh. Eden izmed ciljev te politike je tudi oblikovati, izvajati in občasno pregledovati skladnost državne politike na področju varnosti, zdravja zaposlenih pri delu ter delovnega okolja. Svet Evrope je sprejel pomemben akt, Evropsko socialno listino (Uradni list RS, št. 24/1999-MP in 7/99), v katerem določa, da imajo vsi zaposleni pravico do varnih in zdravih delovnih razmer. Ravno tako je določeno, da naj bi države pogodbenice v posvetovanju z organizacijami spodbujale pospešen razvoj služb za zdravje pri delu s poudarkom na preventivni in svetovalni vlogi za vse delavce. Pomembno je tudi določilo, da naj bi organizacije v čim večji meri odstranile vzroke slabega zdravja zaposlenih in zagotovile svetovalne in izobraževalne možnosti za izboljšanje zdravja ter spodbujanje čuta osebne odgovornosti za zdravje. *. » 4 ■O - ■ - Komisija Evropskih skupnosti je pripravila »Strategijo skupnosti 2007-2012 za zdravje in varnost pri delu«, v kateri spodbujajo k bolj zdravemu in varnemu delovnemu okolju, kar zajema izboljšanje zdravja in pospeševanja oza-veščanja v podjetjih. V sporočilu je navedeno, da podjetja, ki preventivno vlagajo v zdravje zaposlenih, dosegajo boljše rezultate tudi na drugih področjih, kot so zmanjšanje stroškov zaradi absentizma, zmanjšanje fluktuacije, večja motiviranost zaposlenih, izboljšanje kakovosti dela in izboljšanje celostne podobe podjetja. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) želi s projektom Promocija zdravja na delovnem mestu opozoriti, da imajo delodajalci pomembno vlogo pri spodbujanju zaposlenih, da sprejmejo zdrav življenjski slog, ki koristi tako zaposlenim kot tudi delodajalcem. V program spada izboljšanje delovnega okolja, ki med drugim pomeni tudi ponudbo zdrave prehrane v menzi (EU-OSHA 2010), v promociji pa so ponujeni celo nasveti za prehranjevanje med delom. Na nacionalni ravni prehrano delavcev ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007), ki v 43. členu določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev pri delu v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Prav tako je delodajalec dolžan delavcem izplačati nadomestilo stroškov za prehrano med delom, kar je določeno v 130. členu ZDR-ja, 154. člen ZDR-ja pa pravi, da mora delodajalec zagotoviti delavcem obvezen čas odmora za prehrano. Delodajalec ima možnost, da delavcem prehrano plača v obliki plačila stroškov za prehrano ali jim zagotovi ustrezno prehrano (zdrav, po možnosti topel obrok) na delovnem mestu. Po ZDR-ju je urejena tudi prehrana nočnih delavcev. V 150. členu ZDR-ja je zapisano, da imajo zaposleni, ki delajo ponoči, pravico do ustrezne prehrane med delom. Po 5. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Uradni list RS, št. 56/1999, 64/2001) je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in mora v ta namen izvajati preventivne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki bodo vključeni na vseh organizacijskih ravneh. Iz tega je mogoče sklepati, da mora delodajalec svojim zaposlenim med drugim omogočiti delovne razmere, ki ne bodo ogrožale zdravja zaposlenih oziroma zdravega delovnega okolja, kamor prištevamo tudi zdravo prehrano na delovnem mestu. V podjetjih, v katerih zaposleni nimajo možnosti prehrane na delovnem mestu, pa lahko delodajalec izvaja preventivne ukrepe, to je ozavešča-nje zaposlenih o pomenu zdrave prehrane za njihovo zdravje in storilnost. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 126/2003) ni pravni akt, vendar je bila sprejeta na podlagi ZVZD (Uradni list, št. 56/1999 in 64/2001-ZVZD-A). Resolucija pravi, da je zdravje delavcev tesno povezano z delazmožnostjo zaposlenih, zato zdrava prehrana, zdrav način življenja in telesna aktivnost postajajo pomemben sestavni del vodenja podjetja. Resolucija posveča posebno pozornost obveščanju, vzgoji in ozaveščenosti tako delavcev kot delodajalcev in vseh vpletenih v politiko zdravja in varnosti pri delu. Prav tako je ugotovljeno, da je prisoten problem pomanjkanja podzakonskih aktov, ki bi omogočali bolj natančno opredelitev organizirane prehrane delavcev ter hkrati lažji nadzor nad izvajanjem smernic. Pravna ureditev zdrave prehrane zaposlenih na delovnem mestu je za zdaj še pomanjkljivo urejena. Določen je le osnovni okvir, ki zavezuje delodajalce. Sicer ob- staja veliko priporočil, napotkov, resolucij in podobnega o zdravi prehrani zaposlenih, ki pa za delodajalce niso obvezujoči, torej se na podlagi tega sami odločajo, ali jih bodo upoštevali. Načrtovanje jedilnikov zaposlenih Ljudje se hitro naveličamo enoličnosti na krožniku. Jedilniki zaposlenih naj bi bili zato pestri glede izbire živil, barve, okusa in priprave hrane. Pokorn in drugi (2008, 20-32) opozarjajo, da je jedilnike treba načrtovati glede na delo, ki ga zaposleni opravljajo. Zaposleni, ki opravljajo lahka fizična dela, morajo imeti količinsko in energijsko manj bogat obrok kot zaposleni pri težjem fizičnem delu. Prav tako je treba upoštevati pestrost, kar zajema dnevno spreminjanje jedilnikov in zadostno ponudbo raznovrstnih živil. V dnevnem jedilniku je treba upoštevati štiri osnovne skupine živil (mleko in mlečne izdelke, žita in žitne izdelke, sadje in zelenjavo, meso in mesne izdelke), s katerimi zaposleni pridobijo zadostne količine beljakovin, škroba, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov. Pri prehrani je izredno pomembna priprava obroka. Tako so najbolj zdravi obroki tisti, ki vsebujejo presno in kuhano hrano. Sledi jim pečena in na koncu ocvrta hrana, ki pa načeloma ni dobra za telo (vsebuje veliko maščob), hkrati pa negativno vpliva tudi na proces dela, saj ljudje po težki hra- ni po navadi postanejo zaspani in lenobni. Pokorn in drugi (2008, 37) opozarjajo, da lahko pri načrtovanju jedilnikov strokovnjaki ali zaposleni, ki so za to zadolženi, pogosto naletijo na težavo, da ima vsak izmed delavcev svoje mnenje, kaj je dobra malica. Zato menijo, da bi načeloma lahko bili zadovoljeni vsi okusi, če podjetje ponudi možnost več vrst malic. Prav tako pa zaradi različnih načinov dela pri različnih profilih zaposlenih priporočajo, da se v podjetjih uvede celodnevna ponudba prehrane, s katero bi se prilagajali delovnemu načinu, delovnemu času in ne nazadnje tudi željam vsakega posameznika, npr. prehranjevanje ob različnih delih dneva. Eden izmed problemov pri prehranjevanju zaposlenih oziroma načrtovanju jedilnikov v podjetjih so tudi zaposleni, katerih bolezni so povezane z motnjami prebave in presnove, pomanjkanjem posameznih hranil ali jemanjem nekaterih zdravil (Pokorn idr. 2008, 18). Ti načeloma niso deležni posebnih prilagoditev, je pa v takih primerih možno na podlagi mnenja izbranega zdravnika posvetovanje delavca s strokovnim osebjem, ki je odgovorno za pripravo in načrtovanje prehrane, da se poišče ustrezna rešitev, na primer jedilniki za ustrezno dieto. Temu je pritrdila tudi sodna praksa. Višje delovno sodišče je v sodbi Pdb 358/2008 odločilo, da če zaposleni potrebuje dietno prehrano, predpisano s strani izbranega zdravnika, in če mu delodajalec tako prehrano na delovnem mestu lahko zagotovi, potem delodajalec zaposlenemu ni dolžan izplačati povračila stroškov za prehrano v denarni obliki; če pa tega ne more zagotoviti, je dolžan to nadomestiti z izplačilom stroškov za prehrano ob mesečnem dohodku. Empirična raziskava o prehranjevanju zaposlenih na delovnem mestu Na podlagi zgoraj predstavljenih izhodišč je bila izvedena empirična raziskava v petih različnih podjetjih celjske regije, ki so bila izbrana naključno iz različnih dejavnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali zaposleni na delovnem mestu uživajo zdravo prehrano oziroma ali delodajalci ponujajo zaposlenim zdrave obroke malice in se hkrati zavedajo pomena zdrave prehrane. Prav tako je bil namen ugotoviti, kaj delodajalci naredijo za zdravje zaposlenih in za njihovo ozavešča-nje o zdravem načinu življenja ter zdravem prehranjevanju. Raziskava je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je zajemal analizo jedilnikov podjetij, ki je bila narejena na podlagi priporočenega dnevnega števila zaužitih enot in načrtovanja jedilnikov, ki so ga opisale Zakotnikova in druge (2008, 17). V dveh tednih marca 2010 dni so bili dnevno zabeleženi in analizirani jedilniki, ki so jih podjetja ponudi- la zaposlenim. Pridobljeni podatki so bili osnova za drugi del raziskave, to je izvedba intervjujev, katerih namen je bil ugotoviti, kakšne možnosti glede prehrane na delovnem mestu nudijo delodajalci svojim zaposlenim, ali se delodajalci in zaposleni zavedajo pomena zdrave prehrane in kaj delodajalci naredijo za zdravje zaposlenih ter njihovo ozaveščanje o zdravem načinu življenja. Intervjuvanci so bili strokovnjaki, osebe, zadolžene za pripravo prehrane, ali osebe, ki se pri svojem delu srečujejo s prehrano zaposlenih. Analiza jedilnikov izbranih podjetij Analiza jedilnikov izbranih podjetij je osredotočena zlasti na pestrost obrokov, vsebnost različnih vrst živil, zdravo pripravo hrane in količinsko, hranilno ter energijsko vrednost obrokov glede na skupino dela, ki ji pripadajo zaposleni. Kot izhodišče je bila vzeta teorija o pestrosti obrokov, zdravi pripravi obrokov in hranilni ter količinski zadostnosti prehrane (Pokorn in drugi 2008, 20, 32-37, 41-48). Podjetje A Zaposlene v tem podjetju po Pokornu (1996, 29) uvrščamo v skupine od 1 do 4, kakor so bile opredeljen zgoraj. Glede na tako razdelitev imajo dobro poskrbljeno za prehrano, saj nudijo zaposlenim tri različne obroke dnevno, med katerimi je eden vegetarijanski, eden pa glede na količinsko in hranilno vrednost sodi med lažje kategorizi- rane obroke. Jedilniki so pestri. Ker imajo v podjetju tudi nočno delo, mora biti po ZDR obvezno urejena prehrana nočnih delavcev. Tem pripada nočna hladna malica, ki je manj pestra, živila se večkrat ponovijo, načeloma pa vsebujejo izdelke iz mesa in zelenjavo (solate, kisla zelenjava). Meso, ki bi ga lahko nadomestili tudi z drugimi beljakovinskimi živili, je pripravljeno večinoma s pečenjem ali je ocvrto, torej vsebuje veliko maščob, v obrokih pa primanjkuje ogljikovih hidratov in tudi škroba, kar je za dobro delovanje telesa ter hkrati storilnost zaposlenih delavcev zelo pomembno. V dnevne obroke so vključene vsaj tri vrste osnovnih živil (meso in mesni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki), pogosto pa je dodana tudi pijača. Velikokrat je zaslediti tudi mlečne izdelke (jogurt, puding, skutin burek, skutina potica). Obroki so pripravljeni tako, da je vsaj eden izmed ponujenih obrokov kuhan. Ostali so pečeni ali ocvrti, vendar v tem primeru vsebujejo tudi presno prehrano (solata, sadje). Vseeno bi lahko z jedilnika občasno izločili pečeno in ocvrto hrano ter jo nadomestili s kuhano. Z izbiro lahko načeloma zadovoljijo vse okuse, prav tako pa tudi skupine zaposlenih glede na težavnost opravljanja dela. Podjetje B Delo v tem podjetju bi lahko po Pokornu (1996, 229) uvrstili med lahko in srednje težko delo (laboratorijski in skladiščni delavci, šoferji, administrativni delavci ...). Ugotovljeno je bilo, da se jedilniki dnevno spreminjajo in da so vključena raznovrstna živila, ki se sicer občasno v obrokih ponavljajo, vendar niso pripravljena na enak način. V obroke so vključena vsaj tri od štirih osnovnih vrst živil (meso in mesni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki), vendar je treba opozoriti, da so premalokrat vključeni mleko in mlečni izdelki. V tem primeru je vsekakor boljši zgled podjetje A, kjer dobijo zaposleni pogosto (vsaj za posladek) mlečni izdelek. Zaposleni imajo na voljo le eno vrsto malice, v kateri se skoraj vsakodnevno pojavlja meso. Občasno bi lahko meso in mesne izdelke nadomestili z mesnimi nadomestki (soja) ali drugimi beljakovinskimi živili (na primer jajčne jedi) ali pa ponudili tudi kakšen vegetarijanski obrok, kot to ponudi podjetje A. Obroki so pripravljeni tako s kuhanjem kot tudi pečenjem in cvrtjem, h katerim je vedno ponujena tudi presna (sveža zelenjava in sadje) prehrana. Vseeno skrbi dejstvo, da s pečeno in ocvrto pripravljeno hrano zaposleni vnesejo v telo preveliko količino maščob, zato bi bilo dobro še kakšnega izmed teh obrokov nadomestiti s kuhano pripravljeno hrano, zlasti ker je taka prehrana količinsko, energijsko in hranilno premočna za delavce v pisarni oziroma administraciji. Podjetje C Delo spada po Pokornu (1996, 229) med zelo lahko in lahko delo (laboratorijski, administrativni in kadrovski delavci), poteka pa v eni izmeni. Njihov način izbire živil je samopostrežen. Zaposleni imajo na voljo tri možnosti za malico: izplačilo stroškov za prehrano ob mesečnem dohodku, samopostrežno malico, samopostrežni zajtrk in malica. Zaposleni imajo na voljo veliko izbiro najrazličnejših samopostrežnih izdelkov, ki so primerni tako za zajtrk kot tudi za malico. Zaposleni se tako sami odločajo, katera izmed osnovnih živil (meso in mesni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki) bodo vključili v svoj obrok. Prehrana je zdrava, saj vsebuje malo maščob in veliko snovi (vitamini, minerali, beljakovine, škrob, ogljikovi hidrati), ki jih telo potrebuje za zdravo delovanje in razvoj. Poleg tega je večinoma presna (solatni bar, sadje). Skozi vse leto imajo na voljo isto izbiro živil, zato ponudba kljub velikemu številu različnih vrst hrane (mlečni izdelki, solatni bar, pekovski izdelki, kosmiči ...) ni dovolj pestra, saj se živila vsakodnevno ponavljajo. Glede na delovne razmere imajo dobro poskrbljeno za prehrano, saj ne vsebuje dodatnih odvečnih maščob in hranilnih snovi, ki bi jih zaposleni zaužili. S tako izbiro prehrane glede na težavnost dela zaposleni pridobijo nazaj tiste snovi, ki jih telo porabi med delom in za delo (večinoma v sedečem položaju). Podjetje D Zaposleni v podjetju D so po Pokornu (1996, 229) v skupini lahkega, srednje težkega dela in težkega dela (kadrovski in administrativni delavci, mesarji, izdelovanje mesnih izdelkov, pakiranje, deklarira- nje). Na voljo imajo dve vrsti malice, izmed katerih je ena pripravljena v kuhinji podjetja, ki pripravlja malice samo za zaposlene. Druga malica jim je na voljo v menzi, ki je odprta tudi za zunanje uporabnike. Jedilniki se dnevno spreminjajo. Pripravljeni obroki se ne ponavljajo, vanje pa so vključena raznovrstna živila in vsebujejo vsaj tri od štirih osnovnih vrst živil (meso in mesni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki). S tega stališča je pestrost zadostna, vendar pa je treba opozoriti, da je meso na vsakodnevnem jedilniku. Tudi tukaj bi lahko meso oziroma mesne izdelke (občasno) nadomestili z mesnimi nadomestki (soja) ali kakšnimi drugimi beljakovinskimi živili. Zaslediti je tudi pomanjkanje mlečnih izdelkov, kar bi lahko rešili, če bi večkrat dodali puding, jogurt, mlečni napitek in drugo. Večina obrokov je kuhanih. Tisti obroki, ki vsebujejo pečena ali ocvrta živila, vsebujejo tudi presno hrano (zelenjava ali/in sadje). Morda bi lahko jedilnike preoblikovali tako, da bi bilo več živil kuhanih na sopari, saj zdajšnje stanje kaže, da so pripravljeni obroki dokaj nezdravi (vsebujejo veliko odvečnih maščob). Ponujeni obroki so za pisarniške in administrativne delavce količinsko preveliki in energijsko ter hranilno premočni. Tudi za delavce v proizvodnji bi bilo bolje, če bi imeli morda obroke, ki bi vsebovali več ogljikovih hidratov in škroba ter manj beljakovin in maščob (ki na teh jedilnikih prevladujejo), saj bi se s tem njihova delovna storilnost najverjetneje povečala (prevelik vnos težke hrane in maščob slabo vpliva na storilnost delavcev). Podjetje E Delo zaposlenih po Pokornu (1996, 229) se uvršča med zelo lahko pa vse tja do težkega dela (pisarniško delo, strežba, delo v kuhinji, zdravstvo in nega). Zaposleni imajo vsakodnevno na voljo pestro izbiro različnih vrst živil. Način je samopostrežen, torej si zaposleni jedilnike izbirajo sami, zato se tudi sami odločajo, katera izmed osnovnih vrst živil (meso in mesni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki) bodo zaužili. Prehrana je pripravljena na različne načine. Lahko je presna, kuhana ali pečena, včasih tudi ocvrta. Glede na delovne razmere imajo dobro poskrbljeno za prehrano, saj zaposleni sami izbirajo, kaj in koliko bodo zaužili glede na potrebe, ki jih potrebuje telo, da dobro deluje. Analiza opravljenih intervjujev Na podlagi analiziranih jedilnikov so bili izvedeni intervjuji v istih podjetjih s strokovnjaki, to je osebami, zadolženimi za pripravo prehrane, ali osebami, ki se pri svojem delu srečujejo s prehrano zaposlenih. V splošnem so intervjuvanci izrazili mnenje, da je glede na način prehranjevanja zaposlenih v podjetjih dobro poskrbljeno. Načeloma lahko zaposleni v analiziranih podjetjih odmor za malico koristijo po preteku polovice delovnega časa, kar pa je tudi po predpisih strokovnjakov najbolj priporočljivo. Sta pa dobra primera podjetji B in C, ki zaposlenim nudita tudi zajtrk. Kar se tiče izbora prehrane, podjetja v veliki meri upoštevajo načela zdravega prehranjevanja, prav tako pa so kriteriji za izbor živil ponekod že strogo določeni. Pomembno je tudi, da polovica podjetij sodeluje z zunanjimi partnerji, ki jim pomagajo pri svetovanju in izboru ustreznih živil za zaposlene. Podjetja nimajo posebej zaposlenega strokovnjaka na področju prehrane, temveč za izbor skrbijo glavni kuharji/kuharice oziroma vodje kuhinj. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ti le v manjšini obiskujejo tečaje in seminarje na temo zdrave prehrane. Vsa podjetja nudijo zaposlenim tudi zadostno količino tekočine, ki je za delovanje organizma zelo pomembna. Vsa podjetja se strinjajo, da je zdrava prehrana na delovnem mestu pomembna za zdravje zaposlenih in njihovo delovno storilnost, zato se tudi trudijo, da bi to zaposlenim omogočili. Prav tako poskušajo oza-veščati zaposlene o pomenu zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, zlasti ker se mnogi zaposleni branijo zdravo pripravljenih obrokov z utemeljitvijo: »Danes je bila pa slaba malica!« V večini se podjetja trudijo organizirati popoldanska druženja, seminarje, srečanja, itd., ki bi zaposlenim še bolj približala zdrav način življenja. Iz raziskave se da zaključiti, da v podjetjih, kjer zaposlenim nudijo prehrano na delovnem mestu, še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za zdrave obroke. Bolje bi bilo treba poskrbeti za prehrano vegetarijancev in zaposlenih, ki imajo predpisane diete izbranih zdravnikov. Obroki so ponekod še vedno količinsko in hranilno preveliki glede na težavnost dela. Sadje in zelenjava bi morala biti na vsakodnevnem jedilniku. Podjetja poskušajo v veliki meri že upoštevati načela zdravega prehranjevanja in imajo ponekod tudi že strogo določene kriterije za izbor živil. Pri tem jim pomaga tudi svetovanje zunanjih partnerjev, ki se ukvarjajo s proučevanjem zdravega načina življenja ljudi doma in na delovnem mestu. Podjetja se, kot pravijo, »po svojih najboljših močeh« trudijo, da bi zaposlene izobraževala o pomenu zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga za zdravje in boljše počutje, posledično pa tudi za storilnost na delovnem mestu, vendar bi lahko organizirala več tečajev in seminarjev, morda tudi srečanj, katerih glavna tema bi bila zdrava prehrana. S tem bi zaposlene še bolj motivirali za zdrav način življenja, to pa je ne nazadnje zelo pomembno za razvoj ljudi in njihovo aktivnost, tudi na delovnem mestu. Sklepne ugotovitve Prehrana zaposlenih in ne nazadnje tudi vseh ljudi je zelo pomembna za zdrav razvoj, družbeni status, aktivnost in delovno storilnost. Na področju zakonodaje je postavljen osnovni zakonski okvir, ki pa ne predpisuje zdrave prehrane zaposlenih. Poleg tega daje delodajalcem možnost, da se sami odločajo, kakšen način prehranjevanja zaposlenih bodo izbrali. Pripravljena so tudi priporočila in smernice zdravega prehranjevanja, ki jih je država opredelila s pomočjo strokovnjakov, vendar je od vsakega delodajalca odvisno, ali jih bo upošteval. Skleniti je mogoče, da bi bilo treba na področju zdrave prehrane zaposlenih v Sloveniji narediti še ogromno. Začeti je treba pri ozave-ščanju podjetij in njihovih vodilnih, da je zdrava prehrana zaposlenih med drugim ključ do uspeha podjetja, ne nazadnje pa tudi do izboljšanja zdravstvenega stanja celotnega prebivalstva v Sloveniji. Zato bi bilo treba večjo pozornost posvečati najprej izobraževanju delodajalcev, pozneje pa tudi zaposlenih, saj je veliko priporočil in predlogov že podanih, treba bi se bilo le seznaniti z njimi in jih sprejeti. Literatura Maučec Zakotnik, Jožica, Korou-šić Seljak, Barbara, Vidović, Kata in Goršek, Sara. (2008). Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Pokorn, Dražigost. (1996). S prehrano do zdravja. Ljubljana: EWO. Pokorn, Dražigost, Maučec Zakotnik, Jožica, Bolčina Močnik, Urška in Koroušić Seljak, Barbara. (2008). Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovni organizaciji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Škornik Tovornik, Tatjana. (2009). Uvajanje načel zdravega prehranjevanja v prakso Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. V: Primeri dobre prakse pri obvladovanju zdravstvenega absentizma, ur. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 99-104. Celje: ZZZS. Viri Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. (2010). Elektronski vir: Promocija zdravja na delovnem mestu. Http://osha.europa.eu/sl/ press/press-releases/workplace-he-alth-promotion-improves-producti-vity-and-well-being (21. 8. 2010). Fajdiga Turk, Vida, Turk, Mateja in Amon, Damijan. (2010). V: Pri prevelikem obroku pade delovna storilnost. Finance, 62/3212. Komisija EU. (2007). Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007-2012 za zdravje in varnost pri delu. Http://eur-lex.europa.eu/ LexUriServ/LexUriServ. do?uri=C0M:2007:0062:FIN: SL:PDF (21. 8. 2010). Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (ReNPPP). Uradni list RS, št. 39/2005. Pravni viri Evropska socialna listina. Uradni list RS, št. 7/99 in 24/1999-MP. Konvencija MOD o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju (Uradni list SFRJ, št 7/1987). Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Uradni list RS, št. 35/1992 in 9/1992. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01 - ZVZD-A. Prepoznavanje stresa v poklicni gasilski enoti Pojav stresa je zelo kompleksen in pogosto večznačajno definiran. Različni avtorji pojem stresa različno definirajo. Znane definicije lahko v grobem razdelimo na faktorje, ki delujejo škodljivo na zdravje organizma ali povzročajo nevarne dražljaje, in na posledice škodljivih pojavov. Stres je svetovni problem, ki je v petnajstih državah Evropske unije povzročil 40 milijonov bolezni zaposlenih. V povprečju je evidentirano do 60 % izgubljenih delovnih dni samo zaradi stresa. Z drugimi besedami: stroški absentizma zaradi negativnega učinka stresa na zdravje zaposlenih v Evropski uniji znašajo 20 milijard evrov letno. Posebej so stresu izpostavljene nekatere specifične dejavnosti, kot so to poklicni gasilci. V članku se prikaže raziskava med poklicnimi gasilci v poklicni industrijski gasilski enoti in različnih stresorjev, ki negativno vplivajo na gasilce. V empiričnem delu raziskave bo prikazano trenutno stanje stresa med gasilci. V zaključku bodo prikazani predlogi in načini za zmanjševanje učinkov stresa. razumevanje stresa na delovnem mestu moramo najprej spoznati njegove značilnosti. 1.1 Zdravstveni absentizem Pod pojmom absentizem razumemo izgubljene delovne dni, ko so delavci začasno nesposobni za delo zaradi bolezni ali poškodbe na delu. Stres na delovnem mestu povzroča veliko izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da so stroški nadomestila za odsotnost z dela ogromni. Za večino izgubljenih delovnih dni oziroma odsotnosti z dela je vzrok duševna bolezen. Absentizem na delovnem mestu povzroča delodajalcem visoke stroške: zmanjša se produktivnost, povečajo se organizacijski napori in s tem stroški za zagotavljanje neprekinjenega delovnega procesa, ki vplivajo na kakovost in morebitno izgubo tržišča. Delodajalci se vedno bolj zavedajo, da absentizem močno vpliva na stroške dela in konkurenčno sposobnost v primerjavi z drugimi podjetji. Avtorja: Jožef Šimonka, univ. dipl. inž. sig., vodja službe za požarno varnost in varstvo pri delu, Nafta-Varovanje in požarna varnost d. o. o. Mlinska ulica 5, 9220 Lendava in Majda Hanžekovič Šiftar, dr. med., spec. fiz. in reh. med., predsednica IK I OE Murska Sobota, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 1 Stres na delovnem mestu Po raziskavah, ki jih je opravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu,12 je stres na delovnem mestu v EU prisoten pri 28 % zaposlenih oziroma pri 41,2 milijona zaposlenih. Posledica stresa na delovnem mestu je od 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni in vzrok za več kot 5 milijonov nezgod pri delu. Za delodajalce to pomeni izgubo v višini 20 milijard evrov letno. Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Za lažje 1.2 Kaj je stres Stres je reakcija na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi ali se nanjo odzvati. Ob besedi stres vedno pomislimo na nekaj negativnega, vendar je stres tudi pozitiven, na primer kadar nas motivira/spodbuja, da se spopademo z danim izzivom. Stres je negativen, kadar ima škodljive učinke na naše telesno in duševno zdravje. Močan in kratkotrajen stres ni toliko nevaren kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Dokazano je, da stres negativno vpliva tudi na razvoj kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, različnih vrst karcinomov, mišično-kostnih deformacij, duševnih motenj, bolezni prebave, oslabljen imunski sistem, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol v krvi in povečano število nezgod pri delu. Iz znanstveno dognanih definicij o stresu4 sklepamo, da je pojem stresa stanje napetosti telesa. To sproži obrambo v človeku; človeško telo se bori z vsem, kar ga lahko ogroža. Vsak dogodek v okolici, ki aktivira stresno reakcijo, imenujemo stresor. Neželeni dejavniki, na katere se naše telo odziva, so lahko zunanji ali notranji. Organizem se odzove na tako imenovano reakcijo alarma. To je reakcija zapletenih telesnih odzivov, ki se sproži, ko naše telo oceni, da je ta dogodek obremenjujoč, in kadar nastopijo neznane ter nepredvidljive zahteve, kadar se pojavi občutek ogroženosti. Telo se pripravi na najvišje stanje pripravljenosti. Zahteve, ki vodijo do teh reakcij, izvirajo iz različnih situacij. Za nekoga je situacija stresna, ker jo doživlja kot nekaj, kar povzroča težave in tesnobe. Telo se pripravi na boj ali beg. Hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvično žlezo. Poveča se izločanje hormonov (adrenalin, noradrenalin in kortizol). Hormoni povzročajo vrsto reakcij: pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje, povišan krvi pritisk, v kri se sprosti dodatna energija v obliki glukoze in ma-ščobnih kislin. Pretok krvi se preusmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki so potrebne za odziv oziroma reakcijo organizma. Telesni odziv se tako prilagodi, povečata se budnost in pozornost, zmanjša se občutek apetita in bolečine. To je kompleksen proces usklajenih reakcij, ki omogoča obrambo pred nevarnostjo. Vse te reakcije se pojavijo zelo hitro in samodejno. Tovrsten odziv je človeku omogočil preživetje skozi tisočletja. 1.3 Pozitiven in negativen stres Učinek stresnih dejavnikov občuti vsaka oseba na svoj specifični način. Kako se bo odzvala oseba, je odvisno od njene osebnosti, izkušenj, energije in spleta okoliščin. Stres je zelo osebna izkušnja, ki je odvisna od posameznika in njegovih lastnosti, ki je lahko pri- jetna in pozitivna, drugi osebi pa lahko škoduje ter je nadležna. Za večino ljudi stres pomeni nekaj negativnega in slabega, asociira nas na težave s spominom, zaplete v zakonskem življenju, na delovnem mestu, na finančne težave, občutek manjvrednosti. V teh primerih govorimo o negativnih, destruktivnih oblikah stresa, tako imenovanem distresu.7 O njem govorimo, ko se telo odziva z negativnimi patološkimi učinki, če se ne more prilagoditi dejavnikom in različnim zunanjim pritiskom. Stres je lahko tudi pozitiven element, spodbuden, tako imenovan eustres. V tem primeru govorimo o dobrem, prijaznem in prijetnem stresu. Stres predstavlja izziv, spodbudo, da se lahko neka naloga opravi bolje, kot če tovrstnega pritiska ne bi bilo. Pomembna razlika med zdravim in škodljivim stresom je, da se zdravi (pozitivni) stres hitro nekateri spremembi naglo prilagodi, škodljivi (negativni) stres pa se prilagodi z veliko težavo ali pa sploh ne. 1.4 Stopnje stresa Obstajajo tri osnovne stopnje stresa.2 Prva faza je alarm, ki vodi v mobilizacijo organizma in ima naslednje simptome: živčnost, anksioznost, jezo, brezvoljnost, lenobo, strah. Organizem se samodejno odziva na stresorje. V našem telesu se sproži niz nepričakovanih dogodkov, ki se aktivirajo s fiziološkimi in psihičnimi obrambnimi mehanizmi. Vključuje tako imenovani »fight or flight« (prevod avtorja: »boj ali beg«). V drugi fazi odpora sodelujejo številne kemične in hormonske spremembe, ki spodbujajo obrambni mehanizem človekovega telesa. Ti dejavniki se aktivirajo takoj, ko se telo nima časa odzvati. Ima naslednje simptome: nezaznavanje občutkov, čustvena osamljenost, nezainteresiranost. Organizem poskuša pomiriti, obvladati nastale spremembe. Tretja faza je faza izčrpanosti, v kateri škodljive učinke in dražljaje okolice preprečimo, ali pa se je organizem predal in vodi do začasne nezmožnosti telesa za normalno delovanje. Raziskave so pokazale, da ljudje v fazi stresa čezmerno uživajo alkohol, nikotin, kofein, analgetike in celo prepovedane droge. Prvi simptomi delovanja stresa so: glavobol, želodčne težave, nespečnost, pogosto nihanje razpoloženja, jeza, napetost itd. Tovrstne simptome je lahko prepoznati. 1.5 Kaj je stres na delovnem mestu Stres na delovnem mestu nastane, ko zahteve delovnega okolja presežejo sposobnost delavca, da se z njimi uspešno spopade ali jih obvladuje.6 Biti pod pritiskom je povsem običajno - tako stanje nam daje energijo in motivacijo za spopadanje z izzivi, ko pa zahteve in pritiski postanejo pretirani, povzročijo stres, kar vpliva negativno na delavce, vključno z delodajalci. Stres ni bolezen, lahko pa pripelje do slabega duševnega in telesnega zdravstvenega stanja.5 Na delovnem mestu je stres znamenje organizacijskih težav in ne slabosti posameznika. Kaj povzroča stres oziroma kaj so stresorji na delovnem mestu: • časovni pritiski in prehiter tempo dela z neodložljivimi termini; • slaba organiziranost dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu; • nezmožnost organiziranosti svojega dela ali vpliva na spremembo dela; • fizične obremenitve in prostorska omejenost; • monotonost, preprostost in število enoličnih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni; • nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih; • napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani, pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres. Dolgoročno taka situacija vpliva na posameznikovo zdravje in njegove zmogljivosti. Stres močno poslabša naše počutje in čez čas lahko zbolimo. Prav tako stres negativno vpliva na našo delovno zmožnost oziroma sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo; vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t. i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk), vse več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledično psihičnimi težavami. Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: preveč dela, nizka zahtevnost dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore sodelavcev oziroma nadrejenih in slabe delovne razmere. 1.6 Stres na delovnem mestu gasilca Delodajalci se redko sprašujejo o razlogih za neučinkovitost, počasnost, pogostejše nesreče na delu, povečane odsotnosti z dela, zmanjšanoproduktivnost,negativ-no delovno klimo in slabo medsebojno komunikacijo. Redki so tudi ti, ki posumijo, da je glavni vzrok za to stres. Ob pritisku delodajalcev na zaposlene zaradi nenehne konkurence, spremljanja tehnoloških novosti in razvoja nasploh se pozablja na ljudi. Človek ni le stroj, včasih se ga jemlje le kot nepotreben strošek. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu9 stres na delovnem mestu opredeljuje po definiciji: stres na delovnem mestu se pojavi, ko zahteve presegajo zmogljivost delovnega okolja zaposlenih, za njihovo doseganje (ali obvladovanje). Stres na delovnem mestu je reakcija organizma, ki ne vzdrži več takega pritiska. Stres na delovnem mestu lahko opredelimo kot zdravju škodljivo psihološko in čustveno odzivanje na zahteve delovnega okolja, ko se te ne morejo uskladiti s sposobnostmi ali potrebami. Če bomo na kratko povzeli vse te definicije, lahko rečemo, da stres povzroča neskladje med nami, našim delom, vlogami na delovnem mestu in neustrezno ravnjo nadzora med delom in življenjem. Vsakdo potrebuje izzive, vendar če so naši cilji previsoki in jih ne moremo uresničiti, to povzroča stres. V zadnjih nekaj letih smo spremljali povečano rast absentizma Slika 1: Število dni absentizma po letih tudi med poklicnimi gasilci. Slika 1 prikazuje povečano število odsotnosti z dela zaradi stresa v letih od 1999 do 2009 v določeni gasilski enoti v enem izmed večjih podjetij v Prekmurju. 1.7 Dejavniki stresa na delovnem mestu gasilca Na veliko večino stresorjev človek zavestno ne more vplivati. Prvi korak pri obvladovanju stresa je prepoznavanje njegovih simptomov oziroma vzrokov nastanka. Človek je začel nadomeščati nekatere življenjske vrednote, npr: svoj prosti čas, konjičke za neka- zaradi stresa tere druge materialne vrednote. S tem smo izgubili stik z realnostjo, s samim seboj. Tako živimo ujeti v kletki in na robu svojih zmogljivosti. Obstajajo poklici s specifičnimi zahtevami in pogoji, ki povzročajo veliko stresa za večino zaposlenih. Stres na delovnem mestu predstavlja vse večji problem na splošno, ki je lahko za človeka nevaren in celo uničujoč. Stresorje v poklicu oziroma na delovnem mestu gasilca lahko razdelimo v upravljalne, fizične in psihološko-socialne. 2 Prikaz rezultatov Raziskava je bila izvedena v gasil- od 18 do 25 od 26 do 35 od 36 do 45 od 46 do 56 Starostne skupine nad 65 Slika 2: Porazdelitev anketirancev glede na starostne skupine 25 -, do 10 od 11 do 20 od 21 do 30 nad 31 Delovna doba Slika 3: Struktura gasilcev po delovni dobi ski enoti v enem izmed večjih podjetij v Prekmurju. V gasilski enoti je zaposlenih 25 industrijskih poklicnih gasilcev. Gre za moško populacijo različnih starosti (povprečna starost anketirancev je od 40 do 50 let), različnih delovnih dob in različnih značilnosti. Gasilci so razporejeni v pet starostnih skupin, kot je prikazano na sliki 2. Slika 3 prikazuje strukturo gasilcev po delovni dobi. Večina anketirancev je v skupini med 21 in 30 let delovne dobe. Povprečna delovna doba anketirancev je 23,53 leta. Analiza je bila izvedena v prvi polovici februarja 2010. Izpolnjevanje ankete 25 zaposlenih je trajalo približno 30 minut. V uvodu jim je bilo pojasnjeno, da so vključeni v prvo tovrstno raziskavo o stresu na delovnem mestu poklicni gasilec in da naj odgovarjajo na vprašanja čim bolj natančno in resnično. Na koncu so jim bili predstavljeni namen in cilji tovrstne raziskave. Podatki, pridobljeni v tej raziskavi, so bili statistično obdelani v statističnem programu One-Way ANOVA. Za namen raziskave smo uporabili prilagojeno modificirano skalo, povzeto po Cooperjevem modelu stresa.1 Ta model pojasnjuje stres na delovnem mestu kot interakcijo posameznika in njegovega delovnega okolja. Tak interaktivni model predstavlja stres kot neko posebno situacijo, ki sama po sebi ni stresna. Subjektivna lestvica presoje stanja vsebuje ugotovitve, s katerimi se raziskuje obnašanje anketiranca po Likertovi ocenjevalni lestvici od ena do pet. Število ena pomeni nikoli, dva včasih, tri pogosto, štiri stalno in pet vedno. Anketirancem je bila dana anketa 1, na kateri so na zastavljenih 20 vprašanj odgovarjali tako, da so s simbolom x označili, v katero izmed ocen sodijo. Zbrana vsota dobljenih točk za posameznika nam pokaže kategorizacijo stresa, ki je prikazana v tabeli 1. V drugem delu raziskave so se s pomočjo ankete 2 ugotavljale vrste osebnosti anketirancev. V ta namen je bil izdelan vprašalnik z 12 vprašanji. Kot del te raziskave je bil prilagojen Cooper-Bortner-jev model stresa.1 Anketiranci so ocenjevali s simbolom x, kako pogosto so v preteklih letih ravnali in razmišljali na način, določen v anketi. Tudi v tej anketi je pet možnih ocen, stopenj: ena pomeni nikoli, dva včasih, tri pogosto, štiri stalno in pet vedno. Tip osebnosti posameznika je določen po kriteriju vsote seštevka točk iz ankete dva, kot je prikazano v tabeli 2. Tovrstna lestvica je bila ciljno izbrana namesto običajne skale stopnje stresa, ki se uporablja v posebno stresnih situacijah, kot je dejavnost gasilstvo, ki povzroča kontinuirano stanje stresa. Št. točk Kategorizacija stresa Do 25 točk Od 26 do 40 točk Od 41 do 55 točk Od 56 do 80 točk Osebe, ki stres na delovnem mestu dobro obvladujejo Osebe v začetni fazi stresa Osebe v fazi stresa Osebe v fazi »burn out« Tabela 1: Kategorizacija, točkovna lestvica stresa Doseženo št. točk po anketi A-2 Osebnostni tip Do 30 točk Od 31 do 40 točk Nad 41 točk Oseba TIP B Oseba zmerni TIP A Oseba izraziti TIP A Tabela 2: Določanje osebnostnih tipov glede števila točk v anketi 2 2.1 Izmensko delo in absentizem Izmensko delo, posebej nočno, je še posebej velik potencialni vzrok za nastanek stresa in možnih zdravstvenih okvar. Zato smo analizirali, kakšno je razmerje med nočnim delom in absen-tizmom kot posledica stresa na delovnem mestu. Število nočnih izmen po mesecih smo zbrali na osnovi razporeda poklicnih gasilcev omenjene gasilske enote. Iz letne evidence so bili odčitani podatki o absentizmu anketirancev. S pomočjo Hi-kvadrat testa (x2= 5,08; ss = 10; p > 0,05) smo ugotovili statistično slučajno razliko. Pričakovali smo drugačen rezultat, in sicer dejstvo, da ima večje število nočnih izmen večji vpliv na absentizem. Dobljeni rezultat je subjektiven zaradi odsotnosti najbolj kritične populacije v 7, 8 in 12 mesecih raziskovanega obdobja. SKUPINA Število Delovna doba anketirancev anketirancev v letih SKUPINA I Stres pod nadzorom (do 25 točk) 2 Do 10 SKUPINA II Začetna faza stresa (od 26 do 40 točk) 4 Od 11 do 20 SKUPINA III Osebe v fazi stresa (od 41 do 55 točk) 20 Od 21 do 30 SKUPINA IV Osebe v fazi »BURN OUT« (od 56 od 80 točk) 4 Nad 31 Tabela 3: Razvrstitev v skupine stresa 2.2 Stopnja stresa in delovna doba V nadaljevanju raziskave se je s pomočjo ankete 1 raziskovalo, na kakšen način se anketiranci obnašajo doma in na delovnem mestu ter kakšni so njihovi občutki. Lestvica vprašanj vsebuje 20 vprašanj, ki raziskujejo različne strategije obvladovanj. Dobljeni rezultati raziskave so prikazani v tabeli 3. Na podlagi vsote zbranih točk so bili anketiranci po naprej določenih kriterijih razvrščeni v štiri kategorije, ki kažejo stopnjo stresa. I. L. □ SteU Iti iOCl I fcJTnil □ Dl lata* ifema III I 111 I I I 11 ITI wwm IL III k/. V. VI. VII. Vil K. X. XL XI. Mesec Slika 4: Razmerje med številom nočnih izmen in dnevi absentizma Iz tabele 3 je razvidno, da sta v skupini I dve osebi dosegli 25 točk in imata do deset let delovne dobe. V skupini II (začetna faza stresa) so štiri osebe dosegle 26-40 točk in imajo med 11 in 20 let delovne dobe. Največ, dvajset oseb je vključenih v skupino III (osebe v fazi stresa). Štirje bolniki so bili vključeni v skupino IV, saj so dosegli od 56 do 80 točk. Dobljeni rezultati raziskave nam kažejo, da je večina populacije pod vplivom stresa. Prav tako se ugotavlja, da po delovni dobi starejša populacija pogosteje doživlja stres od mlajše generacije, kar je za pričakovati. 2.3 Starost in stres V nadaljevanju želimo raziskati povezavo med starostjo anketirancev in številom absentizma. Najvišjo odsotnost z dela, to je 19 dni, je zbrala starostna skupina od 41 do 45 let. Da bi dobili jasnejšo sliko med ciljnimi variablami in povezanostjo teh, smo uporabili test One-Way ANOVA. Rezultati testa kažejo, da obstaja pozitivna in visoka korelacija (p < 0,01) med kronološko starostjo in številom anketirancev absentizma, to pomeni, da je razlika statistično značilna in da so starejši anketiranci bolj izpostavljeni stresu kot mlajši. 2.4 Osebnostni vzorci V zadnjem delu študije so se raziskali osebnostni vzorci. Osebnostne lastnosti posameznikov različno vplivajo na razvoj stresa pri posameznikih. Poznamo osebe izrazitega tipa A, osebe zmernega tipa A in osebe tipa B. Osebe izrazitega tipa A so v stalnem konfliktu z okolico, v stalni naglici, delavci brez osebnega zadovoljstva. Tak posameznik je v celoti predan delu, nenehno je v naglici, rajši naredi delo sam, kot pa da bi počakal na pomoč sodelavcev, je agresivnega značaja, obnašanja, nepotrpežljiv, nagnjen k depresiji, širi anksioznost okoli sebe, je nagnjen k sovražnosti. V najkrajšem času želi opraviti čim več dela. Osebe zmernega tipa A so manj tekmovalno razpoložene, s strpnejšo toleranco, manj predane delu, le včasih naglo zaposlene, le redkokdaj v konfliktu s sodelavci, bolj uravnotežene in bolj sproščene. Tak posameznik je samozavesten in sposoben, prepričljiv Slika 5: Prikaz osebnosti anketirancev in zgovoren. Osebe tipa B niso tekmovalne, manj se posvečajo delu in manj hitijo. Tak posameznik je zelo poredkoma konflikten s sodelavci, je bolj uravnotežen in sproščeno pristopa k realnemu življenju. Je zelo samozavesten in sposoben, vztrajno in sistematsko opravlja svoja dela. Ustvarja prijetno delovno vzdušje, ne kaže občutka, da je čas njegov sovražnik. Za razliko od tipa A, ki misli in se boji, da vedno zamuja, se tip B s tem ne ukvarja. Enako je uspešen kot izraziti tip A, čeprav je od njega znatno bolj miren, bolj sproščen, ne kriči in ne razburja se in vse, kar dela, mu gre dobro od rok. Te tri vrste se razlikujejo predvsem v odnosu in reakciji na stres. Najverjetneje oseba tipa B po navadi ne bo zbolela zaradi stresa, medtem ko so osebe izraziti tip A in osebe zmerni tip A nagnjene k bolezni. Za ocenjevanje vseh treh osebnostnih tipov smo v raziskavi v anketi 2 uporabili Cooperjevol adaptacijsko ocenjevalno lestvico. Skupni seštevek točk iz ankete 2 nam pokaže, kateri osebnostni tip je anketiranec. Do 30 točk ali manj pomeni, da je oseba tipa B. Če je rezultat od 30 do 40 točk, pomeni, da je oseba zmerni tip A. Anketiranci, ki so dosegli nad 40 točk, so izraziti tip A. Na podlagi seštevka točk iz ankete 2 smo anketirance v skladu z metodologijo razvrstili v tri kategorije osebnosti. Iz slike 5 je razvidno, da so naši anketiranci razvrščeni v vse tri različne skupine. Največje število (46,67 %) predstavlja izraziti tip A, kjer so dosegli med 56 in 60 točk. Pričakovanih 33,33 % anketirancev je bilo ocenjenih med 18 in 28 točkami ter razvrščenih v skupino tipa B. Manjšina anketirancev, 20 %, je bila ocenjena med 48 in 54 točkami in razvrščena v skupino zmerni tip A. Predhodne raziskave in izkušnje strokovnjakov kažejo na to, da osebnostne značilnosti pri posamezniku različno vplivajo na razvoj stresa. Naša predpostavka je bila, da imajo osebe izrazitega tipa A višjo percepcijo in večje rizične faktorje, a tudi večji dejavnik tveganja za doživljanje stresa. Cilj naše zadnje raziskave je preveriti povezanost med absentizmom in značilnostmi - osebnostnimi tipi anketirancev. Na podlagi rezultatov razi- skave iz ankete 2 so bile osebe razvrščene v skladu z različnimi starostnimi kategorijami, številom dni absentizma, povprečnim številom točk v anketi 2 in osebnostnimi tipi. Anketiranci tipa B imajo majhno število dni odsotnosti z dela in so dosegli majhno število točk v anketi 2. Anketiranci zmernega tipa A so pokazali več dni absentizma in po številu točk v anketi 2 kažejo na začetno fazo stresa. Anketiranci izrazitega tipa A so pokazali najvišji absentizem in najvišje število točk v anketi 2. Za jasnejšo sliko o ciljnih varia-blah in korelaciji teh ukrepov smo uporabili test One-Way Anova. Rezultati kažejo, da obstaja pozitivna in visoka stopnja korelacije med številom absentizma in izrazitim tipom A. Prav tako je tudi pozitivna in visoka korelacija med številom točk v anketi 2 in izrazitim tipom A. Anketiranci, ki so uvrščeni med zmerni tip A in tip B, kažejo na nizko korelacijo med številom absentizma kot tudi na majhno število točk iz ankete 2. Torej lahko sklepamo, da smo z našo raziskavo potrdili predpostavko, da imajo osebe izrazitega tipa A višje dojemanje in da so podvrženi večjim dejavnikom tveganja za doživljanje stresa. 3 Predlogi za zmanjšanje stresa Pomembno je razumeti obseg in razsežnosti stresa.4 Stres se ne pojavlja le pri določenih delovnih mestih, sektorjih in poklicih, temveč imajo vsi poklici, sektorji in industrija v sebi potencial stresa. Vodje, menedžerji in posamezniki morajo poznati stroške, povezane s stresom, in razumeti prednosti poznavanja, odkrivanja ter odpravljanja stresa v organizaciji. lovnih razmer, stresa, zdravja in zadovoljstva. Podatke, ki smo jih zbrali z diskusijami, raziskavami in drugimi metodami, moramo analizirati, da bi lahko locirali vire stresa in njihovo širino. 3.1 Identifikacija stresa Metoda, s pomočjo katere bomo raziskali obseg in vzroke domnevnega stresa, je odvisna tako od velikosti organizacije kot od sredstev, ki jih imamo na voljo.10 Predvsem skupinski in poglobljeni intervjuji ter diskusije med menedžerji in zaposlenimi predstavljajo bogat vir informacij. Take razprave predstavljajo vse, kar je potrebno za identifikacijo stresa v majhnem podjetju. V večjih organizacijah predstavljajo taki razgovori pomoč pri izdelavi formalnih raziskav o virih stresa in razmerah dela večje skupine zaposlenih. Ne glede na metodo pridobivanja podatkov moramo poleg identifikacije vzrokov stresa pridobiti še podatke o percepciji zaposlenih glede de- 3.2 Oblikovanje in implementacija intervencij Ko smo odkrili in locirali vire stresa ter ugotovili širino problema, moramo oblikovati intervencije za odpravo teh problemov. V majhnih podjetjih nam lahko že informativna diskusija, s katero smo identificirali vire stresa, da uporabne ideje za preventivno ravnanje. V velikih organizacijah je potek bolj formalen. Določi se skupina, sestavljena iz menedžer-jev, delavskih predstavnikov in zaposlenih, ki na podlagi analize rezultatov raziskave in priporočil zunanjih sodelavcev predlaga rešitve in ukrepe za odpravo stresa. Pred izvedbo določene intervencije je treba zaposlene obvestiti o ukrepih in terminskem planu njihove izvedbe. 3.3 Evalvacija intervencije Po intervenciji moramo ugotoviti, ali dajejo sprejeti ukrepi želene rezultate in ali so potrebne spremembe oziroma prilagoditev teh ukrepov. Pri tem je treba podatke iskati na enak način, kot smo jih v času identifikacije problema. Proces preprečevanja stresa pa se z evalvacijo ne sme končati. Moramo ga razumeti kot nenehen proces, ki uporablja periodične eval-vacije za ugotavljanje in odpravo stresnih situacij. Večina literature, ki se ukvarja z odpravljanjem stresa, se osredotoča na individualne intervencije za odpravo stresa. Po mnenju Evropske agencije za izboljšanje življenja in delovnih razmer11 je to zato, ker je veliko laže uvajati in spremljati rezultate individualnih intervencij. Nadalje meni, da so problemi, povezani s stresom, posledica posameznikove nesposobnosti spopasti se z delovnimi zahtevami in ker je v interesu delodajalca kar najmanjša sprememba organizacije ob odpravljanju stresa. Stres pri delu ni izoliran, individualen problem posameznika, temveč predstavlja strateški problem, ki je posledica širših socialnih, ekonomskih, organizacijskih in kulturnih dejavnikov. Odgovor na stres bi moral biti nLjfe BBS r ■ x/Tîw"^ Jt'iV Mix ' 4.1 L■ ■ yf i i * ^A* V — ♦ ♦ ♦ ^^ i ? 600 Teoretični EG Prikaz 3: Algoritem ustreznosti namestitve gasilnikov v objektih 0 0 Razvoj in znanost Regresijska premica z enačbo y = 1,5449x + 31,019, kateri se podatki najbolj prilegajo, je bolj strma od simetrale y = x, torej je v povprečju dejanski EG večji od teoretičnega EG. V veliko objektih namestitev gasilnikov presega minimalne predpisane standarde (teoretični EG). To je razvidno tudi iz razporeditev točk T (teoretični EG, dejanski EG) na grafu v prikazu 3. Iz grafa je razvidno, da je korelacija zmerno visoka. Izračunan vzorčni korelacijski koeficient je r = 0,77, kar kaže na precejšnjo odvisnost med dejanskim EG in teoretičnim EG. To je seveda pričakovano. Koeficient determinacije r2 = 0,5978 (r = 0,77) nam namreč pove, da približno 60 % variabilnosti dejanskega EG pojasni variabilnost teoretičnega EG, preostalih 40 % variabilnosti pa je nepojasnjene oziroma nanjo lahko vplivajo drugi dejavniki. Nekaj teh smo že našteli (število etaž, število prostorov, ljudi in seveda tudi nepravilen izračun potrebnih gasilnikov). Ocena ustreznosti izbire in namestitve gasilnikov je dokaj kompleksna, zahteva dobro poznavanje pravilnika in dobro načrtovanje. Manjši obrtni objekti, katerih lastniki so pogosto tudi delavci in osebe, ki skrbijo za vzdrževanje objekta, imajo pogosto težave z ustrezno namestitvijo potrebne požarne zaščite. Pri nekaterih objektih (predvsem večjih) je dejanski EG precej večji od teoretičnega EG, saj pri teoretičnem EG nismo upoštevali števila ljudi, ki se dnevno zadržujejo v prostorih, kar prispeva k večji požarni nevarnosti. V našem primeru je teoretični EG določen le na podlagi števila gasilnikov in skupnega števila enot gasila v njih ter od vrste objekta glede na požarno nevarnost, nismo pa upoštevali število ljudi, ki se navadno zadržujejo v objektu, števila etaž in prostorov v posameznem objektu, kar seveda lahko poveča potrebno število gasilnikov v objektu. Kljub tem minimalnim zahtevam za izračun teoretičnega EG pa je še precej objektov, ki ne dosegajo predpisanega standarda. 4 Ocena vzdrževanja in povezanost z oceno namestitve Po oceni ustreznosti namestitve gasilnikov v objektih smo pregledali, ali so gasilniki tudi ustrezno vzdrže- vani. Pri vzdrževanju bomo najprej omenili tudi kakovost pritrditve gasilnikov oziroma dostop do njih in kakovost označevanja. Tudi ti dejavniki namreč vplivajo na varno uporabo gasilnikov in so odraz kakovostnega vzdrževanja. Če namreč objekt nima ustrezne namestitve požarne zaščite, še tako dobro vzdrževanje ne pomaga dosti. Ustrezna namestitev gasilnikov je prvi pogoj za varnost objekta, ta pa mora biti nato pravilno vzdrževan. Gasilniki morajo biti nameščeni na ustreznih mestih, določenih po projektni dokumentaciji oziroma študiji požarne varnosti. Paziti je treba, da so vedno pritrjeni in dostopni. Gasilnike je treba pregledovati v skladu z navodili proizvajalca oziroma v skladu z zakonodajo.6 Zahteve o načinu pregledovanja in vzdrževanja so opisane v Pravilniku o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov, ki smo ga začeli uporabljati leta 2005 (z dopolnitvama leta 2007 in 2009). Vzdrževanje je odvisno od starosti in tipa gasilnika in medija, ki je v njem. V opisanem vzorcu 208 objektov po Sloveniji je v gasilnikih največkrat prah, sledijo ogljikov dioksid, pena in voda (prikaz 4). Skupna vrednost je več kot 208, saj imajo v nekaterih objektih gasilnike z različnimi mediji (količina gasilnikov s posameznimi mediji ni navedena, kar smo kot pomanjkljivost navedli že pri opisu vprašalnika). Pogosto so v objektu gasilniki na prah in gasilniki z ogljikovim dioksidom, objekti, ki imajo gasilnike s peno, imajo tudi gasilnike na prah ali CO2. Podobno velja za kombinacijo z vodo. voda pena C02 prah medij v gasilnikih Prikaz 4: Zastopanost medijev v gasilnikih objektov v vzorcu Iz anket smo ugotovili, da je v vzorcu kar nekaj gasilnikov, ki niso primerno pritrjeni ali dostopni. V vzorcu je 15 objektov takih, ki imajo gasilnike na tleh, 11 pa takih, ki imajo nekaj gasilnikov obešenih, nekaj pa nepravilno postavljenih na tleh. Postavitev gasilnikov v objektih iz vzorca je podana v prikazu 5. 0 25 50 75 100 125 150 175 200 število objektov prikaz 5: Postavitev gasilnikov v vzorcu za objekte po Sloveniji Gasilniki naj bi bili obešeni na višini med 80 in 120 centimetrov, a je kar nekaj objektov v vzorcu takih, ki ne zadoščajo predpisom (prikaz 6). ne osebe), ki skrbijo, da so elementi požarne zaščite vzdrževani po Pravilniku o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov. Vzdrževalci so zelo različni. Le pri enem objektu v vzorcu ni podatkov o vzdrževalcu gasilnikov (odgovori na vprašanje 20). Kar pri 20 % objektov so gasilnike že uporabili (odgovor na vprašanje 23). V 161 objektih imajo odgovorno osebo za gašenje začetnih požarov, v ostalih 47 objektih te osebe nimajo. Vzdrževanje gasilnikov v objektih je po besedah anketirancev dokaj dobro. V večini objektov pregledajo gasilnike enkrat letno. V nekaj objektih (6 %) gasilnike pregledujejo celo večkrat letno. V dobrih 10 % objektov pa niso dali pregledati gasilnikov enkrat letno (odgovori na vprašanje 21 in 12). Za 14 objektov ni dovolj podatkov o načinu vzdrževanja. Napravili smo statistični preizkus na vzorcu, ali je vzdrževanje objektov odvisno od ustrezne namestitve gasilnikov v objektih.5 Z neparametričnim testom smo ugotovili, da ni statistično pomembne razlike med objekti, ki ustrezajo standardom glede namestitve gasilnikov, in tistimi, ki standardom ne ustrezajo (n = 140, xA2 = 0,129, p = 0,719). 140 120 100 80 60 40 20 0 116 _20_ 24 33 0-39 40-79 80-120 121-160 skupno število EG vzdrževanje Ni po skupaj po predpisu predpisu Ustreza standardu 86 11 97 Ne ustreza standardu 39 4 43 skupaj 135 15 140 prikaz 6: Višina postavitve obešenih gasilnikov v vzorcu za objekte po Sloveniji Kar 97 % gasilnikov je po besedah anketirancev pravilno označenih (odgovori na vprašanje 19). Večina teh objektov (98 %) ima na gasilnikih podatke vzdrževalca (serviserje oziroma uradne pooblašče- S testom odvisnosti torej ne moremo trditi, da je vzdrževanje gasilnikov odvisno od ustrezne namestitve gasilnikov v objektu. Tako pri tistih objektih, ki po namestitvi ustrezajo standardom, kot pri objektih, ki ne ustrezajo standardom, so deleži objektov, ki niso vzdrževani po predpisih, podobni. 5 zaključek in smernice za prihodnost Vzdrževanje je delo, s katerim se zagotavlja, da je v našem primeru oprema za požarno zaščito objekta v delujočem in varnem stanju. Varovanje objektov s kakovostno požarno zaščito in vzdrževanje te požarne Razvoj in znanost zaščite je zelo pomembna naloga. Z vzdrževanjem se obenem preprečuje njeno propadanje. Pri elementih požarne zaščite uporabljamo obe vrsti vzdrževanja: • preventivno/proaktivno vzdrževanje za ohranitev v uporabnem stanju, • korektivno/reaktivno vzdrževanje ob ugotovljeni okvari ali po uporabi. Preventivno vzdrževanje gasilnikov se načrtuje in razporeja v skladu s predpisom in mora biti redno. V primeru, ko pride v objektu do začetnega požara in zaposleni ali obiskovalci aktivirajo gasilnik, pa je potrebno korektivno vzdrževanje, ko vzdrževalec po uporabi gasilnike ponovno vzpostavi v uporabno stanje. Kakovostno vzdrževanje (preventivno in korektivno) pa nima pravega pomena, če namestitev elementov požarne zaščite ni zadostna. Z našo študijo smo tako analizirali oba dejavnika in prišli do pomembnih ugotovitev: 1. Z oceno namestitve in vzdrževanja gasilnikov smo ugotovili, da je treba izboljšati izbiro in namestitev gasilnikov v objektih, vzdrževanje pa je pri večini objektov po predpisanih standardih. 2. Raziskava je zajela le objekte v Sloveniji, katerih vzdrževalci (oziroma osebe, ki skrbijo za vzdrževanje objekta) so privolili v anketiranje in ki so jih izbrali študenti. Morda bi naključni vzorec podal drugačno sliko. 3. Z analizo namestitve in vzdrževanja gasilnikov v objektih lahko pripomoremo k izboljšanju varnosti objektov in izboljšanju vzdrževanja gasilnikov v objektih. Z učinkovitim, pragmatičnim in strukturiranim pristopom k oceni vzdrževanja lahko dosežemo trajno izboljšavo namestitve in vzdrževanja objektov pred požari v okviru daljšega časovnega obdobja. Z anketiranjem namreč tudi opozorimo vzdrževalce na pomen pravilne namestitve gasilnikov in pravilnega vzdrževanja. Bolj kot izpolnjevanje vprašalnika je pomemben vpliv, ki ga anketiranje lahko pusti pri vzdrževalcu, ki bo nekatere neustreznosti, ki jih je v odgovorih morda prikril, želel izboljšati. Gre tudi za halo efekt, ki ga tokrat v pozitivni luči lahko povzroči izvedba anketiranja. 4. V prihodnje želimo izvesti oceno na čim bolj neodvisnem stratificiranem vzorcu,5 ki bi nam omogočil po-splošitev ocene na populacijo vseh objektov v Sloveniji. 5. Anketiranje želimo posodobiti, tako da bi anketiranci lahko odgovore vnašali neposredno v računalniški program in bi bil ta uporaben za analizo različnih objektov po Sloveniji, ki potrebujejo ustrezno požarno zaščito. Računalniško podprto anketiranje bi lahko zmanjšalo število nepopolnih podatkov, dalo povratno informacijo posamezniku o ustreznosti namestitve gasilnikov v objektu, hkrati pa bi dobili celovito oceno o trenutnem stanju namestitve in vzdrževanja objektov po Sloveniji. Na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje6 je podlaga za izračun gasilnikov v objektu v programu Microsoft Excel, ki uporabniku vrne potrebno število gasilnikov. Podoben izračun smo s študenti neodvisno izoblikovali tudi za našo študijo, kjer smo določili teoretični EG. Hkrati smo z analizo ocenili, kakšno je trenutno stanje namestitve in vzdrževanja v objektu v primerjavi s teoretičnimi minimalnimi standardi. Primerjavo in analizo o namestitvi in vzdrževanju elementov požarne zaščite za velik vzorec bi v prihodnje z računalniško podprtim anketiranjem povečali in dobili natančnejšo sliko. 6 Literatura in viri 1. Evropska kampanja Varnost pri vzdrževanih delih 2010-2011. Delo in varnost, št. 2, str. 41, 2010. 2. Natečaj za zbiranje predlogov za evropska priznanja za dobro prakso http://osha.europa.eu/fop/slo-venia/sl/ek2010-2011/dobra_praksa.htm 3. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (2004). V: Ur. l. RS, št. 108/2004 z dopolnitvami (Ur. l. RS, št. 116/2007, 102/2009). 4. Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (2005). V: Ur. l. RS, št. 67/20. 5. Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Obzorja. 6. Uprava RS za zaščito in reševanje (dostopno 29. 9. 2010) http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv11.htm) Zahvala Zahvaljujem se mag. Alešu Jugu za strokovni pregled ankete in za nasvete. Vfcnialnlli « njn(f*#n|g iiHlInlKSn- 0! E'v^lr f- u ; □ r 'iir gicin J uQi'jnn fumJem n\ i/^MJ« /in: 1 QDUbItW jbjrtlj, m UUrcm sp rjnU j|s edB».pn linpmirnki" I Unu-^1 UpfJWl obrlni J. f Jimicf luiiiHiKjfe [»Ml Ml 11* Hnmtiwt ttiuHi |npi Irr^nti WW, jtntjl jj r±mhp. nntu zi îolt «Vint ntnim drUv^id >pd:. ctiuit rtlijpjr »rt M us'cUoroi-ic JH ùk/ irt ^znj^Çul ÎJpilflu AM v IdWl H ntfujï oü(rtt. In ljubila ks^j! 1. i^ï'klr j _ï itupn» pc^rJini ct.r-kï. ki ei j p tiiiMJkî | * Hp
| iMl, | Hi-fin 10. PĐkrfric ^Vupnû iievita tJiJil [ fadCiL z-jte-Cira ÇlEi1lik£* pö 1 fm |HlifenrpvfZBOl FïiiVikffH X _ rnal Ï16ptätttitLipuHUihrtImiioiisji "iï»nfc In mp^yoir'H-^u: Ii Mil It»™ nijîurtjïtj) Mi niirMjtiu g du "K* ! | liSnïltiu^WS 0 pfiyih vzprimapjcï | D Ü JJf-Jit»Iih zidnjop «tfrttvllu gn4nil»r ; _ 15. Mit * obfrtni uittldi) Mdrimno pnwc^jcf | D kul^anurrjt^h hiPFdnivvirti#f I UAIKoWtWHUH HMa«m«pgbii«| [M. | rJL | lî. ift^JUlnm «twknl Hi ilijic m UihT Kill! >4)11« HD iiimnni B^ruH? _] dm !». kultu ijilln*« noji nmitniH k- ih [rtbKj.hs p=iciu p nynmUvi Sizu izhppd.r. iMldiUtuotli fc !0 m Ho nrit Ini»* presi«i' ID. AJi ïg [jiEdniki uli Vffli? iP, Ni w nd fiHlnlkili paibcki vjdiJrvirj ? H, lu nj Liren CAfHlMkev !» jporaM.cn > 22 k^LkOfcr.ll jl.+- nvjldh pObrKKHfdt' V p'ilTUrj nMIÏUilIT H. wtokriL Pc \up.u ut dit ptefrtan £z<.lnile i 24, Sir uipc »a .uni zi pphpvjr^ z ^i-JInikoiii? S. ItMta iiKWuim Mto pi»/) ît Narttlict lesnik* f ltY»ii (tntr* u chiildpld l-'vij j ci iujrliivjn^l I P* I "Ej L P* I IME i I Đ* I HE i OPTIČNO SEVANJE in Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem (Uradni list RS, št.: 34/2010) Ponujamo vam paket storitev za obvladovanje optičnega sevanja: ocena nevarnosti za posamezna delovna mesta, kjer so prisotni viri umetnih optičnih sevanj, izvedba meritev optičnega sevanja na delovnih mestih, kjer je to smiselno in potrebno, označevanja naprav z opozorilnimi znaki za nevarnost optičnega sevanja (SIST EN 12198), izdelava oz. revizija ocene tveganja na delovnem mestu z opredeljenim tveganjem zaradi prisotnosti umetnih optičnih sevanj, izvedba strokovnega usposabljanja za delavce, ki delajo na delovnih mestih v prisotnosti umetnih virov optičnega sevanja, preventivni in periodični zdravstveni pregledi za delavce, ki delajo v okolju s povečanim tveganjem. ZVD 501et ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00 F: 01 585 51 01 W: www.zvd.si E: info@zvd.si Kontaktni osebi: Tom Zickero T: 01 585 51 63 Andraž Tancek T: 01 585 51 96 M: 041 674 007 M: 051 671 809 Z NAMI JE VARNEJE E: tom.zickero@zvd.si E: andraz.tancek@zvd.si si/m"1 tÂFÏi Razvoj in znanost Dr. Mitja Bračič in Janez Vodičar Inštitut za šport, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani Gortanova 22, 1000 Ljubljana ter Jože Kranjc Ložnar in Tomaž Kučič Gasilska brigada Ljubljana Vojkova cesta 19,1000 Ljubljana MODEL PREVERJANJA GIBALNIH SPOSOBNOSTI POKLICNIH GASILCEV v rs povzetek Projekt izdelave modela preverjanja gibalnih sposobnosti gasilcev je nastal v sodelovanju Gasilske brigade Ljubljana (GBL) in Fakultete za šport (Inštitut za šport). Po proučitvi obstoječih zakonskih dokumentov in določil smo ugotovili, da Zakon o gasilstvu v Republiki Sloveniji v 13. členu o poklicnih gasilcih določa, da kandidat za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva (poklicni gasilec), mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer da opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti. V preteklosti so gasilci že izvajali testiranje gibalnih sposobnosti, vendar testi niso povsem ustrezali preverjanju sposobnosti gasilcev, zato smo najprej proučili obstoječe teste in pregledali normative. Pri tem smo ugotavljali, ali so testi primerni za preverjanje specifičnih sposobnosti gasilcev in kandidatov za gasilce in ali so postavljene norme primerne za ovrednotenje sposobnosti gasilcev. Ugotovili smo, da je treba razviti novo baterijo testov in postaviti nove normative, ki bodo primerni starostnim kategorijam in delovnim nalogam gasilcev. Z novim modelom testiranj želimo preverjati telesno in gibalno pripravljenost zaposlenih v enoti, spremembe v telesni in gibalni pripravljenosti glede na posameznika in celotno enoto v določenem časovnem obdobju ter preverjati sposobnost posameznikov za premagovanje naporov, s katerimi se soočajo v času opravljanja nalog na svojem delovnem mestu. Testiranja v enotah so načrtovana enkrat letno. Vsak gasilec, ki bo šel skozi sistem testiranja, bo dobil osebni testni karton, iz katerega bodo razvidni vsi podatki, pridobljeni s testiranji, in njegov napredek skozi časovno obdobje. Na podlagi izmerjenih rezultatov bodo gasilcem, ki ne bodo izkazali zadovoljivega nivoja sposobnosti na posameznih področjih, svetovali modele vadbe, ki naj bi jih pripeljali do izboljšave zahtevanih sposobnosti. Ključne besede: testiranje, norme, poškodbe, zdravje, gasilci model for checking motor abilities of professional firefighters in slovenia abstract The project of making the model for checking of motor abilities of firefighters was developed in collaboration with Fire Brigade Ljubljana (GBL) and the Faculty of Sport Ljubljana (Institute of Sport). After examining the existing legal documents and temporary provisions, we found out that the Fire Service Act in the Republic of Slovenia in 13th Article on professional fire-fighting, defines that a candidate for the firefighter who professionally performs the duties of fire fighting (professional firefighter), in addition to the general conditions for admission to employment, must meet specific conditions, namely: to pass the prescribed psychophysical tests. In the past, firefighters have carried out the tests on motor abilities, but tests did not completely meet the verification capabilities of firefighters, so we first investigated existing tests and reviewed the standards. In doing so, we determined whether the motor tests are appropriate for verifying the specific capacities of firefighters and fire department candidates and whether the set standards are appropriate to evaluate the motor abilities of firefighters. We found out that it's necessary to develop a new battery of tests and set new norms, which will be appropriate to age category and the duties of firefighters. With new model of motor tests we want to examine the physical and motor preparedness of employees in the unit, changes in physical and motor abilities depending on the individual and the entire unit in a given period of time, and verify the ability of individuals to overcome the efforts facing them in the course of carrying out tasks in the workplace. Testing the units is scheduled once a year. Every firefighter who will go through the testing system will get a personal test cardboard from which all the information obtained from the tests and their progress over time will be evident. Based on the measured results, the firefighters who will not demonstrate satisfactory level of competence in specific areas, the specific models of exercise will be advised which should lead to improvement of required capabilities. Key words: testing, norms, injuries, health, firefighters 1 Uvod Zakon o gasilstvu v Republiki Sloveniji v 13. členu o poklicnih gasilcih določa, da: 1) kandidat za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva (v nadaljnjem besedilu: poklicni gasilec), mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje. Slednji so: 1) da ima najmanj strokovno izobrazbo V. stopnje tehniške smeri in je polnoleten, 2) da ni v kazenskem postopku in da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje in 3) da opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti. Nadalje zakon v 14. členu določa dolžnosti poklicnega gasilca, in sicer: 1) poklicni gasilec mora vsako leto opraviti predpisani preizkus znanja, preizkus psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled, 2) če je bilo pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti in zdravniškem pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega dela, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovim zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim, 3) minister predpiše obseg ugotavljanja psihofizičnih in zdravstvenih sposobnosti za poklicnega gasilca. Nadalje zakon pod 24. členom o poveljnikih določa, da: 1) poveljnik prostovoljne gasilske enote organizira in vodi strokovno delo enote, 2) poveljnik prostovoljne gasilske enote skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in jo vodi med intervencijo; organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje in kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote in skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne ter reševalne opreme. 1.1 Temeljne naloge gasilcev Temeljne naloge gasilcev so delovanje s ciljem zaščititi življenja in premoženja ljudi pred nevarnostmi požara, naravnimi nesrečami, nudenje pomoči v prometnih in drugih nesrečah ter drugih nevarnih situacijah. Gasilske intervencije potekajo v izredno težkih razmerah. Zaradi tega morajo biti gasilci dobro psihofizično pripravljeni. Poklicni gasilci v Sloveniji opravljajo 12-urni delovnik, lahko se pa zgodi, da gašenje požarov traja tudi po nekaj dni. Tovrstni fizični napori lahko privedejo do poškodb in pomanjkanja koncentracije pri izvajanju nalog. Gasilske intervencije najpogosteje zajemajo preprečevanje in odpravljanje škode v primeru: 1) požara ali eksplozij, 2) kombinacije požarov in eksplozij, 3) iztekanja nevarnih tekočin (gorivo, kislina, vnetljive in eksplozivne pare, plini, radioaktivne substance, strupi ipd.), 4) prometnih nesreč, 5) prometnih nesreč v kombinaciji z zgoraj navedenimi posledicami, 6) poplav, 7) potresov, 8) neurij (močni vetrovi z dežjem ali točo) ter 9) terorističnih napadov in vojnih stanj. Pri gasilskih intervencijah je možnost poškodb gasilcev izredno velika. Pri delu se pojavljajo visoke temperature zaradi požarov, strupen zrak, izrazito zmanjšana vsebnost kisika v zraku, možnost podr-tja zidov ali stropov v primeru požara ali potresa, možnost utopitve pri reševanju v primeru poplav in možnost padcev z višine v primeru vdrtja tal v stavbi, kjer se gasi požar. Velika možnost poškodb mišic, tetiv in skeletnega sistema se pojavi pri vseh aktivnostih, ki zajemajo vlečenja cevi, skoke z višine, plezanja po lestvah, dvige in prenašanja težkih predmetov in oseb. V raziskavi, ki je obravnavala delo poklicnih gasilcev, sta Clark in Zak (1999) ugotovila, da sodi poklic gasilca med najbolj kompleksne in zahtevne poklice na svetu. Poklic gasilca je uvrščen na tretje mesto glede na smrtno nevarne poklice in na prvo mesto po pojavnosti poškodb na delovnem mestu (Schaitberger 2000). 1.2 Tvegani dejavniki poškodb gasilcev Dejavnike, ki povzročajo poškodbe, lahko delimo na notranje in zunanje. zunanji dejavniki so povezani s specifičnim delom gasilca, opremo, površino, obutvijo, nadzorom športne vadbe in razmerami pri gasilski intervenciji na terenu. Med zunanje dejavnike lahko uvrščamo tudi nevarnost poškodbe proti koncu intervencije zaradi utrujenosti, nepravilna tehnika specifičnega športa ali izvedbe delovne akcije (naloge) gasilca in nepravilna uporaba metod ter sredstev treniranja. Notranji dejavniki so starost, neizkušenost, velikost telesa (telesna višina in teža), statični položaj telesa, ohlapnost sklepov, hiperpronacija stopala, slaba propriocepcija (ravnotežje), spol, mišična utrujenost, nivo estrogena, ovulacija, razmerje moči med sprednjo in zadnjo stegensko mišico, slaba medmi-šična koordinacija, dolžina ligamentov, genetske predispozicije, psihološki faktorji in slaba kondicij-ska priprava. Gasilci se pri vsakdanjem delu srečujejo s težkimi fizičnimi nalogami, ki jih morajo izvajati v neprijetnih telesnih oziroma neoptimalnih ergonomskih položajih. Delovne naloge, ki jih gasilci izvajajo na terenu, so izjemno tvegane, saj so izpostavljeni kemičnim, biološkim in fizičnim nevarnostim, kar povzroča bolezni srca, pljuč in nastanek rakastih tvorb, ob tem prevladujejo poškodbe mišično-skeletnega sistema. Največ gasilcev umre zaradi bolezni srca (USFA 2004). Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je v ZDA aktivnih več kot milijon gasilcev in da je nivo poškodb pri njih na prvem mestu med vsemi poklici. Leta 2003 je bilo v ZDA zabeleženih 88.500 poškodb gasilcev, od tega je bilo 44 % zvinov in izpahov, ki so se večinoma zgodili pri gašenju požarov. Leta 2004 je 111 gasilcev umrlo pri delu (USFA 2004), zabeleženih je bilo še 78.000 poškodb (NFPA 2004). Gasilci se lahko poškodujejo tudi pri simulacijskih treningih, kjer so zahteve po hitrem plezanju in spuščanju po lestvah, prenašanju težkih bremen, vlečenju cevi, uporabi težkega orodja in gašenju z uporabo cevi pod visokim tlakom. Podatki kažejo, da se je v ZDA pri tovrstnih treningih poškodovalo 7.600 gasilcev, 11 pa jih je izgubilo življenje (NFPA 2004). Od poškodb se najpogosteje pojavijo zvini in izpahi kolen in gležnjev ter poškodbe hrbta. 1.3 Gibalne sposobnosti gasilcev Gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti prirojene in pridobljene. To pomeni, da je človeku že z rojstvom dana stopnja, do katere se bodo sposobnosti lahko razvile ob normalni rasti in razvoju. Z rojstvom določeno temeljno stopnjo možnosti za razvoj gibalnih sposobnosti pa se lahko preseže z ustrezno gibalno aktivnostjo oziroma treningom. Posamezne gibalne sposobnosti se razlikujejo po svojih dednih zasnovah. To povzroča nesorazmerje v možnostih njihovega razvoja pod vplivom treninga. Na primer: za hitrost je na osnovi raziskav znano, da je človeku prirojena med 80 in 90 %, kar pomeni, da se lahko s treningom nanjo vpliva le v obsegu od 10 do 20 %. Nasprotno temu pa je, če je moč prirojena le 50 %, jo lahko s treningom razvijemo še enkrat toliko. Gibalna sposobnost HITROsT nam omogoča izvesti enega ali več zaporednih gibov maksimalno hitro. Hitrost lahko izboljšamo z izboljšanjem tehnike gibanja oziroma koordinacije, moči in gibljivosti. Hitrost odziva (reakcije) je ena od komponent hitrosti. Gledano z vidika časovnega poteka hitre aktivnosti je to prvi dogodek, ki je del vsake izmed različnih vrst hitrosti. Gre za hitrost odziva na pričakovan ali nepričakovan signal. Hitrost posamičnega giba sodi med najbolj elementarne oblike hitrosti. Kaže se kot hitrost zamaha, sunka ali odriva. Najvišja frekvenca gibov največkrat ne nastopa samostojno, temveč v kombinaciji s preostalimi vrstami hitrosti. Startna hitrost je sposobnost kar najhitrejšega pospeševanja od mirovanja do največje hitrosti gibanja. Obstaja pa še en vidik, in sicer predstavlja pospeševanje po izvedbi nekega drugega gibanja. Najvišja hitrost je tista hitrost, ki jo telo trenutno zmore doseči pri teku. Gibalna sposobnost AGILNOsT je sposobnost hitre spremembe smeri gibanj in je močno povezana s koordinacijo gibanja. Definirana je kot sposobnost pospeševanja, zaviranja in hitre spremembe smeri gibanja, s tem da obdržimo kontrolo gibanja in ne izgubimo hitrosti. Lahko pa jo definiramo tudi kot sposobnost spremembe smeri gibanja brez izgube ravnotežja, hitrosti, moči in kontrole gibanja. Poznamo dve vrsti agilnosti: 1) agilnost (hitrostna koordinacija) in 2) agilnost pri prenašanju bremen (orodje, osebe). Po kriteriju smeri gibanja delimo agilnost na: 1) frontalno, 2) lateralno in 3) horizontalno/vertikalno. Glede na način spremembe smeri razlikujemo agilnost s krožno spremembo smeri, s kotno spremembo smeri in spremembo smeri z obratom. Ob tem je treba povedati, da se bodo gasilci, ki so slabi v sposobnosti agilnosti, gibali pri spremembah smeri s krožnim načinom, tisti, ki so dobri v agilnosti, pa s kotnim (odsekanim) načinom spremembe smeri. Razvoj in znanost RAvNOTEžJE je sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov. Delimo ga na statično (ohranjanje ravnotežnega položaja v mirovanju) in dinamično (ohranjanje ravnotežnega položaja v gibanju, takrat ko pade težiščnica s podporne ploskve). Razvoj sposobnosti ohranjanja ravnotežnega položaja temelji na rušenju ravnotežja (zunanje sile), izključevanju čutil (vid, sluh) in zmanjševanju podporne ploskve. Razvoj sposobnosti vzpostavljanja ravnotežnega položaja pa temelji na predhodnem motenju vestibularnega aparata z rotacijskimi gibanji v različnih ravninah. preciznost je gibalna sposobnost določitve ustrezne smeri in sile za usmeritev telesa ali predmeta proti želenemu cilju. Pomembna je pri dejavnostih, kjer je treba zadeti cilj (gašenje s curkom), ali tam, kjer je treba gibanje izvesti natančno v določeni smeri (reševanje ponesrečencev, sestavljanje armatur in cevi). Hipotetično naj bi obstajali dve pojavni obliki preciznosti: 1) sposobnost zadevanja cilja z vodenim projektilom in 2) sposobnost zadevanja cilja z lansiranim projektilom. Preciznost je v pozitivni zvezi z drugimi osnovnimi gibalnimi sposobnostmi, zato njihova višja raven omogoča doseganje boljših rezultatov tudi v preciznosti. Preciznost zahteva v zelo kratkem času določiti cilj, smer in intenzivnost premikanja, oddaljenost, velikost, obliko, določiti tehniko, s katero bomo metali v cilj, in uravnavati moč, s katero bomo metali itd. To je tudi razlog, zakaj precej vadečih ne mara vaj za razvoj natančnosti, hitro jim namreč pade motivacija. Gasilcem začetnikom je zato treba ponuditi realno dosegljive cilje, da se počutijo uspešne (lažje naloge). Zaradi slabšanja temeljnih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti preciznost s starostjo upada, vendar se lahko z ustrezno vadbo in dobro telesno pripravljenostjo ohrani še v pozna leta. Koordinacija gibanja je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in izvajanje sestavljenih gibalnih nalog. Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so: pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost in stabilnost. Za koordinacijo se domneva, da ima šest pojavnih oblik, ki se razlikujejo predvsem po načinu obdelave v centralnem živčnem sistemu. Tako poznamo gibalno inteligentnost, sposobnost za ritme, sposobnost uskladitve gibanja spodnjih okončin, sposobnost gibalnega učenja, sposobnost izkoriščanja gibalnega spomina in sposobnost časovne uskladitve gibov. Koordinacija je človekova sposobnost kar najbolj usklajenega gibanja vseh telesnih segmentov (roke, noge, trup), posebej v nepredvidljivih in (ali) zahtevnih delovnih nalogah. V delu gasilcev se njena pomembnost posebej kaže pri nalogah: 1) z veliko zapletenostjo gibanja, 2) s kompleksnostjo in nepredvidljivostjo, 3) v okoliščinah največjega napora, 4) pri pravočasni izvedbi nalog (timing) in 5) pri natančnem zadevanju cilja. GIBLJIvosT je gibalna sposobnost, ki omogoča izvajanje gibov z veliko (optimalno) amplitudo. Ima lokalni značaj in ni v veliki meri prirojena. Primerno razvita pozitivno vpliva na razvoj moči, hitrosti in koordinacije. Ne obstaja kot generalna (splošna) značilnost posameznika in je specifična za posamezen sklep (gleženj, koleno, kolk, rame). Optimalno razvita gibljivost je preventiva pred poškodbami sklepnih in obsklepnih struktur, ki se lahko pojavijo pri padcih, zdrsih, vlekih, potiskih in plezanjih. Odvisna je od več dejavnikov: 1) anatomskih pogojev (oblike sklepnih površin, dolžine in elastičnosti mišičnih ovojnic in mišic, tetiv, sklepnih ovojnic in vezi, od količine mastnega tkiva), 2) delovanja živčnega sistema (pomemben je nadzor mišičnega tonusa - zagotavlja sproščenost), 3) starosti in spola, 4) telesne aktivnosti, 5) mišične in telesne temperature, 6) dnevnega biološkega ritma ter 7) utrujenosti in stresa. Gasilec mora biti tako gibljiv, da lahko izvaja vse specifične naloge z optimalno amplitudo. To mu omogoča boljši izkoristek (prihranek) energije oziroma gospodarnejšo tehniko gibanja in večjo hitrost pri delu. MOČ je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil. Predstavlja osnovno gibalno sposobnost, saj brez nje ni gibanja. Delimo jo na štiri pojavne oblike: največjo, eksplozivno, vzdržljivostno in statično (izometrično) moč. Pri delu gasilcev je dejavnik moči pomemben pri reševanju (prenašanju) ljudi in predmetov, postavljanju lestev, gašenju požarov s cevjo in nasilnih vdorih v stavbe z uporabo težkega orodja. Pri tem se pojavljajo gibanja, kot so dviganje, vlečenje, prenašanje in potiskanje oseb ter predmetov po stopnicah ali lestvah. Lestve lahko tehtajo tudi do 80 kilogramov, pri gašenju s cevjo pa se pojavi visok tlak v cevi, ki ga mora gasilec kontrolirati s svojo močjo. Najpomembnejša biološka osnova dolgotrajne VZDRŽLJIVOSTI so aerobni energijski procesi. Ti so edini zmožni dolgotrajne sprotne obnove porabljene energije. To zmogljivost omogočajo kisik in primerna goriva (glikogen, glukoza, proste maščobne kisline in glicerol). Zgornja meja intenzivnosti napora je najbolj natančno definirana z največjo porabo kisika med naporom (VO2max). Omejitveni dejavniki vzdržljivosti gasilcev so povezani še z: 1) visokimi temperaturami in pomanjkanjem kisika v primeru gašenja požara, 2) delovno obleko in čelado ter 3) dodatno opremo, ki jo uporablja gasilec (orodje, prenašanje cevi, armatur, oseb ipd.). Pri gasilcih sta dejavnika aerobna in anaerobna vzdržljivost pomembna pri hitrih gibanjih pri gašenju požarov, hitrem plezanju po lestvah, hitrem prenašanju oseb in predmetov na daljših razdaljah ter dolgotrajnem gašenju požarov ali delovanju v primeru naravnih nesreč. 1.4 Projekt izdelave modela preverjanja gibalnih sposobnosti gasilcev Projekt izdelave modela preverjanja gibalnih sposobnosti gasilcev je nastal v sodelovanju Gasilske brigade Ljubljana (GBL) in Fakultete za šport (Inštitut za šport). Po proučitvi obstoječih zakonskih dokumentov in določil smo ugotovili, da Zakon o gasilstvu v Republiki Sloveniji pod 13. členom o poklicnih gasilcih določa, da: 1) kandidat za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva (v nadaljnjem besedilu: poklicni gasilec), mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer da opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti. V preteklosti so gasilci že izvajali testiranje gibalnih sposobnosti, vendar testi niso povsem ustrezali preverjanju sposobnosti gasilcev. Zato smo najprej proučili obstoječe teste in pregledali normative. Pri tem smo ugotavljali, ali so testi primerni za preverjanje specifičnih sposobnosti gasilcev in kandidatov za gasilce in ali so postavljene norme primerne za ovrednotenje sposobnosti gasilcev. Ugotovili smo, da je treba razviti novo baterijo testov in postaviti nove normative, ki bodo primerni starostnim kategorijam in delovnim nalogam gasilcev. Pri formiranju nove baterije testov smo najprej analizirali vse oblike dela gasilcev in proučili potrebne gibalne sposobnosti gasilca. Delo gasilcev zajema potapljanje (specialisti), intervencije pri prometnih nesrečah, gašenju požarov, naravnih nesrečah (potresi, poplave) in intervencije v premogovnikih ter industriji. Pri tem smo podrobno pregledali in analizirali najpogostejše poškodbe gasilcev v GBL pri delu in športni vadbi. Proučili smo tudi obstoječo literaturo, kjer smo ugotavljali pojavnost in vrste poškodb gasilcev v drugih državah. 1.4.1 Rezultati analize pojavnosti poškodb v GBL Na podlagi analize delovnih in športnih poškodb ter bolezni v GBL smo ugotovili naslednje: 1. Leta 2005 se je 5 delavcev poškodovalo pri delu: 1) gasilec si je med obvezno rekreacijo, igranjem odbojke, poškodoval stegno, 2) gasilec si je pri delu z akumulatorjem poškodoval prst na roki, 3) gasilec voznik si je na intervenciji poškodoval predel nad očesom, 4) na športnem tekmovanju poklicnih gasilcev si je gasilec poškodoval koleno in 5) gasilec si je na intervenciji poškodoval trtico. 2. Leta 2006 se je 5 delavcev poškodovalo pri delu: gasilec voznik si je na poti v službo zaradi prometne nezgode poškodoval vrat in roko, 2) gasilec si je med tekom v garažo zvil gleženj, 3) gasilec si je pri obvezni rekreaciji poškodoval gleženj, 4) gasilec si je na gasilskem tekmovanju pri padcu poškodoval zapestje in 5) gasilec si je med obvezno rekreacijo poškodoval prst na nogi. 3. Leta 2007 se je 9 delavcev poškodovalo pri delu: 1) gasilec voznik si je med sestopom iz vozila poškodoval koleno, 2) gasilec si je med igranjem odbojke poškodoval nogo, 3) gasilcu je razneslo ventil (tlačni regulator), katerega del mu je priletel v dimlje, 4) gasilec voznik si je med vlečenjem cevi na intervenciji poškodoval gleženj, 5) gasilec si je na intervenciji zvil gleženj, 6) gasilec si je med vožnjo v službo v pro- metni nesreči poškodoval prsni koš, 7) gasilec si je med igranjem nogometa poškodoval nos, 7) gasilec si je med premikanjem soda poškodoval hrbtenico in 8) gasilec se je med odstranjevanjem izolacije na kablu urezal v prst. 4. Leta 2008 se je 5 delavcev poškodovalo pri delu: 1) gasilec si je med testiranjem fizične pripravljenosti poškodoval desno zapestje, 2) gasilec si je med delom v kotlovnici poškodoval glavo, ko je udaril ob vijak, 3) gasilec si je med igranjem košarke poškodoval nogo, 4) gasilec si je med igranjem nogometa poškodoval palec na nogi in 5) gasilec se je opekel med menjavo tesnila na vročevodu. 5. Leta 2009 se je pri delu poškodovalo 10 gasilcev: 1) dva gasilca sta se na intervenciji s paro opekla po prstih na rokah oz. v zapestju, 2) gasilec si je na intervenciji opekel roko, 3) gasilcu na intervenciji se je pod nogami vdrl strop in si je pri padcu v globino poškodoval hrbet, 4) trije gasilci so se poškodovali med obvezno rekreacijo; eden si je poškodoval gle-ženj, drug peto, tretji glavo, 5) gasilec si je pri vstopanju v interventno vozilo poškodoval koleno, 6) gasilec si je na državnem gasilskem tekmovanju pri padcu poškodoval komolec, 7) gasilec si je kot udeleženec v prometni nesreči poškodoval obe koleni. Leto pogostost (št. poškodb na 100 zap.) Resnost (izg. ur na poškodbo) 2005 3,5 478 2006 3,4 574 2007 6,1 385 2008 3,4 196 2009 6,8 80 Tabela 1: Pogostost in resnost poškodb v GBL od 2005 do 2009 Na podlagi analize poškodb gasilcev lahko zaključimo, da je treba pripraviti programe vadbe za krepitev in stabilizacijo skočnega in kolenskega sklepa ter zapestja. Na podlagi analize odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov gasilcev v GBL smo ugotavili, da so se poškodbe pri delu zmanjšale, poškodbe izven dela pa so leta 2009 izrazito narasle (grafikon 1). grafikon 1: Odsotnost gasilcev z dela v GBL v letih 2005 do 2009 2 Model preizkusa gibalnih sposobnosti gasilcev Za postavitev testnih norm smo analizirali starostno strukturo poklicnih gasilcev v Gasilski brigadi Ljubljana. Za konstruiranje baterije testov in za določanje modelov vadbe moramo poznati starostne kategorije in specifičnost delovnih nalog gasilcev. Pri tem je pomembna tudi analiza športnih dejavnosti, s katerimi se gasilci pogosto ukvarjajo, saj nas zanima, ali prihaja tudi pri športni vadbi do poškodb. Če se gasilci poškodujejo pri športni vadbi, je to slabo za gasilsko brigado, saj jim je onemogočeno opravljanje delovnih obveznosti - bolniški dopust (odsotnost z dela). V primeru pojavnosti poškodb je treba skonstruirati tako baterijo testov, da lahko na podlagi rezultatov testiranja pripravimo preventivni program vadbe za vsakega gasilca posebej. Poleg tega mora baterija testov vsebovati rokovanje z gasilsko opremo, zato smo opravili analizo gasilske opreme, ki se uporablja pri različnih oblikah dela. Po opravljeni analizi dela gasilcev in njihovih obremenitev pri intervencijah smo pripravili model testne baterije, ki bi lahko služila kot letna/periodična testna baterija za poklicne gasilce. Zaradi specifičnih zahtev dela gasilcev in obvezne uporabe zaščitne opreme smo se odločili, da bodo gasilci izvajali teste v gasilski opremi. Glede na analizo starostne strukture poklicnih gasilcev smo določili naslednje starostne kategorije za določanje norm pri preverjanju nivoja gibalnih sposobnosti gasilcev (tabela 2) (Bračič in Vodičar 2010). Razvoj in znanost starost Št. zaposlenih v GBl Kategorija Od 20 do 25 19 I Od 26 do 35 45 II Od 36 do 45 29 III Od 46 do 50 60 IV Od 51 do 55 13 V indeks ktm rezultat < 18,5 18,5-24,9 25-29,9 > 30 PREMAJHNA TEŽA (PRESUH) NORMALNA TEŽA POVEČANA TEŽA (ZAČETEK POVEČANE TEŽE) PREVELIKA TEŽA (DEBELOST) 1* 2* 3* 4* Telesna teža Telesna višina ITM 83,60 ± 6,95 179,6 ± 6,0 25,91 ± 2,07 83,74 ± 8,63 180,2 ± 5,8 25,76 ± 2,40 90,12 ± 12,26 178,4 ± 8,6 28,25 ± 2,94 86,00 ± 9,63 177,7 ± 5,8 27,20 ± 2,59 Tabela 2: Starost in število zaposlenih v GBL (april 2010) 2.1 Testiranje - preverjanje sposobnosti gasilcev Namen projekta preverjanja gibalnih sposobnosti gasilcev je skozi leta spremljati telesni in gibalni presek stanja zaposlenih v gasilski enoti. Rezultati, pridobljeni s testi, so namenjeni analizi stanja zaposlenih in določanju norm, ki bodo zagotavljale uspešno opravljanje delovnih nalog gasilcev. S testno baterijo želimo: 1) oceniti potencialne zmožnosti gasilca za opravljanje dela, 2) ugotoviti nivo gibalnih sposobnostih in telesnih značilnosti posameznika, 3) omogočiti preverjanje uspešnosti programa vadbe (oziroma dejansko ukvarjanje gasilcev s športnimi aktivnostmi v enoti in zunaj delovnega časa), 4) gasilce uvrstiti v primerno vadbeno skupino (določiti ustrezen model vadbe) in 5) motivirati gasilce za lasten napredek v gibalnih sposobnostih (omogočiti spremljanje lastnega napredka). Ugotavljanje, vrednotenje in spremljanje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti bomo izvajali na podlagi specifičnih merskih postopkov (nova baterija testov). 2.2 ugotavljanje dolžinske in voluminozne razsežnosti telesa Pri ugotavljanju dolžinskih in voluminoznih razsežnostih telesa gasilca izmerimo telesno višino in telesno maso. Iz teh dveh parametrov izračunamo še indeks telesne mase po enačbi: ITM = TT/TV2 [kg/m2]. *1, 2, 3 in 4 so starostne kategorije Tabela 4: Povprečne vrednosti telesne višine in teže ter indeks telesne mase glede na starostne kategorije (GBL v letu 2010) 2.3 ugotavljanje nivoja gibalnih sposobnosti 2.3.1 testiranje moči Vzdržljivost v moči mišic trupa je pomemben dejavnik v izvedbi vseh kompleksnih športnih gibanj in specifičnih delovnih nalog gasilcev. Trebušne in hrbtne mišice so pomemben faktor pri stabilizaciji trupa in prenosu energije in sile med nogami ter zgornjim delom telesa. Močan in stabilen trup je pomemben pri izvedbi skokov, gibanj s spremembo smeri in hitrosti, sprintov, strelov in pri borbi za prostor z nasprotnikom. Tudi pri gasilskem delu je moč trupa izrednega pomena. 1. test: izometrična moč trebušnih mišic in upogibalk kolka - vzdržljivost v moči; drža do odpovedi. Merimo čas izvajanja vaje; test je končan, ko merje-nec ne vzdrži ravnega trupa - zvije ledveni del hrbtenice (slika 1) (Bračič in Vodičar 2010). Tabela 3: Ocene indeksa telesne mase slika 1: Test izometrične moči trebušnih mišic in upogibalk kolka 2. TEsT: izometrična moč hrbta - vzdržljivost v moči; drža do odpovedi. Merimo čas izvajanja vaje. Test je končan, ko merjenec ne vzdrži vodoravnega položaja trupa) (slika 2) (Bračič in Vodičar 2010). 5. TEsT: vzdržljivostna moč nog - počepi z bremenom (kaseta s cevmi B). Štejemo, koliko počepov naredi v 60 sekundah (slika 5). Gasilec mora počepniti do kota 90 stopinj v kolenu (Bračič in Vodičar 2010). slika 2: Test izometrične moči hrbtnih mišic 3. TEsT: stisk roke - največja izometrična moč (stisk z levo in desno roko enoročno) (slika 3). Merimo največji stisk dinamometra. Test se izvede 3-krat za vsako roko (dominantno in nedominantno roko) (Bračič in Vodičar 2010). slika 5: Test vzdržljivosti v moči spodnjih okončin 2.3.2 Testiranje hitrosti 1. TEsT: hitrost teka na 20 metrov - hitrost pospeševanja (slika 6). Merimo čas teka na 20 metrov (s pomočjo štoparice ali infrardečih fotocelic) (Bračič in Vodičar 2010). slika 3: Test izometrič-ne moči rok (Bračič in Vodičar 2010) 4. TEsT: vzdržljivostna moč ramenskega obroča in rok - udarjanje s kladivom v leseno klado. Gasilec mora izvesti 50 udarcev; merimo skupni čas izvedbe testa (slika 4). Kladivo se drži križno; pri zamahu mora iti do višine glave (Bračič in Vodičar 2010). slika 4: Test vzdržljivosti v moči ramenskega obroča in rok slika 6: Test hitrosti teka na 20 metrov 2. TEsT: hitrost prenašanja bremen - 3 različno težka bremena je treba prenesti na razdalji 20 metrov (slika 7). Merimo skupni čas teka na 20 metrov (s mm «»i Razvoj in znanost pomočjo štoparice ali infrardečih fotocelic). Gasilec prenaša kasete B, C in VT na razdalji 20 metrov, nazaj se vrača v teku (Bračič in Vodičar 2010). slika 7: Test hitrosti prenašanja bremen - kaset (B, C in VT) 3. TEsT: tek s spremembami smeri in prenašanjem bremen. Gasilec starta v točki A in teče po desni strani okoli stožca B do C, pobere kaseto s cevmi (VT - 26 kg) in jo odnese v točko D; steče iz točke D okoli stožca B do točke E, pobere kaseto s cevmi (B - 18 kg) in jo odnese po desni strani stožca B do cilja A (slika 8). Merimo čas teka (s štoparico ali infrardečimi fotocelicami) (Bračič in Vodičar 2010). 2.3.3 Testiranje vzdržljivosti Test 30-15 je intervalnega tipa, izvaja se na igrišču (trda podlaga), hitrost teka (obremenitev) z vsako naslednjo sekvenco narašča (vsakih 45 sekund), merjenci pa ga izvajajo do izčrpanosti oziroma dokler lahko sledijo stopnjevani obremenitvi. Hitrost (tempo) teka narekuje zvočni signal (»bip«), ki daje merjencem orientacijo in se oglaša na začetku vsake 30. sekunde obremenitve, na vsaki črti igrišča (tako merjenci vedo, ali prehitevajo ali zaostajajo za zahtevano hitrostjo in lahko ustrezno pospešijo ali upočasnijo svoj tek) in na koncu vsake 30. sekunde obremenitve. Glede na to so zvočni signali različni. Začetna hitrost, s katero merjenci začnejo teči, je 8 km/h, vsako naslednjo sekvenco pa naraste za 0,5 km/h. Iz rezultatov testa lahko po enačbi izračunamo tudi največjo porabo kisika (VO2max) in načrtujemo trening vzdržljivosti (slike 9, 10 in 11) (Bračič in Vodičar 2010). A 20 m merjenci slika 9: Shema testa 30-15 slika 8: Shema agilnostnega testa slika 10: Test vzdržljivosti za gasilce B slika 11: Primer krivulje srčnega utripa pri testu 30-15 (v % od največjega srčnega utripa) Norme za opravljanje testov smo postavili glede na slovensko populacijo poklicnih gasilcev (modelni primer so gasilci GBL). Normative se določi po opravljenih testiranjih in se jih obnavlja vsako leto po opravljenem testiranju. Primer norm za preverjanje agilnostnega testa za vse starostne kategorije (Bračič in Vodičar 2010). ocene** centili 1* 2* 3* 4* 5 0 4,5 5 % 12,65 12,39 12,84 14,86 0,1 12,91 12,89 13,60 15,26 15 % 13,08 13,23 14,11 15,53 0,2 13,22 13,51 14,52 15,74 3,5 25 % 13,33 13,74 14,87 15,92 0,3 13,44 13,95 15,18 16,08 35 % 13,54 14,14 15,47 16,24 0,4 13,63 14,32 15,75 16,38 2,5 45 % 13,72 14,50 16,01 16,52 0,5 13,81 14,68 16,28 16,66 55 % 13,89 14,85 16,54 16,79 0,6 13,98 15,03 16,80 16,93 1,5 65 % 14,07 15,21 17,08 17,08 0,7 14,17 15,40 17,37 17,23 75 % 14,28 15,61 17,68 17,39 0,8 14,39 15,84 18,03 17,57 0,5 85 % 14,53 16,12 18,44 17,78 0,9 14,70 16,46 18,95 18,05 95 % 14,96 16,96 19,71 18,45 0 1 * 1, 2, 3 in 4 so starostne kategorije; **ocena 5 je najvišja (odlično); minimalna ocena za opravljen test je 1,5. Tabela 5: Norme za agilnostni test 3 zaključek Namen projekta Gasilske brigade Ljubljana (GBL) in Fakultete za šport (Inštitut za šport) je bil izdelati in preveriti model testiranja gibalnih sposobnosti gasilcev v Republiki Sloveniji. V ta namen je bila izdelana nova baterija testov, ki so jo gasilci izvajali v gasilski opremi. Norme za opravljanje testov smo postavili za vsak starostni razred posebej (tabela 5). Z rezultati testiranj želimo preverjati: 1) telesno in gibalno pripravljenost zaposlenih v enoti, 2) spremembe v telesni in gibalni pripravljenosti glede na posameznika in celotno enoto v določenem časovnem obdobju, 3) sposobnost posameznikov za premagovanje naporov, s katerimi se soočajo v času opravljanja nalog na svojem delovnem mestu. Testiranja v enotah so načrtovana enkrat letno. Vsak gasilec, ki bo šel skozi sistem testiranja, bo dobil osebni testni karton, iz katerega bodo razvidni vsi podatki, pridobljeni s testiranji, in njegov napredek skozi časovno obdobje. Na podlagi izmerjenih rezultatov bodo gasilcem, ki ne bodo izkazali zadovoljivega nivoja sposobnosti na posameznih področjih, svetovali model vadbe, ki naj bi jih pripeljal do izboljšave zahtevanih sposobnosti. Modeli vadbe bodo pripravljeni tudi za splošno in specialno vadbo gasilcev, predvsem z vidika kondicijske priprave in preventive pred poškodbami, s katerimi se soočajo pri vsakdanjem delu in športni vadbi. Gasilci bodo pri vadbi strokovno usmerjani in na različne načine motivirani za gibalno aktivnost tako znotraj časa, ki ga v enoti tedensko predvideva pravilnik za ukvarjanje s športno aktivnostjo, kot tudi izven delovnega časa, kjer so aktivnosti namenjene prosti izbiri. V okviru projekta je bila izdelana tudi prva strokovna knjiga za gasilce z naslovom Športna vadba gasilcev avtorjev Razvoj in znanost dr. Mitje Bračiča in Janeza Vodičarja. Knjiga je namenjena usposabljanju inštruktorjev športne vadbe v gasilskih enotah, vsem poklicnim gasilcem, ki opravljajo vsakoletno testiranje, kandidatom za vstop v poklicne gasilske brigade in vsem prostovoljnim gasilcem. LITERATURA Bračič, M. in Vodičar, J. (2010). Športna vadba gasilcev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Clark, C. in Zak, M. J. (1999). Fatalities to law enforcement officers and firefighters, 1992-97. Compensation and Working Conditions (Summer), 3-8. National Fire Protection Association. (2004). Firefighter injuries by type ofduty. Pridobljeno marec 6, 2010 s: http://www.nfpa.orgiitemDetail.asp?catego ryID=955&itemID=23466&URL=Resear ch% 2004. Schaitberger, H. (2000). Death and Injury Survey: International Association of Fire Fighters. The Physician and Sportsmedicine (ur.). (2005). The Preparti-cipation Physical Evaluation (3 ed.). New York: McGraw-Hill. United States Fire Administration. (2004). Firefighter Fatalities in the United States in 2003. Emmetsburg, MD. United States Fire Administration. (2004). Health and Wellness Guide for the Volunteer Fire Service. Emmetsburg, MD. Zahvala Avtorji projekta se zahvaljujemo vsem poklicnim gasilcem Gasilske brigade Ljubljana za sodelovanje pri preverjanju nove testne baterije in študentom Fakultete za šport za pomoč pri organizaciji in izvedbi meritev. USPOSABLJANJE OPERATERJEV SOLARIJEV ZVD d.d. je s strani Ministrstva za zdravje - Uprave RS za varstvo pred sevanji pooblaščen za izvajanje usposabljanja osebja v solarijih; št. pooblastila: 1234-1/2010-3 Program seminarja: Skladno z 18. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št.: 104/2009) so na usposabljanju podrobno razložene vsebine o: delovanju solarijev, UV sevanju, bioloških učinkih, zdravstvenih tveganjih, tipih kože, dozah izpostavljenosti. ZVD 50let ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00 F: 01 585 51 01 W: www.zvd.si E: info@zvd.si Z NAMI JE VARNEJE Kontaktni osebi: Tom Zickero T: 01 585 51 63 Andraž Tancek T: 01 585 51 96 M: 041 674 007 M: 051 671 809 E: tom.zickero@zvd.si E: andraz.tancek@zvd.si Vi spra jjete, m odgovarjamo Naj hitim z izračunom pogojev za upokojitev? Glede na to, da se veliko govori o pokojninski reformi, me zanima, ali bi morala pohiteti na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zahtevati izračun pogojev za upokojitev? Kolikor vem, sem letos izpolnila pogoje za starostno upokojitev, vendar pa želim za zdaj še ostati v službi. Kar se tiče nove pokojninske reforme, lahko rečem, da je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 trenutno v proceduri v Državnem zboru RS. Kdaj in s kakšno vsebino bo nov zakon sprejet, mi ni znano. Lahko pa pogledamo prehodne določbe predloga ZPIZ-2, ki je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora in je datiran z dne 24. 9. 2010. V prehodnih določbah je za vas pomemben 390. člen ZPIZ-2, ki določa varstvo pričakovanih pravic in se glasi: 1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona. 2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero starostne pokojnine upoštevajo zavarovalna doba, dopolnjena do prenehanja zavarovanja, ki se vrednoti po ZPIZ-1, plača ali zavarovalna osnova iz celotnega obdobja in starost na dan prenehanja zavarovanja. 3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz tretjega odstavka 38. člena ali iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona. 4) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona. Del odgovora na vaše vprašanje da že prvi odstavek 390. člena ZPIZ-2. Oseba, ki na dan 31. 12. 2010 izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej na podlagi trenutno še vedno veljavnega zakona, lahko tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 (to naj bi bilo predvidoma 1. 1. 2011) poda vlogo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki ji bo odmerjena po ZPIZ-1. Torej ni nikakršne potrebe, da vlagate vlogo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, še posebej zato, ker želite ostati še naprej delovno aktivni. Pomemben je seveda tudi drugi odstavek predmetnega člena, ki določa način priznanja in odmere starostne pokojnine. Če uveljavljate pravico po ZPIZ-1, se vam za priznanje zavarovalne dobe in ravno tako za odmero pokojnine upošteva zavarovalna doba, ki ste jo dopolnili do prenehanja zavarovanja (to pomeni do predvidenega dneva upokojitve) in se jo vrednoti po ZPIZ-1. Ravno tako pa se vam upošteva pri določitvi pokojninske osnove plača ali zavarovalna osnova iz celotnega obdobja in starost na dan prenehanja zavarovanja (to pomeni do predvidenega dneva upokojitve), seveda v skladu z ZPIZ-1. Zavarovalna doba po ZPIZ-1 (50. člen) se vrednoti na naslednji način: Doba Moški Ženska 15 let zavarovalne dobe 35 % 38 % Vsako nadaljnje polno leto pokojninske dobe + 1,5 % + 1,5 % Če leto ni polno, je pa vsaj 6 mesecev pokojninske dobe + 0,75 % + 0,75 % Še vedno pa je treba v primeru, da se upokojujete po ZPIZ-1, upoštevati tudi prehodne določbe ZPIZ-1, ki v 409. členu določajo, da se pokojninska doba, pridobljena do 31. 12. 1999, vrednoti po ZPIZ (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), kar pomeni, da je eno leto pokojninske dobe vredno 2,0 %. Tretji odstavek 390. člena ZPIZ-2 pa omogoča uveljavitev pravice na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 in drugega odstavka 40. člena ZPIZ-2. Vendar pa uveljavitev ene ali druge pravice pomeni, da se vam ta VÎ spreitete, m; odgovarjamo pokojnina in pokojnina, ki vam pripada po prenehanju zavarovanja, odmeri izključno po določbah ZPIZ-2. Tretji odstavek 38. člena ZPIZ-2 omogoča zavarovancu, torej tudi vam, da se odločite ostati v zavarovanju - to pomeni, da boste še naprej v delovnem razmerju oziroma zavarovani na drugi zavarovalni podlagi. V tem primeru se lahko odločite uveljaviti pravico do izplačevanja 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bili sicer upravičeni na dan njene uveljavitve. To pravico lahko uveljavljate vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do vašega 65. leta starosti (oziroma v prehodnem obdobju določene starosti). Drugi odstavek 40. člena ZPIZ-2 pa omogoča zavarovancu, torej tudi vam, da uveljavite pravico do delne pokojnine. V tem primeru morate ostati v zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega časa, a najmanj štiri ure dnevno. Odmeri se vam delna pokojnina, ki se do dopolnitve 65. leta starosti poveča za 5 %. Ne smemo pa pozabiti na četrti odstavek 390. člena, ki določa, da se šteje, da je pogoje po ZPIZ-1 izpolnil tudi tisti zavarovanec, ki je najpozneje 31. 12. 2010 vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi dopolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine, pa mu je bila odločba o priznanju te dobe izdana po uveljavitvi ZPIZ-2 (torej predvidoma od vključno 1. 1. 2011 dalje). Iz navedenega torej izhaja, da vam vsekakor ni treba hiteti z vložitvijo vloge, razen v primeru, da niste povsem prepričani o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Nina Kos, univ. dipl. prav. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje VARNOSTNI ZNAKI Nudimo vam VARNOSTNE ZNAKE v obliki nalepk in tabel: • skladne z veljavno zakonodajo • izdelane na kvalitetnih materialih • vsebine lahko izdelamo glede na potrebe naročnikov ZVD SOlet ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00 F: 01 585 51 01 W: www.zvd.si E: info@zvd.si KATALOG VARNOSTNIH ZNAKOV si lahko ogledate na: www.zvd.si V prodaji tudi SAMOSTOJEĆE TABLE Pozor! Spolzka tla ter POHODNE in MAGNETNE NALEPKE Kontaktna oseba: Fanči Avbelj, T 01 585 51 21, G 041 658 953, F: 01 585 51 80, E fanci.avbelj@zvd.si 7 «B» > wr 2. Mednarodni Kongres Medicinskih Izvedencev 2ND INTERNATIONAL CONGRESS OF MEDICAL ASSESSORS 14.-16. APRIL 2011 HOTEL HABAKUK, MARIBOR Glavna tema: KARDIOLOGIJA ORGANIZATORJI tauva TEME KONGRESA Kardiovaskularne bolezni v luči ocene dela zmožnosti. Sistemi invalidskega zavarovanja v državah EU in drugih primerljivih državah. Poklicna rehabilitacija in reintegracija invalidov nazaj v delovno okolje. Proste teme skupaj s sodno prakso v zvezi z oceno invalidnosti. Povezovanje akterjev, ki sodelujejo v procesu ocenjevanja dela zmožnosti. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Kongresna pisarna DOMUS d.o.o. Trg MDB 12 1000 Ljubljana T: +386 1 520 50 80 F: +386 1 520 50 82 info@kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si Za informacije o sponzorskih priložnostih na kongresu nas prosim kontaktirajte: Marko Stijepič +386(0)1 520 50 85 info@kongres-izvedencev.si Kristina Abrahamsberg +386(0)1 585 51 87 kristina.abrahamsberg@zvd.si www.kongres-izvedencev.si Vrhunske in celovite storitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Zagotavljamo jih neprekinjeno že od leta 1960. tO Hfl i f ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25,1260 Ljubljana-Polje T: 01 585 51 00 , F: 01 585 51 01, E: info@zvd.si W: www.zvd.si Poslovna enota Koper T: 05 630 90 35 Poslovna enota Celje T: 059 083 830