REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
13. SEJA
(22,. 23. in 24 apriL2013)^ _
//
r i / \ % % \
'<■	s s s
'	<S g °
■O	^ & S
J\	o^vv
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 13. seja (22., 23. in 24. april 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
DNEVNI RED 13. SEJE
1.	točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU (ZSDH-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 1113-VI
2.A	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POMOČI ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH (ZPRPGDT-D), NUJNI POSTOPEK, EPA 1132-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1034-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH (ZVojl-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1061-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1067-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU (ZŠtip-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 781-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF-C),	DRUGA OBRAVNAVA, EPA 868-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-L), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 936-VI
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2013-2020 (ReNPSV13-20), EPA 1012-VI
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VRNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE OD 2013 DO 2022 (ReNPVCP13-22), EPA 1063-VI
11.	točka dnevnega reda: SOGLASJE H KLASIFIKACIJI NALOŽB SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA, EPA 991-VI
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG SMERNIC UPRAVLJANJA NALOŽB, EPA 1023-VI
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG AKTA O DOPOLNITVAH AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN KONVENCIJ, SPREJETIH V MEDNARODNI AGENCIJI ZA ATOMSKO ENERGIJO (MANKZN-B), EPA 1072-VI
14.	točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZivUPB3), EPA 1101-VI
15.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o imenovanju podpredsednika Odbora za zunanjo politiko, EPA 1122-VI Predlog za imenovanje predsednika Računskega sodišča, EPA 1108-VI
3
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/13. seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda....................................................................................................................12
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................12
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................12
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................13
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................13
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV...............................................14
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................14
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................15
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................15
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................16
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................16
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................16
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................17
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................17
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................17
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................18
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................18
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................18
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................18
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................19
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................19
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................20
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................20
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................21
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................21
ROMANA TOMC...................................................................................................................................21
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................22
ROMANA TOMC...................................................................................................................................22
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................23
ROMANA TOMC...................................................................................................................................23
JASMINA OPEC...................................................................................................................................23
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................24
JASMINA OPEC...................................................................................................................................24
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................25
JASMINA OPEC...................................................................................................................................25
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................... 25
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 26
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................26
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 27
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................27
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................27
DR. UROŠ GRILC ................................................................................................................................. 28
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................28
DR. UROŠ GRILC ................................................................................................................................. 28
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................29
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................29
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................29
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................30
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................30
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................31
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................31
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 32
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................32
4
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/13. seja
DR. JERNEJ PIKALO...........................................................................................................................32
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................32
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................33
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 33
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................34
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................34
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................34
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................35
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................35
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................36
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................36
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................37
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................37
EVA IRGL..............................................................................................................................................37
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 37
EVA IRGL..............................................................................................................................................38
DR. JERNEJ PIKALO...........................................................................................................................38
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................39
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................39
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................40
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................40
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................41
DANIJEL KRIVEC................................................................................................................................41
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................42
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 42
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................42
JANJA NAPAST...................................................................................................................................43
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................43
JANJA NAPAST ................................................................................................................................... 44
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................44
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................45
MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................45
MIHAEL PREVC...................................................................................................................................45
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................46
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................47
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................47
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................48
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................48
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................48
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................48
IRENA TAVČAR...................................................................................................................................49
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................49
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................50
IVAN GRILL..........................................................................................................................................50
ROMANA TOMC...................................................................................................................................50
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................50
IVAN GRILL..........................................................................................................................................51
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................51
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................................................................................................51
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................52
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................................................................................................52
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................52
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 53
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................53
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................53
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................54
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................54
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................55
5
DZ/VI/12. seja
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................55
6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU (ZŠtip-1),
DRUGA OBRAVNAVA, EPA 781-VI....................................................................................................56
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................56
LUKA ŠPOLJAR...................................................................................................................................57
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................58
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................58
JASMINA OPEC...................................................................................................................................58
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................59
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................59
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................60
ROMANA TOMC...................................................................................................................................60
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................61
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O
VOJNIH INVALIDIH (ZVojl-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1061-VI...........................................61
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................61
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................62
MIHAEL PREVC...................................................................................................................................62
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................63
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................63
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................64
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................64
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................65
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................65
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1067-VI.............................................................................................66
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................66
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................66
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................67
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................68
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................68
ROMANA TOMC...................................................................................................................................69
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................69
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................70
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................70
9. točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2013-2020 (ReNPSV13-20), EPA 1012-VI.............................................................................................................71
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................71
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................71
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 72
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................73
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................73
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................74
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................74
MIHAEL PREVC...................................................................................................................................75
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................75
6
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1034-VI.............................................................................................76
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................76
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 77
JOŽE VELIKONJA...............................................................................................................................77
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................78
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................78
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................78
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................79
MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................80
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................80
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 80
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 81
JOŽE VELIKONJA ............................................................................................................................... 81
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 81
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 82
10. točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VRNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE OD 2013 DO 2022 (ReNPVCP13-22), EPA 1063-VI...........................................................................................................82
TINA BRECELJ....................................................................................................................................82
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 83
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................84
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 84
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................85
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................85
MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................86
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................87
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................87
8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-L), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 936-VI..................................................................................................................88
TINA BRECELJ....................................................................................................................................88
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 88
MIRKO BRULC ..................................................................................................................................... 90
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................91
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 93
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................93
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................94
MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................95
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................95
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................96
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................96
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................96
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................96
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................97
7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF-C), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 868-VI............................................................................................................................................97
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................97
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ ......................................................................................................... 98
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................98
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................99
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................99
JASMINA OPEC.................................................................................................................................100
MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................100
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................101
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................102
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................102
11.	točka dnevnega reda: SOGLASJE H KLASIFIKACIJI NALOŽB SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA, EPA 991-VI...............................................................103
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................103
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................104
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................104
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................104
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................105
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................105
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................105
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................106
ALOJZIJ POTOČNIK..........................................................................................................................107
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................107
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................108
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG SMERNIC UPRAVLJANJA NALOŽB,
EPA 1023-VI........................................................................................................................................109
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................109
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................109
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................110
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................110
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 111
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................112
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................112
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU (ZSDH-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 1113-VI......................................................................................................113
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................113
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................113
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................114
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 115
ALOJZIJ POTOČNIK .......................................................................................................................... 115
MAG. MARKO POGAČNIK ................................................................................................................ 116
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................116
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................117
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................118
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................118
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................119
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................120
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................120
BOŽO STRLE.....................................................................................................................................121
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................121
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 121
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................122
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................123
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................123
8
DZ/VI/12. seja
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................124
IVAN GRILL........................................................................................................................................124
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................124
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................125
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................126
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................127
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................127
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................128
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................129
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................130
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................130
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................131
ROBERTO BATTELLI........................................................................................................................131
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................132
SREČKO MEH....................................................................................................................................132
SAMO BEVK.......................................................................................................................................133
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................133
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................134
SAMO BEVK.......................................................................................................................................135
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................135
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................135
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................136
SREČKO MEH....................................................................................................................................136
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................136
SREČKO MEH....................................................................................................................................136
2.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POMOČI ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH (ZPRPGDT-D), NUJNI POSTOPEK, EPA 1132-VI......................................................................................................137
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................137
ALENKA PAVLIČ...............................................................................................................................137
IVAN HRŠAK......................................................................................................................................138
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................138
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................139
MARKO PAVLIŠIČ.............................................................................................................................139
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................140
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................140
ALENKA PAVLIČ...............................................................................................................................141
SAMO BEVK.......................................................................................................................................141
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................142
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................142
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................143
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................144
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................144
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................144
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................145
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................145
BRANKO FICKO.................................................................................................................................146
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................146
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................146
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................147
ROMANA TOMC.................................................................................................................................147
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................148
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................149
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................149
SREČKO MEH....................................................................................................................................150
9
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/13. seja
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................150
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................151
SREČKO MEH....................................................................................................................................151
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................152
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................152
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................153
MIRKO BRULC...................................................................................................................................153
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................154
MIRKO BRULC...................................................................................................................................155
MIRKO BRULC...................................................................................................................................155
SREČKO MEH....................................................................................................................................155
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................155
BRANKO FICKO.................................................................................................................................156
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................156
BOJAN STARMAN.............................................................................................................................156
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................157
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................157
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................157
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................158
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................158
7. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................159
6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................159
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................159
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................160
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................160
12. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................160
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................160
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................161
2.A točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................161
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................161
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................161
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................162
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................162
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................162
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................162
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................163
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................163
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................163
BORUT AMBROŽIČ...........................................................................................................................163
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................164
SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................164
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................165
6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................165
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................165
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................165
10
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
9.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................166
3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................166
DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................166
10.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................167
IVAN SIMČIČ......................................................................................................................................167
IVAN SIMČIČ......................................................................................................................................167
8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................167
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................167
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................167
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG AKTA O DOPOLNITVAH AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN KONVENCIJ, SPREJETIH V MEDNARODNI AGENCIJI ZA ATOMSKO ENERGIJO (MANKZN-B), EPA 1072-VI........................................................................168
14.	točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO ZAKONA O
ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZivUPB3), EPA 1101-VI....................................................................................168
15.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........................................................169
Predlog sklepa o imenovanju podpredsednika Odbora za zunanjo politiko,
EPA 1122-VI........................................................................................................................................169
Predlog za imenovanje predsednika Računskega sodišča, EPA 1108-VI...................................169
NATAŠA KOVAČ................................................................................................................................169
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................170
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................170
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................171
FRANC JURŠA...................................................................................................................................171
FRANC JURŠA...................................................................................................................................171
FRANC JURŠA...................................................................................................................................171
MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................172
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................172
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................172
TOMAŽ VESEL...................................................................................................................................173
11
DZ/VI/12. seja
Državni zbor VI. mandat
13. seja
22., 23. in 24. april 2013
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Renata Brunskole......................................podpredsednica Državnega zbora
Romana Tomc......................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 22. aprila 2013 ob 12. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanci: gospa Iva Dimic, gospa Polonca Komar, gospod Marijan Pojbič, gospod Jakob Presečnik, gospod Mitja Meršol, gospod Tomaž Lisec in gospod Rihard Braniselj.
Na sejo sem vabil predsednico Vlade, ministrici in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Študentske organizacije Slovenije k 6. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. aprila 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda nisem prejel. Prehajamo pa na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda.
Po dogovoru na 50. seji Kolegija predsednika Državnega zbora, ki je bil 19. aprila 2013, Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 13. seje razširi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli v petek, 19. aprila 2013. Želi zahtevo za nujni postopek dodatno predstaviti predstavnik Vlade? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Odpiram možnost prijave v imenu poslanskih skupin.
Besedo dajem gospodu Francu Bogoviču v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Dober dan, spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, predsednica Vlade, spoštovane ministrice in ministri ter ostali prisotni!
V	Slovenski ljudski stranki bi z veliko večjim veseljem, kot da podpremo ta zakon, podprli na tej seji Državnega zbora klasifikacijo o naložbah, ki so v državni lasti, dorekli način upravljanja teh naložb, se pogovorili tudi o smernicah za upravljanje, kot pa da sprejemamo samo popravek Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Mislim, da gre ta popravek Zakona o Slovenskem državnem holdingu v določenih delih v prave rešitve in rešuje nekatere zaplete, ključni problem pa je, da se s tem zakonom ne bo zagotovilo to, kar je bilo lansko leto velikokrat rečeno - transparentnost gospodarjenja s slovenskim državnim premoženjem. Tako bo na nek način, če bo takšen zakon sprejet, paraliziran dosedanji sprejeti Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Namesto da bi v Državnem zboru sprejeli izhodišča in usmeritve, kako gospodariti z državnim premoženjem, to v veliki meri prehaja zdaj na Vlado in Slovensko odškodninsko družbo, ki v času do sprejetja klasifikacije upravljanja z državnim premoženjem opravlja to pomembno nalogo. Trdno smo prepričani, da je to napačna smer. Vemo, da so težave v operativnosti tega zakona. Bile so lansko leto s strani opozicije tudi zahteve, da se to vnese. Koalicija je takrat pristala na to, da se zagotovi vpogled Državnemu zboru v to, kaj počnemo z državnim premoženjem. Po drugi strani pa imamo velik problem, da zdaj paraliziramo ta zakon in prepuščamo to Vladi in Slovenski odškodninski družbi.
V	Slovenski ljudski stranki bomo zato nasprotovali predlogu, da se takšen zakon da na dnevni red.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo predstavila mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL):
Spoštovana predsednica Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi!
V	Državljanski listi bomo podprli predlog za širitev dnevnega reda, da se Zakon o
12
DZ/VI/12. seja
pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah obravnava že na tej seji. Ob tem bi radi poudarili, da se bomo v nadaljevanju zavzemali za to, da se pomaga vsem družbam sistemsko in ne parcialno. Po drugi strani pričakujemo tudi analizo, ker ta zakon je kljub vsemu v veljavi že 10 let in bi radi pregled, katerim podjetjem se je z mehanizmi, ki jih ta zakon predvideva, že uspešno pomagalo in koliko jih je na ta način tudi splavalo nad vodo oziroma se jim je pomagalo, da so bila ohranjena delovna mesta v našem prostoru. Seveda pa tudi upamo, da bodo tu jasne smernice, da bodo zadeve po tem zakonu usklajene z evropskim pravnim redom in da se nam ne bo v nadaljevanju ponovila kakšna zgodba Elana.
Kot rečeno, Poslanska skupina Državljanske liste bo podprla širitev dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana predsednica Vlade, ministrski zbor, kolegice, kolegi!
Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke bomo predlog širitve dnevnega reda podprli, nadaljnjo odločitev, kako bomo ravnali, bomo pa seveda postavljali jasna vprašanja na Odboru za gospodarstvo. Pričakujemo konkretne zadeve in konkretne odgovore, zaradi česa se sprejema ta sprememba zakonodaje, predvsem kaj to pomeni za gospodarske družbe, katere gospodarske družbe bodo pri tem projektu lahko sodelovale, hkrati pa bi opozorili še na neskladnost koalicije, in sicer z zavrnitvijo klasifikacij in smernic Slovenskega državnega holdinga, kajti ocenjujemo, da so te zadeve globoko prepletene in bi bilo verjetno bolj smiselno, učinkovitejše in gospodarnejše, da bi se te klasifikacije in smernice sprejele in da bi začeli na učinkovit, gospodarnejši, odgovornejši način upravljati državna premoženja.
Podprli bomo predlog širitve dnevnega reda, glede ostalih zadev pa bomo videli, kakšna pojasnila bodo danes s strani predlagateljev na Odboru za gospodarstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Zaključujem razpravo o predlogu za širitev dnevnega reda in prehajamo na odločanje. Glede na to, da je to danes prvo odločanje, vas prosim, da preverite glasovalne naprave. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti 3.
(Za je glasovalo 70.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Državni zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 2.A točko dnevnega reda v sredo, 24. aprila 2013, po prekinjeni 2. točki dnevnega reda.
Predene preidemo na odločanje o dnevnem redu v celoti, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 49. seji 12. aprila 2013 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu obravnava po nujnem postopku.
Najprej dajem besedo predstavniku vlagatelja zahteve mag. Marku Pogačniku za predstavitev zahteve.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana predsednica Vlade, ministrski zbor, kolegice, kolegi!
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 49. seji dne 12. 4. sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Poslanska skupina SDS zahteva, da o navedeni odločitvi Kolegija odloča Državni zbor.
Naslednjo odločitev obrazlagamo z besedami: Koalicija je zavrnila predlog klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga in predlog smernic upravljanja naložb SDH. Hkrati je Vlada oziroma koalicija napovedala, da bo v kratkem prodala nekatera pomembnejša podjetja v državni lasti. Z zavrnitvijo smernic in klasifikacije ter z določbami, predlaganimi v tej noveli zakona, se je izločila nadzorna vloga Državnega zbora pri prodaji državnega premoženja, s čimer se bo odprla možnost škodljivih in netransparentnih prodaj. Opozoriti velja tudi na nekonsistentnost največje koalicijske stranke, saj v predlagano novelo Zakona o slovenskem državnem holdingu ni vključila določb, ki jih je v času sprejemanja zakonodaje zagovarjala in so bili pogoji za umik podpisov za referendum v Slovenskem državnem holdingu, kot so zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, zavezanost do uporab določb Zakona o javnem naročanju, večja vloga opozicije v nadzornem svetu, soglasno odločanje nadzornega sveta v primeru povečanj
13
DZ/VI/12. seja
osnovnega kapitala v družbah, v katerih ima Slovenski državni holding kapitalsko naložbo. Če soglasja ne bi bilo, pa bi o tem odločalo pristojno telo Državnega zbora.
Zaradi vsega navedenega poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke zakona po nujnem postopku ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naj vas obvestim, da o tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu, zato prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu se obravnava po nujnem postopku. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 28.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da se bo zakon obravnaval po nujnem postopku. Sklep je torej sprejet.
V	skladu s časovnim potekom seje bo navedeni predlog zakona obravnavan po nujnem postopku, in sicer v sredo, 24. aprila 2013.
Prehajamo še na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejeto dopolnitvijo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red za 13. sejo zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V	zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovorila predsednica Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednica Vlade, ministrica in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava
o odgovoru predsednice Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednica Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko dnevnega reda so se danes opravičili: gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, dr. Uroš Čufer, minister za finance, gospod Roman Jakič, minister za obrambo, in dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, od 15 ure dalje.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjala predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek.
Prvi bo poslansko vprašanje postavil gospod Franc Bogovič, s strani Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa še enkrat. Lep pozdrav, spoštovana predsednica Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Po dobrem mesecu, od kar ste prevzeli krmilo Vlade Republike Slovenije, smo že nekajkrat slišali, in to ste povedali tako domači kot tuji javnosti, da potrebujemo predvsem čas, da ne potrebujemo tuje pomoči, da se znamo v Sloveniji sami gospodariti, da smo gospodarji na svoji zemlji. Sam v to tudi trdno verjamem, vendar pa očitno ti naši signali ne pridejo na plodna tla, ko pridejo do tistih, ki so veliki odločevalci na tem področju in imajo tudi določena pričakovanja, da Slovenija izvede določene ukrepe. Posledica teh slabih signalov so tudi zelo negativne napovedi, tudi jasno izražene zahteve, pričakovanja s strani Evropske komisije, kaj bomo v naslednjem mesecu storili, posledično pa tudi padanje bonitet države in na nek način tudi bank, podjetij in pa predvsem grozeče, zelo drago dolgoročno zadolževanje.
Zavedam se, da niste niti vi niti vaša ekipa odgovorna za to stanje, niti da ste naredili doslej že kakšne velike napake. Zavedam se, da je verjetno tudi vlada, v kateri sem sam sedel in je imela dobro leto priložnost voditi to državo, z dobrimi nameni naredila veliko dobrih potez, istočasno pa zagotovo tudi kakšno napako, kakor so se tudi v preteklosti v vladi gospoda Boruta Pahorja pa še kateri drugi naredile napake. Je pa danes v usodnem trenutku to žezlo v vaših rokah in vsi skupaj smo dolžni predvsem na osnovi predlogov zakonov, ki jih bo pripravila vlada, koalicija, tudi sprejemati ukrepe, s katerimi bomo izšli iz te situacije. Kot sem že prej dejal, mogoče malce prehitro, je pri državnem holdingu ocena, da so zakoni, ki jih predlagate, na nek način paraliziranje tega zakona, ki bi moral govoriti o upravljanju državnega premoženja. Ključno na tem področju
14
DZ/VI/12. seja
je zagotovo področje javnih financ. Vesel sem, da smo tudi na moj predlog 11. aprila sprejeli nek sklep, ki nam daje možnost, da 7. maja sprejmemo fiskalno pravilo v naš pravni red, v našo ustavo. Predvsem pa je treba, da 7. maja, ko bi naj bilo nadaljevanje te seje, dobimo na mizo tudi ukrepe, s katerimi bomo v praksi, v realnem življenju to fiskalno pravilo tudi uresničevali, se pravi, da bomo uravnotežili javne finance.
Zato me zanima najprej:
Ali boste podprli fiskalno pravilo, ali bo tudi podprla največja poslanska skupina oziroma stranka, ki jo vodite?
Ali boste tudi pripravili paket ukrepov s področja tako uravnoteženja javnih financ, slabe banke, upravljanja z državnim premoženjem ter tudi ukrepe za zagon gospodarstva, kar nas bo na dolgi rok rešilo?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.
To, kar smo se dogovorili na zadnjem sestanku predsednic in predsednikov in vodij poslanskih skupin, bo Vlada vsekakor naredila. Pripravili smo tako rekoč že - danes popoldan imamo še zadnji sestanek - izračune, kaj pomeni uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015. Upam, da boste, če boste vztrajali pri tem, da se to fiskalno pravilo uvede leta 20l5, ljudem jasno povedali, da boste podprli takšno in takšno zmanjšanje pokojnin, takšno in takšno zmanjšanje plač, takšno in takšno, in govorimo o konkretnih številkah, zmanjšanje socialnih pravic. Za primerjavo, če bi ta vlada samo nadaljevala, kar se ji sedaj očita, delo pretekle vlade, bi v letošnjem letu proračunski primanjkljaj znašal milijardo osemsto. Do 20. marca na področju usklajevanja plač ni bilo narejenega nič. Za vsak zamujen dan bo treba več ukrepov, nam povečuje to, kar bo treba ukrepati. Po fiskalnem pravilu, ki ga zagovarjate, bi v letošnjem letu proračunski primanjkljaj lahko znašal 561 milijonov. Milijardo dvesto je razhajanja. Milijardo dvesto lahko javnofinančne odhodke zmanjšamo tako, da za 30% zmanjšamo pokojnine ali za 30 % zmanjšamo plače oziroma zmanjšamo obseg javnega sektorja ali razpolovimo znižanje vseh transferov posameznikov, od brezposelnih do porodniških in vse, kar je vmes. Jaz osebno ne želim živeti v državi, kjer bodo samo bogati lahko šolali svoje otroke, kjer bodo lahko samo bogati plačali za to, da bodo zdravi. in kjer bomo ljudi z roba družbe, če jih lahko tako imenujem, prepustili lastni usodi. In da se, trdno sem prepričana, da se da, ne pa na tako radikalen način, kot silite nas in silite državljane. Tako radikalni rezi, kot sem jih sedaj povedala, bi korenito spremenili družbeni sistem v naši državi. Jaz mislim, da tega mandata od ljudi nihče v tem državnem zboru v tem trenutku nima. Še enkrat, pripravili
bomo izračune in se na podlagi številk skupaj odločali, kaj je Slovenija sposobna narediti. Nihče nas ne sili, da to mora biti leto 2015. Rinemo z glavo skozi zid. Prav, če boste pri tem vztrajali, ampak bom pa jaz vztrajala, da zraven ljudem povemo, kaj to za našo državo in naše ljudi pomeni. 20 let ustvarjajo samostojno državo, še kar nekaj let prej so v eni drugi državi prav tako ustvarjali za to našo državo in sedaj bomo v dveh letih uničili vse, za kar so se prej toliko in toliko let borili in ustvarjali. Kar pa je najhujše - to ni potrebno.
Glede obresti ali donosa, mislim, da so bile avgusta lani tik pod 8 %, gospod Bogovič. Pa nobenega s te strani nisem slišala enkrat samkrat opozoriti vlado ali ministra za finance, da smo tik pred tem, da propademo. Res je, da je država na kolenih, ampak na tak način, da bomo ljudem vzeli vse, ne bomo rešili države. Zato prosim, gremo postopno, gremo v konsolidacijo, ukrepi bodo predstavljeni. Ne vem, če 7. maja na tej seji, ampak vsekakor, preden jih pošljemo v Bruselj, bodo absolutno predstavljeni tako socialnim partnerjem kot poslankam in poslancem. Kljub temu da fiskalno pravilo, ki ga predlagate, ne bo spoštovano, se bo konsolidacija nadaljevala in ukrepi bodo drastični.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Bogovič ima zahtevo za dopolnitev odgovora.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Spoštovana predsednica, včasih imam občutek, kot da še nisva zamenjala funkcije, ko sem sam sedel v tistih vrstah. Sam nisem želel polemizirati oziroma niti strašiti Slovenk in Slovencev. Mislim pa, da so Slovenke in Slovenci upravičeni do tega, da jim iz vrst politike jasno natočimo čistega vina. Vemo, pri čem smo, in se skupaj politični vrh, socialni partnerji dogovorimo, kako iz te situacije. Sam se zavedam groženj, ki ste jih napovedovali, da bodo najbrž potrebni drastični rezi, pa nam to govori kdo drug ali pa to ugotovimo sami. Pred seboj imam graf, ki je zelo jasen. In vemo vsi, da je dolg v tej državi od konca leta 2008 do konca leta 2011 narastel z 8 na 16 milijard. Zopet ne želim govoriti o krivcih, da imamo danes skoraj 20 milijard evrov dolga, da je vsak Slovenec dolžan že 10 tisoč evrov -ali je to dojenček, ali upokojenec, ali tisti, ki so delovno aktivni. Zato mislim, da je prav, da tudi ob sprejemanju fiskalnega pravila o vsem tem govorimo. Zakon, ki smo vam ga predlagali in v petek predstavili, dopušča, da se mi lahko junija 2014 dogovorimo, kakšna bodo fiskalna leta 2016, 2017, 2018, zahteva pa resno in odgovorno delo. Sam mislim, da mi enostavno ne moremo slepomišiti, priti je trba s temi podatki pred ljudi in začeti odgovorno upravljati z našo državo. Mi želimo pri tem sodelovati. Prej, ko si bomo to resnico povedali, lažje bo Slovenkam in Slovencem. Danes smo imeli tu priložnost gostiti naše olimpionike .../ znak za
15
DZ/VI/12. seja
konec razprave/... nas vodi naprej in dober timski duh. Sami želimo sodelovati pri tem, tudi naš prispevek s predstavitvijo tega zakona ni bil namenjen nagajanju koaliciji, ampak enostavno pomagati pri tem ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi predsednica Vlade odgovoriti na zahtevo za dopolnitev odgovora?
Besedo ima predsednica Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Nihče od nas si ne zatiska oči ob dejstvu, gospod Bogovič, da smo v tem trenutku na milijardi 800 proračunskega primanjkljaja. Milijarda 800. 800 milijonov luknje je v sprejetem proračunu na podlagi ukrepov, ki jih je sprejela in izvajala prejšnja vlada. Tukaj si tudi moramo naliti čistega vina. Zato bomo, tako kot je bilo obljubljeno, vse izračune natančno predstavili. Ampak jaz samo prosim, bodimo realni, breme krize je treba pravično porazdeliti in upam, da imamo vsi isti cilj, to je ohraniti socialno državo. Dolg se je tudi v lanskem letu, ko smo slišali od predsednika vlade, da je zadolževanja konec, ne more ga biti konec kar tako in tudi letos se ne bo ustavilo. Tudi zaradi sanacije bank se bo dolg še povečal, ključno pa je, da znamo pokazati na kakšen način in kdaj, bomo ta dolg začeli zmanjševati. Tako da nikakor ne jaz, ne vlada, ne koalicijski partnerji ne govorimo o tem, da je konsolidacije javnih financ konec, prosim pa, da vsi skupaj razumno pogledamo, kaj je za to državo in te ljudi razumno. Tisto, kar sem prej naštela, jaz ne verjamem, da je razumno, kar je pa najhuje, ne bo rešilo situacije v državi.
Treba je najti kombinacijo ukrepov na odhodkovni, na prihodkovni strani in hkrati zagotoviti nekaj dodatnih sredstev tudi za zagon gospodarstva. In to, od kar smo prišli na vlado, delamo. In ko bo paket v celoti pripravljen, ga bomo v celoti predstavili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dopolnitev odgovora.
Vidim, da želi gospod Bogovič postaviti zahtevo, da se na naslednji seji zbora opravi razprava o odgovoru predsednice Vlade.
Izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tako je, predsednik, kot ste dejali. Na osnovi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da odločamo o tem, da na naslednji seji opravimo razpravo v Državnem zboru. Mislim, da gre za ključno temo, okoli katere se mora slovenska politika poenotiti, najti in si vzeti dovolj časa, da se do tega opredeli in da se tudi nekaj končno dogovorimo.
Sam ne želim polemizirati glede teh vprašanj, vendar ko je bilo govora tudi o samem zadolževanju, drži, tako kot ste dejali, treba je iti racionalno v to pot, treba je ohraniti socialno državo, tudi sam se strinjam, in moramo biti zelo pazljivi, da ne bomo bremena te krize, ki je bila
povzročena predvsem v nekih drugih centrih, na koncu preusmerili zgolj na tiste najbolj ranljive skupine. Zagotovo pa je resnost in globina problema tako velika, da je tudi na drugi strani lahko suverenost naše države oziroma vsaj odločanje o teh ukrepih zelo vprašljivo. Poznamo primere v državah, ko so prišli drugi odločat v imenu države in sam se izredno bojim, če mi kljub temu, kot sem že dejal, vem, da imate šele dober mesec časa, da ne more biti vseh rešitev, vendar če ne bomo o tem čim prej spregovorili in tudi ta težka vprašanja dorekli v družbi, da bomo samo butnili pred nas ukrepe iz nacionalnega reformnega programa, za katerega vemo, da ga morate pripraviti, ki ga moramo imeti konec maja že v Bruslju potrjenega, v nasprotnem primeru se bojim, da tako tisti, ki ste sedaj na poziciji, ali pa tisti, ki smo v opoziciji, kaj dosti več ne bomo govorili. Sam ne pristajam na ta način, kot sem že dejal. Verjamem, da smo se Slovenke in Slovenci o tem sposobni pogovoriti. Ne bo dovolj zgolj pogovor v parlamentu. Zagotovo pa je treba v tem hramu demokracije o tem najprej spregovoriti. Zato predlagam, da to opravimo na skupni razpravi na naslednji seji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za zahtevo in prehajamo na naslednje vprašanje.
Mag. Matej Tonin, Nova Slovenija, bo postavil vprašanje predsednici Vlade.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovana predsednica Vlade, ministrski zbor, drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Poslanska skupina Nove Slovenije in vsi naši kolegi iz stranke v zadnjem obdobju in tudi prej ogromno hodimo med ljudmi in tudi s podjetniki se neprestano pogovarjamo. In vedno slišimo eno in isto zgodbo. To je, da naš bančni sistem ne funkcionira in da podjetniki nimajo tistega suporta, kakršnega si želijo. S tem seveda vsi izgubljamo in na koncu dneva nimamo novih delovnih mest. Mislim, da mora biti sanacija bančnega sistema prva prioriteta katerekoli vlade - naše, vaše, ki bo prišla za vami in še katere. Številni, poudarjajo, da predstavlja tako imenovani koncept slabe banke eno izmed dobrih rešitev za začetek sanacije bančnega sistema. Jaz bi vam prebral samo nekaj zadnjih izjav, dr. France Arhar je rekel, da slabo banko potrebujemo čim prej, to ste slišali, tudi Mednarodni denarni sklad je rekel, da Slovenija mora takoj začeti s slabo banko. OECD med drugim pravi, da pozdravlja ustanovitev slabe banke, celo bonitetna hiša Fitch je o tem nekaj rekla, komisar Janez Potočnik pravi, da je slaba banka izmed mogočih načinov reševanja bančnega sistema, celo vaš finančni minister Uroš Čufer je rekel, da je slaba banka zelo učinkovito in prožno orodje, ki predstavlja dobro izhodišče tudi za pomoč gospodarstvu.
Zato vas spoštovana predsednica vlade sprašujem:
16
DZ/VI/12. seja
Kdaj lahko pričakujemo, da bo slaba banka končno začela operativno delovati in začela sanacije našega bančnega sistema, ki bo končno po tej sanaciji lahko boljše servisiral naše gospodarstvo? Sprašujem vas zato, ker so se v javnosti pojavile različne časovne dimenzije. Vaš finančni minister je rekel, da prve prenose na slabo banko lahko pričakujemo že sredi poletja, nekateri ekonomisti pravijo, da bo za to treba počakati 18 mesecev. In bi vas prosil za vaš komentar.
In še zadnja stvar, to pa je, saj veste, o slabi banki je bilo prelitega ogromno črnila tudi z vaše strani, ko ste še sedeli v opoziciji. Zato vas sprašujem tudi:
Ali vaša vlada namerava bistveno spreminjati zakonsko podlago za slabo banko?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za vprašanje.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Glede zelo operativnih zadev, mislim, da bi vam gospod Šircelj, ki je neizvršni direktor v tej banki, znal bolj natančno razložiti stvari, kot vam jih bom znala jaz. Ampak se bom vseeno potrudila. Jaz upam, da je to zadnja vlada, katere bo prva prioriteta sanacija bank. Je bila prejšnje in je zdajšnje, absolutno prva prioriteta, upam pa, da je to zadnja vlada in da bomo uspeli končno to stvar pripeljati tja, kamor jo je treba. Glejte, zakon je bil sprejet 23. oktobra. Zaradi zahteve po referendumu je bil uveljavljen 27. 12. Uredba, podzakonski akt, je bila sprejeta 13. marca. Ne vem, zakaj ni bila pripravljena v času od oktobra do decembra in bi se banka lahko 1. januarja začela operativno pripravljati na vse skupaj. Absolutno je naš cilj, da je, kot je rekel minister in kot sem povedala tudi sama, mesec junij tisti mesec, ko bomo prvo stvar rešili preko slabe banke. Ker uporabljamo ta termin, si ljudje predstavljajo, da je to res neka banka, kar sploh ni. Recimo, da je mesec junij tisti naš cilj. Še enkrat pa, 13. marca je bila sprejeta uredba, družba je bila registrirana pa 19. marca. Zakaj ne prej, verjamem, da boste vi meni razložili bolje kot jaz vam. Zakon predvideva vrsto ukrepov in ti bodo tudi izkoriščeni. Če se boste spomnili, gospod Tonin, je bila tako moja kot kritika kolegov glavna ta, da ne znamo niti sami sebi, kaj šele ljudem, pokazati, koliko bo davkoplačevalce ta sanacija stala. In na žalost tudi na Ministrstvu za finance teh izračunov ni bilo, pa bi morali biti takrat, ko se je zakon sprejemal. Minister za finance in tudi sama sem se zelo operativno vključila v to delo. Praktično od samega začetka delamo na tem in se še kako zavedamo, da je to prioriteta številka ena. Ampak preprosto se vsega, kar je bilo zamujenega od oktobra do decembra, ne da nadomestiti v štirih tednih.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zahtevo za dopolnitev odgovora bo podal mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovana predsednica Vlade, mogoče bi vas spomnil ali pa vam pomagal odgovoriti na vprašanje, zakaj se tudi ustanavljanje in realizacija slabe banke tako oddaljuje ali toliko časa traja - tudi zaradi vas in zaradi vaše pomoči. Ne pozabiti, da ste bili ena izmed podpisnic zahteve za referendum o tako imenovani slabi banki. Vse te stvari so seveda zavlekle ustanavljanje slabe banke. Ampak ne želim govoriti tega, da bi vas spravil v neprijeten položaj.
Želim pa vas, recimo, vprašati:
Kaj bistvenega se je spremenilo pri vas, da zdaj podpirate slabo banko, pred tem, ko ste bili v opoziciji, je pa niste? Da vendar tudi širši svetovni javnosti pojasnite argumente, zakaj je prišlo do tega odklona v stališču. Saj veste, ko smo sprejemali zakonsko podlago za to slabo banko, ste takrat dejali, da je naša edina želja in cilj, da se polastimo državnega premoženja. Slaba banka res omogoča razlastitev tajkunov, ker, saj veste, v procesu prenosa slabih terjatev z bank na slabo banko bo marsikateri izmed tistih tajkunov, ki so poskušali olastniniti nekoč državno premoženje, izgubil to lastnino. Meni se to ne zdi nič slabega. In ekonomist Jože P. Damijan je o tem pisal, da gre za neko novo nacionalizacijo.
Zato vam postavljam dopolnilno vprašanje:
Ali vas je bilo slabe banke strah zaradi tega, ker ste se bali, da bi nekoč uspešne menedžerje vendarle razlastili v procesu sanacije bančnega sistema?
Ali se držite načela, da ko si v opoziciji, moraš biti vedno proti? Saj veste, našim kolegom na desni strani se je velikokrat govorilo, bili ste proti pokojninski reformi, potem ste jo morali pa sami sprejeti. In se mi zdi, da je zdaj nekaj podobnega pri vas - bili ste proti slabi banki, zdaj jo boste morali pa sami realizirati.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želite podati dopolnilni odgovor? Predsednica Vlade ima besedo.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Gospod Tonin, če mislite, da imamo še čas iskati drugačne rešitve, potem se zelo motite. To je prva stvar.
Druga stvar. Zakon o krepitvi stabilnosti bank zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema omogoča več ukrepov in slaba banka je samo eden izmed njih. Vi ste se ves čas obešali, celotna vlada, samo na to. Je pa še cel kup drugih ukrepov. In to je to, kar vam zdaj razlagamo, da operativno pripravljamo. En del bo prenesen na tako imenovano slabo banko, obstajajo pa tudi druge rešitve, reševanje tega s poroštvi in tako naprej. Ni samo slaba banka tisto. In tudi v času od 23. oktobra do 27. decembra, ko je zakon stal - in še vedno nekateri pravniki mislijo, da je v določenem delu
17
DZ/VI/12. seja
lahko protiustaven, zato ga bo treba spreminjati, predvsem v luči večje vloge Banke Slovenije, ki pa jaz ne vem, zakaj se je je prejšnja vlada bala, v tistem času bi lahko bili pripravljeni vsi podzakonski akti in 28. decembra objavljeni in slaba banka oziroma družba bi lahko s 1. januarjem začela funkcionirati. 19. marec je datum, ko je ta družba bila registrirana. Še enkrat, zakon omogoča več ukrepov in izkoriščeni bodo v glavnem vsi, ki jih zakon omogoča, in to ni samo prenos slabih terjatev na to slabo banko.
Glede tega, da ljudem obljubljate, da bo s tem prenosom razkrinkano ne vem kaj. Prav, glejte, še enkrat, naj izvršni direktor banke sedi med vami, ima veliko pristojnosti, da začne na tem delati, upam pa, da ste si vsi prebrali zakon in da vemo, da to, kar govorite, zaradi javnosti, zaradi ničesar drugega.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za odgovor.
Zahtevo za razpravo o odgovoru predsednice Vlade bo podal mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovana predsednica Vlade! Če bi bil politikant, bi zdaj na dolgo in široko zahteval razpravo o tem, kako nujno je potrebna slaba banka, ampak ker nisem politikant, tega ne bom zahteval, ker vem, da ta naša razprava ne bo nič prinesla in si samo želim, da slabo banko čim prej realizirate.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prosim, proceduralno.
Gospod Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Glede na to, da sem bil dvakrat omenjen, bi verjetno bilo smiselno vseeno povedati tudi...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Šircelj, dovolite mi, da vas kljub vsemu opozorim. Vaš proceduralni predlog bi se lahko nanašal na potek poslanskih vprašanj, nikakor pa vam ne morem dati besedo, da boste odgovarjali kot neizvršni direktor družbe za upravljanje terjatev bank. Sejo vodim v Državnem zboru jaz, tako da vas prosim za razumevanje. Hvala.
Naslednji bo postavil poslansko vprašanje predsednici Vlade gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Politike se pogosto daje za vzor - vzor v dobrem in v slabem. V 14. členu Ustave je zapisano, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo versko prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo,
družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Lani poleti je prišlo na dan, da naj bi bila magistrska naloga poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča plagiat. Čeprav je bil izražen samo sum, ste se na to odzvali tudi v Pozitivni Sloveniji in na seji sveta 31 .julija lani je generalni sekretar vaše stranke Vasja Butina javnosti sporočil sklep sveta Pozitivne Slovenije, da poslanca Ambrožiča pozove k odstopu s poslanske funkcije. Če tega poslanec ne bo storil, pa bo svet predlagal izvršnemu odboru, da poslanca Ambrožiča izključi iz stranke. Sklep je bil sprejet soglasno, eden je bil vzdržan. Pri tem je še dodal, da niso pomembni odstotki predpisanega, temveč dejstvo, da so prepisani celi odstavki, cela besedila in tudi po več strani. To ni skladno z vrednotami stranke Pozitivna Slovenija, njenim statutom in programom. Ker poslanec ni odstopil, ga je izvršni odbor septembra lani soglasno izključil iz stranke.
Sum plagiata se je februarja letos pojavil tudi pri vašem magistrskem delu. Mediji so o tem obširno poročali, vendar je v vašem primeru suma plagiata zadeva v Pozitivni Sloveniji potekala čisto drugače. Ni bil sprejet noben poziv k odstopu, niti vas niso izključili iz stranke. Vplivni funkcionar Pozitivne Slovenije, vodja vaše poslanske skupine Jani Moderndorfer, pa je ob tem izjavil: "Navedbe v zvezi z domnevnim plagiatom so nekaj minornega." V času po razkritju suma plagiata ste dvakrat napredovali, 27. februarja ste bili izvoljeni za mandatarko, 20. marca pa ste postali še predsednica Vlade. Obakrat so vam podporo namenili poslanci vaše stranke in ostalih treh strank, sumljivo načelne koalicije. Dva identična primera, dve povsem različni odločitvi. Eden lahko napreduje čisto na vrh politične piramide, drugi je potisnjen povsem na rob.
V čem je vaš primer drugačen od Ambrožičevega, da ste kršili načelo enake obravnave in da ste sprejeli tako dve različni odločitvi v vaši stranki?
Kako boste na osnovi te in takih odločitev zagovarjali dosledno spoštovanje ustavnega načela enakosti pred zakonom?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za vprašanje.
Preden dam besedo predsednici Vlade, bi želel vseeno podati opozorilo. Gospod Jože Tanko je bil opozorjen, da vsebina njegovega poslanskega vprašanja, tako kot je bila posredovana predsednici Vlade, ni bila jasno razvidna, zato smo ga opozorili, da poskuša vsebino konkretizirati v skladu s poslovnikom, vendar je vztrajal pri takšni vsebini.
Predsednico Vlade sprašujem, če želi vseeno odgovoriti na to vprašanje.
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala lepa.
Se zavedam, da smo pred ustavo in zakoni vsi enaki. Bi bilo pa lepo, če bi se tega
18
DZ/VI/12. seja
zavedali tudi vi, gospod Tanko, ko ste v mandatu prejšnje vlade z veliko vnemo pritiskali na gumbe in potrjevali zakone, ki so sedaj dokazano protiustavni. To je prva stvar.
Druga stvar, upam, da mi in nam dovolite, da stvari v svoji stranki urejamo sami. In če smo pred zakonom res vsi enaki, bi pričakovala, da bi danes, ko omenjate mene v zvezi z magistrsko nalogo, omenil tudi kolega, ki sedi en stol od vas, ker mislim, da se tam pelje popolnoma enak postopek. In še dva kolega, ki sta sedela v vaših klopeh in bila obsojena za to, kar se dogaja.
Štiri strani mi vi očitate, da naj bi bile prepisane iz gradiva, pri katerem sem sodelovala. In to je bistvena razlika. Nikomur nisem nič vzela, ampak, kot sem že večkrat povedala, nihče drug razen fakulteta ne bo tisti, ki bo moje magistrsko delo presojal. Ne vi, ne vaš podmladek in ne vaša stranka, spoštovani poslanec. In ja, upam, da veljajo za vsa enaka merila in za vse enaki zakoni.
Pa gremo pogledat še en primer. Minister Maher zaradi črne gradnje ni več minister. Direktor Elesa z malo večjo črno gradnjo, z vilo, zgrajeno na črno, še vedno sedi na direktorskem mestu. Nadzorni svet, ki ga je tja imenovala vaša vlada, ne ukrepa. Ne bom pa sedaj povedala kdo je predsednik tega nadzornega sveta oziroma predsednica, da ne bo preveč vroče krvi. Ja, za vse naj veljajo enaki zakoni. In jaz sem že večkrat povedala, ko bo fakulteta zaključila postopek in če bo meni magistrski naziv odvzet, bom odstopila. Bi pa vprašala vas, gospod Tanko, če vi zberete toliko poguma, da če bo rešitev drugačna, se mi boste javno opravičili za vse navedbe, ki jih sedaj dajete in širite o meni.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za odgovor.
Gospod Tanko želi dopolnitev odgovora, s tem da vas želim resnično opozoriti na dejstvo, da predsednica Vlade lahko odgovarja na vprašanja, ki se nanašajo na delovanje vlade oziroma posameznih ministrstev. Ne more pa odgovarjati na delovanje političnih strank ali kaj podobnega. To vas prosim, gospod Tanko, da upoštevate pri dopolnitvi vprašanja oziroma odgovora na zastavljeno vprašanje.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Tako opozorilo slišim prvič po 12 letih za predsednika Vlade, ki odgovarja.
Spoštovana kolegica, jaz sem spraševal konkretno zadevo. Se pravi ravnanje - tudi vaše, ko ste odločali na svetu stranke o vašem kolegu gospodu Ambrožiču v fazi suma, da je njegovo magistrsko delo plagiat, In o vašem ravnanju tudi v isti situaciji, v fazi suma, da je vaše magistrsko delo plagiat. Gospoda Ambrožiča ste izključili, vi ste dvakrat karierno napredovali v tem času. In če gremo na ta princip enake obravnave, potem smo lahko
zaskrbljeni, če pri tako evidentno identični zadevi, kot je sum plagiata pri enem in drugem poslancu iz iste stranke, se lahko dogaja to, kar se dogaja: da so eno postavljeni čisto na rob političnega prostora, drugi pa napredujejo na vrh piramide. Sprašujem:
Ali taka oblast, ki si tako različno razlaga to načelo enakosti, lahko zagotovi tudi pri opravljanju državniške funkcije, pri opravljanju političnih funkcij, izvajanju zakonov, načelo enake obravnave?
Mislim, da ne more, ker že v tej fazi lahko ugotovimo, da eno govorijo, drugo delajo. Ko gre za enega, eno govorijo in naredijo, ko gre za drugega, naredijo pri isti stvari povsem nekaj drugega. Izvrševanje zakonov je dejansko nadgradnja tega, in jaz mislim, da imate zelo velike težave.
Ko pa že omenjate ministre, uredite tisto, kar je treba urediti. Tudi vaš gospod minister Omerzel se je našel na eni strani enega problema in ste nekoga odstavili ali pa ste ga /nerazumljivo/, drugi je še eno minister, pa lahko vi meritorno odločate o tem.
Zato bi prosil, da mi te zadeve pravzaprav pojasnite, tako kot se spodobi in kot je ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želi predsednica Vlade dopolniti odgovor? Ne želi.
Gospod Tanko, moram priznati, da sem pričakoval, da boste spoštoval moje opozorilo in ne spraševali po delu v političnih strankah, ampak o delu vlade.
Želite pa podati zahtevo za razpravo o odgovoru predsednice Vlade. Izvolite, imate besedo.
Je kdo priključen v dvorani? Imate besedo, gospod Tanko. Počakati bo treba, ker je sistem naravnan tako, da mine nekaj trenutkov, preden se lahko ponovno prijavi k besedi.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Moram reči, da nisem dobil odgovora na postavljeno vprašanje. Mene zanima, pri izvajanju tega načela enakosti, to je 14. člena Ustave, ali se je to konkretno odločanje izvršilo recimo po tem, da ste ugotavljali primernost, neprimernost, pravilnost ali nepravilnost po spolu, ali ste upoštevali kakršnekoli druge osebne okoliščine. Tudi kar zadeva pravne funkcije je problem tudi pri ostalih članih v koaliciji. Recimo gospod Virant je za gospoda Ambrožiča nekajkrat izjavil, da ni primeren za opravljanje poslanske funkcije, da je med poslanci neprimeren in škodi državnemu zboru. v istem primeru, istega suma je mirno glasoval tako za potrditev mandatarske funkcije kot za funkcijo predsednika vlade. Očitno v tej koaliciji ne gre za nek načelen pristop, za neko načelno ureditev in spoštovanje zakonov, ampak se odločajo ad hoc, od primera do primera. In bojim se, da bodo take odločitve tudi na drugih področjih, recimo na gospodarskem področju, na finančnem področju itn. Javni razpisi bodo
19
DZ/VI/12. seja
verjetno neka pro forma zgodba in odločalo se bo po obrazih, komu se bo kaj dodelilo ali komu ne, kdo je primeren za sanacijo in kdo ne, kdo je primeren za prenos in kdo ne. Vendar pri tem obstaja velika bojazen, da ne bodo spoštovani enaki kriteriji, kot zahteva ustavna norma. Če bi se to dejansko spoštovalo, tako kot je zapisano v ustavi, potem bi morali v identičnih situacijah, v identičnih okoliščinah, v identičnih primerih sprejemati identične odločitve: osebne, politične in kakšne druge tudi. Vendar ugotavljamo, da v teh primerih zadeve ne potekajo tako.
Zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora zahtevam, da o tem opravimo razpravo v Državnem zboru.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Tako smo zaključili s tem vprašanjem.
Prehajamo na četrto vprašanje, ki ga bo postavil gospod Matjaž Han, Socialni demokrati.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana predsednica, spoštovani ministri, kolegice in kolegi!
V pričakovanju praznika delavcev je naša dolžnost, da se vprašamo o njihovem položaju in tudi o položaju podjetij, ki jih zaposlujejo. Ljudje od nas pričakujejo, da odgovorimo na vprašanja, ki so zanje najpomembnejša. To pa so vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja države, dostopa do dela in dostojnega plačila, šolanja otrok, reševanja stanovanjske problematike, zdravstvenega varstva in še bi lahko našteval. Delavcem in zaposlenim smo dolžni pokazati, spoštovani, da nam je mar za njihove interese in ne samo za interese kapitala. Vzpostaviti je treba pogoje, da bo delo spet vrednota, da bodo delavske pravice spoštovane in z vsemi sredstvi se boriti proti brezposelnosti v naši Sloveniji. Nič nam ne bo pomagal ves vložen trud v konsolidacijo javnih financ, če nam hkrati propadajo številna podjetja, ki bi se jih pa z malo napora in politične volje dalo rešiti. Naša država ima žal preveč izkušenj iz zadnjih let s propadom podjetij, ki bi se jih dalo preprečiti, pa se jih žal ni. Propadajo podjetja, propadajo celotne gospodarske panoge in s tem izgubljamo dragocena delovna mesta.
Samo nekaj primerov. Socialni demokrati smo vse te firme obiskali. Radeče Papir, ki je kljub izplačanim plačam, plačanim prispevkom, zaradi neodobrenega kredita Nove Ljubljanske banke in vseh bank na cesto postavil 250 delavcev. Prevent Pur, ki je moral zaradi dolgotrajnega postopka prodaje zapreti vrata. Da ne govorim o propadu celotnega gradbenega sektorja in še prej o lesnopredelovalni industriji. Potem imamo nov primer - Unior, ki zaposluje 2 tisoč 135 ljudi, se je znašel v likvidnostnih težavah zaradi nezmožnosti črpanja sredstev, in sicer tistih, ki so bila že odobrena pri SID banki, pa jih zaradi reprograma bank ne morejo črpati. Lahko bi
odprodali tudi delnice Banke Celje, ki jih imajo v svoji lasti, pa jim NLB tega ne omogoča kot največja lastnica. Ni treba posebej poudarjati, če se ne bo hitro nekaj zgodilo, bo šlo to podjetje v stečaj. Cimos je zgodba, ki potrebuje hitre ukrepe. Pri reševanju likvidnostnih težav moramo pomagati z dokapitalizacijo.
Glede na to, da mi časa zmanjkuje, spoštovana predsednica, imam še tri vprašanja, ki jih bom naštel v naslednjem delu vprašanja. Zaenkrat toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem predsednici Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.
Lahko rečem, da se bo in se vlada že bori za vsako delovno mesto, ker je bistveno ceneje ohranjati obstoječe delovno mesto kot ustvariti novo. Nikakor pa to ne pomeni pomoči lastnikom, kar smo ob reševanju Radeče Papirja in Primorja od takratne vlade večkrat slišali. Absolutno pa se je treba boriti. Cimos je tako rekoč tik pred podpisom dogovora. Po 18 mesecih dogovarjanja bomo danes ali pa najkasneje jutri podpisali dogovor glede rešitve za Cimos. Minister za gospodarstvo se praktično od svojega prvega dneva ukvarja točno s tem, o čemer ste zdaj govorili. Je pa res, da je za sam zagon gospodarstva ključno to, o čemer smo prej govorili. To je sanacija bank, in sicer sanacija bank na tak način, da bodo spet sposobne servisirati gospodarstvo. Samo s prenosom terjatev na slabo banko ne bo tako, zato govorimo o naboru ukrepov, ki pa jih, bodimo pošteni, obstoječi zakon dopušča. Ne gre samo za izvzem slabih terjatev na to slabo družbo, ampak še vrsto drugih. In ključno je, da to speljemo tako, da bo gospodarstvo dobilo svež denar.
Prej ste glasovali o razširitvi dnevnega reda z zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Glavne spremembe na tem področju so uvedba dodatnih oblik državnih pomoči, s tem da se k obstoječim oblikam, ki so že zdaj v zakonu, to so kredit, subvencija, subvencija obrestne mere in poroštvo, dodaja možnost reševanja in prestrukturiranja družb v težavah s kapitalsko naložbo. Z zakonom se ukinja omejitev največjega zneska državne pomoči posameznih družb v težavah, ki je bil do sedaj 10 milijonov, in ukinja se tudi meja, se pravi, če je Republika Slovenija lastnica več kot 25 %, se bo tej družbi tudi lahko pomagalo. Seveda je treba ta del reševanja podjetij v težavah izvajati skladno s pravili EU. In tudi ne mislimo nič drugače. Ampak po štirih tednih, odkar smo na vladi, smo rešili ali pa bomo v kratkem rešili primer, s katerim sta se prej ukvarjali dve vladi, pa ni bil rešen. Predlagamo spremembo zakona in iščemo še dodatne ukrepe, skupaj s SID banko, SDH oziroma zdaj s Sodom in Banko Slovenije, ki je konec koncev že naredila neko študijo,
20
DZ/VI/12. seja
katerim podjetjem bi bilo smiselno pomagati. Ste pa tudi že ministre za gospodarstvo večkrat slišali reči, da je treba pomagati podjetjem, ki imajo možnost preživetja. V tem trenutku je treba pomagati dobrim podjetjem. Tistim, ki bodo ostali gonilna sila gospodarstva v naši državi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Zahtevo za dopolnitev odgovora bo podal Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Dopolnitev odgovora, pa tudi še nekaj primerov, ki so za moje pojme zanimivi in so v različnih panogih. Rimske terme, še ena v nizu zgodb, ki ima nesrečen konec. Čeprav v stečaju, gospe in gospodje, nadaljujejo poslovanje normalno in vse bolje. Imajo na nek način hotelske zmogljivosti preko 80 % zapolnjene, potrebujejo nove ljudi, pa so v stečaju in imajo težave. Spet se zatakne vse skupaj pri banki. Peko. Moram tudi povedati, da se je znašel v težavah sredi lanskega leta ali pa že vrsto let prej. Državna komisija je izbrala najboljšega ponudnika, zadeva zdaj stoji, ne bi rad govoril, da je 380 delovnih mest in verjetno marca ne bodo dobili naslednje plače. SVEA. Zaposluje 180 ljudi, če štejemo še 60 dobaviteljev, ki so zanjo vezani, kar pomeni še 10 delovnih mest. Lansko leto so v državno blagajno prinesli več kot milijon 400 evrov, V težkem položaju so že kar nekaj časa. Čakali so na nakazilo nekega privatnega kapitala iz Turčije za 2,1 milijon evrov, vendar tega ni. So v lesnopredelovalni panogi, ki pa je za to vlado, za prejšnjo vlado in za vse vlade strateška perspektivna gospodarska panoga.
Predsednica Vlade v prvem odgovoru, v prvem delu ste mi odgovorili, vendar treba se je potruditi za vsako delovno mesto in vmes se ukvarjati z javnimi financami. Če ne bomo ohranili vsako delovno mesto, vsako podjetje posebej, potem nam tudi konsolidacija javnih financ ne bo pomagala. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želi predsednica Vlade dopolniti odgovor?
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Absolutno se bomo borili za vsako delovno mesto in mogoče sem še eno stvar pozabila omeniti, piše pa to tudi v našem dogovoru o sodelovanju. Sredstva od prodaje podjetij, privatizacije, zavezali smo se, da bomo to vrnili gospodarstvu. Ampak še enkrat, tistemu zdravemu delu gospodarstva, ki bo vlečni konj ali pa gonilna sila države in naše gospodarske rasti. Peko je bil omenjen. Mislim pa, da je vseeno prav, da eno stvar tukaj povem. Seznanili smo se z odločitvijo komisije, tukaj je en sam majčken problem, da garancije, ki bi jih kupec moral dati, niso takšne, da v bistvu sploh omogočajo garancije. Zdaj tečejo pogovori. Če bo ta kupec garancije izboljšal, potem bo vlada sprejela ustrezen sklep, poslala v državni zbor in v državnem zboru se boste na koncu odločili, ali pod takšnimi pogoji to podjetje prodamo. Jaz
upam, da imamo vsi skupen interes, da najdemo takšnega kupca, ki bo to podjetje ohranil, in da imamo garancije za to, kar v pogodbi piše: za vsako ukinjeno delovno mesto toliko in toliko garancije oziroma denarja. Samo okoli tega tečejo v zadnjih dneh pogovori. In če bo tako, mislim, da še danes v državni zbor dobite predlog.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dopolnitev odgovora. Ugotavljam, da smo izčrpali vprašanja, ki so bila namenjena predsednici Vlade in se ji zahvaljujem za podane odgovore.
Prehajamo pa na vprašanja poslank in poslancev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Lepo pozdravljeni!
Prvo vprašanje poslank in poslancev bo zastavila gospa Romana Tomc ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi ministri in ministrice!
Pred nekaj minutami je predsednica Vlade opozarjala, kako pomembno je ohraniti socialno državo in kako pomembno je, da je breme te krize pravično porazdeljeno. Nova socialna zakonodaja, ki je bila sprejeta v času, ko je bil minister dr. Svetlik, vi pa državna sekretarka, in se je začela uporabljati 1. 1. 2012, je zelo korenito posegla v sistem socialnih, družinskih in drugih transferov. Nedvomno je prinesla tudi številne pozitivne rezultate, ampak zelo veliko tudi negativnih. In vsi ti so povzročili dodatno poslabšanje položaja nekaterih posameznikov in skupin, ki so v naši družbi najbolj ranljivi in najbolj ogroženi. To v svoji zelo podrobni analizi ugotavlja tudi Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, ki daje tudi nekaj konkretnih predlogov vladi, kako ravnati. Kasneje sta bila resda sprejeta še dva oziroma več zakonov, ki so vplivali na socialni položaj, pa vendar ne gre zanemariti in ne moremo prezreti tega, da sta prav ta dva zakona, ki sta bila uvedena 1. 1. 2012 posebej negativno vplivala na položaj enostarševskih družin, družin z dijaki in velikih družin ter upokojencev, ki so se zelo množično odpovedovali predvsem varstvenemu dodatku.
Res je, da so finančne možnosti države omejene, kar mi razumemo, vendar je ne glede na to treba v okviru danih možnosti predvsem s kakšnimi prerazporeditvami znotraj proračuna odpraviti tiste anomalije, ki so v tem trenutku največje. Ne nazadnje je bila to obljuba ministrstva takrat, tudi obljuba vas, ko ste bili še kandidatka za ministrico v Državnem zboru.
Sprašujem vas zato zelo konkretno:
Koliko je bilo vloženih pritožb v zvezi z novo socialno zakonodajo, koliko je bilo od tega
21
DZ/VI/12. seja
pozitivno rešenih in koliko je še ostalo nerešenih?
Kolikokrat v zadnjih petih letih je država uveljavljala pravico do poplačila socialnih transferov v postopku, ko so bile na sodišču tako imenovane dediščine?
Kdaj nameravate spremeniti oba zakona, ki vplivata na socialni položaj?
Katera priporočila iz omenjene analize so po vašem mnenju najbolj aktualna in jih boste zanesljivo upoštevali?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa ministrica, izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Spoštovana poslanka gospa Romana Tomc, hvala za vprašanje.
Res je, nova socialna zakonodaja se je začela uporabljati s 1. 1. 2012. Rezultati te zakonodaje, evalvacija je prinesla na mizo marca. Tako kot ste omenili, predvsem pri varstvenih dodatkih je prišlo do največjega razkoraka med tem, kaj je bilo načrtovano, in tistim, kar se je dejansko zgodilo. Dejstvo je, da se je večina odpovedala varstvenemu dodatku zaradi strahu pred zaznambo njihove nepremičnine. Tisti, ki imajo danes varstveni dodatek, je ta višji, kar je bil en izmed osnovnih ciljev. V tej študiji je jasno povedano, da je ta dodatek višji za 43 evrov, postavili smo ga tudi bistveno višje - na višino 450 evrov. Vendar dejansko rezultati kažejo, da niso takšni, kot smo jih pričakovali, tako da bomo, kot sem obljubila in že večkrat tudi javno povedala, šli v spremembo socialne zakonodaje. Mi smo na ministrstvu že opravili kar nekaj razgovorov tudi s centri za socialno delo, kje so največji problemi. Tudi na podlagi te študije bomo šli v spremembe, ki pa bodo v okviru finančnih sredstev. Planiramo pa, da boste te spremembe obravnavali ob koncu poletja in v naslednjem letu naj bi te spremembe začele veljati. To je tudi v skladu s koalicijsko pogodbo.
Kar se tiče vprašanj v zvezi s pritožbami, je morda treba povedati, da je bilo v letu 2012 vloženih nekaj manj kot 700 tisoč vlog, 840 tisoč je bilo izdanih odločb za približno milijon 320 tisoč pravic. Od tega je bilo na ministrstvo vloženih pritožb 13 tisoč 577, rešenih je bilo 3839 pritožb. Ministrstvo v lanskem letu ni vodilo evidence o tem, ali so bile te pritožbe rešene ugodno ali ne. Dejstvo je, da je lansko leto tudi uveljavitev te zakonodaje sovpadala z zmanjšanjem števila zaposlenih na ministrstvu, sicer so poskušali z nekimi krepitvami, vendar realizacije tudi tistih 8, že s soglasjem vlade odobrenih prenosov, ni bilo, dve sta bili dejansko samo z ZPIZ preneseni, tako da se na ministrstvu soočamo s temi problemi. Tudi prejšnji minister se je, dejansko je tukaj problem, kako zagotoviti. Mi se notranje zdaj poskušamo reorganizirati in tudi z drugimi ministrstvi opravljamo razgovore o možnosti krepitve
pravne službe, ker se je glede tega treba čim prej odločiti.
Kar se tiče samih postopkov, povezanih z zakonom o dedovanju, država, pravi izraz je država, ne vodi teh evidenc. Glede zakona o dedovanju, ki se bo spreminjal, bo treba tudi medresorsko uskladiti te evidence in pravila vodenja teh stvari. Ne gre pa za denarna sredstva, ker ne gre samo za povračilo denarno-socialnih pomoči ali varstvenega dodatka, ampak je lahko vračilo tudi v naravi, torej lahko gozdna, kmetijska površina, zato ta ocena o teh denarnih sredstvih, ki se na ta račun prenesejo v državni proračun, ni lahka. Tudi na tem področju predvidevamo določene spremembe.
Kar se tiče analiz, najverjetneje bodo šle spremembe tam, kjer so bile tudi ugotovljene največje pomanjkljivosti: kar se tiče varstvenega dodatka, potem tudi vprašanje, kaj je razpoložljivi dohodek, na kakšen način se upošteva kredit pri tem odločanju, ko se rešuje s kreditom stanovanjsko vprašanje, na kakšen način se to upošteva. Druga takšna stvar, ki je zelo problematična, je višina prihrankov, ki se potem upošteva pri odmeri posamezne pravice. Skratka, tu bodo spremembe. Verjetno ne bodo edine, bodo tudi v naslednjem letu predvsem v smeri večje racionalizacije znotraj sistema, v smislu, da bo tudi odločanje na drugačne način in s tem tudi manj obremenjeni centri za socialno delo, vendar je treba upoštevati, da sistem v določenem času zmore toliko obremenitev in sprememb, v določenem ne. Ker v lanskem letu, ko se je ta socialna zakonodaja dejansko uveljavljala, razumem, zakaj je bilo treba sprejeti ZUJF, vendar je res v mnogočem posegel v te pravice, predvsem srednjega sloja z ukinitvijo 7., 8. razreda otroškega dodatka, s posegom v šolsko malico, znižanjem tega 6. razreda. Tukaj so bile spremembe in rezultati so, kakršni so, in naša naloga politikov je, da skupaj najdemo rešitve. Tako da se jaz veselim, da takrat, ko bodo pred vami, da jih boste tudi podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Želite dopolnitev?
ROMANA TOMC (PS SDS): Ja. Vseeno bi želela dopolnitev.
Preden pa postavim zahtevo za dopolnitev, pa naj vseeno povem, da so se otroški dodatki zmanjšali v primerjavi z letom 2011 v letu 2012 za 22 % in da so se varstveni dodatki zmanjšali za 64 % in več. To drastično znižanje sredstev je posledica predvsem upada števila prejemnikov varstvenega dodatka. 16 tisoč 100 se jih je odpovedalo varstvenemu dodatku zaradi v bistvu neke grožnje, da se jim bo država usedla na premoženje. Jaz mislim, da so bili premalo obveščeni, preveč prestrašeni, posledice pa so drastične. In vi v svojem odgovoru niste pravzaprav navedli ničesar drugega kot to, da država o tem, kaj pravzaprav pa je s to grožnjo naredila, o tem država ne ve ničesar, ne vodi nobene evidence, ne vodi niti
22
DZ/VI/12. seja
tega, koliko postopkov je bilo na sodiščih, ne vodi postopek oziroma informacijo o tem, koliko je na ta račun v bistvu sploh bilo, bom rekla, pozitivnega izplena za državo. Mogoče je pa država v svojih postopkih pravzaprav zapravila več, kot je dejansko nazaj pridobila, ljudje pa so se množično odpovedovali temu dodatku in ostali v veliki socialni stiski.
10 tisoč pritožb, pravite, da je še na Ministrstvu za delo. Ogromno je to, ne vem, kdaj boste uspeli to količino, ki je res ogromna, kdaj se boste uspeli uspešno z njo spopasti, upam, da čim prej, s pomočjo tudi prerazporeditev iz drugih ministrstev. Mislim pa, da bi morali zakonodajo pripraviti čim prej. Sprejeta bi morala biti pa pred začetkom naslednjega leta.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa ministrica, izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo.
Tako kot ste omenili, na otroških dodatkih je bilo 22 %. Ob tem je treba povedati, da je vzrok za največje znižanje, ker upravičenost do otroškega dodatka je do 18. leta in predvsem na račun sedmega in osmega razreda, ki je bil z ZUJF-om ukinjen in z 10-odstotnim znižanjem vrednosti v šestem razredu. Predvsem otroški dodatek je eden izmed transferjev, kjer je ZUJF imel določene vplive. Če smo že korektni, je prav, da smo do kraja korektni.
Kar se tiče varstvenega dodatka in zabeležb, se strinjam, da v tej komunikaciji morda nismo bili dovolj dobri mi vsi skupaj, ker vedno ima politika v navadi, da bolj grozi kot ne ali da ponavadi pove stvari tako, da ljudje zastrašuje. Tako da se verjetno glede varstvenega dodatka in kaj se je zgodilo treba vprašati, kaj se je dogajalo tudi pri samem sprejetju in kakšne so bile izjave. Ampak vseeno, glede varstvenega dodatka, ko sem prešla na ministrstvo v tem mesecu seveda nimamo evidenc, kaj je bilo v lanskem letu narejenega, pa lahko poda odgovor kdo drug. Kot sem povedala, bo s spremembami zakona o dedovanju predvsem pomembno, da z resornim ministrstvom uskladimo evidence in postopek, na kakšen način. Sedaj smo v ta postopek samo tako vključeni, da Državno pravobranilstvo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve enake povpraša o tem, da se opredelimo, ali želimo uveljavljati to sredstvo, na katerem je hipoteka ali ne, in se ministrstvo v skladu z določbami zakona potem, če gre za prejemnike denarne, socialne pomoči, varstvenega dodatka in so ti družinski člani v težki socialni situaciji, temu odpove.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Imate še zahtevo za razpravo?
Izvolite.
ROMANA TOMC (PS SDS): Ja, seveda. Mislim, da bi bila razprava v Državnem zboru o tej socialni problematiki izrazito koristna, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se opravi razprava o odgovoru ministrice in da se na ta način pridobijo še kakšni bolj konkretni podatki, da se na ta način problematika širše predstavi, da se poskušajo najti tudi kakšne rešitve.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
O predlogu poslanke gospe Romane Tomc, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, bo Državni zbor odločil v sredo, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Gospa Jasmina Opec bo postavila vprašanje ministru za pravosodje, dr. Senku Pličaniču.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj en lep dober dan!
Dobro poslovno okolje in gospodarsko rast ne ustvarjajo le stabilnost bančnega sistema, fleksibilna delovnpravna zakonodaja, tehnološke novosti, uspešna gospodarska diplomacija, pomembno vlogo pri privlačnem gospodarskem okolju in rasti ima tudi učinkovit pravosodni sistem, saj tržno gospodarstvo sloni na zaupanju, kar pomeni, da so pogoji za njegovo učinkovito delovanje pravna zaščita in dobro delujoče institucije, ki zagotavljajo hitro sankcioniranje kršitev pogodbenih obveznosti. Učinkovit pravosodni sistem je torej eden izmed ključnih elementov za uspešno gospodarsko rast. V duhu tega zavedanja je pred slabim mesecem dni Evropska komisija predstavila pregled stanja med članicami Evropske unije na področju pravosodja.
Pa poglejmo nekaj konkretnih številk in podatkov iz poročila, ki se nanašajo na stanje pravosodja v Sloveniji. Slovenija ima med vsemi članicami Evropske unije največje število sodnikov na sodiščih, merjeno na 100 tisoč prebivalcev, 71,2 profesionalnega sodnika na 100 tisoč prebivalcev. Povprečje Evropske unije je 45,6. Ima četrti najvišji proračun za pravosodje, 89,9 evra na prebivalca, medtem ko je povprečje v Evropski uniji 41,7 evrov. Kljub temu Evropska komisija v svojem poročilu ugotavlja, da Slovenija spada v skupino šestih držav članic, ki imajo težave na področju pravosodja, predvsem glede trajanja sodnih postopkov in organizacije samega sodstva. Posebej so dolgi postopki na področju reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev, reševanja v primeru plačilne nesposobnosti, pri številu nekazenskih nerešenih zadev na sto prebivalcev smo na samem vrhu. Če temu dodamo nezaupanje javnosti v neodvisnost sodišč, poročilo posebej izpostavlja, da je to
23
DZ/VI/12. seja
nezaupanje veliko pri civilnem sodstvu, potem lahko sklenemo, da Slovenija na tem področju rabi nujne ukrepe.
Spoštovani ministe, sprašujem vas:
Kakšne ukrepe imate na Ministrstvu za pravosodje pripravljene na izboljšanje učinkovitosti slovenskega pravosodnega sistema v smislu boljšega ozračja za poslovanje in naložbe?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, kolegi ministri, kolikor vas je še ostalo!
Strinjam se z gospo poslanko, gospo Opec, da gre pri vprašanjih, ki ste jih omenili, za eno ključnih vprašanj, s katerimi se sooča Slovenija. Gre za vprašanje, ki je pravzaprav na isti ravni z javnofinančnimi vprašanji, o katerih smo do sedaj večino časa poslušali tako v pretekli vladi kot v tej vladi. Jaz celo mislim, da gre za vprašanje, ki je še celo pred vprašanji javnih financ. Če namreč ne bomo imeli učinkovitega pravosodnega sistema in v tem okviru zlasti učinkovitega sodstva, potem tudi rešitev javnofinančnih vprašanj ne bo kaj dosti pomagala. Tako mislim, da gre za eno od osrednih vprašanj, s katerimi se Slovenija sooča, in razumljivo, tudi eno od osrednjih, pravzaprav ključno vprašanje tega mojega mandata in tudi preteklega, v pretekli vladi.
Poročilo Evropske komisije, ki ste ga na kratko predstavili, je v resnici za slovensko pravosodje porazno. Rezultati tega poročila so, če nekoliko poenostavim, to, kar ste povedali, da slovensko pravosodje, zlasti sodstvo, dobiva relativno gledano največ denarja iz slovenskega državnega proračuna, da ima največ sodnikov na prebivalca. Ko gre pa za učinkovitost sodstva, tudi širše pravosodnega sistema, sem spada tudi državno tožilstvo, ki bi tudi moralo biti bolj učinkovito, no, ampak če se omejim na sodstvo, ker je to tisto, ki predstavlja hrbtenico slovenskega pravosodja, ko gre za učinkovitost slovenskega sodstva, je pa ta učinkovitost zelo nizka. Takšno je bilo tudi moje izhodišče lanskega ministrovanja. V nekem smislu to poročilo Evropske komisije, ki je bila objavljeno pred kakšnim mesecem dni, samo potrjuje to, o čemer sem lansko leto pogosto javno govoril, opozarjal, zlasti tudi v neformalnih pogovorih in formalnih pogovorih s predstavniki slovenskega sodstva in jih poskušal prepričati, da se zavejo resnosti situacije, v kateri smo kot država, zlasti resnosti situacije, v kateri je slovensko sodstvo. Treba je namreč vedeti, in prepričan sem, da gospe poslanke in gospodje poslanci tega parlamenta to dobro vedo, ne vem pa, v kolikšni meri to ve slovenska javnost, treba je namreč povedati, da je glavna odgovornost in glavna pristojnost za to, da postane slovenski
pravosodni sistem in v tem okviru zlasti sodstvo bolj učinkovito, v rokah sodstva samega, na splošno pravosodja samega. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodim, ima tu določene pristojnosti. Te so povezane, kot veste, zlasti z zakonodajnim okvirom, v katerem deluje slovensko sodstvo. Glede na stanje, na katerega sem naletel, ko sem lani prevzel mandat, stanje v sodstvu, v slovenskem pravosodju, ki ni danes nič kaj bistveno drugačno, neki manjši premiki so bili opazni, kar bom komentiral v nadaljevanju - torej glede na stanje, v katerem je slovensko sodstvo bilo v lanskem letu, sem smatral, da je moja odgovornost narediti dvoje. Najprej prepričati in pokazati slovenskemu sodstva, v katerega rokah, kot sem maloprej povedal, je poglavitna odgovornost in pristojnost, da te zadeve spremeni, da naredi vse, kar lahko, in naredi lahko veliko, da racionalizira svoje poslovanje, da torej naredi vse, kar lahko, da skrajša sodne postopke. Da torej posameznikom, državljankam in državljanom, ter podjetjem omogoči, da do svoje pravice, do razrešitve nekega spora pride hitreje, kot je prihajalo, vsaj v povprečju, doslej. To je bilo prvo poslanstvo mojega mandata - in še vedno je tako. Drugo pa je, da predlagam tiste nujne zakonodajne spremembe, ki bi slovenskemu sodstvu in tudi drugim delom pravosodja omogočile, olajšale, da dosežejo ta cilj. To sem tudi naredil. Gre za spremembe Zakona o sodiščih, Zakona o sodniški službi, ki sem jih pripravil že v preteklem mandatu in ki jih bom v kratkem, v tednu, dveh, takoj po prvomajskih praznikih, poslal najprej na Vlado in potem v parlament.
Predlagam, da nadaljujem potem pri vašem dopolnilnem vprašanju, pa tudi opozarjam, da ima gospa poslanka Sonja Ramšak podobno vprašanje in bom potem tudi pri odgovoru na vaše vprašanje dokončal svoje odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, dopolnitev odgovora.
JASMINA OPEC (PS SLS): Me veseli, gospod minister, da se strinjava, da je učinkovito sodstvo zelo pomembno za gospodarsko rast naše države. Strinjam se tudi z vami, da del odgovornosti nosi sodstvo samo, vseeno pa je tudi nekaj v naših rokah.
Zato vas nadalje sprašujem:
Ali mi, prosim, lahko naštejete pet konkretnih predlogov, ki jih boste na področju pravosodja pripravili oziroma ki ste jih že pripravili za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji, in v kakšnem času? Prosim, če jih boste lahko čim bolj natančno posredovali v Državni zbor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
24
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Če nadaljujem s predlogi zakonodajnih sprememb. Preden pa nadaljujem, bi rad povedal še nekaj. Večina zakonov, kakršni veljajo v tem trenutku v Republiki Sloveniji, zlasti tistih, ki se nanašajo na poslovanje, na vodenje na sodiščih, za ta del zakonodaje mislim, da je ključen pri skrajševanju časa, ki je namenjen sojenju. Večina tega zakonodajnega okvira, ki velja, je že takšnega, da bi, če bi ga sodišča, če bi ga predsedniki sodišč tudi v resnici implementirali, uveljavljali v praksi, bi lahko že v preteklosti pomembno skrajšali čas, ki je potreben za to, da se nek sodni postopek konča. Torej poenostavljeno povedano, pomembno bi prispevali k temu, da bi bilo sodstvo in tudi širše pravosodje bolj učinkovito. Ponovno poudarjam, da samo spreminjanje zakonov ali pa sprejemanje nekih novih zakonov, ki se potem ne uveljavijo v praksi, nam ne bo kaj dosti pomagalo. Jaz bom sicer predstavil nekaj konkretnih zakonodajnih sprememb, ki sem jih, kot sem že omenil, pripravil že v preteklem mandatu in bom pri njih vztrajal tudi v tem mandatu. Opozarjam pa, da je že veljavni zakonodajni okvir takšen, da pravzaprav vsebuje vse, kar sodstvo potrebuje, da bi bilo bolj učinkovito. Problem je v tem, da se v enem večjem delu ta del zakonodaje, govorim o tistem delu zakonodaje, ki ureja upravljanje, menedžment, poslovanje na sodiščih, torej tista pravila, ki urejajo, kaj se zgodi na sodišču, ko enkrat nekdo vloži neko tožbo, od tega trenutka in potem do končnega zaključka tega postopka v obliki neke pravnomočne sodbe. V tem prostoru je ogromno manevrskega prostora za skrajševanje, za racionalizacijo. In še enkrat ponavljam, sodstvo, predsedniki sodišč, ki imajo tukaj glavne pristojnosti, že imajo pooblastila in pristojnosti, ki jih potrebujejo, da te stvari skrajšujejo. S predlogi sprememb, za katere sam mislim, da so nujni, gredo v smer še večje, bolj natančne opredelitve teh pristojnosti, ki jih imajo predsedniki sodišč, bolj natančne opredelitve pravil, kako naj poslovanje sodišč poteka, kako naj upravljanje s konkretnimi primeri poteka, da bo ta postopek čim krajši.
Predstavil bom konkretne primere teh predlogov sprememb. Prva taka sprememba ali pa sklop sprememb se nanaša na še večje povečanje pristojnosti predsednikov sodišč, kot jih ti že sicer imajo po veljavni zakonodaji. Sam mislim, da morajo predsedniki sodišč delovati kot vodje, kot menedžerji sodišč, ker so sodišča tako ... / znak za konec razprave/... organizacije kot katerakoli druge organizacije. Predlagam, da nadaljujem pri odgovoru na vprašanje gospe Ramšak.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Imate še zahtevo.
Izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa.
20 let se že v tej državi soočamo s podobnimi ali istimi težavami v pravosodju in že 20 let iščemo rešitve na tem področju. 20 let pa že sama spremljam propad podjetja za podjetjem v mojem Prekmurju in že 20 let zelo blizu gledam, kaj tak propad podjetij pomeni za nič krive družine delavcev. Počasnost reševanja gospodarskih sporov aktivno prispeva k čezmernemu ugašanju podjetij, izgubi delovnih mest, večjim socialnim izdatkom in pešanju gospodarske moči.
Zaradi pomembnosti vprašanja učinkovitega sodstva predlagam, da Državni zbor v skladu z drugim odstavkom 246. člena o vprašanju opravi splošno razpravo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
O vašem predlogu, gospa poslanka, bo Državni zbor odločil v sredo, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj. Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju.
Gospod Ljubo Žnidar bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu. Izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri. Kolegi in kolegica!
Sam bom postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu, ki je danes odsoten, pa bi želel, da na moje vprašanje ustno odgovori na naslednji seji Državnega zbora.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v postopkih odločanja o podeljevanju koncesij in vodnih dovoljenj ni bilo učinkovito, zaradi česar v državni in občinski proračun niso bili vplačani prihodki najmanj v višini 25 milijonov evrov v zadnjih šestih letih. Ta podatek povzemam po reviziji Računskega sodišča na omenjenem ministrstvu. S takšnim ravnanjem država postavlja gospodarske subjekte v povsem neenakovreden položaj. Nekateri gospodarski subjekti prispevke za rabo vode plačujejo, drugi gospodarski subjekti pa ne. In drugo. Evropska komisija ugotavlja, da gre v tem primeru za nedovoljeno državno pomoč. Ampak Evropska komisija ne da samo ugotavlja, temveč nas je že opozorila, da smo dejansko tik pred kazenskim ukrepom, če tega problematičnega področja ne bomo uredili.
Moje vprašanje je:
Kako bo minister pristopil k reševanju in ureditvi te problematike v Sloveniji in da se v nadaljevanju Slovenija izogne finančni kazni Evropske komisije?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Glede na to, da je minister mag. Dejan Židan odsoten, boste prejeli ustni odgovor na naslednji seji Državnega zbora v okviru odgovorov na poslanska vprašanja.
25
DZ/VI/12. seja
Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Gospod Jožef Horvat bo postavil vprašanje ministru za finance dr. Urošu Čuferju ter ministru za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorju Virantu. Naj povem, da je minister za finance dr. Uroš Čufer odsoten, zato bomo lahko sedaj opravili del odgovora ali morebiti celoten odgovor.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, gospodje ministri, gospod minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant!
Tudi zaradi v Državnem zboru s 74 glasovi ratificiranega fiskalnega pakta, ki ga je, mimogrede, danes predsednica vlade pri odgovarjanju na prvo poslansko vprašanje ignorirala, je Zakon za uravnoteženje javnih financ posegel v kar 39 zakonov in z nekaterimi začasnimi in trajnimi ukrepi posegel v nekatere pravice. Eno izmed temeljnih načel tega zakona je tudi enakomerna in pravična porazdelitev bremena gospodarske in finančne krize med različne družbene skupine, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, med katerimi sta večji skupini javni uslužbenci in upokojenci. Tako je bilo z določilom 143. člena ZUJF poseženo tudi v pokojnine tistih upokojencev, katerih materialne pravice ne izhajajo iz plačanih prispevkov, ob tem je bilo poseženo le v tiste pokojnine, ki so presegale znesek 622 evrov. Na ta način je bil proračunski prihranek v lanskem letu samo iz tega naslova dobrih 18 milijonov evrov.
Ob tem naj opozorim, da kar velik delež javnih uslužbencev, če želimo pri njih naprej varčevati, že sedaj prejema nizke plače, ki se že približujejo znesku, ki ga kot najnižjo plačo določa Zakon o določitvi minimalne plače za opravljeno delo. To so na primer nekateri uslužbenci na upravnih enotah, sodiščih, medicinske sestre, policisti, vojaki in tako naprej. Pri nadaljnjih posegih v njihove plače in druge prejemke bo potrebna posebna previdnost.
Oba ministra, spoštovanega dr. Čuferja in dr. Gregorja Viranta, sprašujem:
Kakšen je vaš časovni in vsebinski načrt sprejemanja varčevalnih ukrepov tako na področju posegov v plače javnih uslužbencev kot tudi na področje pokojnin, če so takšni ukrepi na slednjem področju sploh načrtovani?
Gospod minister, za vaš odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Hvala za vprašanje, gospod Horvat. ZUJF, Zakon za uravnoteženje javnih financ, je nedvomno pomembno vplival na konsolidacijo javnih financ v Sloveniji, saj se je proračunski
primanjkljaj v letu 2012 znižal na 3,7 % oziroma po reviziji Računskega sodišča se bo pokazalo, da je nekoliko višji. Je bilo pa z ZUJF storjenih tudi nekaj napak, in to ravno na tistih področjih, kjer se je zgodilo to, na kar ste opozarjali, spoštovani gospod poslanec, kjer se je v posamezne družbene segmente posegalo preostro, pregloboko, brez občutka. Mislim seveda na 143. člen ZUJF, pri katerem sem sam že dolgo časa opozarjal, da je zelo verjetno protiustaven in se je na koncu tudi pokazalo, da je protiustaven. Spomnite se, da smo imeli še v prejšnji koaliciji kar nekaj razprav na to temo in da smo v Državljanski listi ves čas vztrajali, da je treba 143. člen popraviti, da je to krivica, da bo Ustavno sodišče tako ali tako ga razveljavilo. Ni se nas poslušalo, ni nas poslušala zlasti največja koalicijska stranka in na koncu se je izkazalo, da je bilo res protiustavno.
Zdaj pa prehajam na tisti del odgovora, ki je v domeni Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo - ukrepi na področju plač v javnem sektorju. Glejte, tukaj imamo velik problem. Proračun za leto 2013 je predvidel kar za 288 milijonov nižjo maso za plače, kot je bila realizacija v letu 2012. Moram se popraviti, govorim o seštevku vseh štirih javnih blagajn proračuna, zdravstvene, občinskih in nekaj malega v ZPIZ-u za zaposlene. Se pravi, 288 milijonov manj kot v letu 2012. Od teh 288 milijonov se že iz naslova ZUJF plačna masa znižuje za 130 milijonov, toda ostane nam še približno 158 milijonov, ki jih je treba z nekimi ukrepi nadomestiti oziroma za toliko znižati pravice v javnem sektorju ali zaposlenost, če želimo realizirati proračun za leto 2013. Če bi se ti ukrepi zgodili že takrat, ko se je sprejemal proračun oziroma pred sprejemanjem proračuna, če bi se takrat vlada dogovorila s sindikati javnega sektorja, danes problema ne bi imeli in tudi posegi, ki bodo zdaj nujni, bi bili takrat manjši, ker zdaj smo mi že v aprilu. In če bomo želeli v pol leta privarčevati teh 160 milijonov, bodo morali biti ukrepi bistveno bolj ostri, kot če bi se za njih Janševa vlada zmenila septembra oziroma jeseni 2012, ker bi veljali potem skozi celo leto, bi bili lahko bistveno manj radikalni, bistveno manj ostri.
Mi smo v pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Vlada je predlagala svoj pristop k zniževanju plačne mase v javnem sektorju. Ta temelji predvsem na tem, da ne gremo v odpuščanje iz poslovnih razlogov, torej da zaposlenim v javnem sektorju jamčimo stabilno, varno zaposlitev, ker ne želimo ustvarjati dodatnih problemov, dodatnega števila brezposelnih, dodatnih socialnih stisk, pa tudi stroškov, kajti vsaka odpoved iz poslovnega razloga prinese, potegne za sabo tudi stroške -odpravnina in potem tudi obveznosti, ki jih ima Zavod za zaposlovanje do brezposelne osebe.
Od tu naprej smo sindikatom ponudili niz ukrepov, med katerimi je glavni znižanje dodatka za delovno dobo, potem so tudi znižanja nekaterih drugih dodatkov in odložitev
26
DZ/VI/12. seja
izplačila tako imenovanega zamrznjenega izplačila napredovanj še za eno leto. Od sindikatov danes ali najkasneje do četrtka pričakujemo uradni odgovor, za enkrat smo dobili samo odgovore nekaterih sindikatov, ne pa še skupnega odgovora. Ko bomo ta odgovor dobili, bomo takoj predstavili vladni protipredlog oziroma približevalni predlog, na koncu moramo tako ali drugače priti do tega, da prinesemo noter teh 160 milijonov, ker drugače letošnjega proračuna preprosto ne bo mogoče realizirati oziroma bo decembra za plače zmanjkalo, plače pa, vsi vemo, je treba izplačati, ali pa bomo povečali primanjkljaj in se morali dodatno zadolževati za plače. Problem je velik, je resen, računam na razumevanje s sindikalne strani, da je treba nekaj narediti in javni sektor prilagoditi gospodarskemu stanju, ki je slabo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica, da ministru dr. Virantu dam na razpolago še nekaj minut.
Absolutno se z vašo ugotovitvijo strinjam. Menjava vlade je gotovo prispevala k temu, in sicer v negativnem smislu, da se je dejansko kolesje za nekaj mesecev, za tri in pol mesece ustavilo. Še malo, pa praktično zaključujemo prvo tretjino leta, proračun pa je vezan na celotno koledarsko leto. Vi ste mi odgovorili, kar se tiče časovnice, o kateri sem vas spraševal, kdaj pričakujete odgovore s strani sindikatov.
Pa bi, gospod minister, želel od vas še odgovor na vprašanje: Ali mislite, da vam bo uspelo, pri tem vam seveda jaz želim veliko uspehov, da se razumemo, pri pogajanjih s sindikati, ki bodo najbrž izjemno naporna?
Ali mislite, da vam bo uspelo še v prvi polovici tega proračunskega leta priti pred poslance z nekimi zakonskimi rešitvami?
Hvala lepa tudi za ta odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister dr. Virant.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Na vsak način, mi bomo morali priti pred vas tako, da bodo lahko ti ukrepi začeli veljati najkasneje s 1. julijem. Še več. Eden od ukrepov je naravnan tako, da bi ga morali uveljaviti že pred 1. junijem, ker takrat naj bi se po veljavnem ZUJF izplačala napredovanja, ki so bila zamrznjena. Če bi hoteli loviti te roke, moramo imeti do 10. maja zadevo izpogajano in zakon v Državnem zboru nekje okoli 15. maja. To bo seveda izjemno izjemno težko.
Pa bi komentiral tisto vašo ugotovitev v prvem stavku, da je to povezano tudi z ustavitvijo kolesja ob menjavanju vlade. V tem primeru ne. V tem primeru je osnovni problem v tem, da je ta državni zbor sprejel nepokrit proračun, za razliko od rebalansa za leto 2012.
Ker smo najprej sprejeli ZUJF, pa potem proračun prilagodili pravicam, kot so bile določene z ZUJF. Je bil pa za leto 2013 sprejet proračun brez pokritja. Se pravi, masa plač porezana za 6,4 % v primerjavi z realizacijo 2012, ne da bi karkoli naredili, da bi pomagali predstojnikom v javnem sektorju, da stroške za plače znižajo. Veste, en ravnatelj osnovne šole, recimo, sam ne more znižati mase za plače za 10 %, ker je vezan na standarde, normative, mora speljati program, plače mora pa izplačevati v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Tukaj se je malo po nojevsko tiščalo glavo v pesek. Če mi hočemo znižati maso za plače, je treba reči, ali bomo zmanjšali število zaposlenih, odpuščali ali bomo pa zniževali pravice. In mi smo se odločili za to drugo varianto, pri čemer bomo pa iskali variante, ki bi bile čim manj boleče. Obstajajo tudi posegi, ki ne bolijo toliko, kot recimo poseg v dodatke. Pa ne bom sedaj razkrival naslednjih pogajalskih korakov, vendar neke možnosti imamo, da posežemo v stvari, ki jih pravzaprav zaposleni, javni uslužbenci in funkcionarji ne vidijo na svojem računu vsakega 5. v mesecu.
Hvala za dobre želje. Resnično je težko, ni enostavno, kajti tudi javni sektor se je seveda naveličal stiskanja. Vendar vidim pa tudi razumevanje na strani sindikatov, da je pač gospodarska situacija taka, da se mora javni sektor tukaj prilagajati. In to je tudi najbolj pravično. Ko gre gospodarstvu slabo, se mora temu prilagoditi tudi javni sektor. Ko bo šlo spet gospodarstvu dobro, ko bomo imeli gospodarsko rast, potem se bomo lahko v javnem sektorju pogovarjali o zviševanju plač, sedaj pa žal to ni mogoče.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju, in sicer mag. Majda Potrata bo postavila vprašanje ministru za kulturo dr. Urošu Grilcu.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospodje ministri, poslanke in poslanci.
"Študentje ne rušimo. Gradimo kar manjka.", je bilo zapisano v Dnevniku, ko je Dnevnik poročal o tem, kaj študentje in profesorju počno v tednu svobodne univerze. In tudi svoje vprašanje opiram na enega izmed dogodkov svobodne univerze, in sicer na ogled prostorov AGRFT, ko so nas vodstvo AGRFT, profesorice in profesorji, sodelavci, študentke in študentje popeljali od kleti do podstrešja, da bi nam nazorno prikazali, v kakšnih razmerah se od ustanovitve leta 1945 sem oblikujejo največji umetniki scenskih umetnosti. V prostorih na Nazorjevi, v nekdanjem frančiskanskem konviktu deluje akademija od leta 1949. Že leta 1955 je rektor France Koblar opozoril na nevzdržne razmere. Leta 1969 je rektor Ivan Jerman menil, da vprašanje šolskega prostora prestopa kritično
27
DZ/VI/13. seja
točko. Menil je, da so prostori, v katerih deluje AGRFT, daleč najslabši v celotnem nekdanjem jugoslovanskem prostoru. To je bilo zapisano tudi v Delu tedaj, ko je AGRFT postala del Univerze v Ljubljani. In kadarkoli so dosegli dogodki odmevnejše reakcije, so bili vpeti študentje in profesorji. Tako leta 1986, ko so bojkotirali predavanja in so se prostori razširili še za 31 stanovanjskih enot v drugem in tretjem nadstropju, ampak izseljevanje je trajalo 26 let. Potem je bila tukaj triada 2004, Akademije na cesti,ki so uspele od oblasti izsiliti parcelo na Roški cesti. In sedaj smo tudi v času, ko se odločno zoperstavljajo razmeram, v kakršnih delujejo.
Oprla se bom samo na AGRFT, ne na vso trojico umetniških akademij, in vas, spoštovani gospod minister sprašujem:
Kako je Ministrstvo za kulturo vključeno v zagotavljanje ustreznih prostorov za umetniške akademije?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister dr. Grilc, izvolite.
DR. UROŠ GRILC: Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Problem, ki ga je opisala spoštovana poslanka, je zelo resen, je pereč in je kroničen. Žal moram takoj reči, da na kratek rok prostorski problem treh akademij ni rešljiv. Vsekakor je to eden ključnih problemov in eden ključnih projektov, ki zadeva razvoj področja kulture v prihodnje. Kot takšen bo dobil mesto tudi v nacionalnem programu za kulturo, kot tisti izpostavljen problem, ki generira nove kadre, ki generira nove umetnike in številne druge umetniške poklice. A podobno kot za NUK tudi v tem primeru velja, da je ključni naslov za reševanje teh vprašanj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, s katerim zelo dobro sodelujemo, in s kolegom Pikalom se ta teden na to temo tudi zelo resno usedeva, zlasti z vidika tega, kako v okviru nove finančne perspektive priti do ustrezne umestitve obeh projektov. Govorim tako za NUK kot za tri umetniške akademije.
Ministrstvo za kulturo po svoje sicer pomaga vsaj pri delu dela, ki se nanaša na infrastrukturo. Veste, da opravlja z javno infrastrukturo s področja kulture, ki je zlasti v upravljanju javnih zavodov, deloma tudi nekaterih nevladnih organizacij. V tem primeru konkretno za AGRFT zagotavljamo 706 kvadratnih metrov prostorov na Kvedrovi, po simbolni najemnini 1 evro na kvadratni meter, da vsaj en del teh svojih programov lahko tam izvede in za enkrat, dokler se ne zgodi neka radikalno nova namembnost stavbe na Kvedrovi, bo tako tudi ostalo. In smo seveda stalno v stiku z vodstvom tako AGRFT kot ostalih umetniških akademij. Moramo pa se zavedati, da je tukaj še tretji partner, Univerza v
Ljubljani, ki je poverjeno, sama izvedba investicije, veste, da se že nekaj let vleče spor okoli soglasja za nekaj 10 kvadratnih metrov, ki dejansko onemogoča začetek izvajanja te investicije.
Kolikor bo v naši moči, si bomo prizadevali za to, da delo akademij poteka naprej. Vemo pa zelo natančno in pravilno ste opisali, to stanje je res res kronično. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod minister, za ta del odgovora. Soglašam z vami, da niste edini, ampak s posebnim namenom sem to vprašanje naslovila ravno na vas. In soglašam s tem, da je poleg Univerze, menim, da celotne univerze, pomemben sogovornik poleg države tudi Mestna občina Ljubljana, kajti v zgodovini reševanja prostorskih problemov so bile tudi zamisli o seljenju umetniških akademij v druge prostore v Sloveniji, da tako rečem.
Prav to, o čemer ste govorili, o prostorih na Kvedrovi, je jedrni del vprašanja, zaradi tega sem se tudi obrnila na vas, kajti to je del začasne rešitve. Na AGRFT sicer pravijo, da oni v začasni rešitvi že 66 let vztrajajo, zato utemeljeno vprašanje, ali je smotrno zatekati se k začasnim rešitvam. Ampak ravno izkušnja Akademije za glasbo, ki je pridobila ob taki začasni rešitvi neko koncertno dvorano, kjer lahko dejavnost poteka, bi morebiti bila tudi ta začasna rešitev na Kvedrovi, ob niti ne simbolni najemnini za en evro, ker eno leto so lahko prostore uporabljali brezplačno, vendar neko daljšo perspektivo nakazali. Ker poznate enako dobro, kot vem to tudi jaz, zgodbo, da jim je pogodba po enem letu bila prekinjena in so se morali zelo potruditi za to, da lahko uporabljajo prostore z najemnino. Ampak problem je v tem, da sedem drugih lokacij, ta na Nazorjevi in Kvedrovi, razbijajo tisto, kar mora fakulteta ali akademija biti - nek enoten organizem.
Zato sprašujem še enkrat:
Ali je pa videti še kakšno drugo možnost večjih prostorov, četudi začasnih?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
DR. UROŠ GRILC: Hvala lepa.
Problemi vseh treh akademij so zelo specifični. Vsaka ima svoje probleme, vsaka ima svoje prostorske zahteve. V tem trenutku se z AGRFT konkretno ne pogovarjamo o nobeni drugi možni lokaciji. Še enkrat ponavljam, zaenkrat Kvedrova ostaja povsem realna lokacija za naprej. Mislim, da je ključen drug pristop, da kot vlada pristopimo k temu, da čim prej pridemo do nove investicije, ki bo trajno rešila problematiko treh umetniških akademij. Mislim, da za to obstaja volja, da za to obstaja
28
DZ/VI/12. seja
tudi ustrezen finančni mehanizem, če hočete, in da so tu tudi vse ostale stvari, ki so se skozi leta nabirale, vključno z vprašanjem namembnosti prostora z Mestno občino Ljubljana, rešene do konca. Tu imamo zgolj majhno zagato glede ene izmed parcel in mislim, če imam pravilno informacijo od rektorja, da se tudi to v zadnjem obdobju pospešeno rešuje. Če pa bo treba najti še kakšno vmesno začasno, začasno rešitev, bomo pa prišli naproti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednje poslansko vprašanje bo postavil mag. Marko Pogačnik ministru za zunanje zadeve gospodu Karlu Erjavcu, ki je sicer odsoten.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Pozdrav ministrskemu zboru! Kolegice in kolegi!
Glede na odsotnost zunanjega ministra Karla Erjavca predlagam, da na vprašanje odgovori ustno na naslednji seji Državnega zbora.
Spoštovani minister za zunanje zadeve! V zadnjem obdobju smo bili priče vrsti razprav o preoblikovanju diplomatsko-konzularne mreže Republike Slovenije. V letu 2012 ste kot zunanji minister predlagali zaprtje štirih veleposlaništev in dveh konzulatov Republike Slovenije. Skrajno me je pa presenetila informacija prejšnji teden oziroma sklep Vlade, da Vlada odpira konzulat v karibski državi Trinidad in Tobago.
Zanimajo me predvsem razlogi, zaradi česa je Vlada sprejela sklep, da Slovenija odpre konzulat v karibski državi Trinidad in Tobago.
Kaj se od tega pričakuje, kakšne prednosti in dodano vrednost bo od tega imela Republika Slovenija?
Kakšni bodo stroški odprtja konzulata v karibski državi Trinidad in Tobago in kdo bo konzul v karibski državi Trininad in Tobago?. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, spoštovani mag. Marko Pogačnik. V skladu z vašo zahtevo bo minister za zunanje zadeve gospod Karl Erjavec na vaše poslansko vprašanje ustno odgovoril na naslednji seji Državnega zbora.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju, ki ga bo postavila gospa Sonja Ramšak ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi!
Delo mi je nekako olajšano, glede na to, da je že moja kolegica Opecova postavila ministru podobno vprašanje, pa vendarle naj nekako tudi sama vam postavim vprašanje. Mislim, da sva o podobni zadevi govorila že tudi v sami predstavitvi, ko ste se predstavil nam
poslankam in poslancem za novega ministra za pravosodje oziroma že prejšnjega. V ustavo smo zelo lepo zapisali, da je Republika Slovenija tudi pravna in socialna država, pa vendar državljanke in državljani, pa tudi gospodarski subjekti vse pogosteje ugotavljamo, da temu ni tako. Ko govorimo o učinkovitosti sodstva, kaj hitro naletimo na to, da vsi tisti, ki nastopajo pred posameznimi sodišči ali pa v kazenskih in drugih postopkih, ugotavljajo, da se ti postopki v bistvu odvijajo v nerazumno dolgih rokih, da je zaupanje v institucije pravne države zaradi tega izjemno načeto, še nikoli ni bilo tako načeto in mislim, da je treba čim prej sprejeti tudi zakonodajo, reformo pravosodnega sistema. Sodstvo je, kot sem že dejala, zelo neučinkoviti in tudi sami ste že v odgovoru kolegici Opecovi nakazali nekatere probleme, vezane predvsem na organizacijo samih sodišč. Moram reči, da se tukaj z vami močno strinjam, da tako kot v ostalih delih javne uprave se velikokrat z neučinkovitostjo soočamo tam, kjer nimamo zagotovljenega tudi dobrega menedžiranja. Vendar pa za to niso krive državljanke in državljani in menim, da si vsi zaslužijo pošten, pravičen in nepristranski sodni postopek, ki naj bo voden tudi v razumnih rokih.
Zato vas, spoštovani minister, sprašujem:
Kdaj lahko poslanke in poslanci pričakujemo javno predstavitev nove reforme pravosodja, s konkretnimi vprašanji, na katere ste nakazali, da boste odgovorili v okviru mojega vprašanja?
S pogledom na spletno stran lahko ugotovimo, da je kar nekaj teh predlogov zakona tako v strokovni razpravi kot tudi v medresorskem usklajevanju in nekateri že tudi vladni v proceduri in tudi v proceduri v Državnem zboru. Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Jaz bi kar tukaj nadaljeval, kjer ste končali. Z vidika državljank in državljanov, če pogledamo z njihove perspektive, pa tudi z naše, saj smo tudi mi sami državljani in državljanke, je v resnici nepomembno razpravljanje o tem, kdo je za kaj odgovoren. Vsi si želimo, vsi si želijo, da bi Slovenija čim prej postala pravna država v pravem pomenu te besede in v tem okviru, da bi sodstvo res bilo učinkovito, to pomeni hitro, da bi do pravice prišli hitro. Samo hitra pravica je prava pravica. Jaz popolnoma razumem, da je to edini legitimen pogled na stvari, pa kljub temu, ko se pa sprašujemo, kaj lahko mi naredimo, kaj lahko mi kot vlada naredimo, kaj lahko poslanke in poslanci tukaj v parlamentu naredite, je pa kljub vsemu treba imeti pred očmi to, da ko govorimo o sodstvu, govorimo o samostojni veji državne
29
DZ/VI/12. seja
oblasti. Tako kot je zakonodajna veja samostojna, kot je vlada, pa uprava samostojna, tako je tudi sodstvo samostojna veja oblasti. In še enkrat ponavljam, izvršilna in zakonodajna veja imata tukaj omejene možnosti vplivanja na to, kar je temeljni cilj in temeljna želja vseh nas, to je, da bi čim prej sodstvo postalo čim bolj učinkovito, bolj učinkovito, kot je, da bi se čim prej povrnilo zaupanje državljank in državljanov v delovanje pravne države, delovanje sodstva, ki je temeljna institucija, ko gre za ta vprašanja. Tako da tisto, kar mi lahko naredimo, delamo in bomo naredili. Še enkrat pa ponavljam in tudi s tega mesta pozivam sodno vejo oblasti, pozivam sodstvo, da se čim prej zave svoje velike odgovornosti, ki jo ima na tem področju, da čim prej izpelje potrebne korake v smeri večje učinkovitosti lastnega delovanja.
Če nadaljujem tam, kjer sem prej končal, kaj so tiste zakonodajne spremembe, ki so nujne za to, da se poveča učinkovitost sodstva. Naj še enkrat povem, sam vidim kot poglavitni prostor, glavni manevrski prostor ali pa glavno polje sprememb, ki so potrebne ali kjer je treba spremembe še dograditi, področje vodenja, upravljanja s sodišči. Mislim, da je to tisto, kar je bilo nekako najbolj zapostavljeno v preteklosti. Kot sem že prej povedal, čeprav imamo zakonodajo, ki v zadostni meri omogoča učinkovito vodenje, učinkovito upravljanje s sodišči, pa kljub temu te zakonodajne spremembe, za katere ste korektno povedali, da so že v proceduri, nekatere tudi že tik pred sprejetjem na Vladi, so takšne, da še krepijo, bolj transparentno urejajo upravljanje sodišč, menedžment, vodenje in ostala vprašanja, ki so povezana z organizacijo. Ravno tu je največ manevrskega prostora, tu je največ rezerv, povezanih z racionalizacijo in s tem potem s skrajšanjem postopkov sojenja. In v tej smeri gredo spremembe.
Naj nadaljujem z naštevanjem teh petih primerov, ki jih je gospa Opec želela. Prvi sklop sprememb povečuje pristojnosti predsednikom sodišč in jih dela bolj, kot so bili do zdaj, vodje, šefe, menedžerje. Naj povem, da se temu upirajo v sodstvu, predsedniki sebe bolj doživljajo kot prve med enakimi. Pa kljub temu vsi vemo, da če imamo opravka z neko organizacijo, in sodstvo oziroma posamezna sodišča organizacija so, morajo biti učinkovito vodena. Tako je tudi povsod po svetu in o tem mislim, da ne more biti diskusije. Seveda pa nikoli nisem trdil in tudi zdaj ne trdim, da mora sodstvo biti vodeno na enak način kot upravna enota, kot ministrstvo ali pa kot neko podjetje. Tega nikoli nisem rekel, sodstvo je pač specifična organizacija in temu je treba vodenje in upravljanje prilagoditi.
Drugo vprašanje, ki je zelo pomembno in se nanaša na tiste, v katerih rokah je sojenje, v katerih rokah je to, ali bodo sodili hitreje kot do zdaj ali ne - to so sodniki sami. Tu mislim, da je nujno, in v tej smeri gredo spremembe, vzpostaviti piramidalni sistem, ko imamo na vrhu
sodnika, ki ima potem spodaj dovolj suportnega osebja, ki mu pomaga pri odločanju. Tako da se sodniki sami potem lahko koncentrirajo samo na tiste stvari, ki so res nujne, da jih oni počnejo.
Tretji, zelo pomemben segment, je povezan z nadzorom izvršilne veje nad sodno vejo ravno v tem pogledu, ki je ključen - v pogledu učinkovitosti, v pogledu hitrosti, v pogledu časovne dimenzije. Mislim, da sodstvo potrebuje nekoga, nekoga s strani izvršilne veje, ki bo permanentno spremljal, ali svoje delo, svoje poslovanje res dovolj hitro racionalizirajo s ciljem skrajševanja postopkov sojenja. Pa bom potem nadaljeval v odgovoru na vaše dopolnilno vprašanje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa.
Moram reči, da tudi sama nisem mislila na nadzor nad delom sodnikov v konkretnih zadevah, ampak bolj na to, kar ste na koncu povedali, da gre bolj za samo učinkovitost delovanja pravosodnega sistema.
Bi vas pa še dodatno vprašala: Kaj menite o trajnem sodniškem mandatu?
Iz poročil Evropske unije smo zaznali in tudi ko smo sami obravnavali poročilo o delovanju sodstva, lahko rečemo, da so pogoji za delo sodišč zelo dobri. Imamo veliko število sodnikov, v katerih strokovno usposobljenost ne dvomim, vendar pa me zanima vaš pogled na trajni sodni mandat.
Kaj menite o tem, da bi morda lahko povečali učinkovitost sodstva tudi z uvedbo omejenega mandata?
Hvala lepa za vaš odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
No, če kar nadaljujem. Naslednji sklop sprememb je ravno s tem povezan, torej z vprašanjem izobraževanja sodnikov. Jaz sam sicer mislim, da sprememba ustave v smeri preskusnega mandata ni realna, takšna je bila moja presoja tudi v lanskem letu. Zato pa bom predlagal nekaj drugega. Predlagal bom posebno sodniško šolo, v kateri bi se kandidati za sodnike izobraževali in pridobivali znanje še o čem drugem kot o pravu, namreč nekdo, ki naj bo nosilec samostojne veje državne oblasti, sodne veje, mora imeti tudi druge veščine, druga znanja, ki niso samo pravna znanja. Mislim, da se je temu v preteklosti premalo pozornosti namenilo, mislim, da je delno problem povezan tudi s šolanjem samih fakultetah, ki izobražujejo bodoče sodnike, to je pravnih fakultetah. Tudi sam predavam na eni takih in to dobro poznam. Ampak da se ta manko ostalih veščin, ostalih znanj, ki jih nekdo potrebuje za to, da potem postane res osebnost, ker sodnik mora biti neka
30
DZ/VI/13. seja
osebnost, ker je predstavnik, vsak sodnik posebej je funkcionar, vsak sodnik posebej je nosilec sodne veje oblasti. V tej smeri gredo spremembe, da bi v neki sodniški šoli po vzoru kar nekaj držav članic Evropske unije sodnike izobrazili v vseh mogočih pogledih in potem tudi ta zaključek šole v smeri spremembe, za enkrat enotnega pravniškega državnega izpita na ta način, da bi imeli poseben izpit za tiste, ki želijo postati sodniki, bolj oster in bolj strog.
Tudi sicer mislim, da je izobraževanje, permanentno izobraževanje sodnikov, tudi ostalih udeležencev v pravosodju, tožilcev, notarjev, odvetnikov in tako naprej, izjemnega pomena. Mislim, da se je temu tudi v preteklosti premalo pozornosti namenilo, tako da nameravam okrepiti tudi ta del, tukaj pa je pomembna pristojnost ministrstva, ki ga vodim, namreč v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju imamo možnost za izobraževanje sodnikov in ostalih narediti več, kot je bilo narejeno do zdaj.
Peti sklop sprememb, ki so tudi pripravljene, nekatere pa še bodo pripravljene, se nanašajo na bolj racionalno organizacijo sodstva. Tukaj pa ne mislim na mikro organizacijo, na ta tako imenovani case management oziroma kako se upravlja s posameznimi primeri, ki pridejo na sodišče, ampak z organizacijo sodstva kot takšnega. Vemo, kakšna organizacijo sodišč imamo -okrožna, okrajna, višja, vrhovno sodišče. Tukaj mislimo iti v smeri racionalizacije na prvi stopnji, kjer bo večji poudarek dan okrožnim sodiščem, tako imenovanim sodnim okrožjem. Gre za neko racionalizacijo, ki mislimo, da bo prispevala k večji učinkovitosti sodstva, torej skrajšanju sodnih postopkov.
Za konec naj povem še to, da je treba pa le priznati, da sodstvo je v zadnjih nekaj mesecih nekatere premike v smeri racionalizacije svoje ... / znak za konec razprave/... naredilo z že opaznimi rezultati. In ne morem si kaj, da ne bi ugotovil, da je to najbrž tudi delno posledica politike vlade v lanskem letu, ko sem sam stalno opozarjal na to, da je sodstvo premalo učinkovito in da se mora ta učinkovitost popraviti, in to hitro. Časa namreč nimamo veliko.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod minister.
Imate še predlog za razpravo.
Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča. Hvala, gospod minister, za te vaše dopolnilne odgovore.
Glede na to, da je reforma pravosodja ena ključnih reform, bi predlagala, da se opravi tudi razprava v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
Prehajamo	k	naslednjemu
poslanskemu vprašanju.
Gospa Kristina Valenčič bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister za izobraževanje, znanost in šport, ostali prisotni ministri!
Danes je bilo že kar nekaj besed izrečenih o javnofinančni sliki Slovenije, ki žal tudi po napovedih Umarja ni rožnata. Javnofinančne razmere v Sloveniji ostajajo zaostrene, razmere na trgih državnih obveznic ostajajo negotove, gospodarska aktivnost v evrskem območju se bo letos še zmanjšala. Tudi v letošnjem letu pričakujemo nadaljnje upadanje gospodarske aktivnosti. Primorani smo torej nadaljevati s finančno konsolidacijo, sanacijo bančnega sistema in racionalizacijo delovanja javnega sektorja, četudi je ta boleča in nepriljubljena. V ta sklop sodijo tudi morebitni ukrepi na področju šolstva, ki so bili v prejšnji vladi že napovedani in so močno vznemirili zaposlene v vrtcih in osnovnih šolah. Govorim o spremembah normativov in standardov v vrtcih in osnovnih šolah ter o spremembah osnovnošolskih okolišev in statusnih oblik osnovnih šol. Vaš predhodnik je ta proces začel in ga žal tudi zaključil zaradi napovedane politične krize. Sama prihajam iz občine, kjer imamo približno 900 šoloobveznih otrok in 7 samostojnih osnovnih šol. Zavedam se, da so tudi na področju mreže osnovnih šol potrebne spremembe. Zaradi prevelikega javnega sektorja, in takega si v današnjih razmerah pač ne moremo privoščiti, pa tudi zaradi spremenjenega razvojnega napredka, spremenjenih življenjskih navad in drugačnih službenih obveznosti staršev in starih staršev, so določene spremembe nujne. Kljub vsemu pa moramo biti pri pripravi teh ukrepov previdni in upoštevati širše okoliščine, kot so demografske in geografske posebnosti, saj premalo dodelani in prehitro sprejeti ukrepi dolgoročno lahko osiromašijo slovensko podeželje in slabo vplivajo na razvoj celotne družbe. Najpomembnejše pri vsem pa seveda je, da vse ukrepe sprejemamo v korist naših otrok. Da jim damo možnost, da razvijajo svoje potenciale in sposobnosti. Da se tudi na manj brutalen način, je danes izrekla predsednica vlade.
Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Kakšne ukrepe na tem področju načrtujete?
Kje vi vidite možnost racionalizacije?
Vnaprej se vam zahvaljujem za
odgovor.
31
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Gospa, predsedujoča, gospa poslanka, najprej najlepša hvala za to vprašanje. Rekel bom takole. Kakovostno izobraževanje mora biti imperativ te države. Mislim, da vsi, ki sedimo tu, delujemo v dobro tega in mislim, da tu med nami ni razlik. So pa razlike v tem, ali so te racionalizacije lahko samo v mreži šol, normativih in standardih ali ne. Sam mislim, da normativi in standardi niso edina racionalizacija, ki je mogoča, in da so mogoče tudi druge racionalizacije. Specifičen primer, ki ga omenjate, gre za primer sedmih osnovnih šol v Ilirski Bistrici, ki ima okoli 900 otrok, od tega dve šoli, seveda imata dve tretjini vseh otrok, ostalih pet pa ostalo tretjino. Vse te šole niso podružnične, ampak vse te šole imajo status samostojnih osnovnih šol. In ravno zaradi tega izhaja ta vaš primer, ki ga omenjate.
Tisto, kar počnemo oziroma tisto, kar bomo naredili glede mreže šol, je, da bomo najprej od ustanoviteljev, torej od občin zahtevali, da se obnašajo v skladu z vsemi merili ter z uredbo o financiranju osnovnih šol. Gre za to, da bo verjetno pri kakšni osnovni šoli treba tudi statusno zadevo prilagoditi. Mogoče je ravno vaša občina eden od takih tipičnih primerov, kjer bi se to dalo narediti. Ampak na tej točki bi rad nekaj poudaril. Poudaril bi rad, da je treba to vedno narediti v sodelovanju z vsemi deležniki, v sodelovanju z zainteresirano javnostjo, strokovno skupnostjo, lokalno skupnostjo in tudi s sindikati. To je nekaj, kar je zelo pomembno. Tisto, kar opažamo na našem ministrstvu, je, da naloge ustanovitelja, to je občin, pogosto niso spoštovane. Moj predhodnik je šel v nek dialog tudi z ustanovitelji in tudi z osnovnimi šolami, ampak moram reči, kolikor imam poročila o teh zadevah, ustanovitelji mnogokrat niso spoštovali meril in ustanovitelji mnogokrat tudi niso spoštovali uredbe, ki ureja to področje.
Če smo prej govorili o imperativu kakovosti, se moramo nečesa zavedati. Zavedati se moramo da ni predobra ne prevelika koncentracija in ne premala koncentracija otrok. Treba je najti tisto, kar je strokovno sprejemljivo. Vsi vemo, da imamo javnofinančne, tako kot ste jih sami opredelili, javnofinančne izzive in je treba najti primerne razmere za to, da se te in takšne podrobnosti, včasih pa tudi sistemska vprašanja uredijo.
Jaz bi rekel, da imamo tudi še kakšno drugo možnost, ne samo normativov in standardov in ne samo pri mreži šol. Ravno sedaj ugotavljamo in vladi smo tudi že poslali nekaj naših predlogov, kako lahko pridemo do racionalizacije, seveda ne z zmanjševanjem normativov in standardov, z manjšimi posegi v mrežo šol. Ampak kar je tukaj ključno, je, da na dolgi rok, torej ne govorimo o jutri, govorim o 20 letih, da zagotavljamo tisto komparativno prednost, ki nam jo tudi organizacija OECD
priznava, in to so izjemno dobro organizirani vrtci, torej predšolska vzgoja, in na drugi strani izjemno dobra osnovna šola. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, dopolnitev.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala lepa.
Samo še podvprašanje. Strinjam se z vašim odgovorom, da je zagotovo zelo pomembna komunikacija z vsemi deležniki. Zato samo še sprašujem: Ali ste ta dogovor z občinami oziroma župani že začeli, kajti ravno naš primer namreč dejansko dokazuje, da se ne spoštujejo že uveljavljeni pravilniki norm in standardov? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa. Z nekaterimi smo, razumeli pa boste, da z vsemi tega pogovora nismo opravljali. Ampak ravno sedaj opravljamo pogovore tudi glede srednjih šol, tam je situacija drugačna, ampak to je del tega vsakdanjega procesa, ki ga počnemo na ministrstvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju. Dr. Vinko Gorenak bo postavil poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorju Virantu.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Poslanci pač ne usklajujemo med seboj vsebine poslanskih vprašanj, zato se mi je zgodilo to, da je praktično gospod Horvat postavil enako poslansko vprašanje, kakršno sem pripravil sam, zato bom nekoliko krajši in bom rekel takole. Glejte, gospod minister, jaz se zavedam teh 158 milijonov, o katerih govorite, da manjkajo za izplačilo plač, vendar koncept prejšnje vlade je bil nekoliko drugačen. Koncept prejšnje vlade ni bil tak, da planiramo 158 milijonov evrov manjka na plačah, ampak da 158 milijonov evrov, ki jih omenjate, prenesemo na odgovornost posameznih resorjev oziroma odgovornost posameznih proračunskih porabnikov, tudi na področju šolstva. Ministrom nam je bilo prepuščeno, da vsak zase v svojem resorju izvede ukrepe, ki bodo maso plač znižali. Kar se tiče resorja notranjih zadev, oba veva, kako stanje sem predal, hkrati pa je treba reči naslednje. Da linearni ukrepi, ki jih načrtujete, jaz se zavedam vseh težav, ki so v pogajanjih s sindikati, zlasti tisti, ki ste zdaj odgovorni za njih, policijski znajo štrajkati tudi prevenetivno - na zalogo, veste, ko še ni nič narobe, kaj šele, ko je kaj narobe. Pa vendarle je treba reči to. V notranjem resorju smo v času gospe Kresalove,
32
DZ/VI/13. seja
gospoda Zalarja in mojem času število zaposlenih znižali za 800 ali skoraj 10 % policistov. Na ta račun je bilo prihranjenih v državnem proračunu približno 32 milijonov evrov na letni ravni, kar znese spet približno 1,5 meseca plače vseh zaposlenih v policiji. V nasprotnem primeru pa imamo vendarle resorje, naj omenim šolskega, čeprav mu po poklicni karieri tudi sam kar precej pripadam, pa vendarle poglejte, na šolskem področju je situacija taka, da se je in v prejšnjem mandatu močno povečalo število zaposlenih, tudi v našem mandatu nismo bili kaj prida uspešni z nižanjem števila zaposlenih. Kriteriji, ki jih pa imamo v šolah, zlasti recimo v osnovnih, srednjih in še kje, so pa taki, kot da smo najbogatejša evropska država. Ko smo sami hodili v šolo, vsaj morja generacija, nas je bilo približno 30, 35, sedaj jih je pa 18 v razredu. In ko smo hoteli sami malo povišati ta kriterij, je bil vik in krik.
Tisto, kar sprašujem, je:
Kam boste peljali zadevo, da ne bi naredili krivice, ker ne bi želel, da ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite odgovor, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala tudi za vprašanje.
Mogoče najprej, spoštovani kolega Gorenak! Še v tej hiši opomba, opazka, ki sem jo dal že javno, da ste mi dejansko predali zelo urejeno hišo, vsaj za enkrat tako kaže, in so problemi bistveno manjši, kot so mogoče v kakšnem drugem resorju ali pa kot bi bili sicer.
Glede racionalizacije na notranjih zadevah in v policiji, tega da je bilo že veliko narejeno, se zavedam, in obema policijskima sindikatoma sem tudi že zagotovil, da se bodo te racionalizacije upoštevale in da ukrepi, ki se bodo delali na plačah, ne bodo šli v to smer, da bi kaznovali tiste organizacije in tiste menedžerje v javnem sektorju, ki so že sami nekaj naredili. Seveda je pa treba vedeti, da tudi policija sama ne more poskrbeti za letošnjo luknjo na postavki za plače. Ob najboljših prizadevanjih vodstva policije bi ob koncu leta po scenariju nobene spremembe zmanjkalo za 2 milijona in pol evrov za plače. In ker je ZIPRO zaprl možnosti prerazporejanja sredstev z materialnih stroškov na plače, tudi na ta način ne bi bilo mogoče rešiti problema. Probleme bomo reševali deloma s tem, da bomo nekoliko odprli ZIPRO, omogočili, da se en del prihrankov na materialnih stroških prenese na plače. Policija bo lahko s tem mogoče rešila celoten svoj problem. Kar se bodo pa nižale pravice v celotnem javnem sektorju - in nekaj tukaj bo treba narediti, saj to je danes čisto jasno vsem, tudi sindikatom je to jasno, tisto plačno maso bomo pa recimo na policiji, ki je že dosti naredila za racionalizacijo, pustili. To se mogoče sliši nekoliko komplicirano, ampak poenostavljeno
povedano pomeni, da če bodo določen del prihrankov realizirali na materialnih stroških, to prenesli na plače in v celoti pokrit vso luknjo in če bo nastal dodaten prihranek zaradi znižanja nekaterih pravic, recimo dodatka za delovno dobo, bo ta plačna masa na policiji ostala in se bo lahko porabila na pravičen način, torej za plačilo nadpovprečnih obremenitev, povečanega obsega dela nadur itd., kjer je pa problem danes. Tukaj policiji zmanjkuje. Vsi vemo, da so policijske postaje zelo različno obremenjene. Vsi vemo, kaj je vse policija naredila v času demonstraciji, koliko je bilo enih ur dodatnega dela, izpostavljanja. In to je treba plačati, na vsak način. Tako da moja ocena je, dal sem jo tudi že sindikatoma, da se plačna masa v policiji letos ne bo znižala, ampak se bo kvečjemu s prerazporeditvami iz materialnih stroškov zvišala. Edino razporeditev te plačne mase med policiste bo morda nekoliko drugačna. Recimo, če se bo znižal dodatek za delovno dobo, se bo lahko ta del kanaliziral v plačilo nadpovprečnih obremenitev in nadur. In še v marsikateri drugi organizaciji bo to tako. Ponekod pa ne, ker nekateri bodisi v racionalizacijo niso šli ali pa niso mogli iti. Šolstvo ima tukaj malo drugačno situacijo. Manevrskega prostora na materialnih stroških je zelo malo ali skoraj nič in ne morejo narediti tako kot policija, ki mogoče si kupi kakšen avto manj ali pa kakšen liter bencina privarčuje, pa se to nameni za plače. V šolstvu tega manevrskega prostora ni. Tam bi bilo dejansko edina možnost iti v spremembo standardov in normativov, kar po mojem mnenju bi bilo smiselno o tem razmišljati, znano je pa stališče sindikata SVIZ glede tega.
Če potegnem črto, dosedanje racionalizacije bodo upoštevane v tem smislu, da se policiji iz plačne mase ne bo jemalo, morda bo pa razporeditev med policisti, plačila med policisti bodo nekoliko drugačna, mislim celo, da nekoliko bolj pravična.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za odgovor. Hvala lepa tudi za uvod o najini primopredaji in stanju.
Kar pomirjen sem, ne bom rekel, da ne. Namreč, imel sem občutek, v javnosti je nastal nek občutek, da boste udarili po vseh in potem bi res imel slabo vest, da smo v preteklem letu znižali število zaposlenih za okoli 400 ljudi. Če bi bilo tako, potem bi imel res slabo vest. Ampak če je temu tako, kot pravite, potem sem s tem zadovoljen in veliko uspeha pri pogajanjih; ne samo s policijskim, ampak tudi z ostalimi sindikati.
Toliko sem se oglasil, da ima minister možnost izkoristiti, če želi. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
33
DZ/VI/13. seja
Dr. Gregor Virant, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Izkoristil bom še to minuto, ker se mi zdi, da je tema res tako pomembna, da je treba stvari čim bolj jasno in transparentno povedati. Problem plač v javnem sektorju za leto 2013 moramo reševati v celoti. Situacija je od proračunskega uporabnika do proračunskega uporabnika zelo različna, vendar velika večina proračunskih uporabnikov, pa če se na glavo postavijo, ne morejo stlačiti pravic, ki pripadajo javnim uslužbencem, v planirano plačno maso, ne da bi kršili kakšen zakon. Mi pa ne moremo zahtevati od direktorja bolnice ali pa ravnatelja osnovne šole, da zniža plačno maso tako, da krši zakon; recimo, da izplačuje za 10 % nižje plače ali da ne nadomesti učitelja matematike, program mora pa izpeljati. Tako je situacija res zelo, zelo različna. Zato tukaj Vlada ne sme tiščati glave v pesek in ne more prepustiti kar tako vsem posameznim proračunskim uporabnikom, da problem rešijo, ker ga enostavno rešiti ne morejo. Je nemogoče. In ker je to nemogoče, je treba poseči po linearnih ukrepih, ki bodo šli tudi v smer zniževanja določenih pravic ali zamrznitve določenih pravic. Tisti, ki so pa na druge načine že prihranili, bodo pa lahko to razliko uporabili za nekaj, kar pa tudi nam vsem zelo manjka v javnem sektorju, to je za maso za delovno uspešnost. To je pa dodaten problem. V letih 2009, 2010, 2011, ko se je strgalo po javnem sektorju, se je najprej postrgala masa za delovno uspešnost in tako danes praktično ni ostalo nič, nobenega denarja za to, da bi nagrajevali tiste, ki so boljši, ki so bolj uspešni, ki so bolj učinkoviti, ki več delajo in tako dalje. Veliko uravnilovko smo naredili.
Tudi ta predlog, ki ga je dala Vlada na mizo, da se primarno poseže v dodatek za delovno dobo, je usmerjen kontra tej uravnilovki. V javnem sektorju je že od pamtiveka sistem, kjer se plača v veliki meri gradi na senioriteti. Ljudje avtomatično napredujejo, z leti dobivajo višjo plačo, pa še dodatek za delovno dobo in je plačna masa v bistvu nepravično razporejena. Mladi so prizadeti. Zato gremo s temi ukrepi v to smer, da mladim oziroma tistim s krajšo delovno dobo ne bi posegali v pravice.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju.
Mag. Jana Jenko bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za priložnost postaviti vprašanje. Vprašanje imam za gospoda ministra Stepišnika.
Na skupni seji Odbora za monetarno politiko in finance in ministrstva za gospodarstvo smo pred dvema mesecema, se pravi, 21. 2. 2013, obravnavali problematiko Peka. Na seji
ste bili prisotni tudi vi in takrat smo Vladi in pristojnim organom naročili, da se čim prej opravi uspešna prodaja družbe Peko. Kot veste, agonija Peka, nekdaj našega paradnega konja proizvodnje obutve, traja že nekaj let. Dejstvo je, da so se lastniki, med njimi država, precej neodgovorno obnašali do razvoja in obstoja družbe Peko ter delovnih mest, delček krivde pa nosi tudi gospodarska kriza. Po odločitvi lastnikov Peka, da se slednjega proda in po dolgotrajnih postopkih iskanja strateškega partnerja je konec preteklega meseca že kazalo, da se Peku obetajo boljši časi, saj so vsi lastniki dali soglasje k prodaji Peka hrvaškemu podjetju Osimpex. Vso prodajno dokumentacijo so dolžni pregledati tudi na ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za finance. Prav na ministrstvu za gospodarstvo ste po temeljitem pregledu finančnih zagotovil kupcev ugotovili, da dane garancije ne zadostujejo. Tu pa je nastal resen problem, kaj zdaj storiti: prodati družbo kupcu ali najti drugo rešitev. Glede na to, da čas neusmiljeno teče, da je Peko že nekaj časa insolventen, da v tovarni zaradi pomanjkanja obratnih sredstev zamujajo s proizvodnjo in tako izgubljajo posle, da so plače zaposlenih iz meseca v mesec vprašljive, se sprašujem, ali bodo ministrstvo, Vlada in država kot lastnica odigrali vlogo dobrega gospodarja ter pokazali, da znamo in imamo voljo ter resen namen pomagati našemu gospodarstvu.
Zanima me:
Kakšne sploh so te garancije, ki jih je kupec ponudil?
V Sloveniji je insolvetnih podjetij v lasti države še veliko, zato me zanima:
Ali boste pri vseh podjetjih v državni lasti, ki se bodo v prihodnosti prodajala, zahtevali enake garancije in s tem zagotovili ohranjanje obstoječih in odpiranje novih delovnih mest?
Zanima me:
Kaj se bo z družbo Peko dogajalo v naslednjih dneh, mesecih, mogoče tudi letih?
Skrbi me namreč, da bo Peko še eno od mnogih podjetij, kjer bo prevladal interes posameznikov in kapital pred interesom ohranitve delovnih mest in spodbujanja gospodarskih dejavnosti na domačih tleh. Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanja.
Dejansko se zgodba Peka vleče že zelo dolgo in v zadnjih desetih letih praktično Peko ni nič investiral v svoje podjetje, razen da so kupili en stroj pred enim letom; povprečna starost zaposlenih je 50 let, tako da bo morala za razvoj dejansko družba kar precej narediti. No, v zadnjem mesecu smo pri Peku naredili sledeče. Pogodba, ki je bila sklenjena z Osimpexom oziroma skupina, ki je delala na
34
DZ/VI/13. seja
prodaji deležev, je to prodala Osimpexu. Osnovna pogodba je bila kar dobro zastavljena. V bistvu je kupnina 2 milijona, 2 milijona se vloži takoj, ko se dobi lastništvo, 6 milijonov evrov se vloži v naslednjih letih do leta 2017 kot dokapitalizacija, poleg tega se od tega investirata 2 milijona v investicije: ali za tehnološko prenovo, ali za izboljšanje kadrovske sestave, znanja in tako naprej. Pa še 2 milijona kreditov je treba dati temu podjetju, da bo lahko nabavljalo material.
Najslabše, kar je bilo pri tem, so bile garancije. Kot garancije, ki jih je dal kupec iz Osimpexa, temu rečemo korporacijske garancije, je predvsem zastavil svoja podjetja. Ko smo na novo ugotavljali, kaj to pomeni, smo ugotovili, da so praktično ta podjetja že obremenjena, razen enega podjetja, ki bi bilo sposobno garantirati to obveznost, ki smo jo postavili do leta 2017 za delavce. Skrb države je predvsem, da se podjetje obdrži, da ga tisti, ki podjetje kupi, tudi razvija naprej. Tu smo imeli določen sum, da gre za prodajo prodajne mreže trgovin po Jugoslaviji in ta kupec od začetka ni hotel pristati na to, da bi mu v nakupni opciji, recimo, dali v najem te prostore in mu po preteku petih let te prostore, ki bi jih imel v najemu, za en evro prodali. V zadnjih dveh oziroma treh dneh ali čez ta vikend se je zgodilo to, da smo pa le uspeli z nakupno opcijo, tako da če se v petih letih kaj zgodi, država nazaj odkupi premoženje Peka za en evro. To se vpiše tudi v Klirinško depotno družbo, to se pravi, da je zapisano tam, kjer so delnice. Tudi v primeru, da delniška družba ima neko željo spremeni v d. o. o., se bo temu premosorazmerno z aneksom v pogodbi uredilo, da ne more prodati tega premoženja v roku petih let. Mislim, da je na ta način zagotovljena neka varnost za zaposlene, ki jih mora od 380 do leta 2017 obdržati 280, in tudi država ima neko opcijo, če bi slučajno ta kupec ne izpeljal tega programa, ne postavil podjetja pokonci in ne zaposlil teh ljudi, da to podjetje dobi premoženje nazaj za en evro, pa ga potem rešuje po drugi poti. Upam, da bo danes ta sporazum oziroma ta aneks k osnovni pogodbi narejen in bo tekom današnjega dneva ali jutrišnjega dne podpisan in na ta način je Peko prodan.
Največji problem so pa te garancije. Država mora poskrbeti za zaposlene in če bi nekdo zaposlene v naslednjem letu dal na zavod za zaposlovanje, potem če ni dosti močnih garancij, če ni bančne garancije ali pa take nakupne opcije, ostane to na stroške države.
Tega si pa nismo želeli in si v bodoče tudi ne želimo, zato bomo vse take prodaje, ki so bile sprožene pred nami, strogo preverjali, kako je s temi garancijami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa Jenko. (Ne.) Hvala lepa za odgovor.
Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem. Mag. Andrej Šircelj bo postavil
poslansko vprašanje ministru za finance dr. Urošu Čuferju, ki je sicer odsoten.
Izvolite, mag. Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri!
Hrvaška bo postala članica Evropske unije in s tem bodo ukinjeni bodo carinski pregledi, kar z drugimi besedami pomeni, da se kontrola nadzora nad blagom ne bo več opravljala na carinskih prehodih z Republiko Hrvaško. To pomeni določeno reorganizacijo carinske službe, pomeni tudi, da bo mogoča določena racionalizacija v tej službi. Ravno zato je že nekaj prejšnjih vlad, predvsem pa je prejšnja vlada naredila projekt združitve carinske in davčne uprave. Carinska in davčna uprava naj bi s tem bili učinkovitejši, nova družba oziroma nova ustanova naj bi se imenovala finančna uprava in na ta način bi bilo tudi mogoče, da se ljudi prerazporedi in da se dejansko zagotovi večja učinkovitost in racionalizacija. Učinkovitost davčne uprave oziroma finančne uprave je pomembna predvsem zaradi tega, ker se s tem zagotovi več prihodkov v proračun, kar je seveda pozitivno, navsezadnje je o tem govorila danes tudi predsednica Vlade. Na drugi strani pa tudi racionalizacija odhodkov pomeni prioriteto te vlade. Zato čudi, da je Vlada odstopila od tega projekta, ta projekt se je dejansko začel že pred približno enim letom, kar z drugimi besedami pomeni, da so bile ustanovljene delovne skupine. To delo je bilo sedaj prekinjeno in navsezadnje prekinjen je bil tudi zakonski proces, se pravi postopek. Namreč Vlada je odločila, da zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ne bo šel v nadaljnji postopek in da je združitev carinske in davčne uprave odložena.
Prvič:
Zanimajo me razlogi, zakaj?
Drugič:
Do kdaj bo ta projekt odložen in kaj finančno to pomeni za Republiko Slovenijo? Koliko bo zaradi tega več odhodkov in koliko bo zaradi tega dejansko tudi manj odhodkov?
Glede na to, da ministra Čuferja na tej seji ni, želim ustni odgovor na naslednji seji Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, mag. Šircelj.
Na vašo zahtevo bo minister dr. Uroš Čufer ustno odgovoril na vaše vprašanje na naslednji seji Državnega zbora.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju. Gospod Janez Ribič bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani gospodje ministri, poslanke in poslanci!
35
DZ/VI/13. seja
V preteklem mandatu sem pristojnemu ministru, takrat je bil to dr. Vlačič, nekajkrat postavil vprašanje, ki se nanaša na problematiko izgradnje 13 kilometrov avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem. Gre za edini nedokončani najpomembnejši odsek izrazito prometne obremenjene Phyrnske avtoceste, ki vodi iz Nemčije preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije pa vse do Turčije, kar povzroča veliko preglavic predvsem lokalnemu prebivalstvu, pa tudi tujcem, ki ta odsek uporabljajo, bi lahko rekel, non stop, predvsem v času turistične sezone pa jim dela še dodatne velike probleme zaradi nepretrganih kolon. Iz takratnih ministrovih odgovorov je bilo slišati veliko obljub in želja, ki pa se žal niso uresničile in kot kaže, se še dolgo ne bodo.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za ta odsek je bila sprejeta septembra 2010. Večina zemljišč naj bi bila odkupljena v letih 2011 in 2012, začetek gradnje pa je bil po navedbah takratnega ministra predviden za letošnje leto, medtem ko je bil zaključek investicije predviden za leto 2015. Žal te obljube ostajajo zgolj blažev žegen za prebivalce, ki živijo od državni cesti E59 Draženci-Zgornje Gruškovje, in je kvaliteta življenja zaradi nedokončane avtoceste nevzdržna. kot tudi za nas, ki že vrsto let opozarjamo na ta problem in slabo odzivnost pristojnih institucij, pa se ne zgodi nič. Da slabega vtisa, ki ga imajo tujci o naši državi, ki se je po stotinah kilometrov urejenih avtocest pripeljejo v Slovenijo ali s strani Avstrije ali s strani Hrvaške in naletijo na slabo vzdrževano državno cesto, nasičeno s tranzitnim prometom, niti ne omenjam. Ob cesti na meji Hrvaške s Slovenijo pa stoji velika tabla Prišli ste v Evropsko unijo.
Spoštovani minister, zanima me:
Katere aktivnosti trenutno potekajo na bodočem odseku avtoceste Draženci-Gruškovje?
Koliko odstotkov zemljišč, ki potekajo na trasi tega odseka, je že bilo odkupljenih?
S katerimi konkretnimi ukrepi boste izboljšali pogoje za življenje državljank in državljanov, ki prebivajo ob državni cesti E59 Draženci-Zgornje Gruškovje in so vsakodnevno deležni negativnih učinkov velikih količin tranzitnega prometa?
Kdaj je realno pričakovati začetek in zaključek investicije na tem avtocestnem odseku?
Prosim za odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
SAMO	OMERZEL:	Spoštovana
podpredsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegi ministri, spoštovani gospod Ribič!
Zahvaljujem se vam za moje prvo poslansko vprašanje. Želim si, da bi imel danes možnost, da bi na to prvo vprašanje lahko
odgovoril, da so se dela že pričela. Žal moram reči, da temu ni tako. Se pa intenzivno vodijo aktivnosti na ministrstvu. V tem trenutku se izvajajo geodetska dela, merjenja, in obravnave so bile izvedene na prvi polovici trase, na drugem delu trase so obravnave razpisane v začetku maja. Ta teden se izvajajo razgovori z lastniki objektov, ki so predvideni za rušenje, odkup zemljišč pa se še ni pričel. Torej odkup zemljišč se bo začel izvajati po izdaji parcelacijskih odločb, ki jih izda GURS. Predvidoma bo začetek odkupa v roku dveh mesecev.
Zavedamo se situacije in na kakšen način je infrastruktura v tem trenutku podcenjena oziroma preobremenjena. Zavedamo se situacije ljudi na temu območju v tem trenutku. Kolegi iz ministrstva so me informirali, da so v preteklosti že bili sprejeti določeni ukrepi, ki pa žal niso dosegli želenih učinkov. Bojim se, da dejansko edini pravi odgovor na to vprašanje je dokončanje tega avtocestnega odseka, za katerega verjamem, da si ga dejansko v tem trenutku vsi želimo.
Kar se tiče samega terminskega plana, v tem trenutku vse aktivnosti potekajo v okvirih terminskega plana, ki smo si ga zadali. Moram pa reči, da pričetek gradnje je predviden v drugi polovici leta 2014, sam zaključek gradnje je pa predviden v drugi polovici leta 2017. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Ribič, izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala, gospod minister, za vaš konkreten in realen odgovor.
Moj namen je opozarjati v Državnem zboru na to problematiko in se zavedam, da ste prišli novi na to področje, zato mi je bilo toliko bolj pomembno, da bi se s tem tudi soočili. Razumem, da po tako kratkem času težko najdete konkretne odgovore na tako zahtevne vsebine, kot je načrtovanje in gradnja ceste, ki se vleče že preko deset let in se bojim, da se bo očitno še nadaljnjih deset let. Vendar me vaš odgovor, kljub temu da ste na čelu ministrstva šele dober mesec dni, ni najbolj prepričal. Kolikor mi je namreč znano, projekt za gradbeno dokumentacijo, se pravi PGD, za ta projekt že nekaj časa leži v nekem predalu na Jesenicah, PZI pa naj ne bi bil še niti naročen. Poleg tega naj se odkupi zemljišč še niti niso začeli. Kot pravite, sedaj potekajo razgovori - kar me razveseljuje. Sam nekako računam po nekem optimalnem scenariju, da če se aktivnosti v zvezi s tem projektom začnejo v tem trenutku, se pravi z odkupi zemljišč, z rušenjem objektov - mislim, da jih je preko 20 -, z izvedbo javnega naročanja - tam se nam lahko zgodi, da se kakšen toži -, zaprtjem finančne konstrukcije projekta in ostalim, se gradnja lahko začne šele leta 2015. To bi pomenilo, da bodo tujci, ki prečkajo našo državo iz Avstrije proti Hrvaški in obratno, v najboljšem primeru še najmanj štiri
36
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
leta občudovali našo deželo, ko jih z urejenih avtocest pripelje na kratek, a mučen odsek ceste, na kateri izgubijo ogromno časa in energije. Da o slabem vtisu, ki ga imajo v naši deželi, niti ne govorim.
Ponovno vas sprašujem: Ali je realno pričakovati zaključek investicije do leta 2017?
In prosim vas, da bi si ta odsek skupaj ogledali, pa da vidite, zakaj sploh... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
SAMO OMERZEL: Hvala lepa.
Sama informacija o tem, da bi kakršna koli dokumentacija bila kje v kakšnem predalu, v tem trenutku nimam. Lahko vam zagotovim, da kar se tiče dela na ministrstvu, res intenzivno delamo. Danes je moj štirinajsti dan ministrovanja. Ne samo na tem področju, tudi na drugih področjih res intenzivno pregledujemo dokumentacijo in stanje posameznih projektov. Tim, ki dela na tem projektu, mi zagotavlja, da je realno, da se dela začnejo leta 2014. Tudi sam se bom podrobno seznanil s potencialnimi mogoče obstoječimi nevarnostmi in, če obstajajo, bomo naredili vse, da terminski plan, ki je bil postavljen, tudi izpolni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite. Zahteva za razpravo.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala tudi za ta odgovor.
Še enkrat ponavljam, čisto dobronamerno bi si želel, da bi na osnovi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo v Državnem zboru, saj se bomo morali pogovoriti o bistvu, to pa je, kje odvzeti sredstva in jih preusmeriti v to investicijo. Zato se mi zdi pomembno, da bi se o tem tudi tukaj vsi skupaj pogovarjali. Upam, da mi boste dali to priložnost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
O vašem predlogu, gospod Ribič, bo Državni zbor odločil v sredo, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju, ki ga bo postavila Eva Irgl ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani minister za izobraževanje, znanost in šport!
V najavi ustnega vprašanja sem vam dejala, da vas bom vprašala, kakšne ukrepe boste sprejeli na področju zaščite avtorskih del.
Zdaj pa mi dovolite, da bolj preciziram svoje vprašanje.
V javnosti, tudi strokovni, že več časa poteka razprava o plagiatorstvu pri pridobitvi znanstvenih nazivov. Imamo predsednico Vlade, nad katero visi sum, da je svojo magistrsko nalogo deloma prepisala in je zato zdaj tudi v postopku preverjanja, ki naj bi po besedah vidnih predstavnikov univerze trajal tudi do pol leta. Oba se bova verjetno strinjala, da z znanstvenimi nazivi se vsekakor ne gre šaliti, a tako obsežen časovni okvir preiskave vzbuja najmanj dvom v korektnost postopka, sploh če vemo, da se je pri nekaterih drugih posameznikih to bistveno hitreje razrešilo. Še nekaj je pomembno: na eni strani imamo očitno takšne posameznike, ki naj bi do znanstvenega naziva prišli po sporni poti in danes kljub temu zasedajo najvišje položaje v izvršilni veji oblasti, na drugi strani pa imamo posameznike, ki so trdo garali, da so prišli do magistrskega in doktorskega naziva, niso se posluževali prisvojitve intelektualne lastnine, a jim je zaposlitev daleč izven dosega, saj bodisi nimajo pravih zvez ali pa sploh ne dobijo priložnosti, da bi lahko pokazali svoje znanje.
Zato vas, spoštovani minister za izobraževanje, znanost in šport, sprašujem naslednje:
Kako boste zaščitili integriteto visokošolskega izobraževalnega sistema, predvsem pa vse tiste profesorje in študente, ki svoje delo pri pridobivanju znanstvenih nazivov opravljajo strokovno in s tujimi deli ravnajo spoštljivo, vendar so tako oni kot tudi institucija sama zaradi sumov plagiatorstva v javnosti omadeževani? Kako boste zaščitili njihovo integriteto ter integriteto visokošolskega sistema?
Zanima me tudi:
Kakšne ukrepe boste predlagali, da se bolje zaščitijo avtorske pravice tistemu, ki je neko idejo, misel ali kaj več zapisal, nekdo drug pa si jo je lahko nekaznovano prisvojil za svojo?
Toliko v prvem delu, potem pa bova videla, če bom postavila še kakšno dodatno vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala, gospa Irgl.
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa gospe poslanki za to vprašanje.
Najprej nekaj o avtorskih delih. Avtorska dela niso samo tisto, o čemer po navadi govorimo, ampak so to vsa govorjena, pisana, glasbena, gledališka, lutkovna, glasbeno-gledališka,	koreografska,
pantomimska, fotografska, avdiovizualna, likovna dela, arhitekturni načrti, potem deli umetnin in tako naprej. Ko govorimo o celokupni zaščiti avtorskih del, imamo zakon iz leta 2007, ki po mojem, če mene vprašate, primerno ureja to področje celotne zaščite avtorskih del. Ne
37
DZ/VI/13. seja
nazadnje je bil sprejet v tem visokem zboru in doslej, razen teh primerov plagiatorstva, večjih problemov glede avtorskih del nismo imeli.
Kar pa se tiče tega konkretnega vprašanja, ki ste ga vprašali, je mislim, da moje stališče jasno, sem ga tudi že večkrat izrazil, tako da tu pravzaprav tečemo, mogoče ne samo drugi, ampak celo tretji krog. Že zadnjič na predstavitvi je glede plagiatorstva ministrstvo zelo jasno povedalo, da kar se tiče plagiatorstva kot goljufanja, tako rekoč, tistega, kar se imenuje avtorska lastnina, da je to nedopustno in da je to nekaj, kar v tej državi tako ali drugače, moralno ali zakonsko, mora biti sankcionirano. Tu smo na isti strani.
Drugič. Mislim, da je vprašanje sankcioniranja plagiatorstva oziroma načina le-tega vprašanje notranje avtonomije univerze oziroma boljše ali slabše univerze. Gre za vprašanje kvalitete, gre za vprašanje tega, kako in s katerimi postopki univerze na notranji način zagotavljajo to lastno kvaliteto. Tudi v svetu imamo razlikujoče se kulturne odnose do plagiatorstva. V nekaterih kulturnih okoljih je popolnoma nesprejemljivo in zelo ostro sankcionirano, v drugih kulturnih okoljih je tudi nesprejemljivo, pa mogoče malo manj ostro sankcionirano. Ampak v vsakem primeru je to nesprejemljiva praksa. In prav imate - ja, treba je zaščititi tiste, ki zadevo počnejo tako, kot je treba! Že na zaslišanju na odboru sem rekel, da to po moje ni stvar toliko zakonodaje, ampak je stvar nekega procesa. Da je to nek proces, ki se na eni strani vedno bolj odmika, zato ker so možnosti plagiatorstva s tehničnimi sredstvi vedno drugačne in vedno bolj nadgrajene, na drugi strani pa imate tehnologijo, ki to spremlja in poskuša plagiatorstvo, ki s tehničnim napredkom napreduje, tudi nadzorovati. Mislim, da z opozarjanjem, mislim, da s temi primeri, ki so sedaj v javnosti, počnemo dobro v smislu zavedanja, zavesti o tem, da je ta praksa nesprejemljiva in da se tudi v prihodnje takšne stvari naj ne bi dogajale.
Tako mate prav, ko pravite, da je treba zaščititi integriteto tistih, ki delajo dobro, sam celo mislim, da velika večina dela dobro in pošteno. Je pa res, da so posamezniki, ki ne želijo delati ali želijo po bližnjici priti do uspeha, ki pa ni njihov lasten uspeh. In gre, kot rečeno, za nek proces, ki ga bomo še dolgo časa igrali, ne bomo ga rešili z enim aktom, je pa pomembno, da imamo tako v visokošolskem prostoru kot v družbi to zavedanje, da je to nekaj, kar se naj ne bi dogajalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Boste takoj dobili besedo. Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, mimogrede bi samo spomnila oziroma predlagala, da se držimo postavljenih poslanskih vprašanj. Namreč, pri konkretnem primeru gospe Eve Irgl ugotavljam, da je postavila vprašanje, ki ga bom kar prebrala: "Spoštovani! Zanima me: Kakšne ukrepe boste sprejeli na področju avtorskih del?"
To je bilo vprašanje gospe Irgl. Če pogledam nazaj, ugotavljam, da je lansko leto dr. Žiga Turk, prejšnji minister, na eno takšnih vprašanj celo takole odgovoril, ko je bilo vprašanje nekoliko širše, da če bi del vprašanja tudi pisno najavili poslanci oziroma poslanka v konkretnem primeru, bi bil tudi odgovor lažji in jasnejši.
Hočem samo reči, da se poskušajmo držati napovedanih pisnih vprašanj.
Izvolite, kolegica, gospa Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, mislim, da so vaše besede povsem odveč. Midva z gospodom ministrom sva se zelo dobro razumela. Postavila sem vprašanja, on je tudi zelo dobro odgovoril na vsa moja zastavljena vprašanja, vendar imam še nekaj dodatnih vprašanj, ker menim, da gre vendar za izjemno pomembno problematiko.
Seveda, gospod minister, oba veva, da so univerze avtonomne. O tem ni dvoma. Vendar, vi minister ste za izobraževanje, znanost in šport in mene zanima:
Kakšno je vaše mnenje do takšnih vprašanj?
Zato me tudi zanima: Kako boste postopali glede univerz in visokošolskih zavodov, ki pri izdelavi znanstvenih del v nekaterih primerih, kot smo lahko do sedaj videli, očitno ne izvajajo zadostnega preventivnega nadzora nad prisvojitvijo avtorskih del?
Ne nazadnje me zanima tudi, pa če hočete čisto osebno:
Kako vi kot človek, kot minister za izobraževanje, pa tudi kot profesor na eni izmed fakultet gledate na to, da sedite v vladi, ki jo vodi oseba, nad katero visi resna obtožba, da je nekaj strani svoje magistrske naloge do vejice in pike natančno, tudi z vsemi napakami vred, prepisala, zraven pa ni navedla vira?
Naj takoj pojasnim, gre za prisvojitev intelektualne avtorske lastnine. Avtor je dolžan navesti vire, iz katerih je črpal, tudi če je pri njihovi izdelavi sodeloval sam ali je celo njihov avtor, kar želi nam večkrat povedati tudi predsednica Vlade. Zavezan je torej navesti tudi samega sebe kot vir. Vi verjetno, gospod minister, to kot tudi profesor zelo dobro veste in me res konkretno zanima, kakšno je vaše mnenje o tem, da sedite v vladi predsednice Vlade, nad katero visijo resne obtožbe o sumu plagiatorstva. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa.
Upam, da me boste razumeli, da težko komentiram en del tiste zgodbe, ki ste jo nazadnje izpostavili. Pa ne zaradi tega, ker bi na splošno to težko komentiral, daleč od tega. Ampak preprosto zaradi tega, ker s postopkom, ki poteka na eni od fakultet, nisem seznanjen. Vem, kako je v statutu, vem, da je čistopis
38
DZ/VI/13. seja
statuta, če govoriva o konkretni univerzi, bil objavljen letos januarja, ki je zaradi takih primerov zelo natančno definiral postopek. Mislim, da je pretiravanje govoriti o tem, da bo trajal šest in več mesecev. Tega v statutu samem ne piše. Piše točno, kakšen je postopek. Mislim, da ima ta postopek tudi zelo jasne varovalke, tako za eno kot za drugo stran; mislim, da bo tudi postopek slej ali prej končan; vsekakor pa mislim, da bi res bilo neprimerno, da traja šest mesecev. Je pa vsakdo v tej državi upravičen do postopka. In prav je, mislim, da je prav, da pustimo tisto komisijo, ki to počne, da opravi svoje delo in potem z delom najprej seznani senat fakultete, pa verjetno tudi univerze in nato tudi javnost. Ta postopek mora poteči in prav je, da poteče.
Kar pa se tiče mojega mnenja glede znanstvenih del. Moje mnenje je jasno, sem ga izrekel že prej. Bi pa rad rekel nekaj drugega. Zanimivo je, da ta del, kar se tiče intelektualne lastnine, recimo, da spada pod ministrstvo kolega Stepišnika, kot Urad za intelektualno lastnino, in ne na primer tja, kjer se, recimo, največ te intelektualne lastnine tudi ustvarja. Govorimo o šolstvu, govorimo o visokem šolstvu in ne nazadnje o znanosti. To je mogoče ena od tistih sistemskih stvari - če govoriva o mojem odzivu na to -, ki bi jo mogoče bilo vredno premisliti, zato da bi tak urad za intelektualno lastnino bil tudi tam, kjer se največ te nove intelektualne lastnine tudi ustvarja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa obema.
Prehajamo	k	naslednjemu
poslanskemu vprašanju.
Gospod Andrej Čuš bo postavil poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem kolegicam, kolegom ter seveda ministrom!
Sam sem se odločil, da svoje prvo poslansko vprašanje, sploh kar sem tu postavim s področja, ki je, lahko rečem, zelo problematično. Vsi o tem veliko govorijo, vsi se tega zavedajo, storjenega pa ni ravno kaj veliko. Govorim o regionalnem razvoju in zmanjševanju razlik v razvitosti. Tudi sam prihajam s ptujskega dela, torej podravskega dela Slovenije, kjer tudi sam opažam vsak dan te razlike v razvitosti med različnimi mesti in regijami. Recimo, jaz kot Ptujčan grem v Ljubljano, opazim velike velike razlike - kaj je šele potem to v drugih občinah! Ko gledamo na primer Podravsko ali Pomursko regijo, imamo ravno najvišje oziroma najslabše ocenjene indekse razvojne ogroženosti.
V zadnjih dneh oziroma tednih pa sem v medijih tudi zasledil podatek, da se je v letu 2011 iz vseh sredstev, namenjenih regionalnemu razvoju v Republiki Sloveniji, kar 60 % teh sredstev namenilo Osrednjeslovenski regiji oziroma po domače povedano Ljubljani z
okolico. Medtem ko, recimo, Podravju, ki je po tej klasifikaciji obsegalo Mestno občino Ptuj, Mestno občino Maribor ter tudi občino Maribor, je ta delež znašal 6 %. Koroška regija, recimo, samo 2 %, kar je grozen podatek. Po tem lahko vidimo in po teh podatkih lahko sklepamo, da imamo že v samem sistemu države, torej že od rojstva, sistem neenakosti; torej, že takrat, ko se nekdo rodi, recimo v Gorišnici, Lendavi, lahko rečem tudi kje na Koroškem, bo v slabšem, deprivilegiranem položaju proti tistim, ki se rodi in potem svoje talente razvija v Ljubljani, Novi Gorici in Kopru.
Moje konkretno vprašanje gospodu Stepišniku pa se glasi:
Razlike med regijami v Sloveniji so žal ogromne. Navadno je praksa levih vlad, da še izdatnejše podpira razvita središča in mesta.
Kakšen je vaš načrt in paket ukrepov, ki bo zmanjšal razlike v razvitosti med regijami?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Stepišnik, izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vprašanje.
Mislim, da je vsaka vlada, pa tudi ta vlada si je zadala kot osnovni cilj, da bo zmanjševala razlike med regijami. Kot veste, imamo sedaj vzhodno in zahodno regijo in tudi ta evropska sredstva, ki so na razpolago, se bodo delila med vzhodno, ki bo dobila dosti več kot pa zahodna regija. Koalicija si je zadala nalogo v samem dokumentu, da bo zmanjševala te razvojne razlike med pokrajinama oziroma med regijami. To je osnovno vodilo teh državnih razvojnih prioritet. To je naloga, ki jo morajo izvajati vsa ministrstva na svojih področjih, nadaljevali bomo razpravo o regionalizaciji, s poudarkom na regionalnem razvoju in prostorskem načrtovanju.
Konkretno na našem ministrstvu na Direktoratu za regionalni razvoj in evropsko centralno sodelovanje in Direktoratu za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo izvajamo sledeče ukrepe za zmanjšanje razlik med regijami. Pomurje, Pokolpje, Posočje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo nadaljevalo z izvedbo načrta in paketa ukrepov za najmanj razvite regije. To velja tako za Pomurje, kjer nadaljujemo z izvajanjem tako imenovanega pomurskega zakona - verjetno vi dobro poznate - kot za Pokolpje, kjer nadaljujemo z izvajanjem programa Vlade Republike Slovenije, ki se nanaša na razvoj sedmih občin v Pokolpju, kot za Posočje, kjer se v letu 2013 še vedno izvaja Zakon o popotresni obnovi in razvojni pomoči Posočju. V okviru teh treh sklopov ukrepov imamo v letu 2013 že sledečo realizacijo: na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji smo objavili letos tri javne razpise: za začetne investicije v gospodarstvu, za razvoj človeških virov,
39
DZ/VI/13. seja
zaposlitev diplomantov v tehnoloških podjetij in za spodbujanje predvsem tisto, kar je zelo pomembno, za bodočega socialnega podjetništva v skupni vrednosti 8,5 milijona evrov. Ker so navedeni razpisi večletni, se na leto 2013 nanaša 3,4 milijona evrov. Četrti razpis za spodbujanje manjših začetnih investicij do 0,6 milijona nepovratnih sredstev in 0,3 milijone iz regijske garancijske sheme je v pripravi. Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bil sprejet program Vlade za razvojno podporo Pokolpju, kjer smo v letu 2013 objavili dvoletni razpis v višini 4,8 milijona evrov, od tega se 2,4 milijona evra nanaša na leto 2013. Sklepi za nekaj manj kot 50 podjetij, ki bodo prejela pomoč, so že podpisani.
Na podlagi Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju smo v letu 2013 objavili javni razpis za začetne investicije za nova delovna mesta v skupni vrednosti 0,4 milijona evrov. Ravno tako nameravamo na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji in sprejeta programa Vlade za razvojno podporo Pokolpju v letu 2013 objaviti javni razpis za omejeni regiji za spodbujanje raziskovalnih razvojnih projektov v višini 6,5 milijona evrov.
Evropska sredstva, to je drugi sklop, Evropski sklad za regionalni razvoj. Na obmejnem območju s Hrvaško je ministrstvo pravkar v postopku podpisovanja sklepov za 30 občin, ki bodo prejela pomoč v skupni višini ca 23 milijona evrov. Namen tega ukrepa v okviru operativnega programa za razvoj regij -prednostna usmeritev 4.2 po tisti nomenklaturi -je s pomočjo evropskih sredstev spodbuditi razvoj na območju, ki prav tako razvojno zaostaja za ostalimi območji v Republiki Sloveniji. V okviru 6. javnega poziva bo v aprilu oziroma maju znanih okoli 150 prejemnikov sredstev občin, ki so zaprosila za sofinanciranje različnih infrastrukturnih projektov. Ker vsa sredstva na tem javnem pozivu ne bodo uporabljena, bomo na Ministrstvu za gospodarski razvoj objavili 7. javni poziv v trenutno ocenjeni vrednosti cirka med 40 in 50 milijoni evrov.
Financiranje projektov po Zakonu o financiranju občin. V teku je sofinanciranje projektov po Zakonu o financiranju občin, kjer se predvideva okoli 370 projektov v skupni vrednosti cirka 43 milijonov evrov. Na podlagi zakonskih določb so v pridobivanje teh sredstev vgrajena merila, po katerih manj razvite občine dobijo več sredstev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za vaše odgovore.
Malo bi rad nadaljeval tudi razpravo. V celi naši samostojnosti se je s področjem regionalizacije in nekega enakovrednega
razvoja regij ukvarjal res ogromen državni aparat, ki je za to bil, verjamem, da tudi pošteno plačan, pa me zanima:
Ali se vam zdi, da so pristojne službe za regionalizem, torej za skladnejši razvoj, opravile svoje delo? Ali smo danes na točki, ko smo lahko z njimi zadovoljni, ali so nas razočarale?
Ali menite, da bi skladnejša regionalizacija bila lahko na račun regij, če bi uvedli regionalizacijo Slovenije? O tem smo, recimo, imeli tudi referendum.
Ali menite, da bi potem lahko tudi boljše črpali evropska sredstva?
Tukaj ste tudi veliko govorili o Pomurski regiji in regiji Pokolpja, če se tako izrazim, pa me zanima:
Ali se lahko tudi v Podravski regiji, kjer je tudi nadpovprečna brezposelnost mladih, nadejamo še kakšnih dodatnih razpisov?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
Drugače bi pa samo povedala: ravno prej, ko smo govorili o vprašanjih. Dejansko je bilo to vprašanje tudi široko zastavljeno, gospod Čuš.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za dodatno vprašanje.
Predvsem je važno, da vsi deležniki sodelujejo s službami, ki se ukvarjajo z izenačitvijo pogojev vseh regij. Zelo pomembno je, da v novi finančni perspektivi 2014-2020 sodelujejo vsi deležniki v regiji, predvsem je pa izredno pomembno, da vi, poslanci, dajte pobude in potem tudi spremljate te naloge. Naloga poslancev je, da tudi skrbijo za določena sredstva, ki bi naj bila namenjena iz evropskih sredstev za regije, s tem da dajejo spodbude, katere projekte naj bi naredili v regijah, ki bi dejansko imele zelo velik multiplikativen učinek. Še posebno to velja za leta 2014-2020, ker v finančni perspektivi 2007-2013 so bila ta evropska sredstva 4,1 oziroma 2 milijardi izredno razdrobljena. Danes je rezultat teh razdrobljenih sredstev, da ni novih delovnih mest, da se niso ohranjala delovna mesta, še manj pa, da smo dobili večjo dodano vrednost na obstoječih mestih. Zato je izredno pomembno, tudi za vas poslance, tudi s teh območij, da sodelujete v letošnjem letu, ker v letošnjem letu se dela platforma za 2014-2020, in želimo predvsem skoncentrirati sredstva v večje regijske projekte, ki bodo imeli multiplikativen učinek - recimo tudi na kmetijstvo, turizem in tako naprej -, predvsem pa na takšne projekte, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta, ki bodo ohranjali nova delovna mesta in povečevala dodano vrednost. Manj tega v neke objekte, ki se potem vzdržujejo - saj veste, denarja za vzdrževanja tako ni, kot je bilo
40
DZ/VI/13. seja
v preteklosti, asfalt, beton, razni kandelabri in zgradbe, ki so potrebne velikega vzdrževanja.
Lahko samo še dodan, da nova problemska območja z visoko brezposelnostjo, ki se danes pojavljajo, kjer je brezposelnost večja, kot je 17 % ,in da to traja več kot 3 mesece, tudi za ta območja se pripravljajo neki ukrepi, podobno kot za tista območja, ki sem jih prej omenil: Posočje, Pomurje in tako naprej. Bojim se samo, da ne bo cela Slovenija potrebna takšnega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanje, dr. Laszlo Goncz bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu, ki je sicer odsoten.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Gospodu ministru postavljam vprašanje v zvezi z združevanjem melioriranih območij in ga prosim, da na naslednji seji odgovori na vprašanje ustno.
Čeprav je bilo v preteklosti na območju Pomurja melioriranih veliko kmetijskih površin, se še vedno srečujemo z resnimi težavami. Predvsem pri vzdrževanju sistema prihaja v določenih primerih do težav, sicer ne vsepovsod, vendar je na kritičnih mestih zaznati zelo negativne posledice. Neustrezno stanje je predvsem na območjih, kjer so kmetijske površine v privatni lasti, kar je problematično tudi zato, ker lastniki kmetijskih zemljišč redno prejemajo račune in tudi plačujejo obveznosti v zvezi s tem. Največji sistemski problem je v tem, da so zaradi nedoslednega vzdrževanja melioracijskih jarkov ti zaradi zaraščenosti postali slabo pretočni. V zadnjih letih so se zaradi tega, torej zaradi nedoslednega vzdrževanja na določenih območjih, bolj intenzivno pojavljale tudi poplave. Na podlagi zakona je za sistemsko urejenost rednega vzdrževanja pritokov in celotne mreže melioracijskih jarkov zadolženo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Ministrstvo zavezancem - lastnikom zemljišč vsako leto odredi plačilo odmere sredstev za vzdrževanje in redno delovanje sistema. Na podlagi te odmere se zbirajo sredstva za vzdrževanje, vendar pa se žal zaradi pomanjkanja sredstev ter morda tudi nedosledne informiranosti dogaja, da se iz sistema odmere, vsaj po naših informacijah, izključuje pretežni del Pomurja, zato tam izostanejo redna in investicijska dela na že obstoječih sistemih.
Glede na vse omenjeno menim, da gre za sistemske pomanjkljivosti, ki povzročajo težave predvsem na območju Pomurja, predvidevam pa, da morda tudi širše.
Zato ministra sprašujem:
Kako bodo pristojne službe v najkrajšem mogočem času izboljšale sistem ter
uravnotežili prioritete vzdrževanja melioriranih območij oziroma sistemov na najbolj ogroženih?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Zaradi službene odsotnosti gospoda ministra mag. Židana boste, spoštovani dr. Laszlo Goncz, prejeli ustni odgovor na naslednji seji Državnega zbora.
Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju, ki ga bo postavil gospod Danijel Krivec, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samo Omerzelu.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministra, kolegice in kolegi!
Postavil bom nekaj načelnih vprašanj, ki so bila postavljena tudi že na hearingu, kjer pa verjamem, da minister, ki je bil takrat še kandidat, ni mogel odgovoriti. Verjamem, da se je v tem obdobju tudi z nekatero problematiko na ministrstvu seznanil, in želel bi slišati, v katero smer bo to ministrstvo peljalo problematiko sprejemanja prostorskih občinskih načrtov, sprejemanja drugih državnih načrtov, ker je to predpogoj za vse ostale ukrepe, ki jih bo Vlada tudi na področju zagona investicij peljala.
V zadnjem času poslušamo veliko tudi o črnih gradnjah in treba se je zavedati, da je nesprejemanje prostorske zakonodaje tudi nek generator črnih gradenj in omogoča predvsem gradnjo tistim, ki so v neki stiski, čakajo na sprejemanje določenih prostorskih planov in v tem obdobju, jasno, tudi naredijo nekatere korake.
Zato me tudi v teh primerih zanima:
Kako bo ministrstvo postopalo?
S hitrejšim sprejemanjem teh načrtov bi se verjetno marsikatera črna gradnja v tem obdobju tudi ne zgodila.
Druga stvar, ki me zanima, je zadeva okrog sprejemanja oziroma postopka pridobivanja gradbenih dovoljenj. Na hearingu je bilo postavljeno vprašanje in je bil tudi odgovor, sicer ne dovolj jasen. Zato me zanima glede tolmačenja o dvofaznosti postopka:
Ali je to postopek, ki bo vodil do že znanega pridobivanja lokacijskega dovoljenja in v naslednji fazi gradbenega dovoljenja?To smo v prostorski zakonodaji že v preteklosti imeli.
Ali je tu mišljena kakšna druga rešitev?
Zanima me tudi:
Kako bo z nadaljnjimi smernicami, ki jih je postavilo prejšnje vodstvo ministrstva, konkretno prejšnji minister?
Ali boste te usmeritve na novo začrtali oziroma katere bodo prioritete?
Ali bodo rešitve, ki bodo predstavljene, prepuščene v celoti stroki ali je to v ministrski ekipi neka usmeritev, ki jo bo minister tudi na nek način zagovarjal?
Hvala za odgovore.
41
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo. Hvala za vprašanje.
Najprej bi želel povedati glede postopka priprave in sprejema OPN, ki je bil nazadnje spremenjen julija 2012. Informiran sem bil, da smernice in problemi, na katere je opozarjal, so šli v pravo smer, vendar bi na tej točki želel opozoriti, da ključna je vsebina.
Kaj želim s tem povedati? Priznati moram , ko sem začel iskati informacije, podatke na ministrstvu, da sem bil neugodno presenečen, da dejansko nimamo jasnih, eksaktnih podatkov, koliko imamo v Sloveniji neskladnih gradenj, koliko imamo v Sloveniji nelegalnih objektov in koliko imamo v Sloveniji objektov, ki so sicer bili zgrajeni skladno z dokumentacijo, pa pozneje sama uporaba objektov ni takšna, kakšna je bila planirana v začetku. Zato upam, da vam bom na nek način dovolj dobro odgovoril z opisom aktivnosti, ki jih trenutno peljemo na ministrstvu. Verjamem, da je ključ uspeha na tem področju poznavanje realne situacije v tem trenutku. Smo v teku sestavljanja strokovne ekipe, strokovne komisije, ki bo imela jasne naloge, da v tem trenutku naredimo presek stanja v državi, da točno vemo, da imamo eksaktne podatke, da z njimi lahko operiramo in na njihovi osnovi sprejemamo strokovne odločitve. Verjamem, da še tako dobri modeli, še tako dobra zakonodaja, če bomo začeli na napačnih predpostavkah, če bomo v model vnašali napačne številke, ki jih v tem trenutku nimamo, je uspeh tega projekta pod vprašajem. Zato ta skupina, ki bo v kratkem času ustanovljena, ima nalogo, da na presečni datum naredi presečno stanje v državi in na osnovi teh podatkov potem sprejme vse potrebne usmeritve, na kakšen način naprej urejati to področje.
Dvofazni sistem pridobivanja gradbenega dovoljenja v tem trenutku še ni razdelan do te mere, da bi lahko eksaktno predstavili, na kakšen način bo to funkcioniralo. Dejstvo pa je, da smo tak model v preteklosti že imeli, in dejstvo je, da je ta model treba malce prilagoditi glede na dejansko trenutno stanje. Bo pa to tudi eden od rezultatov, ki bodo bazirali na preseku trenutnega stanja v državi.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za odgovore.
Na nek način ste na nekatere stvari odgovorili, vendar me vseeno zanima, poleg te skupine:
Kakšna je vaša ideja o konkretnem načinu, da se sprejemanje občinskih prostorskih načrtov pospeši?
Dejansko se ovirajo določene razvojne prioritete. Po drugi strani me zanima:
Ali ste že opravili kakšen razgovor med resorji, predvsem z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje?
To je pomembno v tej shemi pospeševanja sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, pa tudi drugih načrtov, če ob tem vemo, da je Vlada pred kratkim sprejela tudi razširitev zavarovanih območij, konkretno Nature. Se pravi, na nekaterih stvareh bomo poskušali delati neke analize, na drugih segmentih pa prehitevamo oziroma ponovno zavarujemo določene stvari, verjetno brez da bi se zadeva v celoti uskladila tudi z razvojnimi prioritetami, ki jih ministrstvo za gospodarstvo ali pa vaše ministrstvo tudi zagovarja.
Zanima me, glede na to, da ste omenili tudi problem črnih gradenj:
Ali je mogoče vaša usmeritev podobna, kot jo je prejšnje ministrstvo nekako pripravljalo za pogojno legalizacijo posameznih črnih gradenj, ki dostikrat niti niso črne gradnje, ampak gradnje, ki se zaradi nesprejetja določenih prostorskih dokumentov zgodijo, imajo pa vse možnosti, da se na nek način tudi umestijo v kasnejše sprejete plane; se pravi, za podoben koncept, kot ga je uvedla zdaj Hrvaška?
Ali smo na stališču, da je treba absolutno vse črne gradnje porušiti?
Se pravi, je to neka smiselna legalizacija, tudi koncept te spremembe prostorskih planov, ker bi na nek način to omogočilo tudi določene prihodke v občinske proračune in tudi v državni proračun. Po drugi strani pa ne bi povzročilo prevelikega revolta med ljudmi in s tem bi na nek način tudi finančno lahko konsolidirali tako občinske proračune kot tudi državni proračun, vsaj v manjši meri .Verjetno bi se izognili tudi precej dolgim postopkom, če bi stvari pravilno koncipirali in dali možnost tudi tistim, ki smatrajo, da so upravičeni do legalizacije, da so proaktivni v teh postopkih. S tem bi verjetno razbremenili tudi ministrstvo v določenih smereh. Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala lepa.
Zakaj sem želel po hitrem postopku ustanoviti komisijo, ki bo zbrala prave podatke o stanju v Sloveniji? Glede na to, kakšne ukrepe bomo sprejemali, se moramo tudi zavedati, kakšne bodo posledice. Kakšna sredstva bomo morali angažirati in kakšne posledice bo to imelo, tako pozitivne kot negativne.
Konkretno, če govorimo o neskladnih gradnjah, v tem primeru močno verjamem, da z manjšimi finančnimi posledicami, predvsem za lastnike, lahko takšne objekte legaliziramo. Seveda pa imamo tudi objekte, ki so popolnoma nelegalno zgrajeni, kjer enostavno ne bo izbire in bo takšne objekte treba rušiti. Ampak preden bi konkretne predloge dali na mizo, mislim, da je prav, da imamo presek stanja, da točno vemo,
42
DZ/VI/13. seja
kakšno je stanje v Sloveniji. Tudi v tej smeri se bodo delale ocene, da vemo, kakšna sredstva je treba angažirati, da imamo na presečen datum jasno stanje v Sloveniji. Verjamem, da se s pametnim kompromisom ta presek stanja in nadaljnje aktivnosti dajo zelo korektno, fer in jasno definirati. Od trenutka, ko bomo vedeli, kakšno stanje je v Sloveniji, pa ne odstopamo od zakonodaje niti za milimeter več.
Pri samih usmeritvah prejšnjega ministra moram priznati, da se s tem nisem ukvarjal, predvsem zaradi tega, ker sem želel najprej imeti podatke o tem, kakšno je stanje v Sloveniji, se posvetovati s stroko. Na osnovi tega mislim, da bomo potem lahko kvalitetno in dobre odločitve sprejeli.
Z gospodom Židanom z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje sva kar nekaj ur prebila skupaj, predvsem na področju Nature 2000. Res je, da smo tu na nek način sprejeli zaveze na eni strani v okviru Nature, ki nas zavezuje k čuvanju okolja. Zavezo, ki smo jo sprejeli, je zelo ostra. Za primer naj povem, da Avstrija ima pokritost Nature v rangu 15 %, Slovenija v tem trenutku 37 %. Na drugi strani imamo zaveze za obnovljive vire energije, kjer smo se ravno tako proti Evropski uniji zavezali in moramo te obveze izpolniti. Verjamem, da bomo z Ministrstvom za kmetijstvo našli skupno pot in kompromis, da bomo lahko projekte ustrezno izpeljali. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednje poslansko vprašanje bo postavila gospa Janja Napast ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu ter ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu, ki je danes službeno odsoten.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Spoštovani gospod minister, glede na današnjo odsotnost ministra za kmetijstvo in okolje vas prosim za odgovore v okviru vašega delovnega področja ministrstva, ki ga vodite.
V lanskem letu je Slovenijo spet doletela naravna katastrofa vodne ujme, ki je v Zgornji Savinjski dolini dokončno razdejala in odnesla, kar se vlagalo v brežine zadnjih 22 let. V tem času smo doživeli kar pet poplav, med njimi kar tri stoletne. Vzrokov za škodo je več. Strinjamo pa verjetno se, da je za to kriv predvsem človeški faktor na lokalni, državni in tudi globalni ravni. Tudi sami prebivalci bi se morali zavedati, da je pretirana gradnja vlak v gozdu in njihovo nevzdrževanje vzrok za nastanek hudournikov. Absolutno bi bilo ponekod treba gradnjo gozdnih vlak in cest omejiti, zato na tem mestu tudi predlagam, da se neurejenost sankcionira s kaznijo, ne nazadnje tudi na račun lastnika, kot to poznajo boljši gospodarji gozdov.
Leta 1990 je bilo Zgornjesavinčanom zagotovljeno, da bo obnova celotne infrastrukture, torej da bodo struge rek s pritoki, mostovi in ceste do konca urejene v 10 letih. Kakšno je stanje danes? Lahko rečemo, da katastrofalno. Vseh 22 let so se izvajale pretežno politično dirigirane odločitve za regulacijo Savinje in njenih pritokov, predvsem v regijskem središču v Celju, pa čeprav je stroka večkrat poudarjala, da so potrebni drugačni prijemi. Lokalne vzroke bi torej lahko v veliki meri odpravili, če bi bila politična volja pošteno prisotna in strokovno utemeljena. Da je škoda, ki je nastala na zemljiščih, objektih in vodnem življu ogromna, opozarjajo tudi ribiči ribiškega društva Ljubno in Mozirja, ki komaj vzgojijo neko normalno populacijo rib v reki, pa jim že manjši nalivi uničijo vse pridelano. Na informacijah je kolegij zgornjesavinjskih županov že protestiral o mlačnem pristopu do naših problemov iz poplav, saj je prava zaščita Celja in ostalih krajev v Spodnji Savinjski dolini ureditev reke Savinje ravno v zgornjem toku. Stanje zgornjesavinjskih vodotokov je alarmantno.
V zvezi z navedenim vas sprašujem:
Kako boste v okviru svojih pristojnosti pristopili k reševanju obnove okolja na področju celotnega porečja Savinje oziroma kako boste načrtovali saniranje rečnih strug izlivnih con v Zgornji Savinjski dolini?
Savinja je v predelu porečja v Zgornji Savinjski dolini v zadnjem letu precej poškodovala brežino Savinje in odnesla večjo količino rodovitne zemlje.
Kako boste pristopili k problemu zapostavljenosti odročnejših regij pri ureditvi najosnovnejših reguliranj rečnih pritokov?
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala za vprašanje.
Navezal se bom na tisti del, ki je v pristojnosti našega ministrstva. Moram povedati, da podeljevanje koncesije za male hidroelektrarne ni v pristojnosti našega ministrstva, vsekakor pa bi želel na tej točki reči, da kar se tiče izkoriščanja potenciala naših vodnih tokov in hidroelektrarn, osebno, tako kot na ministrstvu, absolutno to podpiram. Verjamem, da je hidroenergija nekaj, kar bo še leta in leta, desetletja, stoletja ostalo našim zanamcem in zato se mi zdi smiselno, da vlagamo v urejanje vodotokov in da vlagamo v hidroenergijo.
Na drugi strani smo se zvezali proti Evropi, da bomo določen odstotek investirali v obnovljive vire energije in to je zaveza, ki jo moramo spoštovati. Hidroenergija je ena od ključnih, na osnovi katere lahko to dosežemo.
O vlaganjih na spodnji in pa srednji Savi imamo v tem trenutku konkretne projekte, konkretne priprave. Na področju manjših
43
DZ/VI/13. seja
hidroelektrarn pa moramo opozoriti, da je mogoče malo večji problem pri iskanju investitorja. Ampak, verjamem, da tudi na malih hidroelektrarnah, posebej zaradi zaveze proti Evropski uniji, se lahko ti projekti izpeljejo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za odgovor.
Ravno v tem v dopolnilnem vprašanju sem se želela osredotočiti na hidroenergijo. Namreč, v Sloveniji bi morali večjo pozornost posvetiti obnovljivim virom. Možnost za gradnjo malih hidroelektrarn je pri nas že kar precejšnja, a žal prav tako ovira, kljub zahtevnim procesom in posluhom za okolje. Investitorji v male hidroelektrarne imajo različne težave: eno so postopki, ki se dotikajo pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, drugo pa so same koncesije oziroma dovoljenje za priklop na elektroenergetsko omrežje. V preteklosti se je v zvezi z reševanjem vprašanje zaščite habitata zaradi povodenj namenjalo veliko pozornosti v porečju Savinje na Celjskem.
Ob tem vas tudi sprašujem:
Kako boste pristopili k pridobivanju koncesij ter dovoljenj za pristop na elektroenergetsko omrežje za male hidroelektrarne na območju celotnega porečja Savinje, kjer bi nosilec koncesije in država, lokalna skupnost, skupaj gradila jezove?
Poznam namreč primer podjetja Jerman MHE, proizvodnja električne energije, iz Juvan pri Ljubnem, ko se jim je postopek ob vseh pozitivnih mnenjih o pridobitvi koncesije, ob pozitivnih mnenjih vseh pomembnejših organov in institucij zaustavil pri birokracijskih postopkih zaradi določenih osebnih ali političnih interesov, ko se posameznik sklicuje na ščitenje habitata, ki ga je voda v sedmih letih čakanja na dovoljenje že odnesla.
Tako sprašujem še za to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite.
SAMO OMERZEL: Kar se tiče samega soglasja sistemskega operaterja, dejansko sistemski operater ne sem zavrniti soglasja, tako da v tem primeru verjamem, da se točno ta primer lahko reši. Se pa zavedam, kakšne ovire prinaša Natura 2000, ki je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer pa je treba iskati načine, kako umestiti hidroelektrarno v prostor. Obstajajo postopki, mi zatrjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, na osnovi katerih se da umeščati objekte tudi v območja, ki so v okviru Nature 2000.
Ampak verjamem, da bi za te odgovore bil kolega Židan pravi naslov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Branko Smodiš bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrasturkturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!
Spoštovani gospod minister, moje vprašanje se nanaša na gradnjo transportnega daljnovoda Pince-Cirkovce. Gre za problematiko, ki pri prebivalcu ob daljnovodu vzbuja veliko dvomov, najbrž ste seznanjeni o delovanju civilnih iniciativ, ki odločno nasprotujejo omenjenemu daljnovodu.
Skrbi me degradacija območja, po katerem bo daljnovod potekal, kakovost življenja ljudi, ki prebivajo na tem območju, ter vpliv na njihovo zdravje. Še posebej me skrbi vpliv izgradnje daljnovoda za razvoj različnih potencialov regije. Tukaj imam še posebej v mislih razvoj turizma, ki je za občine, po kateri bo potekala trasa daljnovoda, zelo pomemben, ter vpliv gradnje daljnovoda na kmetijstvo, ki predstavlja v tem delu Slovenije zelo pomembno panogo. Prav tako pa bodo nepremičnine v bližini poteka trase daljnovoda izgubile na svoji vrednosti.
Sam nikakor ne nasprotujem razvoju oziroma napredku, ki je v trenutnih kriznih časih še posebej pomemben. Ker pa gre za transportni daljnovod, ki služi za transport električne energije na velike razdalje, vam zastavljam sledeča vprašanja.
Naprošam vas, da mi navedete:
Katere so konkretne koristi, ki jih bo imela izgradnja daljnovoda Pince-Cirkovce za našo državo?
Kakšne bodo neposredne koristi za regijo in občine, ki jih bo trasa daljnovoda prečkala?
Gre pri izgradnji daljnovoda za interes Slovenije ali za interes drugih držav?
Prosim vas, da utemeljite:
Zakaj so argumenti za izgradnjo daljnovoda močnejši od tistih, ki nasprotujejo gradnji daljnovoda iz razloga degradacije okolje in drugih, že prej navedenih posledic?
Ali lahko kot pristojni minister zagotovite, da daljnovod ne bo imel negativnih vplivov na zdravje ljudi, ki se jim bo trasa daljnovoda najbolj približala?
Kakšno je stališče ministrstva do predloga, da bi kabli za daljnovod namesto po zraku potekali pod zemljo?
Zavedam se, da bi bila pri podzemnih kablih investicija občutno večja in tudi vzdrževanje dražje, vendar pa ne bi bili priča takšni degradaciji okolja kot v primeru trenutnega načrta izgradnje daljnovoda. Na koncu bi želel opozoriti, da so bile občine prisiljene upoštevati daljnovod v svojih občinskih prostorskih načrtih, saj le-ti slonijo na državnem prostorskem načrtu, prav tako pa bi z
44
DZ/VI/13. seja
nesprejetjem občinskih prostorskih načrtov bile onemogočene gradnje oziroma različne investicije v okoljih ob daljnovodu.
Za vaše odgovore se vam prijazno zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
SAMO OMERZEL: Hvala za vprašanje.
Daljnovod Pince-Cirkovce je izrednega pomena za Slovenijo in za slovensko gospodarstvo. Namreč, v tem trenutku je to dejansko edina povezava v slovenskem energetskem omrežju, ki dejansko še ni vzpostavljena do madžarske meje. Zakaj je to takšnega pomena za slovensko gospodarstvo? Pri tako imenovanih čezmejnih kapacitetah imamo izredni vpliv na ceno električne energije. V tem trenutku imamo povezavo z Italijo, Hrvaško in Avstrijo, nimamo pa povezave z Madžarsko, ki bi nam v tem trenutku v resnici omogočala veliko večji manevrski prostor pri trgovanju s samo električno energijo. Namreč, pri samem formiranju cene električne energije so čezmejne kapacitete ena od pomembnih dejavnikov, kakšno ceno dejansko bo slovensko gospodarstvo imelo. Če bi v tem trenutku imeli povezavo tudi do Madžarske, bi lahko glede na dano situacijo cene elektrike in porabe v posamezni regiji imeli v državi elektriko znatno ceneje. Zato verjamem, da ta del investicije Slovenija mora izpeljati, saj bo to imelo dolgoročne efekte v slovenskem gospodarstvu, konkretno preko cene električne energije. Seveda to za seboj potegne tudi stabilnost elektroenergetskega omrežja in efekte, ki jih ta investicija pripelje za lokalno skupnost.
V okviru tega projekta je poleg energetike tukaj še optika za telekomunikacije, kar pomeni, da se bo regiji omogočilo dostop do optike, do medmrežnih povezav in s tem seveda tudi koristi za lokalno skupnost.
Negativni vplivi. V okviru DPN je bilo izvedeno okoljevarstveno vrednotenje načrtovanih rešitev, in sicer za varstvo okolja, zdravje ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine. Na osnovi tega so bili podani omilitveni ukrepi, zato projekt ocenjujemo kot okoljsko in zdravstveno sprejemljiv.
Glede vprašanja za podzemne vode se moram pridružiti mnenju, ki ste ga že sami podali. Namreč, sama investicija v podzemne vode bi 10- do 15-krat povečala oziroma podražila investicijo. Ob samem povečanju investicije pa se tu postavi še vprašanje tehnične izvedbe. Sama izvedba z vodi, vkopanimi v zemljo, dejansko pomeni neprimerljivo večje izgube in neprimerljivo dražje vzdrževanje. Zaradi tega menimo, da si v tem trenutku tega država, kot investitor ne more privoščiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Imate še dopolnitev? (Ne.) Hvala.
Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Gospa Mateja Pučnik bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu, ki je odsoten od 15. ure dalje.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!
Moje vprašanje je namenjeno ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalu in želim, da minister nanj ustno odgovori na naslednji seji Državnega zbora. Vprašanje se nanaša na področje srednješolskega izobraževanja.
Strokovno in poklicno srednješolsko izobraževanje je dokazano v evropskih državah tisto, ki mladim omogoča zaposlovanje. Ravno države z razvitim tovrstnim šolstvom beležijo najmanjšo brezposelnost med mladimi. Prejšnja vlada je zastavila uspešno politiko spodbujanja strokovnega in poklicnega srednješolskega izobraževanja, kar kaže bistveno povečan interes in vpis na strokovne in poklicne šole v letošnjem letu. Podatki o vpisu v srednje šole po Sloveniji so znani.
Zanima me:
Kako minister osebno ocenjuje letošnji vpis v srednje poklicne in strokovne šole ter gimnazije v primerjavi z lanskim letom?
Sprašujem tudi:
Kako nameravate uveljaviti še druge ukrepe za spodbujanje poklicnega in strokovnega šolstva in narediti srednje strokovne šole še bolj privlačne za dijake?
Glede gimnazij pa:
Kako boste zagotovili raven kakovosti v naših gimnazija?
In za konec:
Ali lahko še pred začetkom novega šolskega leta pričakujemo spremembo Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju?
Namreč, nujno potrebno spremembo teh zakonov je prejšnja vlada imela že v pripravi.
Za odgovor se zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Pučnik, če sem vas prav razumela, pričakujete ustni odgovor na naslednji seji.
V skladu z vašo zahtevo boste na naslednji seji prejeli ustni odgovor gospoda ministra dr. Jerneja Pikala na vaše postavljeno poslansko vprašanje.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Mihael Prevc ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministra, spoštovane kolegice in kolegi!
45
DZ/VI/13. seja
Vsi dobro vemo, da je stanje v slovenskem zdravstvenem	sistemu
zaskrbljujoče, lahko bi rekli celo alarmantno. Bolnišnice so v visokih izgubah, zaradi česar nekatere ne morejo plačevati svojim dobaviteljem, čakalne dobe se, žal, ne skrajšujejo, zdravstveni delavci so med najbolj obremenjenimi kategorijami delavcev, v zdravstveni blagajni zeva več kot 100-milijonska luknja, izrazito pa je tudi pomanjkanje splošnih zdravnikov. Zato je neko korenito, ne zgolj kozmetično ukrepanje na tem področju, spoštovani minister, nujno. V nasprotnem primeru lahko pride do drastičnega padca kvalitete zdravstvenih storitev, ki jih bodo najbolj čutili tisti, ki pa za obstoječe stanje niso nič krivi. To so pacienti.
Spoštovani gospod minister! V vaših napovedih ni mogoče zaznati konkretnih usmeritev, ki bi peljale v smeri izboljšanja stanja v zdravstvu in predvsem njegove vzdržnosti. Zato vas sprašujem naslednje:
Katere konkretne vsebine naj bi urejal tako imenovani interventni zakon, katerega že nekaj časa omenjate? Kdaj bo na mizi korenita reforma slovenskega zdravstva? Naslednje vprašanje: S katerimi konkretnimi ukrepi boste Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomagali zmanjšati več kot 100-milijonsko luknjo, ki se obeta za konec letošnjega leta? In še zadnje vprašanje: Kakšno je vaše stališče do združevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Vzajemne, kar predlaga iniciativa zdravnikov? Hvala lepa za vaše odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
TOMAŽ	GANTAR:	Spoštovana
podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci!
Hvala za vprašanje. Mislim, da gre za pomembno vprašanje, pa tudi za razjasnitev nekaj navedb, ki ste jih v svojem vprašanju postavili. Vedeti moramo, da razmere v zdravstvu odražajo v veliki meri razmere v Sloveniji, predvsem razmere v slovenskem gospodarstvu. Od nastopa krize, se pravi nekje po letu 2008, predvsem od 2009 naprej, se je ob slabšanju splošne situacije na področju gospodarstva zmanjševala tudi količina sredstev, priliva v zdravstveno blagajno. V resnici je zdravstvu izgubilo v zadnjih nekaj letih do konca lanskega leta okrog 300 milijonov na račun zniževanja predvsem cen zdravstvenih storitev in zdaj smo prišli do tiste točke, kjer zmanjševanje cene storitev na tak način tudi zdravstveni sistem ne zmore več obvladovati. Čeprav podatki za lansko leto še vedno niso bili katastrofalni, pa so razmere in tudi nadaljnje nižanje cen v letošnjem letu v resnici je zaskrbljujoče ter terja interventne ukrepe. Mogoče za ilustracijo. Samo v lanskem letu je
bila, ob recimo 2,3 milijardah evrov iz naslova samo obveznega zdravstvenega zavarovanja, izguba in bolnišnic in zdravstvenih domov v višini pod 15 milijonov evrov, kar seveda ni neobvladljiva številka. Je pa res, da se kumulativna izguba povečuje in da so zapadle obveznosti že okrog 93, 94 milijonov evrov.
Zaradi letošnjih ukrepov potem tudi razlog, da smo začeli v bistvu v tej vladi omenjati interventni zakon. V lanskem letu je bilo v ZUJF kar nekaj ukrepov predstavljenih, s katerimi so se odhodki zdravstvene blagajne zmanjšali za preko 100 milijonov na letnem nivoju in ob poslabšanju napovedi in dejansko tudi realizaciji, kar je Umar napovedoval, je primanjkljaj v zdravstveni blagajni ponovno večji in prenesen na izvajalce. Zato interventni zakon. Interventni zakon usklajujemo z Ministrstvom za finance glede na to, da se izhodišče tega zakona nanaša predvsem na prispevke vseh nas, ki vplačujemo v zdravstveno blagajno iz različnih naslovov. Ugotovitve, že dolgo znane, so, da so različne kategorije prebivalcev zelo različno obremenjene. Od tod seveda ideja, da se prispevke obračunava tudi na nekatere druge prihodke, da se prispevne osnove razširijo, da se približajo tudi v smislu izenačevanja prispevnih osnov glede na različne kategorije prebivalcev, ki po eni strani koristijo enake zdravstvene pravice, na drugi stani pa zelo različno vplačujejo nesolidarno v zdravstveno blagajno. Interventni zakon se nanaša v bistvu samo na ta del prispevkov za neko akutno reševanje nastale situacije.
Kot mogoče drugo vprašanje, ker mi bo časa zmanjkalo. Omenili ste Zavod za zdravstveno zavarovanje in več kot 100-milijonsko luknjo. V resnici je ni. To je trditev, ki ne drži, ker ravno zato, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje posloval brez izgube, kar je predvideno v njegovem finančnem načrtu in tudi sprejeto na nivoju vlade, je v bistvu vse to breme preneseno v smislu zniževanja cen zdravstvenih storitev na izvajalce. Zato so v krizi izvajalci, ne pa zdravstvena blagajna, ki ima predviden konec leta brez primanjkljaja. Sicer pa, če ukrepov ne bi bilo, bi bil ta primanjkljaj v višini okoli dobrih 90 milijonov evrov. Ampak v tem primeru ne. Pakt stabilnosti je tisti, ki preprečuje zadolževanje zdravstvene blagajne in s tega naslova morajo, po mojem, na žalost to breme varčevanja potem nositi izvajalci.
Mogoče še na kratko glede samega zavarovanja. Seveda bi bilo zelo enostavno, če bi lahko Vzajmeno ali denar, ki pride iz Vzajemne pridružili ostalim zdravstvenim zavarovanjem	oziroma obveznemu
zdravstvenemu zavarovanju, kar pa ne gre, že zaradi lastniške strukture in številnih drugih rešitev. Je pa namen reorganizacije oziroma sprejetja novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prav ta, da bi imeli nadzor nad dobički in nad cenami in tudi nad stroški poslovanja teh zavarovalnic, ki
46
DZ/VI/13. seja
nudijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo	k	naslednjemu
poslanskemu vprašanju. Postavila ga bom mag. Katarina Hočevar ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
V Sloveniji smo se in se še sedaj srečujemo s problematiko ustanavljanja podjetij, potem ko se prejšnje pusti v dolgovih. V veliko primerov žal lahko govorimo tudi o načrtnem izčrpavanju podjetij, potem se to zapre in ustanovi novo.
Zato vas sprašujem, spoštovani gospod
minister:
Kakšne ukrepe načrtujete na tem področju?
Kako se bo Vlada spoprijela s to problematiko?
Insolvenčna zakonodaja, ki jo je Vlada prejšnji četrtek sprejela, daje upanje, da bo zagotovila boljše pogoje, hitrejše poplačilo upnikov in omogočila ohranitev zdravih jeder gospodarstva. Seveda je tudi naravno, da v podjetniških krogih podjetja propadajo, prenehajo s svojo dejavnostjo, tudi v Sloveniji imamo nekaj uspešnih podjetnikov, ki jim je prejšnje podjetje propadlo.
Ravno zato vas sprašujem, spoštovani gospod minister:
Kako vi vidite vzpostavitev poslovnega okolja, kjer bi ločili med tako imenovanim naravnim gibanjem v podjetniškem sektorju, med izigravanjem sistema oziroma preprečitve veriženja podjetij?
Kakšne ukrepe imate v načrtu, da na eni strani ne posegamo v prosti trg in nastajanje ter ukinjanje podjetij, vendar na drugi strani omejimo izkoriščanje tistih, ki verižijo podjetja in se izmikajo enemu ali drugemu plačilu?
Najlepša hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vprašanje.
S to zakonodajo je tako, da tudi če hočeš narediti zelo dobro, vedno se najdejo tisti, ki jo skušajo obiti. Tako smo skušali tudi dobro narediti v Državnem zboru in predlagatelji, recimo, da bi espejem olajšali delo, da bi tistih 14 % davka plačevali, namesto. 49 % teh davkov in prispevkov, kot jih d o. o. Na žalost danes poslušamo, kako se je to izrodilo, da imaš potem v določenih frizerskih salonih in drugje, recimo, espeje za posamezen stol, za posamezen, ne vem kaj. To se izrodi. V vsakem
primeru se najdejo nekateri, ki hočejo zakonodajo obiti. To je tudi velik problem.
Še večji problem je bil pred leti, recimo, ko so podjetja ustanavljali na novo, dejansko pa puščali delavce na cesti brez vseh odpravnin. To je tudi odvisno od vrednot, ki jih imajo ljudje. Nekateri, recimo, smo bili v tem programu tam po letu 1990. Pač, gledal si tudi na zaposlene in da so zaposleni dobili tisto, kar jim gre. Nekateri so pa to izigravali in enostavno pustili ljudi na cesti, predvsem ti, ki so ustanavljali razna podjetja. Enostavno so trgovine robo prodale, podjetje zaprli, novo podjetje odprli, za trgovino zopet robo nabavili, prodali, zadaj pa puščali vse dobavitelje na cedilu. Sodišče pa ni imelo potem nobenega orodja, da bi to iskalo nazaj do korenin, kot je, recimo, v Nemčiji. Ko si nekaj prevzel privatno, pa če si petkrat spremenil podjetje, bi moralo imeti sodišče neko orodje, da to poišče, da gre res čisto do korenin nazaj in potem tudi sankcionira lastnike.
Precej teh stvari je v naši zakonodaji urejenih, vendar jih po moje ne izkoriščamo. Predvsem, recimo, instituti, ki so v Zakonu o gospodarskih družbah, to je ZGD-1, začnejo, da bi se v praksi čim bolj uporabljalo, da se deležniki ozavestijo o možnostih, ki jim jih ponuja pozitivna zakonodaja, saj je sodna praksa na tem področju zelo skromna oziroma je praktično ni. Eden takšnih institutov je, recimo, 8. člen ZGD-1, ki ureja pregled pravne osebe in določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepoved; če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov; če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem ali če so v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Spore v spregledu pravne osebe, recimo, sodišče obravnava prednostno, pa se tega ne poslužujemo. Tako kot se ne poslužujemo, recimo, da bi kazensko preganjali tiste, ki so v nadzornih svetih, ker se je to nekako kar opustilo zadnja leta.
Poleg tega, recimo, 503. člen določa, da v družbi z omejeno odgovornostjo družbenik lahko vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil dolžnosti družbenika pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Družbenik lahko vloži tožbo tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe. Iz prakse, ki jo poznam, vem, da se včasih pa le kdo posluži tega, ampak potem sodišče nima dovolj pravih dokazov, da bi ukrepalo tudi proti tem. Se pravi, da tudi neki podzakonski akti navzdol niso dovolj razčiščeni.
Na podlagi 442. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe. Se pravi, kadar se
47
DZ/VI/13. seja
zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebe ali kadar zahteva povrnitev škode od članov poslovodstva ali organov nadzora izbrisane pravne osebe. Potem imamo, recimo, še Zakon o sodnem registru, da ne bom našteval, pa imamo tudi neke take določbe, ki bi se jih lahko poslužili, pa se jih ne, recimo, da ni v kapitalu nobene druge kapitalske družbe udeležene z več kot 25 %. In imamo, recimo, tudi smiselno podobno določbo ZGD-1 za podjetnike posameznike, ki v drugem odstavku 74. člena določa, da mora podjetnik podati izjavo, da nima nobenih neporavnanih dospelih obveznosti iz prejšnjega poslovanja. Toliko mogoče zaenkrat, pa potem naprej.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospa Hočevar, izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala, minister, za ta del odgovora.
Če kaj, potem lahko ponovno ugotoviva: ogromno nekih pravil in norm, v praksi pa zadeva ne deluje, žal. Podjetja sama namreč že leta opozarjajo, da je prav veriženje podjetij največja težava likvidnostne slike slovenskega gospodarstva, pa tudi plačilne nediscipline. Mogoče se manjša podjetja ali posamezniki nekako ne znajo poslužiti vseh zakonskih podlag, ki očitno, kot ste rekli, so na voljo. Se pravi, če sem vas pravilno razumela, sami ocenjujete, da ni nobene potrebe po spremembi Zakona o gospodarskih družbah, ampak da je treba samo osveščati oziroma tudi izobraževati podjetnike in posameznike, da se poslužijo že sprejetih pravnih norm. Hvala še za ta del odgovora.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Dejansko je res. Recimo, pri ustanovitvi podjetja danes prijavitelj da lastno izjavo, da ima plačane davke in prispevke. Tukaj bi pa mogoče lahko le uvedli, ampak samo na administrativnem nivoju, da bi elektronsko povezali ta register z Dursom in da bi Durs potem nazaj dal podatek, ali lahko ustanovi takšno podjetje ali ne. Drugače moraš potem zopet sodno ugotavljati, ali je ta izjava resnično prava ali ni.
To je, recimo, en tak prispevek, ki bi ga lahko dali zraven pri takem problemu, kadar gre za skrivanje nekaterih, ko si verižijo podjetja, potem pa puščajo na cedilu dobavitelje, zaposlene, na koncu pa tudi državo, ker se ne plačajo davki in prispevki. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, vprašanje za ministra za kmetijstvo in okolje mag. Židana, ki je odsoten.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, ministra, kolegice in kolegi!
Slovenija ima zelo malo kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane na prebivalca. V zadnjem letu je bilo veliko aktivnosti na zaščiti kmetijskih zemljišč samo pred pozidavo. Ponovno je bilo uvedeno nadomestilo za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna. Na žalost šele po desetih letih, ko je bilo pozidanih največ najboljših kmetijskih zemljišč predvsem za velike trgovske centre. Pa vendar, v teh desetih letih smo izgubili nekajkrat več kmetijskih zemljišč z zaraščanjem. Večina kmetij se je specializirala na govedorejo, za prirejo mesa in mleka. Konkurenčnost so kmetije ohranjale z najemom najboljših kmetijskih zemljišč manjših kmetov, ki so kmetovanje opuščali. Tako manjše kmetije, predvsem na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja, propadajo. Kmetovanja na takih kmetijah ne omogočajo preživetje, zato mladi odhajajo, ostareli kmetje pa se omejujejo na kmetovanja samo za lastno oskrbo, ostalo kmetijsko zemljišče na kmetiji pa se v večini primerov zarašča.
Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje mag. Dejana Židana sprašujem:
Kakšni bodo konkretni ukrepi za ohranitev manjših kmetij na področju omejenih dejavnikov kmetovanja?
Kakšni bodo ukrepi proti zaraščanju kmetijskih zemljišč ter posledično tudi za povečanje samooskrbe?
Glede na to, da je minister odsoten, bi prosil za ustni odgovor na naslednji seji.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi za predlog. Boste dobili na naslednji seji ustni odgovor.
Prav tako ima vprašanje za odsotnega mag. Židana Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani prisotni minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Upam, da bom dobil odgovor na svoje vprašanje, ki ga bom zastavil ministru, kljub temu da je odsoten, da se ne bo zgodila neka nenavadna situacija, kot pri kolegici Hočevarjevi, ki postavi vprašanje, pa dobi tri dodatna vprašanja od pristojnega ministra. Upam, da se bo ta institut nekako bolj spoštoval.
Sedaj pa k mojemu naslednjemu vprašanju za ministra. Najhujša naravna katastrofa v slovenskem prostoru v zadnjih 100 letih niso bile ne poplave ne potresi, ampak zemeljski plazovi. Plazovi ogrožajo več kot četrtino slovenskega ozemlja. Največ nevarnosti predstavljajo plazovi za 400 tisoč prebivalcev, predvsem v severovzhodnem delu Slovenije. Kot poroča Geološki zavod Slovenije se je v zadnjih 20 letih pri nas sprožilo kar 6 tisoč 500 plazov. Sam prihajam z območja Slovenskih goric. Po tej nenavadno dolgi zimi, po
48
DZ/VI/13. seja
nenavadno dolgih padavinah, po tem obilnem deževju, ki je nastopilo s to zimo, bi lahko tudi tej zimi že delno dejali, vsaj v mojih krajih, da gre za delno naravno katastrofo. V Slovenskih goricah, v severovzhodnem delu Slovenije so se sprožali številni plazovi. Predvsem je zaskrbljujoče, ker so se sprožili na območjih, ki so do zdaj veljala za stabilna področja, torej ne za nestabilna področja, z nekimi plazovi, ki se pojavljajo, ampak na izredno stabilnih področjih. Tako smo samo v območju Lenarta detektirali 24 plazov, v občini Sveta Ana 6, Sveta Trojica 6, v občini Cerkvenjak 8 plazov, v Benediktu cirka 6 plazov. Zraven teh, približno 50 plazov, je bilo detektiranih še veliko tistih plazov, ki pa so na kmetijskih zemljiščih, ki povzročajo neverjetno škodo kmetovalcem in vinogradnikom, ki so za Slovenske gorice še kako pomembni, ker dajo neko dodatno ekonomsko težo Slovenskim goricam. Vsi ti plazovi so bili popisani, bili so poslani na številna ministrstva, ampak do zdaj ne župani ne občani niso dobili nobenih konkretnih odgovorov. Zato ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje sprašujem:
Kako je ministrstvo predvidelo dinamiko sanacije plazov, ki so posledica dolge zime?
Kdaj se bo pristopilo k sanaciji plazov v severovzhodni Sloveniji?
Najlepša hvala za odgovor. Seveda bi tudi jaz zahteval ustni odgovor od ministra, ki danes ni prisoten. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Breznik, dobili boste ustni odgovor na naslednji seji.
Gospa Irena Tavčar ima vprašanje za dva ministra oziroma ministra in ministrico dr. Anjo Kopač Mrak in dr. Gregorja Viranta.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri, spoštovani kolegi poslanci!
Migracije so globalni pojav, s katerim se srečujejo vse države v svetu. Migracije predstavljajo vsaki državi izziv, na primer nekatere se srečujejo s problemom migracij in medkulturnostjo ter ostalimi vprašanji, ki pri tem nastajajo, nekatere pa nasprotno s problemom bega možganov ter migracij. En od pomembnejših izzivov Evropske unije in Slovenije kot njenega dela je razreševanje vprašanj ilegalnih migracij in varnostnega vidika. Ta je pomemben zaradi preprečitve ustvarjanja večjih notranjih napetosti. Razlogov za migracije je veliko, pri čemer ima vsak migrant svoj razlog za preselitev. Najbolj pogosta je težnja po boljšem življenju. Ta težnja privede do iskanja rešitev, tudi do izbire življenja v državi, ki je precej oddaljena od matične države. Gre za pravico do svobodnega gibanja vsakega posameznika, ki pa ima tudi določene omejitve. Ob navedenem se postavlja vprašanje zlorabe legalnih institutov, ki so vezani na migracije. S strani posameznih državljank in državljanov sem
bila seznanjena o državljanih republike Kitajske, ki se naseljujejo v zapuščene hiše na območju zgornje Gorenjske, kar zbuja dvom v zakonitost bivanja v Republiki Sloveniji.
Glede na opisani primer vaju, spoštovana ministrica in spoštovani minister, sprašujem:
Koliko delovnih dovoljenj je za državljane Ljudske republike Kitajske bilo v Republiki Sloveniji izdanih v zadnjih 10 letih?
Glede na neločljivo povezanost pridobitve delovnega dovoljenja z dovoljenjem za prebivanjem, vas obenem prosim za podatek:
Koliko dovoljenj za prebivanje za te državljane je bilo v Republiki Sloveniji izdanih zadnjih 10 let, in sicer ločeno: zaradi zaposlitve ali dela in zaradi združitve družine?
Zanima me tudi:
Koliko primerov zlorabe legalnih institutov z namenom nezakonitega preseljevanja je obravnavala policija v obdobju 10 let in koliko ovadb je bilo podanih?
Najlepša hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Kdo bo prvi odgovarjal?
Dr. Kopač Mrakova, izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, Hvala za vprašanje, poslanka.
Iz pristojnosti ministrstva vam predvsem lahko podam odgovor glede izdanih in veljavnih delovnih dovoljenj, ker to pokriva Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in zavod dejansko vodi to evidenco od 1. 1. 2005. Če torej pogledamo celotno obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 3. letošnjega leta, je bilo v Republiki Sloveniji državljanom Ljudske republike Kitajske izdano skupaj 3 tisoč 170 delovnih dovoljenj, konec marca 2013 je imelo 342 državljanov Ljudske republike Kitajske veljavno delovno dovoljenje. Po podatkih se državljani, ki imajo to delovno dovoljenje, v Sloveniji zaposlujejo predvsem v gostinstvu, na primer kot kuharji in natakarji v tradicionalnih kitajskih restavracijah oziroma tudi v ostalih storitvenih dejavnosti, na primer pri izvajanju tradicionalne kitajske masaže. Tukaj imamo dejansko - če želite vam podam tudi pregled po izdanih in veljavnih delovnih dovoljenjih od leta 2005 do 2013. Če samo morda katerega od podatkov podam, najprej za izdana delovna dovoljenja, se vidi, da dejansko od leta 2005 jih je bilo skupaj 282, in sicer od teh je bilo na primer 42 osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenje za zaposlitev jih je imelo 183, dovoljenj za delo je bilo 57. Če pogledamo zdaj podatke za 2012 po isti kategoriji, je teh skupaj 373, osebnih delovnih dovoljenj je 25, torej je številka upadla, več pa je dovoljenj za zaposlitev - 310, dovoljenj za delo pa je 38, torej tudi manj. Iz teh podatkov se vidi, da ne gre za bistveno povečanje, ki bi nam dali neke indice, da se nekaj bistveno drugačnega v tem obdobju dogaja, tako da z
49
DZ/VI/13. seja
vidika teh delovnih dovoljenj so ti podatki, ki vam jih jaz lahko posredujem. Ne vem pa, kaj lahko še v imenu kolega govorim ali bo verjetno on ...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Najbrž bo dr. Virant sam podal odgovor.
Izvolite, dr. Virant.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še ta kazenskopravni vidik in vidik prekrškov. V obdobju zadnjih 10 let je policija ovadila 27 storilcev, državljanov Kitajske zaradi kaznivih dejanj v zvezi z zlorabami institutov dovoljenja za začasno prebivanje in vize. V zadnjem času pa se zaznava večji prirast zlorab teh institutov, na splošno porast nezakonitega prebivanja v Sloveniji, predvsem na podlagi fiktivnih zaposlitev v slamnatih gospodarskih družbah. V takšnih primerih prihaja tako do kršitve pravic teh ilegalnih migrantov, predvsem pravic iz delovnega razmerja, ker delajo na črno, nimajo zagotovljenih pravic iz delovnega razmerja, niti normalnega plačila, niti odmora, niti delovnega časa, kot ga zakonodaja predvideva, niti regresa, niti česa drugega. Manjši delež teh je sicer iz Kitajske. Največji problem so državljani Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Albanije, Makedonije, Srbije in Slovaške.
Je pa res, da nas je Ministrstvo za zunanje zadeve v zadnjem času večkrat obvestilo, da so na slovenskem veleposlaništvu v Pekingu zaznali večje povpraševanje zaprosila iz upravnih enot Sloveniji za nudenje pomoči pri razgovorih s kitajskimi državljani s prosilci za prvo dovoljenje za prebivanje v Sloveniji iz razloga dela ali zaposlitve. Policija tudi ugotavlja, da kitajski državljani, torej indice ima, da kitajski državljani, ki imajo že pridobljeno slovensko državljanstvo, ustanavljajo podjetja, preko katerih legalno prihajajo kitajski državljani v Slovenijo, delavci, pri čemer pa obstajajo indici za zlorabe pridobivanja prvih dovoljenj za prebivanje na podlagi zaposlitve, v določenih primerih obstajajo razlogi za sum, da gre za zlorabe delovne zakonodaje in temeljnih pravic po 196. členu KZ, pa celo za sume kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika. Policija se s temi primeri intenzivno ukvarja in kar koli boste v zvezi s tem zaznali, sporočite.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gremo z vprašanji naprej. Gospod Ivan Grill ima vprašanje za ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja.
IVAN GRILL (PS SDS): Najlepša hvala. Spoštovani gospod minister, spoštovana podpredsednica!
Moje poslansko vprašanje se nanaša na oskrbo slovenskega trga z zdravili. Kot smo lahko v mesecu marcu zasledili, je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v
hčerinski firmi Lekarna Ljubljana grosistu prepovedala promet z zdravili, in sicer na podlagi notranjega strokovnega nadzora in kot je bilo neuradno mogoče izvedeti zaradi premajhne zaloge oziroma premajhne količine zdravil, ki jih slovenski trg potrebuje. Na podlagi pritožbe pa smo lahko potem kmalu zatem zasledili, da pa je Ministrstvo za zdravje to odločbo preklicalo in tudi na podlagi izjav zopet tega podjetja, veletrgovca z zdravili, zasledili, da je bila ta odločba preklicana na podlagi pomanjkljive zakonodaje oziroma nekih nepravilnosti, na katero ste se potem na ministrstvu sklicevali in to odločbo preklicali.
Zanima me:
Kakšne so bile te dejanske nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešila tako imenovana Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke?
Kako naprej preprečiti, da ne bi do tega
prišlo?
Kajti, nehote se poraja sum, da je lahko tukaj v ozadju tudi bil politični interes, mogoče tudi političen pritisk na ministrstvo s strani ljubljanske občine. Ne nazadnje smo v preteklosti lahko ugotovili, da se sredstva, ki jih Lekarna Ljubljana in posledično verjetno tudi grosist - tukaj gre za velike denarje -, preliva je v proračun Mestne občine Ljubljana in se potem - tudi na podlagi ugotovitev Računskega sodišča - netransparentno porabljajo v povsem druge namene, kot pa, da bi se vračalo v zdravstveni sistem. To je nedopustno in zanima me:
Zakaj je bil ta preklic te odločbe s strani ministrstva tudi izveden? Najlepša hvala.
PODPREDSENICA ROMANA TOMC: Izvolite, minister Gantar.
TOMAŽ GANTAR: Hvala za vprašanje.
V uvodu bi najprej rekel, da tukaj ni bilo dogovorov na nivoju politike med občino ali pa med samimi lekarnami na to temo. Zavedam se občutljivosti vprašanja in tudi vnaprej sem se zavedal možnosti takšnih očitkov, zato sem le želel predvsem - ker tukaj je šlo bolj ali manj bolj za pravno razlago kot za čisto strokovno, medicinsko, če lahko tako rečem. Grosist je pač eden izmed veledrogeristov, ki zagotavljajo zdravila zdravstvenim zavodom in lekarnam in vsem ostalim. Tu moramo vedeti, da nihče od veledrogeristov v vsakem trenutku ne razpolaga s celotno paleto vseh možnih zdravil, ki so na tržišču in ki bi jih nekdo moral imeti, tudi tistih najredkejših. Ne bi se spuščal v razloge, zakaj je Splošna bolnišnica Jesenice prijavila prav Ll Grosist, ne pa morda kakšnega drugega veledrogerista, s katerim se je dogovarjala tudi v tistem obdobju.
Dejstvo je, da je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke to odločbo izdala, to je odločba o prepovedi prometa z zdravili, in da se je na drugi strani LL Grosist zatekel v pravne možnosti, ki so mu po zakonu
50
DZ/VI/13. seja
na razpolago, in sicer dve. Ena je bila zahteva za razveljavitev odločbe kot izredno pravno sredstvo in druga je bila enostavno pritožba na odločbo. Ministrstvo za zdravje je to reševalo po prioriteti - da je to pač pravno mnenje. Najprej je bilo dolžno obravnavati izredno pravno sredstvo, to je zahtevo za razveljavitev odločbe. V tej zahtevi je bilo ugotovljeno, da je prišlo pri odločbi Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke do bistvene kršitve materialnega prava, in sicer v postavki, ki se nanaša na šesto točko 74. člena Zakona o zdravilih, kjer so šli po mnenju naše pravne službe s tolmačenjem opredelitve ustrezno kratkega časa za zagotovitev zdravil preko tiste meje, ki bi se jo dalo še v skladu z zakonom zagovarjati.
Dejansko je to eno področje, ki je do neke mere nedorečeno in ki smo se ga mi ,mimogrede, tudi zavedali in ga tudi v novem zakonu o zdravilih, ki je že bil v javni obravnavi, tudi skušamo rešiti, to je, katero obdobje je tisto, da je nekdo dolžan to zdravilo tudi v resnici zagotoviti. To je bil edini razlog, kjer bi lahko izrecno zanikali odločitev Javne agencije za zdravila, ki pa je dejansko neopredeljena. Kaj je tisti najkrajši možni čas, je odvisno od okoliščin, tudi od vrste zdravila, ki ga moraš zagotoviti. Se pravi, na to vpliva več okoliščin in glede na proučeno gradivo je bilo mnenje pravne službe Ministrstva za zdravje, da je tu dejansko prišlo do te bistvene kršitve materialnega prava. Zato je bila tudi sprejeta takšna odločitev.
V nasprotnem primeru smo se, seveda, zavedali tudi možnosti raznih odgovornosti, predvsem odškodninskih, do katerih bi lahko prihajalo, če zadeva ni popolnoma jasna in jo lahko brez kakršnega koli dvoma zagovarjamo. Tu govorimo o znatnih sredstvih pri prepovedi prometa podjetja, kot je LL Grosist.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Želite dopolnitev, gospod Grill?
Izvolite.
IVAN GRILL (PS SDS): Tudi tukaj se potrjuje dejstvo: pet pravnikov, šest ali sedem različnih mnenj. Nenavadno se mi zdi, saj verjetno imajo tudi v Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pravnike, ki tudi morajo poznati zakonodajo, jo ustrezno tolmačiti in da je to potem bilo povsem drugačno razmišljanje, kot se je potem ugotovilo ali pa odločilo na samem Ministrstvu za zdravje.
Tudi sam delim mnenje, da je verjetno tisti čas, ki je potreben, da se določeno zdravilo lahko nabavi ali se ga tudi posreduje izvajalcem, lahko bolj strokovno vprašanje kot pa pravno. Upam, da bo to v tem zakonu, ki ga sedaj omenjate, to rešeno. Bi vas pa vseeno še dodatno vprašal:
Kakšen je dejansko status tega LL Grosista?
Vemo, da so se že v preteklih mescih ali letih tukaj kresala mnenja in tudi številni pravniki in poznavalci tega področja so mnenja,
da ni zakonske podlage, da lahko Lekarna Ljubljana sploh ustanovi tega grosista, da ima veletrgovca. Vemo, da še vedno ta zadeva obstaja. Tu so številne dileme, tudi pomisleki v javnosti, ki so upravičeni, in bi bilo prav, da se to dokončno uredi; ali da se to omogoči tudi drugim ali da se to tudi potem onemogoči in ne nazadnje tudi sankcionira. Kajti, take pravne praznine in take nedoslednosti, kot je na tem področju, mislim, da ni v prid slovenskemu zdravstvu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Se strinjam, da je vprašanje treba doreči. Mi smo ga skušali tudi opredeliti. V bistvu smo ga v Predlogu zakona o lekarniški dejavnosti, kjer je zaključena javna obravnava in kjer smo načelno proti vertikalnemu povezovanju lekarn z grosisti. Verjamem pa, da bo to vprašanje še aktualno in da bo še veliko razprave na to temo.
Moje osebno mnenje pa je zapisano v tem zakonu, da mislim, da takšna povezava ni smiselna. To je nekje tudi stališče in v prid temu govori tudi sodba Evropskega sodišča, ki nikakor ni v prid takšni povezavi.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Štefan Tisel prav tako vprašanje za ministra za zdravje.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci!
Moje vprašanje za gospoda ministra Tomaža Gantarja se nanaša na podeljevanje koncesij v zdravstveni dejavnosti.
V Sloveniji smo še vedno ponosni, da imamo dobro zdravstveno oskrbo oziroma na relativno visoki ravni in da je naš zdravstveni sistem socialno naravnan, ki temelji na visoki stopnji solidarnosti. Javna zdravstvena mreža je sestavljena iz javnih zavodov in posameznih koncesionarjev, ki opravljajo zdravstveno dejavnost po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnicami dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obstajajo pa tudi samoplačniške storitve, ki pa niso v sistemu javnega zdravstva.
Pred približno 20 leti so se začele podeljevati koncesije posameznikom v zdravstveni dejavnosti in tako imamo danes največ koncesij v zobozdravstvu, po mojem preko treh četrtin, potem v osnovnem zdravstvu, okrog polovico ali pa dobro polovico, na sekundarnem nivoju pa so se v začetku podeljevale koncesije na ta način, da so se programi odvzeli javnemu zavodu in je tudi denar šel s koncesionarjem. Zadnja leta pa, kot vemo, so koncesije bolj redka zadeva oziroma se na novo bolj redko podeljujejo. Tako je bilo že
51
DZ/VI/13. seja
v času vlade Boruta Pahorja kot tudi v preteklem letu, v času vlade Janeza Janše, ko ste bili tudi že minister za zdravje. Sprašujem, gospod minister:
Kakšno je stališče nove vlade glede podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti?
Za ilustracijo pa tudi:
Katere in koliko koncesij je bilo podeljenih v preteklem letu?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Hvala tudi za to vprašanje.
Danes bi težko govoril o stališču Vlade do teh koncesij, lahko pa povem svoje stališče, to tudi ni opredeljeno v naši pogodbi o sodelovanju. Mislim, da je v osnovi jasno, da se zavzema tudi ta vlada, podobno kot prejšnja, za javno zdravstvo, kakovostno, na osnovi neke solidarnosti tudi pri vplačevanju prispevkov. Področje koncesij ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je morda premalo natančen glede na želje, pa tudi navsezadnje potrebe po teh koncesijah, ki se pa le pojavljajo tudi v zadnjih letih. Tu se je na eni strani reševalo glede na možnosti, na drugi strani pa glede na čisto konkretne potrebe. Če grem najprej na potrebe, kaj je bilo odločilno, kar smo upoštevali tudi v lanskem letu. Eno je bila preskrbljenost za določeno področje, kjer je koncesija predlagana, pač znotraj tega področja, in drugo so seveda čakalne dobe v tej dejavnosti, kjer je bila ta koncesija predlagana. To je bilo na eni strani. Na drugi strani pa so možnosti, kot sem prej omenil, kar pa pomeni predvsem možnosti financiranja nove koncesije.
V zadnjih letih v resnici teh ni bilo zelo veliko, verjetno iz enostavnega razloga, ker je zdravstvena blagajna ves čas bolj ali manj v težavah in enostavno razpoložljivega denarja za nove programe več ali manj ni bilo. Zato tudi v prejšnjem mandatu, z izjemo nekaj koncesij -mislim, da smo tri čisto nove podelili po sprejetju splošnega dogovora, kjer smo od 2 milijard 300 zagotovili en milijon za širjenje programov oziroma za nove koncesije, kjer je to potrebno. Dodaten razlog, da smo se za to odločili in ta denar namenili, je tudi letošnja uveljavitev Direktive o prostem pretoku pacientov, kjer je bila želja, da kjer so najdaljše čakalne dobe, omogočimo, da bi se nekoliko skrajšale, na drugi strani pa smo preko splošnega dogovora zagotavljali, da bi z zmanjševanjem akutnih obravnav in povečanjem deleža dnevnih bolnišničnih obravnav zagotovili tudi za bolnišnice dodatna sredstva za povečanje specialističnih ambulantnih programov. To je bilo, kot pravim, v zelo majhnem obsegu realizirano tudi v lanskem letu. Seveda smo upoštevali pri tem nujno soglasje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki na koncu tak program financira, in dosledno tudi nismo niti
enkrat posegli v podelitev koncesije na račun javnega zdravstvenega zavoda, se pravi na račun odvzemanja programa kateremu koli javnemu zdravstvenemu zavodu. Izjema bi lahko bila na primarnem nivoju, če bi prišlo do dogovora med koncesionarjem in zdravstvenim domom, kjer smo samo v vlogi soglasodajalca, dejanska pa podeli koncesijo lokalna skupnost oziroma občina.
Še enkrat, mislim, da smo jih v lanskem letu dali tri in izvedli tudi nekaj širitev. Vse pa še pod tem zneskom, ki je bil za to rezerviran, tako da ni bil v celoti izkoriščen.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, še nadaljujete.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Gospodu ministru hvala za odgovor.
Sami ste omenili, da bo treba dopolniti oziroma dodelati Zakon o zdravstveni dejavnosti pa tudi Zakon o zdavstvenem varstvu in o zdravstvenem zavarovanju tudi na to temo. Vemo, vsaj na osnovni ravni in v odročnih krajih, da bi z neko obliko koncesije prav gotovo omogočili, da imajo tudi ti prebivalci možnost dostopa do zdravstvene mreže oziroma do zdravnikov na osnovni ravni in do zobozdravnikov.
Morda bi samo za ilustracijo še vprašal naslednje. Slišati je bilo, da lahko že zdaj gredo na pregled za CT - po drugi strani smo slišali, da je v Sloveniji že preveč teh aparatov, preko 20 - in da nekje že zdaj zavarovalnica plača, da je pacient šel namesto v Izolo v Trst in da je bilo to plačano. Vemo, da bo to od oktobra naprej mogoče, če bo cena ustrezna oziroma nižja oziroma da bo poravnavala.
Zato bi tudi vprašal:
Kdaj predvidevate, da bi lahko bila dopolnitev Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejeta v parlamentu?
Hvala
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, minister.
TOMAŽ GANTAR: Hvala.
Mogoče toliko v pojasnilo. Mi postavljamo še kriterije, kljub vsemu, v tisti smeri, ki nam jih tudi evropska zakonodaja dovoljuje. To pomeni, da lahko postavimo določeno omejitev tudi tam, kjer so storitve vezane na drago opremo, drage aparature. Brez dvoma pod to sodijo, recimo, pregledi z magnetno resonanco, tudi s CT.
Ti ukrepi bodo predlagani in sprejeti, zato da bomo pravočasni v sklopu interventnega zakona, ki ga pripravljamo zdaj tudi za izboljšanje te finančne situacije, v kateri smo, in je to del tega zakona, ki bo pa v maju tudi že v obravnavi.
52
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk bo postavil vprašanje odsotnemu ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Pred natanko mesecem dni se je s tekmo posameznikov na planiški letalnici začel eden izmed najbolj uspešnih koncev tedna za slovenske smučarske letalce. Na treh tekmah so Slovenci dosegli dve zmagi in še dve uvrstitvi na oder za zmagovalce. Prireditev je več kot uspela tudi po organizacijski plati, saj je dolino pod Poncami po podatkih organizatorjev v štirih dneh obiskalo več kot 54 tisoč obiskovalcev. K vse lepši podobi snežene kraljice, poleg tekmovalnega, prispeva tudi infrastrukturni preboj. Z več kot 40 milijoni evrov, pretežno evropskega denarja, Slovenija dobiva enega najmodernejših nordijskih centrov. Oktobra 2012 je že bila slovesna otvoritev prenovljene Bloudkove in sosednje skakalnice. Navzočnost treh ministrov za šport je takrat nakazovala, da je o projektu Nordijskega centra Planica poleg visoke stopnje družbenega soglasja doseženo tudi široko politično soglasje. Upam, da bo enotnost pripomogla k čimprejšnjemu dokončanju projekta in uspešni kandidaturi za izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. Vlada je namreč na seji v četrtek Smučarski zvezi Slovenije dala soglasje za vložitev kandidature za organizacijo prireditve v letu 2019 in s tem na nek način potrdila zavezanost čimprejšnjemu dokončanju projekta.
Glede na navedeno gospoda ministra sprašujem:
Kako kot novi minister za šport načrtuje dinamiko gradnje Nordijskega centra v Planici tudi v luči kandidature za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2019?
Ministra prosim, da mi na moje ustno poslansko vprašanje odgovori na eni izmed naslednjih sej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister bo ustno odgovoril.
Zdaj pa prehajamo na drugi krog vprašanj, in sicer ima besedo gospod Janez Ribič, in vprašanje za ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, ki je tudi odsoten, ampak vseeno, imate besedo.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala. Spoštovani gospe in gospodje poslanci!
Ker je problematika poplav in plazov tako široka in je prava nočna mora kar nekaj prebivalcem severovzhodne Slovenije, bom zato začel kar z vprašanji. Prosil bi ministra za odgovore na naslednji seji, kjer bom lahko postavil dodatna vprašanja. Najprej bom povedal vprašanja, potem pa, kolikor bo časa, še obrazložitve.
Ali je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že posredovalo popolno vlogo za dodelitev kohezijskih sredstev za izgradnjo protipoplavnega nasipa Vurberk-Zgornji Duplek in za kdaj sta predvidena začetek in zaključek omenjene investicije?
Drugo vprašanje:
Kdaj bodo občine deležne finančnih sredstev države za odpravo posledic poplav v novembru 2012 in za urejanje vodotokov po poplavah?
Tretje vprašanje:
Kako se bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje lotilo sistemskega urejanja sanacije malih in srednjih plazov ter na kakšen način bodo v to vključene lokalne skupnosti, se pravi občine?
Poleg odpravljanja posledic lanskoletnih poplav so občino Duplek proti koncu letošnje zime zaradi velike količine padavin prizadeli še zemeljski plazovi, ki so že začeli resno ogrožati nekatere stanovanjske objekte ter tudi lokalno infrastrukturo. Ob vsesplošnem zavedanju, da bi morali biti plazovi obravnavani v smislu povzročanja škode in nevarnosti v nadaljevanju plazenja, ne zgolj v smislu trenutno nastale škode, se pri večini plazov, ki so se sprožili v preteklem mesecu na severovzhodu Slovenije, ni začelo niti s postopkom ocenjevanja škode.
Tudi škode zaradi poplav, kljub obljubljeni pomoči s strani države in sprejetim sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 21. 11. 2012 in 7. 3. 2013, občine niso prejele praktično še nobenih sredstev, s katerimi bi lahko začele sanirati škodo, ki je nastala zaradi poplav, niti ni nobenih informacij v zvezi s sanacijo vodotokov po poplavah in s tem povezanimi sredstvi.
V preteklem mandatu sem preko poslanskih vprašanj kar nekajkrat izpostavil velik pomen izgradnje visokovodnih nasipov na levem bregu Drave med Mariborom in Ptujem, s katerimi bi se zagotovila poplavna varnost prebivalcev Dupleka in okoliških krajev. Gradnja tega nasipa namreč zamuja že desetletja in več. Kako podcenjujoč je skozi vsa ta leta bil odnos države do tega problema, se je preko vseh razsežnosti izkazalo lanskega novembra, ko so občino Duplek prizadele najhujše poplave v zadnjih desetletjih, ki so samo v občini .../izklop mikrofona/...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Štiri in pol milijona evrov škode ste še imeli za dodati na koncu.
Na začetku pa ste že izpostavili, da bi radi ustni odgovor na naslednji seji.
Naslednja je gospa Sonja Ramšak z vprašanjem za ministra za obrambo, odsotnega gospoda Romana Jakiča.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica!
53
DZ/VI/13. seja
Tudi sama bi želela, glede na to, da je minister za obrambo odsoten, odgovor na moje postavljeno vprašanje na prihodnji seji Državnega zbora. Dovolite mi, da kljub vsemu zdaj predstavim svoje vprašanje.
Spoštovani minister za obrambo! Vaš predhodnik, gospod Hojs, je med mnogimi odličnimi ukrepi v času vlade Janeza Janše sprejel odločitev, da se delo manjših regijskih centrov v nočnem času prenese na večje regijske centre za obveščanje. Pri tem je večkrat argumentirano članom Odbora za obrambo Državnega zbora pojasnil, da se odzivni čas intervencijskih ekip ni podaljšal in da strokovno delo operativcev ni bilo zmanjšano. Tem argumentom žal takratni opozicijski poslanci, predvsem iz vrst Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, niso prisluhnili in večkrat izpostavili, da je takšen način dela regijskih centrov nesprejemljivo. Naj spomnim v Upravi za zaščito in reševanje je organiziran Center za obveščanje Republike Slovenije, v okviru izpostav za obrambo pa je organizirano 13 regijskih centrov za obveščanje. Koalicijske poslanke in poslanci smo predlagali celo zmanjšanje števila regijskih centrov, s čimer bi zagotovili boljšo tehnično opremljenost centrov, povezano s tem pa tudi višjo strokovnost zaposlenih.
Spoštovani minister, glede na to, da ste se - vsaj glede na objave v medijih - dobro seznanili z delom notranjih organizacijskih enot ministrstva, upam, da tudi organov v sestavi ministrstva, prosim, da mi odgovorite na naslednje vprašanje:
Ali nameravate vrniti organiziranost regijskih centrov za obveščanje na organizacijsko strukturo pred časom ministrovanja gospoda Hojsa?
Oziroma:
Ali ste morda naročili analizo delovanja regijskih centrov za obveščanje po uveljavitvi nove organiziranosti?
Hvala za vaš odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Ramšak.
Minister bo odgovarjal ustno na naslednji seji.
Sedaj pa je vrsti Andrej Čuš. Vprašanje za ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Sama Omerzela, prav tako odsotnega.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala, še enkrat, za besedo.
Sicer je že o tem danes govoril gospod Ribič, ampak glede na to, da lahko omenjeni projekt oziroma problematiko omenimo in smatramo za nacionalno sramoto, se mi zdi več kot vredno, da o tem govorimo vedno.
Začel bi z besedami, da prebivalci spodnjega Podravja mislimo, da država stoji. Zakaj? Ker že vsi osnovni infrastrukturni projekti na področju osnovne infrastrukture stojijo preko 10 let. Tukaj bi izpostavil 10 let se že vleče
izgradnja hitre ceste Ptuj-Ormož, kjer so vsi dokumenti že pripravljeni, ampak na njih se nabira prah. Druga je problematična regionalna cesta Ptuj-Jurišnici-Gornja Radgona, ki poteka preko Podvinc, kjer je zdaj po moji oceni zgrajen dober kilometer od predvidenih 16. Torej, stanje na področju infrastrukture v spodnjem Podravju je katastrofalno, največji problem, če ne državna sramota, pa je avtocestni odsek Draženci-Gruškovje.
Zato gospodu Omerzelu postavljam naslednje vprašanje. Uredba o državnem prostorskem načrtu za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje je bila sprejeta septembra 2010. Trenutna regionalna cesta je močno obremenjena, prav tako pa na njej ni primerno poskrbljeno za varnost.
Zanima me:
Kakšna je konkretna časovnica aktivnosti, saj je stanje v spodnjem Podravju grozno?
Tukaj bi rad samo še nadaljeval z razpravo, kot je bilo že prej povedano. Recimo, pridejo turisti ali pa se mi pripeljemo iz Hrvaške nazaj v Slovenijo; tam je lepa tabla Dobrodošli v Evropski uniji, ampak to je edino, kar nas tam tudi spominja, da pridemo v Evropsko unijo, ker takšna infrastruktura mislim, da ne sodi v 21. stoletje, posebej pa ne v neko Evropsko unijo.
Tudi sam na tej točki pozivam in apeliram na pristojnega ministra, da se omejena problematika čim prej uvrsti na dnevni red reševanja in da rešimo te probleme.
Sicer pa se pridružujem vabilu gospoda Ribiča, da minister pride enkrat v spodnje Podravje, pa mu to tudi na terenu pokažemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata ima vprašanje za ministra za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorja Viranta.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, hvala, da ste prišli in rešujete čast ministrskega zbora!
Vam pa na temo nevladnih organizacij resda v tem mandatu zastavljam prvič vprašanje, v nekem prejšnjem mandatu sem vam mislim, da tri vprašanja na to temo zastavila. Pobudo za tokratno sem pa dobila 8. aprila 2013, ko je v tej dvorani potekalo zasedanje otroškega parlamenta. Vi to izkušnjo imate, letošnji parlament je tekel na temo odraščanja in menim, da so nam mladi veliko povedali o tem, kaj pričakujejo od družbe in kako si predstavljajo aktivni dialog, za katerega so med drugim nevladne organizacije tudi odgovorne. Neposredno pobudo za to vprašanje črpam iz opozorila predsednica Zveze prijateljev mladine, da bo ta organizacija praktično ostala brez sredstev in je tak projekt, kot je otroški parlament, ogrožen, če se ne bo kaj spremenilo.
54
DZ/VI/13. seja
Sprašujem vas:
Koliko sredstev za delovanje nevladnih organizacij v državnem proračunu za leti 2013 in 2014 je še na voljo?
Ali se bo tudi v varčevalnih ukrepih kazalo rezanje sredstev v tem sektorju?
Spomnim se vašega zadovoljstva ob tem, kako je bila Slovenija v tej iztekajoči se finančni perspektivi uspešna pri črpanju evropskih sredstev, mislim, da smo jih 99 % počrpali od tistega, kolikor je bilo namenjenih, in smo bili praktično edina država, ki je to kot svojo prioriteto dala.
Zanima me:
Ali bo v naslednji finančni perspektivi 2014-2020 tudi kaj sredstev za to namenjenih?
Predvsem je pa zelo pomembna participacija države, ker se ve, da mora država oziroma nevladne organizacije same participirati, če hočejo črpati sredstva, od 15 do 40 %. Torej mora država tudi vedeti, da za to, če hočeš kaj dobiti, moraš nekaj malega tudi sam prispevati. Meni se zdi, da vse nevladne organizacije niso v enakem položaju. Število nevladnih organizacij se veča, praviloma pa kvota sredstev, namenjenih za nevladne organizacije, ostaja enaka.
Zato so številne nevladne organizacije ne samo eno leto, ampak več let zapored neuspešne pri razpisih. To utegne ogroziti njihovo delovanje in pestrost oblik delovanja nevladnih organizacij, zato vam zastavljam to vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Virant, izvolite.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospa podpredsednica.
Spoštovana kolegica Potrata, čisto celovitega odgovora vam ne bom mogel dati zaradi tega, ker so sredstva za nevladne organizacije zelo razpršena po državnem proračunu. Recimo, sredstva za organiziranje takih dogodkov, kot je otroški parlament, spadajo v proračun Ministrstva za izobraževanje. Poskušal sem priti do teh horizontalnih podatkov, da bi vse postavke iz različnih ministrstev sešteli in videli, koliko sploh namenjamo za nevladne organizacije, in za ta podatek bi si morali vzeti kar nekaj časa. Če boste to želeli, lahko to tudi storimo. Smo šli pa natančno pogledati, kako je s postavkami na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, ki podpira delovanje nevladnih organizacij v horizontalnem smislu, torej, v smislu krepitve njihove infrastrukture, njihovih kapacitet, neodvisno od tega, kaj dobivajo po posameznih resorjih.
V okviru postavk MNZ se sredstva za razvoj nevladnih organizacij zagotavljajo na treh postavkah, to je sodelovanje z nevladnimi organizacijami, spodbujanje razvoj nevladnih organizacij in civilnega dialoga, evropska
sredstva in slovenska udeležba. Skupen obseg sredstev znaša za leto 2013 2 milijona 600 tisoč in še nekaj, pri tem je v letošnjem letu razpoložljivih še za 255 tisoč 700 in še nekaj evrov, od tega 120 tisoč integralnega proračuna in 135 tisoč za izvajanje projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi Evropske unije. Sprejeti proračun za leto 2014 je nižji, in sicer znašajo te naše postavke nekaj čez milijon in pol, razpoložljivih je še za 198 tisoč integralnih sredstev. Za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, bo za že sklenjene pogodbe o sofinanciranju treba pridobiti dodatna sredstva v višini 135 tisoč evrov. Od tega 114 tisoč evropskih in 20 tisoč sredstev slovenske udeležbe. Ministrstvo si bo prizadevalo, da se v višino teh proračunskih postavk ne bo posegalo, ker je že ob rebalansu proračuna v letu 2012 prišlo do znižanja sprejetega proračuna za več kot 60 % na teh postavkah.
Torej, kolikšen je razpoložljiv skupen obseg sredstev državnega proračuna 2013-2014 za delovanje nevladnih organizacij, to je po vseh resorjih? Tega podatka ni mogoče dobiti brez podrobne analize, ki bi zahtevala izvedbo dodatnih anket oziroma analize vprašalnikov. Sistem Ministrstva za finance ne omogoča, da bi preprosto ,"na klik", dobili celoto sredstev, ki so na voljo za nevladne organizacije.
Ali lahko računamo tudi na novo finančno perspektivo 2013-2020? Lahko. Glede na zakonodajne predloge Evropske komisije, ki ureja prihodnjo kohezijsko politiko, predlog izhodišč strategije razvoja Slovenije 2014-2020, in na podlagi prvih opravljenih sestankov s predstavniki Evropske komisije ocenjujemo, da lahko Slovenija računa na evropska sredstva za krepitev razvoja nevladnih organizacij. Ministrstvo je že pripravilo celovit predlog ukrepov investicijskih področij, ki vsebujejo ukrepe za krepitev zaposlovanja in profesionalizacije v nevladnih organizacijah, krepitev podpornega okolja, spodbujanje transparentnega in odgovornega delovanja nevladnih organizacij. V naslednjih mesecih bo predlog usklajevanj tako z nevladnimi organizacijami kot tudi s pristojnimi resorji za oblikovanje teh programskih dokumentov, to pa je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ministrstvo si bo prizadevalo za oblikovanje ukrepov, ki bodo krepili podporno okolje za delovanje nevladnih organizacij, pa tudi za to, da bo nevladnim organizacijam omogočeno izvajanje različnih projektov v okviru proračunov vseh resorjev.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod minister, tudi za to, da ste javno potrdili, da nisem bila malomarna pri pripravljanju vprašanja, zato sem tako benevolentno rekla, da
55
DZ/VI/13. seja
se količina sredstev ne spreminja, zato ker nisem mogla stvarno dokazati, kako je z gibanjem sredstev. Dobro bi bilo, če bi lahko dobili natančnejše podatke, zaradi tega ker tudi samostojni raziskovalci ne morejo brezplačno, v raziskovalne namene priti do teh podatkov pri Ajpesu, zato bi bilo dobro, da jih vsaj nekdo v državi ima. Recimo, sedaj sem zasledila podatek, da čez 3 tisoč kulturnih društev, sedaj govorim o tem sektorju za kulturo, 324 daje država kakšna sredstva. Gre za enoletne projekte v glavnem, lahko tudi daljše, ampak ne gre samo za kulturo, gre za vse različne nevladne organizacije, te pa ne opozarjajo, da so na robu preživetja. Dejstvo je, da je več kot tretjina, to črpam tudi iz vaših odgovorov v preteklosti, več kot tretjina sredstev za nevladne organizacije je ravno iz teh javnih sredstev, ni tako kot drugod po drugih državah, zato je toliko bolj pomembno, da spremljamo, kolikšna so sredstva, ki jih država ali lokalne skupnosti dajejo.
Tisto, kar se mi zdi pa posebej pomembno v tem vprašanju še dodati, je pa to, da niso vse nevladne organizacije v enakem položaju. Nekatere imajo še druge stabilne vire financiranja, recimo, invalidske in humanitarne organizacije iz sredstev Loterije Slovenije, kakšne iz največje slovenske civilne družbe - , da mislim na RKC, se razume. Ampak druge pa tega nimajo, zato bi bilo dobro zagotoviti stabilnejše vire, ker tudi lokalne skupnosti nekaterim nevladnim organizacijam omogočajo brezplačno uporabo prostorov, druge spet ne. Neenak položaj je med njimi, zato bi bilo dobro imeti tak pregled. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V bistvu bolj komentar, če želite dr. Virant ali ni potrebno? Ni potrebno.
S tem smo izčrpali vsa vprašanja poslank in poslancev za danes. Prekinjamo to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 24. aprila 2013, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal tudi o predlaganih sklepih.
S tem prekinjamo tudi 13. sejo Državnega zbora.
Nadaljujemo jutri ob 9. uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. APRILA 2013 OB 17.06 IN SE JE NADALJEVALA 23. APRILA ob 9. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 13. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanci, gospa Iva Dimic, gospa Polonca Komar, gospod Marijan Pojbič, gospod Jakob Presečnik in gospod Rihard Braniselj.
Vse ostale prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 5 tisoč volivk in volivcev. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za delo družino, socialne zadeve in invalide predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsednici odbora, dr. Andreji Črnak Meglič za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Gospod predsednik, gospa ministrica, kolegice in kolegi, dobro jutro!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je obravnaval predlog zakona o štipendiranju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložilo več kot 5 tisoč volivcev. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagateljev, Mitja Urbanc, predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z ministrico, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnica Državnega sveta.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe. Le-ta je ob pripombah pravnosistemske narave podala tudi številne konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Vlade, ki predloga zakona ne podpira in predlaga Državnemu zboru, da ga ne sprejme. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je v svojem mnenju, ki ga je na seji odbora predstavila predstavnica Državnega sveta, do vprašanja potrebe po novi sistemski ureditvi tega področja zavzela sicer pozitivno stališče. Komisija je podprla pobudo predlagateljev za sistematično ureditev področja štipendiranja v smislu ponovnega odpiranja dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi, do predloga zakona pa se zaradi opozoril o tehničnih in pravnih pomanjkljivostih ter pomislekih glede vsebine in izvedljivosti predlaganih rešitev ni opredelila. V skladu z ugotovitvami iz razprave je komisija pozvala vse zainteresirane strani, da na podlagi sodelovanja čim prej pripravijo in uskladijo vsebino novega alternativnega predloga zakona o štipendiranju. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je o predlogu zakona opravil javno predstavitev mnenj. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedal, da so na javni predstavitvi mnenj razpravljavci podali poglede na zakon o štipendiranju, ki ga je vložilo več kot 5 tisoč volivcev in Študentska organizacija Slovenije. S predstavniki ministrstva so se strinjali glede nekaterih pomanjkljivosti trenutne ureditve, zato upajo na konsenz in skupni predlog, ki bo bolj sprejemljiv za vse. Predstavnica Vlade je povedala, da je Vlada pripravila svoj predlog zakona, ki je že v parlamentarni proceduri, zato predlaga, da se
56
DZ/VI/13. seja
obravnavani predlog ne sprejme. Ob tem je ministrica pozdravila napor Študentske organizacije ter volivk in volivcev, da so se lotili problematike, saj je dejansko potreben sistemski pristop k politiki štipendiranja v naši državi.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v svoji predstavitvi mnenja opozorila, da obrazložitev, podana k posameznim členom, večinoma zgolj povzema besedilo člena, v nekaterih primerih pa od njegove vsebine celo odstopa. V okviru uvodnih pripomb je opozorila še, da je treba predlog zakona zaradi notranje skladnosti terminološko poenotiti, saj je predloženo zakonsko besedilo neenotno, uporablja številne termine, kar seveda zmanjšuje jasnost, preglednost in splošno razumljivost zakonskih norm. Ob pripombah pravnosistemske narave je Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju podala tudi številne konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona.
Glede na navedeno je odbor s 17 glasovi "za" in nobenim "proti" sprejel sklep, da Predlog zakona o štipendiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Besedo dajem gospodu Luki Špoljarju, predstavniku predlagateljev predloga zakona, za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. 5 minut imate na voljo, izvolite.
LUKA ŠPOLJAR: Lep pozdrav tudi z moje strani! Hvala za besedo.
Moje ime je Luka Špoljar in prihajam iz Študentske organizacije Slovenije. Študentska organizacija je na podlagi analize stanja in tudi konkretnih primerov, ko se na nas obračajo študenti, vložila predlog zakona s podporo več kot 7 tisoč polnoletnih državljanov, katerih podpise smo zbrali v dobrem tednu dni. To daje našemu predlogu zakona še dodatno težo ter pomembno sporočilo, da je to področje treba nujno urediti. Obenem pa menimo, da to daje dodatno težo tudi našim prizadevanjem in našemu delu. Ker pa je Študentski organizaciji Slovenije bolj pomembna vsebina zakona kot njegova oblikovna ureditev in je naša primarna želja, da se primerno uredi sistem štipendiranja v Republiki Sloveniji, smo pristali na to, da skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravimo hibridni zakon, ki bo predmetno materijo ustrezno uredil. Tako je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog zakona, ki je sprejemljiv tudi za Študentsko organizacijo Slovenije, saj povzema večino dobrih rešitev, ki jih je predlagala ŠOS. To so štipendije za deficitarne poklice, vzdrževanje štipendij in predvsem vrnitev štipendij mladoletnim dijakom. Zato na tem mestu predlagamo oziroma kot je bilo že rečeno, se strinjamo s pristojnim parlamentarnim odborom, da se postopek sprejemanja našega
zakona na tej seji ustavi oziroma prekine, pri nadaljnjem sprejemanju novega zakona o štipendiranju, ki bo vložen v parlamentarno proceduro, pa vas prosim, da se poslanci postavite izven okvirjev dnevne politike in glasujete za dobre rešitve za dijake in študente.
Cilj Študentske organizacije Slovenije je, da se sistem štipendiranja uredi celovito, učinkovito, sistematično ter transparentno. Poudarek na reševanju te problematike je pomemben tudi zaradi splošne socialne stiske, ki se že kaže v zadnjih letih. Veliko pove že samo podatek, da je med letoma 2010 in 2011 bilo podeljenih več štipendij, ne glede na to, da je cenzus ostal isti. Seveda je potem bil sprejet Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je odvzel štipendije več kot 10 tisoč mladoletnim dijakom, tako da je bilo z novim letom podeljenih zgolj 125 novih štipendij. Zanemarljiv pa tudi ni podatek, da je prišlo do konkretnega upada panoge študentskega dela, skozi katerega so študenti in dijaki reševali svoj socialni položaj, velikokrat pa reševali finančno problematiko kar celotne družine. Tako kljub izboljšanju štipendijskega sistema še vedno ostaja nekaj grenkega priokusa zaradi nezadostne višine sredstev, vsekakor pa je to šele prvi korak k reševanju problematike. Veseli smo pripravljenosti in razumevanja resornih ministrstev, da je treba področje štipendiranja v Republiki Sloveniji in področje štipendiranja nadarjenih, govorim o Zoisovih štipendijah, čim prej urediti in se že veselimo napovedanega začetka in vabila na delovno skupino na resorno ministrstvo. Zelo pohvalno pa je tudi to, da bomo lahko skupaj z vsemi pristojnimi ministrstvi pripravili politiko štipendiranja in pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Obenem pozivamo resorno ministrstvo, da se postopek sprejemanja zakona o štipendiranju začne čim prej in se s tem da tudi pomemben signal mladi šolajoči se mladini v Republiki Sloveniji. Kot smo že večkrat poudarili, mladi želimo biti del rešitve in ne del problema. Veseli nas, da temu na nek način s svojimi izjavami pritrjuje celotna politična sfera, predvsem pa trenutni odločevalci v vladajoči koaliciji. Mladi smo tako rekoč motor prihodnosti in nas je kot takšne treba jemati pri oblikovanju vseh politik, torej kot prioriteto. Vedno več posameznikov se odloča za odhod v tujino in smo tako priča begu možganov, čeprav Slovenci veljamo za zapečkarski narod. Naj vam tukaj na tem mestu povem, katera predavanja so najbolj obiskana zadnje čase s strani študentov - predavanja na temo: Kako v tujino? Gneča je takšna, da ne uspemo spraviti vseh študentov v predavalnice, niti zabave niso tako obiskovane. Tako da mislim, da je to zelo pomemben signal, kaj se dogaja. Svet stoji na mladih, pravijo. Če mladi ne bomo postavili ustreznih temeljev, se bodo ti kaj kmalu začeli majati.
Zato za zaključek še enkrat poudarjam, mladi smo prihodnost. V vaših rokah pa je, da
57
DZ/VI/13. seja
nam z ustreznimi politiki omogočite razvoj in nam daste priložnost. Hvala za besedo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo tudi predstavnici Vlade, in sicer dr. Andreji Kopač Mrak, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK (PS SD): Dober dan tudi z moje strani! Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Predlog novega zakona o štipendiranju, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije in ga s podporo 5 tisoč volivk in volivcev predložila v Državni zbor Republike Slovenije, je pripravljen v veliki meri na podlagi Predloga zakona o štipendiranju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada Republike Slovenije v mandatni dobi 2008-2011. Postopek je bil zaključen na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora oziroma, če poenostavimo, zaradi predčasnih volitev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vloženi predlog zakona o štipendiranju obravnavalo kot resen poziv in hkrati dobrodošlo pomoč pri nadaljnjem urejanju sistema štipendiranja v Republiki Sloveniji. Zakonodajna služba Državnega zbora je ugotovila v samem tekstu številne nedoslednosti in pravne nedorečenosti, zato je bila sprejeta odločitev, da se poskuša skupaj na podlagi že pripravljenega zakona v prejšnjem mandatu, na podlagi novega zakona, podpisanega s strani volivk in volivcev, pristopiti v kompromisni predlog. Ta kompromisni predlog je nastal in ga je 18. 3. 2013 sprejela Vlada in ga vložila v proceduro v Državnem zboru. Ko boste o predlogu zakona, ki ga imate danes na mizi, izglasovali sklep o umiku, bo dejansko odprta možnost, da se nadaljuje procedura novega zakona o štipendiranju, kjer gre za kompromis. Mislim, da je bilo usklajevanje med samimi predstavniki študentov in ministrstva dobro in to bomo tudi nadaljevali.
Tako vas prosim, da izglasujete, da je zakon neprimeren, in s tem odpremo možnost zakonu, ki je v veliki meri že usklajen in nekateri pogovori so tudi že stekli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo še na obravnavo stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo predstavil gospod Branko Kurnjek.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica,	spoštovani	predstavnik
predlagateljev, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Obravnavani predlog zakona o štipendiranju, ki ga je v zakonodajni postopek
vložilo 7 tisoč 644 podpisnikov, kar mu že s tega vidika daje veliko težo, kaže na to, da je na področju štipendiranja nujno potrebna celovita in premišljena ureditev. Vendar pa predlog, žal, vsebuje precej pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Besedilo predloga je nedodelano, nejasno in pomanjkljivo. S sprejetjem zakona v predlagani obliki bi prišlo do protiustavnosti, saj je predlog v nasprotju z ustavnim načelom pravne države, ki določa, da morajo biti zakoni jasni in nedvoumni. Da je temu tako, na nek način dokazuje tudi to, da se s takšno argumentacijo strinjajo sami predlagatelji zakona. V Poslanski skupini Državljanske liste bomo zato podprli predlog sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Veseli pa nas dejstvo, da je ministrstvo v sodelovanju s študentsko organizacijo že pripravilo nov celovit predlog zakona o štipendiranju, ki ga je Vlada že sprejela in ga marca poslala tudi v Državni zbor. Nov predlog, ki je bil med drugim sprejet tudi na podlagi javne predstavitve mnenj, je sprejemljiv tudi za študentsko organizacijo, saj uvaja številne rešitve, ki so jih sami predlagali, predvsem pa je bistvena novost vrnitev štipendij mladoletnim dijakom, kar bo zagotovo izboljšalo njihov socialni in dejavnostni položaj.
Danes bomo predvidoma zaključili z zakonodajnim postopkom v zvezi z obravnavanim predlogom zakona o štipendiranju, hkrati pa bomo usmerili vso energijo v to, da čim prej čim bolj celovito in sistematično uredimo sistem štipendiranja s sprejetjem vladnega predloga zakona, ki ga imamo v zakonodajnem postopku že dober mesec. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavila gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo v preteklih dveh mandatih že večkrat opozorili na nujnost celovite ureditve področja štipendiranja, ki je od sprejetja novele socialne zakonodaje, ki je med drugim tudi ukinila štipendije za mladoletne dijake, na stranskem tiru vladnih ekip. Obljube Pahorjeve vlade oziroma pristojnega ministra Svetlika ter sedanje ministrice, ki je bila takrat državna sekretarka, da bo omenjena socialna zakonodaja izboljšala položaj šolajoče se mladine ali ga vsaj ohranila na isti ravni so se izkazale kot, tega ne morem drugače reči, popolno zavajanje. Družinski proračuni so se namreč zaradi ukinitve štipendij mladoletnim dijakom močno znižali, saj izgube prihodka iz naslova štipendije ni mogoče nadomestiti z nekaj evrov višjim otroškim dodatkom, kljub
58
DZ/VI/13. seja
temu da so nas takrat vsi iz vladajoče ekipe prepričevali v nasprotno. Kakorkoli že, pred nami je predlog zakona o štipendiranju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina 5 tisoč volivcev, glavno pobudo pri pripravi zakonskega predloga in zbiranju podpisov pa je imela Študentska organizacija Slovenije. O vsebini predlaganega zakona oziroma problematiki celovite sistemske ureditve področja štipendiranja je bila pred časom opravljena tudi javna predstavitev mnenj, ki je odprla kar nekaj pomembnih vprašanj in tudi pot k temu, da se obravnavani predlog zakona o štipendiranju uporabi kot osnova za pripravo novega zakona o štipendiranju. Slednjega je v zakonodajni postopek pred dobrim mesecem vložila sedaj že bivša vlada, in kolikor nam je v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke znano, se z njim strinjajo tako dijaki, študentje kot aktualna vlada oziroma pristojno ministrstvo.
O vsebinskih vprašanjih, ki jih je odprl predlagani zakon, na tem mestu ne bi govorila, saj bo za to še veliko priložnosti pri obravnavi vladnega zakonskega predloga. Bi pa še enkrat omenila, da si mladi, še posebej v krizi, kakršni smo priča, zaslužijo enakovredno obravnavo in enak nivo socialnih pravic, kot so ga deležne ostale kategorije prebivalstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav!
Nujnost sprememb Zakona o štipendiranju se je pokazala predvsem po odvzemu štipendij mladoletnim dijakom in ko se je socialni status družin zaradi gospodarske krize zelo poslabšal. V Poslanski skupini DeSUS iz tega razloga pozdravljamo delo Študentske organizacije Slovenije, ki je zavzeto pristopila k obravnavni tematiki in pripravila omenjeni predlog zakona. Pozdraviti velja tudi zmožnost sodelovanja Študentske organizacije in pristojnega ministrstva, predvsem pa zavedanje obeh, da lahko s skupnimi močmi najdejo rešitve, ki bodo s finančnega vidika sprejemljive za državo in na drugi strani za dijake in študente. Te rešitve morajo omogočati lajšanje materialnih zagat, ki danes pestijo velik delež slovenskih družin s šolajočimi se mladostniki, bolj povezati šolski sistem s kadrovskimi potrebami delodajalcev ter nagrajevati in stimulirati nadarjenost, pridnost in zavzetost naših mladih potencialov. Dejstvo je, da v Sloveniji potrebujemo sistemski pristop k politiki štipendiranja. Le-ta mora biti urejena celovito in transparentno, če želimo, da bodo finančna sredstva namenjena šolajoči se populaciji tudi resnično služila svojemu namenu. Med študentsko organizacijo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je
prišlo do dogovora, ki predvideva zavrnitev danes obravnavanega predloga zakona, vloženega s strani Študentske organizacije, in nadaljnjo obravnavo predloga zakona, pripravljenega s strani vlade.
Ker gre očitno za zelo konstruktivno sodelovanje, v Poslanski skupini DeSUS podpiramo sprejeti sklep matičnega odbora, da predlog zakona o štipendiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi stališče Poslanske skupine Nove Slovenije, ki ga bo predstavila gospa Ljudmila Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica,	spoštovani	predstavnik
predlagateljev, kolegice in kolegi!
Štipendije so zagotovo pomemben inštrument izobraževalne in preko državnih štipendij tudi socialne politike. S štipendijami spodbujamo povečevanje izobrazbene ravni prebivalstva, krepimo razvoj tudi zunaj urbanih središč ter odpravljamo strukturno neskladje na trgu dela, ki se kaže potem v večji zaposlenosti. Poslanki in poslanca Nove Slovenije se vztrajno zavzemamo za pravično in sistemsko ureditev področja štipendiranja in opozarjamo na ukrepe, ki dijake in študente, prejemnike štipendij, velikokrat pripeljejo v težaven položaj. Že nekajkrat smo na tem mestu izpostavili izpad dohodka, ki ga je družinam z nepolnoletnimi dijaki prinesel sprejem Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Velike družine so s tem največ izgubile, saj nekateri starši le stežka zagotavljajo sredstva za šolanje svojih otrok. Končno poročilo, ocena učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, ki ga je pred kratkim pripravil Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, je naše skrbi žal potrdilo. Zaradi tega pozdravljamo poskus Študentske organizacije, ki je dober signal nam -odločevalcem, da so mladi nezadovoljni s trenutno ureditvijo področja štipendiranja in da imajo predloge za rešitve. Skozi široko javno razpravo in kvalitetno javno predstavitev mnenj smo bili seznanjeni, da predlog ŠOS-a kljub vsemu ne bi zadovoljivo rešil pomanjkljivosti trenutne ureditve. Nasprotno, povzročil bi dodatne sistemske nejasnosti, lahko pa bi po mnenju Ministrstva za delo tudi izničil osnovni namen štipendiranja. Prejšnji minister za delo mag. Vizjak se je zato s predstavniki predlagateljev dogovoril za ustavitev tega zakona in skupno pripravo sistemskega zakona o štipendiranju, ki je že v obravnavi v Državnem zboru. Veseli nas, da nova ministrica s svojo ekipo sledi tej usmeritvi. Ob vseh argumentih druge možnosti niti ni.
V Novi Sloveniji bomo podpirali vzpostavitev takšne štipendijske politike, ki bo temeljila na celostnem urejanju vseh področij, ki vplivajo na življenje študentov in kadrovske
59
DZ/VI/13. seja
potrebe naše družbe. Podpiramo tako štipendijsko politiko, ki nadarjenim in prizadevnim študentom zagotavlja zadostne štipendije, da lahko redno študirajo in jim začasno ter občasno delo ne bo predstavljajo osnovnega vira sredstev za preživetje.
Zaradi vsega navedenega bomo podprli sklep, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Še naprej bomo aktivno sodelovali pri obravnavi novega predloga Zakona o štipendiranju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za predstavljeno stališče.
Sledi stališče poslanske skupine Pozitivna Slovenija, ki ga bo predstavil gospod Dragan Bosnic.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Pozdravljeni!
Pozitivna Slovenija je mnenja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. To bom argumentiral že z dejstvom, da predlagatelji zagovarjajo stališča, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, in še z neko kronologijo dogodkov. Zakon, ki ureja področje štipendiranja, datira iz leta 2007, kar pomeni, da dokaj arhaičen zakon ureja recentne razmere in ne zadošča potrebam teh razmer. Študentje so se prvi odzvali in so predlagali svoj zakon. Podprlo jih je 7 tisoč 644, če sem si zapomnil pravilno številko, ljudi v enem tednu. To je vsekakor upoštevanja vredno. Tudi sam sem bil navdušen nad tem predlogom, tudi moji kolegi poslanci, vendar pa Zakonodajno-pravna služba ni delila tega navdušenja z nami. Našla je preveč pripomb, zaradi katerih je bila mnenja, da zakon ne bi bil primeren za nadaljnji postopek.
Na javnomnenjski predstavitvi smo poslanci Pozitivne Slovenije zagovarjali stališče, da je štipendijska politika pravzaprav investicijska politika. To stališče je naše vodilo. Štipendijo pojmujemo kot investicijo in ne kot neko karitativno dejavnost. To pomeni, da moramo ustvariti tudi okolje, da se ta investicija nam izplača in ne Novi Zelandiji, Avstraliji ali Kanadi. Sreča je, da študentje berejo dosti in ob svetovnem dnevu knjige to dejstvo ne kaže prezreti. Unesco jih je nekaj naučil, Godota se ne čaka, vzameš stvari v svoje roke, sprožiš zadevo do te stopnje, na kateri smo danes.
Mogoče za zaključek eno opozorilo, in sicer dokaj resno opozorilo na zakon, prihajajoči zakon, na eno dosti resno noto glede težav, ki nam jih je zakuhal Žiga. Njega ni več med nami že dolgo, mislim, da čez 6 let bo 200-letnica smrti. Govorim o Žigi Zoisu pl. Edelsteinu, ki je iskal neke talente in je tam zagrešil določeno napako. Ko je prevajal Lenoro, tega se prav gotovo vsi spomnite, in je Gottfrieda Burgerja prevajal v slovenščino, je svoj slab prevod opravičeval z dejstvom, da slovenščina ni zadosti vzvišen in bogat jezik, ki bi zadostil potrebam tega prevoda. To pomeni, svojo telentiranost na področju mineralogije je želel aplicirati še na poezijo, ampak ni šlo. Skratka,
nismo vsi za vse, tudi Žiga ni bil. Mi moramo to popraviti. Za njim je prišel France Prešern in je dokazal, da se Žiga moti. Ta pač te svoje zmote ni doživel.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za stališče.
Sledi stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavila gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, ministrica!
Jaz se težko strinjam, da je sedaj obstoječi zakon o štipendiranju arhaičen zakon. Kaj bi sicer rekli na tiste zakone, kot je na primer Zakon o reprezentativnosti sindikatov, ki izhaja iz leta 1993? Zato jaz menim, da je ta zakon, ki je bil sprejet leta 2007, dokaj nov zakon in dokaj sodoben zakon, pa vendarle se je v tem času od njegove uveljavitve dalje izkazalo kar nekaj podrobnosti, ki bi jih bilo treba tudi spremeniti, da bi sistem deloval bolje. Tudi v želji po izboljšanju sistema je Študentska organizacija Slovenije predložila s podpisi študentov in študentk svoj zakon, ki ga je povzela po tistem zakonu, ki je bil že enkrat v obravnavi v Državnem zboru in ga predstavila kot tisto rešitev, ki bi izboljšala sistem štipendiranja. Najbrž pa je hitrost in neučakanost vendarle botrovala temu, da je ta zakon tako z vsebinskega kot tudi tehničnega vidika precej nedodelan in bi njegova uveljavitev lahko pomenila, da bi naredili več škode kot koristi, saj bi si nabrali kar nekaj novih odprtih vprašanj. Na srečo so to predstavniki Študentske organizacije spoznali tudi sami in se strinjajo s tem, da pravzaprav ta zakon ne gre v nadaljnjo obravnavo in da bomo v bodoče delali na tistem zakonu, ki ga je že v proceduro predložila Vlada.
V nadaljevanju se bomo tudi v Poslanski skupini SDS aktivno vključili v oblikovanje tega vladnega zakona in opozarjamo in upamo, da se bo ta predlog obravnaval čim prej. Namreč na osnovi tega zakona je treba sprejeti še kar nekaj podzakonskih aktov, treba je tudi ustrezno prilagoditi informacijski sistem, da bo sistem deloval in vemo, kako lahko te stvari uidejo iz rok, če zakoni niso sprejeti pravočasno. Potem pa lahko pridemo v situacijo, kot jo imamo zdaj pri novi socialni zakonodaji. Posebej pomembno pa glede vsebine same je sprejetje tega zakona zato, ker kot že večkrat rečeno, bodo možne tudi štipendije za mladoletne dijake. Zakon bo omogočal tudi kombinacijo več različnih štipendij in novost deficitarne štipendije za tiste vrste poklicev, ki jih danes na trgu dela najbolj primanjkuje. Seveda pa vsi upamo, da bo zakon popravil tudi tiste tehnične nedodelanosti, ki smo jim bili priča zdaj in so povzročali kar nekaj težav pri izvajanju.
Kot pa imamo že drugje, običajno poslušamo tudi na področju štipendiranja, da
60
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
sredstev kar naprej primanjkuje, v proračunu jih ni nikoli dovolj, pa vendar imamo še en vir, ki omogoča štipendiranje oziroma štipendije. To so koncesijske dajatve, na katere pogosto pozabljamo in ki omogočajo, da je število dodeljenih štipendij lahko bistveno višje, kot nekako kaže v proračunu. Samo v letu 2012 se je iz koncesijskih dajatev za namene štipendij nabralo več kot 26 milijonov evrov. Seveda je treba ta denar pošteno in primerno izkoristiti, tako da bo dodeljenih štipendij še več. Opozorila bi še na eno pomembno vprašanje, in sicer na to, da smo pred leti ustanovili Sklad za razvoj kadrov in štipendije. To je tista institucija, ki naj bi na enem mestu dodeljevala vse vrste štipendij. To že nekaj let tudi uspešno počne. Mislim, da bi bilo treba razmišljati v smeri, da bi tudi ostale štipendije, ki jih je še kar nekaj iz drugih državnih virov, prenesli na sklad in bi tako naredili sistem še bolj učinkovit.
Izzivov za nov zakon je torej veliko, upamo, da bomo nadgradili sistem štipendiranja, tako da bo bolj učinkovit, da bomo lahko dodelili več štipendij, skratka v zadovoljstvo vseh. Sklep pa bomo v Poslanski skupini SDS podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za stališče.
Sledi še stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ga bo predstavila dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Predlog zakona o štipendiranju, ki ga obravnavamo danes, je pripravila Študentska organizacija Slovenije, v zakonodajni postopek pa ga je vložila z več kot 5 tisoč podpisi volivk in volivcev. Socialni demokrati ves čas poudarjamo pomen civilne iniciative in pripravljenost civilne družbe, da sama aktivno sodeluje v zakonodajnem postopku. ŠOS je potrebne podpise zbral v manj kot enem tednu, kar dokazuje njihovo zelo dobro organiziranost, pa tudi veliko zanimanje študentske in dijaške populacije za problematiko štipendiranja. ŠOS je v svojem stališču, podanem na seji matičnega odbora, poudaril, da so z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dosegli dogovor, da se zakon, ki so ga predlagali, zavrne in da Vlada oziroma pristojno ministrstvo skupaj s študenti ustrezno dopolni in popravi Zakon o štipendiranju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila prejšnja vlada. Socialni demokrati predlog zakona razumemo kot izhodiščni predlog ŠOS oziroma kot temeljne smernice za iskanje rešitev štipendijske politike.
Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je obsežno in ugotavlja nekonsistentnost zakona,	ponovno
nedoslednost in druge sistemske pomanjkljivosti. Vendar pa je, glede na pripravljenost ŠOS na dogovor in njihovo strinjanje, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, to mnenje treba obravnavati kot dobrodošel napotek za
nadaljnjo pripravo zakonov s strani civilne družbe. Temeljne novosti zakona, tega kot tudi vladnega, so: uvedba štipendij za deficitarne poklice, možnost kombiniranja štipendij in ponovna uvedba štipendij za mladoletne dijake. Sprememba načina štipendiranja za mladoletne dijake, ki so namesto štipendije dobivali višji otroški dodatek, tega pa so dobivali njihovi starši, razen po dogovoru z dijakom tudi oni, se je pokazala kot ne dovolj domišljena. Socialni demokrati menimo, da bi bilo najbolje celovito urediti položaj študentov in dijakov, ki pa ne zajema zgolj štipendiranja, ampak tudi sistem prevozov, prehrane, bivanja in drugih bonitet. Ob tem velja poudariti še nekaj - da je skrb za šolajočo mladino v Sloveniji naravnost vzorna, da se glavni problemi, to kažejo raziskave in analize, pričnejo, ko ti isti mladi začnejo vstopati na trg dela. Tam se koncentrira srž naših problemov in naše družbe.
Zaradi doseženega soglasja med vsemi ključnimi akterji Predloga zakona o štipendiranju tudi Socialni demokrati ne bomo podprli, z veseljem pa pričakujemo razpravo o vladnem kompromisnem predlogu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsednici odbora dr. Andreji Črnak Meglič za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, z državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnice Zakonodajno-pravne službe in predstavnica Državnega sveta.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika. Komisija
61
DZ/VI/13. seja
Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je v svojem mnenju, ki ga je na seji odbora predstavila predstavnica Državnega sveta mag. Darja Korva, poudarila, da ne podpira predloga zakona zaradi opozoril o neenakopravni obravnavi prejemnikov družinske invalidnine, ki bi jo povzročil sprejem predlagane zakonodajne rešitve. Komisija poziva Vlado Republike Slovenije, da v primeru umika Predloga zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih v parlamentarno obravnavo čim prej vloži novelo Zakona o vojnih invalidih, ki bo celovito in enakopravno urejala problematiko upravičencev do prejema družinske invalidnine. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedal, da odboru predlagajo, da predlog zakona zavrne, Vlada pa bo pripravila celovite rešitve, ki bodo sledile tudi opozorilom o neenakopravni obravnavi prejemnikov družinske invalidnine, ki bi jo povzročilo sprejetje predlaganih zakonskih rešitev. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na seji odbora predstavila pisno mnenje in opozorila, da uvajanje izjeme od starostne omejitve 55 let za pridobitev invalidnine za zakonce padlih borcev v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991 pomeni različno obravnavanje, in to razlikovanje predstavlja v poseg načelo enakosti iz 14. člena Ustave. Zakonodajno-pravna služba tako predlaga, da predlagatelj zakona utemeljenost navedenih posegov v ustavno načelo enakosti pred zakonom ponovno preizkusi in v primeru, da v predlogu zakona ostanejo, navede ustavno skladne razloge za to razlikovanje. V razpravi o predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je bilo izpostavljeno stališče, da je predlog zakona treba sprejeti, saj ureja pravice ozke skupine ljudi - vdov, ki so izgubile družinskega člana v vojni za Slovenijo. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki predlaga, da predlagatelj zakona utemeljenost posega v ustavno načelo enakosti iz 14. člen Ustave ponovno preizkusi in pojasni, pa je prevladalo stališče, da je to problematiko treba sicer čim prej urediti, vendar pa je treba tudi spoštovati ustavo. Zato se je večina razpravljavcev strinjala, da se predlog zakona ne sprejme, vendar pa je treba v čim krajšem času pripraviti novo, sistemsko rešitev, saj problematika ne zadeva samo vdov vojne za Slovenijo, ampak tudi druge upravičence.
Po razpravi je odbor sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Odbor je sprejel tudi sklep, ki ga posredoval Vladi in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katerim Vladi predlaga, da v čim krajšem času pripravi ustrezno in celovito rešitev na tem področju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem še predstavnici Vlade, predlagateljici predloga zakona, za uvodno
predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.
Besedo ima dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Namen zakona je bilo olajšati varstvo pravic vdovam po padlem borcu iz osamosvojitvene vojne, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja 55 let za pridobitev pravice do družinske invalidnine. Predlog zakona o spremembi zakona o vojnih invalidih tako predlaga črtanje starostnega pogoja 55 let, vendarle le za vdove padlih borcev, pripadnikov Teritorialne obrambe in Policije, za pridobitev te pravice do družinske invalidnine kot samostojne pravice. Situacija je taka, da so te vdove upravičene do družinske invalidnine, dokler se otroci šolajo in potem pride lahko do določenega obdobja, ko še niso stare 55 let in ne morejo biti samostojne uživalke te pravice. Da tak poseg v zakon ni primeren, nas je opozorila Zakonodajno-pravna služba ker imamo upravičence do družinske invalidnine tudi druge kategorije, torej ne samo eno kategorijo vdov, padlih v osvobodilni vojni, in bi s tako rešitvijo vpeljali novo diskriminacijo v zakon in kot tak je zakon protiustaven. Stališče Vlade Republike Slovenije v novem mandatu je, da ne sprejemamo, predvsem če smo opozorjeni, zakonov, ki bi imeli elemente možne protiustavnosti, zato se v skladu s sklepom matičnega odbora zavezujemo, da bomo poskušali v skladu s finančnimi možnostmi države pristopiti celostno k tej problematiki in vam bomo predložili rešitev, ki bo sistemska in ne bo uvajala novih diskriminacij ali celo elementov protiustavnosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo še na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani kolegice in kolegi!
Predlagana novela zakona o vojnih invalidih je imela izključno en cilj, to je uveljavitev izjeme za uveljavljanje pravice do družinske invalidnine vdovam, padlih borcev v osamosvojitveni vojni, in sicer da lahko slednje kot samostojne uživalke uveljavljajo omenjeno pravico, ne glede na starost, ki je po osnovnem zakonu sicer 55 let. Edini pogoj je ta, da so s padlim živele v skupnem gospodinjstvu. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je ureditev pravic družinskih članov padlih v vojni za našo samostojnost pomembno, a hkrati občutljivo vprašanje, ki pa ga je treba urejati na ustavno dopusten način.
62
DZ/VI/13. seja
Predlagana rešitev po mnenju Zakonodajno-pravne službe namreč pomeni različno obravnavanje posameznih kategorij državljanov, kar bi lahko pomenilo kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom. S tem mnenjem se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke strinjamo, vendar smo hkrati tudi mnenja, da bi bilo postopkovno bistveno bolj korektno, če bi nova vlada oziroma koalicija na seji matičnega delovnega telesa predlagala, da se obravnava novele zakona o vojnih invalidih prestavi na eno izmed naslednjih sej. S tem bi po našem mnenju pridobili čas tudi za odpravo očitane neustavnosti. Vendar do tega žal ni prišlo, saj je bil zakon s preglasovanjem ocenjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, da se je zakonodaji postopek glede novele zakona o vojnih invalidih zaključil. Zato od Vlade pričakujemo, da bo v čim krajšem času pripravila celovite rešitve na področju vojnih invalidov in s tem tudi spoštovala sklep, sprejet na seji matičnega delovnega telesa. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Vsem skupaj ponovno lep pozdrav. V Poslanski skupini DeSUS Predloga zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih ne podpiramo. Ne podpiramo ga zaradi opozoril o neenakopravni obravnavi prejemnikov družinske invalidnine, ki bi jo povzročilo sprejetje predlaganih zakonodajnih rešitev. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je opozorila, da uvajanje izjeme od starostne omejitve 55 let za pridobitev invalidnine za zakonce padlih borcev v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991 pomeni različno obravnavanje, in to razlikovanje predstavlja poseg v načelo enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagatelj v obrazložitvi ni pojasnil, kateri razlogi so vzrok ureditvi razlikovanj, zato, kot navaja Zakonodajno-pravna služba, ni mogoče oceniti, ali so ti razlogi razumni in stvarni ter utemeljeni v razlikah, v dejanskem položaju, na katere predlog zakona veže različne pravice.
V	Poslanski skupini DeSUS menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa ob tem pozivamo Vlado in pristojno ministrstvo, da v čim krajšem času najde celovitejše rešitve, saj problematika ne zadeva samo vdov v vojni za Slovenijo, ampak tudi druge upravičence. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavil gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovana gospa ministrica!
Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih je kratek, a simbolno izjemno pomemben. Zdi se nam, da gre za zakon, ki ima danes največji simbolni pomen, torej na današnjem delu seje Državnega zbora. Za kaj gre? Vdove padlih borcev Teritorialne obrambe in pripadnikov Policije, ki so izgubili življenje pri obrambi Republike Slovenije ob agresiji Jugoslovanske ljudske armade leta 1991, praviloma ne moremo uveljaviti pravice do družinske invalidnine po Zakonu o vojnih invalidih kot samostojne uživalke, saj ob izgubi moža še niso izpolnjevale starostnega kriterija 55 let. Lahko jo uveljavijo le kot souživalke skupaj z otrokom, ki bi mu takšna pravica pripadala. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je najmanj, kar lahko država tem štirim, da, štirim vdovam, omogoči ravno takšno invalidnino po pokojnem možu. Te žene in otroci so ostali brez moža, očeta, brez hranitelja. Gre za konkretne ljudi in konkretne težke družinske situacije. Zato se nam zdi popolnoma nesprejemljivo sprenevedanje novega vodstva Ministrstva za delo in nove koalicije, ki so se skrili za mnenje Zakonodajno-pravne službe in morebitni neenakosti pred Ustavo Republike Slovenije. Neenakost. S čim, kolegice in kolegi, oziroma s kom boste lahko izenačili dejstvo, da je nekdo dal življenje za svojo domovino? In ko se je pri meni v moji poslanski pisarni oglasil prijatelj, ki sva bila skupaj v vojni za Slovenijo, zanimivo, on je odprl to vprašanje o tem zakonu in mi je rekel: "No, boš videl, ne sekiraj se, glasovanje bo pokazalo, na kateri strani je bil kdo." Jaz o tem njegovem razmišljanju ne želim tukaj razpredati in tudi ne komentirati. Pričakujem pa, in v Novi Sloveniji pričakujemo, da bo nova vlada, nova vladna koalicija prinesla zakon, ki ga napoveduje, še pred parlamentarnimi počitnicami. Vse ostalo je zgolj norčevanje iz osamosvojitvene vojne.
Predlog zakona je po našem mnenju treba sprejeti, saj ureja pravico majhne skupine ljudi, vdov, ki so izgubile družinskega člana v vojni za Slovenijo. Štiri vdove, ki so upravičene oziroma bi bile po predlogu zakona upravičene do predčasne pokojnine, niso nikakor privilegirane in ne bodo privilegirane. Kljub vsem prizadevanjem za očiščenje pokojninske blagajne in vsem sprejetim ukrepom imamo še vedno številne privilegirane pokojnine, ki se jih mirno tolerira in so nedotakljive.
Poslanki in poslanca Nove Slovenije ne bomo podprli predloga sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj odločno zagovarjamo stališče, da mora biti zakon sprejet, in to čim prej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo predstavila mag. Barbara Žgajner Tavš.
63
DZ/VI/13. seja
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Hude obtožujoče besede so padle malo prej, na kateri strani je bil kdo med osamosvojitveno vojno leta 1991. Jaz bom rekla, da trdno stojim za stališčem, da sem bila takrat, četudi sem bila dosti mlajša, in da sem tudi danes, četudi bom glasovala proti zakonu, na strani ljudi in na strani ustavne pravičnosti in enakosti. In to je tisti razlog, zakaj bom glasovala proti predlaganemu zakonu. Ker je Zakonodajno-pravna služba zelo jasno povedala, da zakon kar v treh točkah nakazuje na morebitno neustavnost. Jaz teh točk ne bom posebej izpostavljala, ker jih je dovolj nazorno navedla ministrica v uvodni predstavitvi stališča Vlade Republike Slovenije do tega zakona. Ob tem dovolite, da dodam zelo na kratko eno primerjavo, četudi verjamem, da po vsebini pravzaprav ni mogoče primerjati teh dveh zadev. Ampak v mandatu prejšnje vlade smo sprejeli cel kup zakonov, ki so bili po mnenju Zakonodajno-pravne službe protiustavni, pa ne samo po mnenju Zakonodajno-pravne službe, celo Ustavno sodišče je pokazalo oziroma povedalo, da so zakoni protiustavni. Kje ste bili takrat zagovorniki pravic, zagovorniki simbolnega pomena, ko ste z ZUJF-om protiustavno posegli v pokojnine? 26 tisoč in še nekaj upokojencev je bilo oškodovanih. Danes bo oškodovan državni proračun, ker bo moral, ker je prav, tem upokojencem vrniti pokojnine. Pa ne samo vrniti upravičene pokojnine, celo obresti bo moral državni proračun poplačati zaradi tega, ker se je sprejel zakon, ki je bil protiustaven. Tega si, verjamem, da ta vlada ne dovoli. Zato bo tudi Pozitivna Slovenija glasovala proti zakonu. Pa pravim, da ne gre primerjati teh dveh zakonov, kajti ta zakon, četudi ne bo sprejet v tem trenutku, ne bo nikomur ničesar vzel. Je pa res, da te štiri upravičenke, vdove, ne bodo imele ta mesec oziroma naslednji mesec pravice do družinske pokojnine. In ko smo na matičnem delovnem telesu glasovali o sklepu, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, smo poslanci Pozitivne Slovenije pravzaprav apelirali na Vlado in zahtevali dopolnitev sklepa, da Vlada oziroma resorno ministrstvo čim prej pripravi ustrezen zakon, ki bo sistemske narave in ne bo zbujal dvoma v protiustavnost. Slišala sem s strani ene od predstavnic opozicije pri prejšnji točki, da se zavedajo, da je potrebna enaka obravnava in enak nivo pravic. Ja, upam, da se boste tega zavedali tudi pri glasovanju o tem zakonu oziroma o sklepu.
Če dovolite, zelo na kratko za konec. Verjamem, da ima novela Zakona o vojnih invalidih dober namen. Verjamem absolutno, in to smo zelo jasno povedali tudi na matičnem delovnem telesu. In verjamem, spoštovane kolegice in kolegi, da ni v interesu nikogar v Državnem zboru, da bi blokiral ali nasprotoval zakonski ureditvi družinske pokojnine vdovam
padlih v obrambi naše države. Tudi zato smo predlagali, da resorno ministrstvo čim prej pripravi ustrezno rešitev. Resnično pričakujem, da se bomo poslanci z vsebino novele seznanili že na naslednji seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora. To pa je tudi apel ministrici, ki je danes z nami.
Kot rečeno, sklep da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, bomo podprli ob tej dodatni obrazložitvi, da ministrstvo čim prej pripravi ustrezen popravek te vsebine v novem sistemskem zakonu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavila gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!
Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih ima en člen, ki pravi: "Starostni pogoj ne velja za zakonce padlih borcev, ki so izgubili življenje pri opravljanju vojaških dolžnosti ali drugih dolžnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991." In posega v 57. člen veljavnega zakona. Namen predlagane drugačne ureditve je v tem, da se omogoči vdovam padlih borcev iz vojaške agresije na Republike Slovenijo leta 1991, ki še ne izpolnjuje starostnega pogoja 55 let, da lahko uveljavijo pravico do družinske invalidnine, ne glede na starost, kot samostojne uživalke. Torej govorimo o družinski invalidnini ne pa o pokojnini, kot so nekateri govorili.
Odbor za delo, družino in socialne zadeve je ocenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, med drugim tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je ocenila, da gre za neutemeljeno pozitivno diskriminacijo, saj Vlada ni dodatno pojasnila, kateri razlogi so vodili predlagatelja k ureditvi navedenih razlikovanj, zato tudi ni mogoče oceniti, ali so ti razlogi razumni in stvarni ter utemeljeni v razlikah v dejanskem položaju, na katere predlog zakona veže različne pravice. Tako pravi Zakonodajno-pravna služba. Ob tem pa je treba povedati, da je prejšnja vlada, konkretno minister Vizjak, ki je pripravil zakon, je na odboru dodatno pojasnil razloge za sprejetje zakona. Nova vlada, ki bi morala na pobudo Zakonodajno-pravne službe te razloge dodatno pojasniti, tega ni storila - zato predlog sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Še enkrat, ne govorimo o pokojnini. Omenjene so danes že bile mnoge privilegirane pokojnine, ki jih imamo in dajemo v tej državi, pač pa gre za družinsko invalidnino. V Poslanski skupini SDS menimo, da osamosvojitvene vojne ne moremo primerjati z ničemer, torej urejati bistveno enake položaje enako. Ne morejo biti vdove, ki so izgubile partnerja v vojni, v istem položaju z vojnimi invalidi. Ti so v različnih kategorijah, nekateri sposobni za delo in podobno. Če bi bila volja, bi to z zakonom
64
DZ/VI/13. seja
uredili, nato pa bi vlada zakon spreminjala dodatno, če ocenjuje, da je treba urediti še katere druge kategorije. Mi smo se odločili in dali specifičen položaj že pri nekaterih drugih zakonih. Na primer pri zakonu o štipendiranju smo drugače obravnavali oziroma dodali nekatere transferje in jih dodelili otrokom padlih v osamosvojitveni vojni. Zakaj smo potem to takrat storili? Gre za specifičen položaj in poseben status, gre za enkratno dejanje, samo eno osamosvojitveno vojno smo imeli v tej državi. Z zakonom se nikomur nič ne jemlje in ne posega v pravice drugih, bi pa uredili oziroma nekaj dodali trem ali štirim vdovam po padlih borcih v osamosvojitveni vojni.
V Poslanski skupini SDS menimo, da bi zakon morali sprejeti in ne bomo glasovali za predlagani sklep.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ga bo predstavila dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa. Ponovno pozdravljeni!
Bistvena vsebina Predloga zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih je črtanje starostnega pogoja 55 let za pridobitev družinske invalidnine za vdove padlih borcev, ki so izgubili življenje pri opravljanju vojaških dolžnosti v vojni za Slovenijo leta 1991. Socialni demokrati takšni možnosti ne nasprotujemo, nasprotno, zdi se nam pomembno, da pozitivno rešimo nastalo situacijo, če so te vdove ostale brez dohodkov, saj so otroci zaključili šolanje in jim ne pripada več družinska invalidnina iz tega naslova, same pa še niso dopolnile 55 let, da bi lahko uveljavile pravico do tako imenovane vdovske pokojnine oziroma invalidnine. Vendar pa je treba opozoriti na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki nas je opozorila, da gre pri predlagani rešitvi za različno obravnavo prejemnikov družinskih invalidnin v kar treh pogledih, in sicer: odprava starostne omejitve ni predlagana za razvezane zakonce, ni predlagana za zakonce vojnih invalidov po njihovi smrti in ne za zakonce padlih v drugi vojnih obdobjih. Zato zakonodajna služba meni, da bi tak predlog lahko bil protiustaven oziroma bi moral zakonodajalec navesti utemeljene razloge, zakaj naj bi se takšna rešitev uveljavila, ne da bi prišlo do diskriminatornosti.
Na podlagi izkušenj iz Zakona o uravnoteženju javnih financ, kjer je Ustavno sodišče do danes razveljavilo že dve določbi z nezanemarljivimi finančnimi posledicami, Socialni demokrati menimo, da je treba pripraviti celovite rešitve, ki so skladne z ustavo. Popravki, na katere ste nas neprestano opozarjali, niso mogoči ob takšni noveli zakona, ki smo jo dobili v obravnavo. Treba se je namreč zavedati, kakšen je zakonodajni postopek, kateri členi morajo biti odprti in kako v njih lahko
posegamo. Zato samo s takšnim popravkom zakona ne bi bilo mogoče spraviti v nadaljnji postopek obravnave, ne da bi ostajala temeljna pripomba, da gre za kršenje ustave.
Iz navedenih razlogov Socialni demokrati predlagane spremembe zakona o vojnih invalidih ne bomo podprli in nasprotujemo vsakršni zlorabi razprave o tem zakonu, ki je dobronameren, in to dobronamernost bomo podpirali tudi naprej, za nadaljnje ideološke obračune. Ker menimo, da je obravnavano problematiko treba rešiti, podpiramo sklep Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, s katerim odbor predlaga Vladi, da pripravi celovito sistemsko rešitev tega področja v čim krajšem času. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi še stališče Poslanske skupine Državljanske liste, ki ga bo predstavil gospod Branko Kurnjek.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Ponovno vsem lep pozdrav!
Na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide smo obravnavali Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih, v katerem je predlagana uvedba izjeme od starostnega pogoja 55 let za pridobitev družinske invalidnine za zakonce padlih borcev, ki so izgubili življenje pri opravljanju vojaških dolžnosti in drugih dolžnosti s ciljem obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991.
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je k predlogu zakona podala nekatere pripombe, saj ta izjema različno obravnava prejemnike družinske invalidnine v treh pogledih, in sicer: starostna omejitev se ne uporablja za zakonce, uporablja pa se še naprej za razvezane zakonce iz 1. točke 9. člena, ki jim tudi sicer pripada pravica do družinske invalidnine; starostna omejitev se uporablja le za zakonce padlih borcev, ne pa tudi za zakonce vojnih invalidov do 7. skupine po njihovi smrti, za katere sicer tudi velja 57. člen Zakona o vojnih invalidih; starostna omejitev velja le za zakonce padlih borcev v agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991, ne pa tudi za zakonce padlih borcev v drugih vojnih obdobjih, na katere se nanaša 57. člen Zakona o vojnih invalidih.
Takšno razlikovanje v bistvu predstavlja poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave, tak poseg pa v predlogu zakona tudi ni dovolj utemeljen. Ustavno sodišče je že večkrat, marca letos tudi v primeru ZUJF, odločilo, da mora zakonodajalec v bistvenem podobne položaje obravnavati enako, v bistvenem različne pa različno, razen če ima za tako obravnavo ustavno dopusten razlog ali razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari.
Ker predlog zakona ne vsebuje razumnih in stvarnih razlogov za takšno
65
DZ/VI/13. seja
razlikovanje, bomo v Poslanski skupini Državljanske liste podprli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Slediti moramo mnenju Zakonodajno-pravne službe in ne smemo sprejemati protiustavnih aktov. Hkrati pa se zavedamo in poudarjamo, ponavljam, poudarjamo, da je treba položaj zakoncev padlih borcev in ostalih skupin čim prej urediti. Od ministrstva pričakujemo, da v najkrajšem času uredi to problematiko ter pripravi predlog, ki ne bo v nasprotju z ustavo.
Na koncu pa bi želel prositi samo še to, da se v tem spoštovanem zboru ne bi manipulirala javnost na temo osamosvojitvene vojne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade dr. Anji Kopač Mrak, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije je dne 13. 3. 2013 sprejela Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Novela navedenega zakona predvideva spremembo novega ZPIZ-2 v delu, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje. S spremembo zakona bo na novo urejen postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer za brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, vključene v prostovoljno obvezno zavarovanje in prijavljene na zavodu do 31. decembra 2012. Skladno z določitvami ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. 1. 2013, bi morali vsi zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačevati enako višino prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na to, na kakšni podlagi so vključeni v obvezno zavarovanje. Vendar pa se je v preteklih mesecih pokazalo, da je imel takšen način zvišanja prispevkov na podlagi prostovoljne vključitve brez prehodnih obdobij oziroma postopnega dviga prispevka negativne posledice
na število vključenih v to zavarovanje. Novela zakona zato predvideva postopen dvig najnižje osnove za plačilo prispevkov za prostovoljni vstop v to zavarovanje oziroma možnost za vključenost v prostovoljno zavarovanje pod pogoji, ki so veljali pred samo uveljavitvijo novega zakona s 1. 1. 2013. Ti pogoji se bodo skladno z novim zakonom spreminjali postopno, in sicer za vse osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2012 vključene v to prostovoljno zavarovanje kot brezposelne osebe in vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Menimo, da bo takšna ugodnost bistveno izboljšala materialni in socialni položaj brezposelnih oseb, ki so bile v to obliko zavarovanja v pretežni meri vključene, ker jim je pred časom prenehalo delovno razmerje in jim do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev manjka zelo kratko obdobje. Na podlagi predlagane spremembe bodo lahko zavarovanci plačevali nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na naslednji način. V letu 2013 bo okvirni znesek prispevka 59,41 evra, leta 2014 66,84 evra, leta 2015 92,83 in potem se postopno dviguje ta znesek do končne vrednosti leta 2020, kot je tudi predvidena finančna stabilnost našega pokojninskega sistema.
Predlog zakona tudi določa, da ima zavarovanec, ki je na podlagi ZPIZ-2 od 1. 2013 plačeval višji prispevek, pravico do vračila preveč plačanega prispevka in ga bo po uradni dolžnosti v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona prejel. Zavarovanci, ki jih navaja predlog zakona, ki so se od 1. 1. 2013, ko je nov zakon začel veljati, odjavili iz tega obveznega zavarovanja, se bodo po predlogu zakona lahko v skladu z zakonsko določenimi pogoji v 30 dneh od uveljavitve tega zakona ponovno vključili v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključite v zavarovanje. Ob tem pa bodo morali v 60 dneh od uveljavitve tega zakona plačati prispevke za obdobje, ko niso bili zavarovani, torej za obdobje do 1. 1. 2013.
Zdi se mi, da je pomembno sprejetje te novele, da zagotavljamo postopnost tem ljudem, ker se jim je dejansko s sprejetjem novele ZPIZ-2 bistveno spremenila pozicija, zato je prav da jim omogočimo postopen dvig teh prispevkov. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za uvodno predstavitev zakona.
Predlog zakona pa je obravnaval tudi Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev stališča odbora dajem besedo predsednici dr. Andreji Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval tudi Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru
66
DZ/VI/13. seja
predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnik Zakonodajno-pravne službe, predstavnik ZPIZ in predstavnica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe. K predloženemu besedilu je podala pripombe. Na podlagi teh so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki so sledili priporočilom. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je v svojem mnenju, ki ga je na seji odbora predstavil predstavnik Državnega sveta mag. Dušan Semolič, predlog zakona podprla. Pri tem pa je vseeno opozorila, da s predlaganim postopnim dvigom najnižje osnove za plačilo prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje ne bodo rešene vse težave brezposelnih oseb. Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedala, da je temeljni cilj spremembe zakona povrnitev možnosti za vključitev v prostovoljno zavarovanje, in sicer pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in se bodo postopno spreminjali. Z zakonom se zasleduje tudi cilj zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam oseb, ki so prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelne osebe in so tik pred upokojitvijo, saj bodo na podlagi vključenosti v zavarovanje lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičeni do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je v svoji predstavitvi povedal, da vloženi amandmaji povzemajo pripombe, ki jih je podala služba. Poudaril je tudi, da je pomembno, da v postopku sprejemanja in spreminjanja zakona sodelujejo tudi predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bodo zakon tudi izvajali.
Članice in člani odbora so se strinjali, da se predlagane spremembe sprejme, nekateri razpravljavci pa so opozorili na problem podaljšanja dviga zavarovanja. Ob tem so opozorili na odklon od zavarovalnega principa, saj se pričakujejo pravice glede na plačane prispevke, ki jih bo nekdo plačal. To pa je državni proračun, ki pokriva izgubo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Daljša razprava je potekala o 7. členu, kjer je Kmetijsko-gozdarska zbornica predlagala razlikovanje med širšim in ožjim obsegom pravic za prostovoljno zavarovanje kmetov. Predlog za amandma odbora ni povzel nihče, je pa predstavnik Vlade pojasnil, da novi ZPIZ-2 ne pozna več razlikovanja med ožjim in širšim obsegom pravic, saj so vse kategorije izenačili in jim podelili širši obseg pravic. V razpravi je bilo izpostavljeno stališče, da je pri nas drastično narastla problematika revščine med starejšimi, še posebej na ruralnem področju. S takšnimi ukrepi dejansko delamo levjo uslugo prav takim
zavarovancem - res tako plačujejo manj v aktivni dobi, v pasivni dobi pa zato tudi prejemajo manj. Treba se je zavedati, da ne gre samo za višino prispevka, saj se pokojninska doba brez dokupa šteje kot zavarovanje ne glede na obseg. Pokojnina, ki bo odraz plačanih prispevkov, pa bo dejansko zelo nizka.
Odbor je sprejel vse predložene amandmaje poslanskih skupin koalicije, sprejel je tudi svoje amandmaje. Pripravljen je bil dopolnjen predlog zakona, ki je sestavni del tega poročila. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za poročilo odbora. Prehajamo še na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Vsem lep pozdrav!
Na to, da je bilo povečanje plačila za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje po sprejetem ZPIZ-2 za mnoge nevzdržno, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do začetka marca letos se je namreč kar 7 tisoč 170 prostovoljnih zavarovancev, vseh je približno 23 tisoč, odjavilo iz omenjenega zavarovanja. Večina teh oseb je vključenih v to obliko zavarovanja, ker jim je pred časom prenehalo delovno razmerje in jim do izpolnitev pogojev za starostno upokojitev manjka zelo kratko obdobje. Temeljni cilj spremembe zakona je tako povrnitev možnosti za vključenost v prostovoljno zavarovanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in ki se bodo postopoma spreminjali. Posledično se z zakonom zasleduje cilj zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam oseb, ki so prijavljene za Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe in so tik pred upokojitvijo, saj bodo na podlagi vključenosti v zavarovanje lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičeni do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja. S tem predlogom zakona zato uvajamo prehodno obdobje in postopen dvig najnižje osnove za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje do leta 2018. Bi pa v Poslanski skupini DeSUS ob tem želeli opozoriti, da razmere ostajajo zaskrbljujoče. Število brezposelnih oseb je v izrazitem porastu, predvsem narašča število brezposelnih oseb v starostni skupini nad 50 let starosti. V položaju, v kakršnem je Slovenija danes, ostaja malo upanja, da se bo stanje izboljšalo do leta 2018, ko se bo izteklo prehodno obdobje. Pričakujem lahko, da se bo socialna varnost brezposelnih v prihodnjem letu ali dveh še poslabšala, pri čemer bodo najbolj ogroženi ravno brezposelni tik pred upokojitvijo. Da pa so zaposlitvene možnosti starejših brezposelnih minimalne, vemo vsi.
67
DZ/VI/13. seja
V Poslanski skupini DeSUS omenjeni predlog zakona podpiramo, vendar pa imamo pomisleke v zvezi s tem, ali se bodo dolgotrajno brezposelni takšno finančno obremenitev lahko privoščili tudi po letu 2018, ne da bi se poslabšala njihova socialna varnost.
Dovolite mi še, da izpostavim vedno bolj aktualno zadevo v zvezi s plačevanjem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in sicer gre za novo ureditev po ZPIZ-2, po kateri se prostovoljno plačani prispevki pri izpolnjevanju pogojev za upokojitev štejejo kot dokup. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da bi kazalo to čim prej ponovno preveriti, saj je zaradi visoke stopnje brezposelnosti in negotovih oblik dela dandanes veliko število oseb, ki si same plačujejo prostovoljno zavarovanje, tudi po nekaj mesecev letno, kar lahko znese celo nekaj let v njihovi skupni aktivni delovni dobi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi stališče Poslanske skupine Nove Slovenije, ki ga bo predstavil mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Saj veste, nekateri zakoni imajo bolj posreden učinek na naše življenje, drugi nekoliko manj. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki smo ga sprejeli konec lanskega leta in je začel veljati s 1. 1. 2013, je zagotovo v skupini slednjih. Ravno zato je bil ves čas obravnave skrbno spremljan s strani vseh socialnih partnerjev, medijev in ostale zainteresirane javnosti. Kljub širokemu dialogu, ki ga je vodila prejšnja ministrska ekipa, pa so se tudi zaradi velikega obsega zakona ter kompleksnosti njegovih določb žal zgodile nekatere neugodne rešitve za posamezne skupine prebivalcev. Novela, ki je pred nami, želi predvsem povrniti na prejšnjo raven višino prispevka za prostovoljno vključitev v skupino prostovoljno vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili 31. decembra 2012 prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Pred 1. januarjem letošnjega leta je takšen prispevek znašal nekaj več ko 57 evrov. Z novo pokojninsko reformo pa je bil povišan na 190 evrov in še nekaj centov. Brezposelni, predvsem pa starejši, ki so brez rednih dohodkov, so že prej težko plačevali navedeni znesek, po povišanju pa je bilo za večino to praktično nemogoče, kar se kaže tudi v tem, da se je v prvih dveh mesecih leta 2013 kar 7 tisoč od približno 23 tisoč prostovoljno vključenih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odjavilo. Kot ugotavljajo številni akterji, je ministrstvo nemudoma odreagiralo na opozorila socialnih partnerjev in omogočilo vrnitev v prejšnje stanje in podaljšanje prehodnega obdobja dviga prispevka do leta 2020. Pozdravljamo tudi možnost vračila preveč
plačanega prispevka tistim, ki so ostali vključeni v zavarovanje.
Zaradi tega in nekaterih drugih dobrih rešitev bomo poslanci Nove Slovenije novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, ki ga bo predstavila mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa še enkrat za besedo, predsednik.
Predstavnik sindikata je na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal, da je zaradi naglice pri sistemskih spremembah pokojninske zakonodaje razumljivo, da zakon, ki zdaj velja, ni korekten. To se pokaže potem v praksi. In zgodilo se je tudi to, da se je prispevna stopnja, kot smo slišali, na področju dviga najnižje osnove za plačilo prispevkov za tiste, ki so prostovoljno vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dvignila z dobrih 57 evrov na več kot 100 evrov. To je povzročilo številnim zavarovancem nezmožnost plačevanja tega prispevka. Si boste lažje predstavljali, da gre tu za kategorijo starejših brezposelnih, ki čakajo, da bodo izpolnili vse tiste minimalne pogoje za predčasno upokojitev. Vendar problem ni zgolj v dvigu zavarovalne premije. Dodatno, pa bom rekla, dramatičen je zaradi tega, ker je novi zakon zaostril pogoje za upokojitev in objektivno je v Sloveniji več kot 100 tisoč brezposelnih, ki lahko v tem trenutku samo upajo, da ne bom rekla sanjajo, da bodo izpolnili pogoje za predčasno upokojitev, torej 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Zaradi tega je pomembno, da z vso občutljivostjo obravnavamo te zadeve, četudi pomenijo odmik od evropsko sprejetega načela zaostrovanja pokojninske zakonodaje in četudi so imeli določeni poslanci ravno zaradi odgovornosti do Evropske unije in njihovih zavez na matičnem delovnem telesu določene pomisleke. Ena ključnih sprememb, ki so predlagane v tej noveli, je, da se določi postopen dvig najnižje osnove za plačilo prispevkov oziroma možnost za vključevanje v prostovoljno zavarovanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo nove pokojninske zakonodaje, torej pred 1. 1. 2013. Ti pogoji se bodo po sprejeti noveli spreminjali postopno. Ta postopnost je raztegnjena na obdobje ne do leta 2018, kot je bilo slišati v eni od predstavitvi stališč pred menoj, ampak do leta 2020. Tu se upoštevajo tudi napovedi, da bo v naslednjih treh letih izjemno zaostrena gospodarska situacija in s tem povezana tudi brezposelnost. Zakon je neke vrste, če hočete, socialni korektiv. In prav je, da je tako. Dovolj zgovoren je že sam podatek, da se je do 1. 3., se pravi v dobrih dveh mesecih iz prostovoljne vključitve zaradi nove pokojninske zakonodaje iz zavarovanja odjavilo kar 7 tisoč 170 oseb. Istočasno zakon predvideva, da ima tisti
68
DZ/VI/13. seja
zavarovanec, ki je po novi pokojninski zakonodaji za obdobje od 1. januarja 2013 dalje plačal previsok prispevek, pravico do vračila tega preveč plačanega prispevka. Ta pravica mu pritiče avtomatično, poračun pa bo prejel po uradni dolžnosti v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
Kot sem dejali že na odboru, v Pozitivni Sloveniji bomo zakon absolutno podprli, ne glede na ocenjene finančne posledice za proračun, teh je okoli 200 tisoč evrov, kajti zakon izboljšuje vgrajeno sistemsko slabost pokojninske zakonodaje in upošteva dejansko stanje na terenu, če temu tako rečem oziroma ekonomsko situacijo zavarovancev. Podprli bomo tudi predlagani amandma s strani ministrstva, ki se dotika pravic upravljavcev pokojninskih skladov. Več o amandmaju pa, če bo potrebno, v sami razpravi v nadaljevanju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavila gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik, še enkrat za besedo. Kolegice in kolegi poslanke in poslanci, spoštovana ministrica!
Ob sprejemanju nove pokojninske zakonodaje je bil eden izmed glavnih ciljev, ki smo ga zasledovali, večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami in hkrati tudi enaka obravnava vseh zavezancev. Tako naj bi bili višji prispevki tudi zagotovilo za to, da bodo na koncu višje tudi pokojnine. Vsi zavezanci, ki pa plačujejo približno enake prispevke, bi morali biti deležni enako visokih pravic. V primeru možnosti zavarovanja za ožji obseg pa temu ni tako. Zavarovanci, ki so bili zavarovani za ožji obseg, so bili nekako v boljšem položaju kot nekateri drugi. Pa naj povem primer. Nekdo, ki je za prostovoljno zavarovanje za ožji obseg plačeval 57 evrov na mesec, je za leto zavarovanja plačal približno oziroma natančno 684 evrov. Nekdo drug, ki pa je to leto zavarovanja dokupil, pa je moral za to plačati 4 tisoč evrov. Po drugi strani pa se zavarovanci, ki so izkoristili možnost zavarovanja za ožji obseg, niso dovolj zavedali, da ta ne prinaša le nižjega prispevka, ampak nudi na koncu koncev tudi nižji obseg pravic za vse tiste, ki so bili v tej vrsti zavarovanja pretežni del svojega zavarovanja. Tako ti nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, nimajo oskrbnine, nimajo odpravnine, nimajo pravic na podlagi tretje kategorije invalidnosti in nimajo niti letnega dodatka. Ne glede na to, da je sprememba sistema v tej smeri, kot je bila narejena, smiselna in vsebinsko utemeljena, pa je bil v postopku sprejemanja spregledan pomemben stranski učinek. Nanj ni opozoril nihče, ne sindikati, ne kolegice poslanke in kolegi poslanci, nihče, ki danes modruje o tem, kaj bi bilo prav, če bi bilo nekako drugače. Ampak to
nenadno in veliko zvišanje prispevka je pomenilo zelo hudo dodatno obremenitev za tiste zavarovance, ki so v najšibkejšem položaju, ki so na zavodu za zaposlovanje. Mnoge, kot smo že slišali, je takšen dvig prisilil celo k tako skrajnim ukrepom, kot je odjava iz zavarovanja. Tega seveda nikakor nočemo. Zato je tudi ministrstvo pod vodstvom ministra Vizjaka takoj spoznalo, da je treba na tem področju narediti nekaj sprememb. Ena izmed njih je danes tukaj pred vami.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo postopnost zviševanja tega prispevka, zato bomo ta zakon tudi podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi še stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ga bo predstavila dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovani!
Socialni demokrati želimo pri Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poudariti predvsem uvedbo z amandmajem, ki smo ga sprejeli na odboru, pa tudi podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem bodo lahko zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v pokojninsko invalidsko zavarovanje, plačevali nižje prispevke. Gre za brezposelne osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 od uveljavitve ZPIZ-2 dalje pa so zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona. Višina prispevkov teh oseb se je tako od 57,98 evrov z uveljavitvijo novega ZPIZ-2 povečala na 190,82 evra. Omeniti pa je treba, da so po starem osebe, ki so bile vključene v prostovoljno obvezno zavarovanje, lahko izbirale med ožjim in širšim obsegom pravic, med nižjim in višjim zavarovanjem. Osebe, ki so izbrale ožji obseg pravic, so izbrale osnove v znesku zajamčene plače in plačevala nižji znesek prispevka, in ta je v decembru 2012 znašal 57,89 evra. Novi zakon ZPIZ-2 ločevanja med ožjim in širšim obsegom pravic ne pozna, zato je bila sprememba v višini prispevka še toliko bolj drastična. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je iz prostovoljnega zavarovanja v prvih dveh mesecih letošnjega leta odjavilo kar 7 tisoč170 oseb, ki niso bile zmožne vplačevati višjih prispevkov. Da je bila sprememba uveljavljena takoj z začetkom veljave ZPIZ-2, kar je pomenilo prevelik preskok v višini prispevka, še posebej v luči krize, v kateri se nahajamo, je ugotovila tudi prejšnja vlada, ki je v proceduro vložila spremembe dopolnitve ZPIZ-2, ki jih danes obravnavamo in s katerimi je predvidela prehodno obdobje do leta 2018 za postopno zviševanje prispevne stopnje prostovoljnega zavarovanja. Socialni demokrati smo mnenja, da bi bila tudi takšna postopnost prehuda in
69
DZ/VI/13. seja
finančno neizvedljiva za veliko zavarovancev, zato smo z amandmajem, ki smo ga vložili skupaj z drugimi strankami koalicije, prehodno obdobje podaljšali do leta 2020. Menimo, da bo v takšnem 7-letnem prehodnem obdobju prehod na končno višino prispevka blažji in lažje izvedljiv. Upajmo pa, da se bo v tem obdobju tudi izboljšala ekonomska situacija v naši državi in da se bo stanje in položaj upravičencev izboljševal.
Iz navedenih razlogov bomo Socialni demokrati podprli zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot je predložen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo predstavil gospod Branko Kurnjek.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Ponovno vsem lep pozdrav!
Namen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil v Državnem zboru sprejet decembra lani, je bil glede na spreminjajoče se dejavnike v družbi predvsem zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. Vsi zainteresirani deležniki smo vložili veliko truda v to, da pripravimo zakon, s katerim bomo zaustavili padanje pokojnin, izboljšali položaj upokojencev in hkrati zagotovili vzdržnost pokojninske blagajne. Vendar pa so se, ne glede na ves vložen trud in iskanje najboljših rešitev, kmalu pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti sprejetega zakona. In te pomanjkljivosti od nas terjajo, da jih odpravimo. Zaradi uveljavitve ZPIZ-2 se je veliko brezposelnih oseb, ki so bile prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašlo v težkem materialnem in socialnem položaju. Osnova, od katere morajo plačevati prispevke, se je za to skupino zavarovancev dvignila na 50 % minimalne plače, po prehodnem obdobju pa naj bi znašala 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Zaradi tega se je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 1. 3. leta 2013, torej v samo dveh mesecih, iz prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje odjavilo preko 7 tisoč oseb. In to je bil resnično zaskrbljujoč oziroma alarmanten podatek. Zato je bistvo novele ZPIZ, ki jo obravnavamo danes, uvajanje postopnega dviga prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za brezposelne osebe. Tako bi bila po novem letos najnižja osnova za plačilo prispevka 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, do leta 2020 pa se bo ta odstotek dvignil na 60 %. S tem dejanjem bomo ublažili stisko ene najranljivejših skupin v naši družbi in s postopnim dvigom prispevkov poskrbeli za lažji prehod na povišanje prispevne stopnje.
Zaradi navedenih razlogov bomo v Poslanski skupini Državljanske liste predlog novele in amandma koalicijskih strank podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi še stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki ga bo predstavil gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana gospa ministrica, spoštovani gospe in gospodje poslanci!
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli predlog zakona, katerega ključni cilj je povrnitev možnosti za vključenost v prostovoljno zavarovanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o pokojnisnkem in invalidskem zavarovanju- 2, ki se bodo postopoma spreminjali, hkrati pa naj bi se s predlaganimi rešitvami zasledoval cilj zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam oseb, ki so prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelne osebe in so tik pred upokojitvijo. Vsi, ki so že izstopili iz prostovoljnega zavarovanja, ker niso zmogli plačevanja, upamo, da bodo ponovno lahko vstopili in si tako omogočili socialno varnost, saj bodo na podlagi vključenosti v zavarovanje lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičeni do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo uvedbo prehodnega obdobja in amandma koalicije, ki podaljšujejo obdobje. Podpiramo tudi postopen dvig najnižje osnove za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-1. To so brezposelne osebe, ki so vpisane v katero od evidenc pri Zavodu za zaposlovanje. Smiselno in nujno je tudi postopno dvigovanje osnove, saj bomo tako omogočili vsem opravičencem, da se zagotovijo sredstva za plačilo.
V	Slovenski ljudski stranki podpiramo predlagano ureditev, da se bo najnižja osnova postopoma zviševala od 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec v letu 2013, pa do končnih 60 % v zadnjem letu, to je leta 2020. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 22. aprila 2013. V razpravo tako dajem 4. člen ter amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS. Želi kdo razpravljati? Ni izkazan interes. Hvala. Zaključujem razpravo.
70
DZ/VI/13. seja
Ker ne želi nihče razpravljati o amandmaju, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 24. aprila 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 20132020.
Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem besedo predstavnici Vlade, dr. Anji Kopač Mrak, ministrici za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Ponovno lep pozdrav z moje strani. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Pred vami je danes pomemben dokument. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva je dejansko ključni razvojni dokument na področju sistema socialnega varstva, saj določa osnovna izhodišča in načela razvoja sistema, ključne cilje na področju socialnega varstva, mrežo javnih socialnovarstvenih storitev in programov in opredeljuje način izvajanja in spremljanja programa ter odgovornosti posameznih akterjev na različnih nivojih. Podlaga za pripravo resolucije je Zakon o socialnem varstvu. Predlog resolucije pokriva obdobje 2013-2020 in je kot tak daljši, kot smo imeli pred tem druge resolucije, ki so bile praviloma štiriletne. Zakaj je tako? Zaradi tega, ker smo ta dokument želeli uskladiti z evropsko strategijo, ki velja za obdobje do leta 2020 in smo se v tisti strategiji zavezali kot država in prav je, da sedaj tudi s svojimi nacionalnimi programi sledimo temu, da lahko dejansko izpeljemo zaveze, ki so pomembne za naše državljanke in državljane. Dokument smo pripravili na ministrstvu v tesnem sodelovanju s široko zasnovano delovno skupino, ki je bila imenovana v ta namen, in s Strokovnim svetom za socialno varstvo. Cilji tako kvalitativni kot kvantitativni so bili določeni na osnovi ocene uresničenosti ciljev prejšnje resolucije, ključnih okoliščin in dejavnikov, ki bodo vplivali na sistem do leta 2020, razvoja potreb in različnih socialnih problematik ter tudi pričakovanih finančnih zmožnosti. Med ključnimi okoliščinami in dejavniki razvoja sistema socialnega varstva so zlasti pomembne gospodarske razmere in zaposlenost -zaposlovanje je ključno povezano z zmanjševanjem revščine, ter demografski razvoj, populacija v Sloveniji se stara. Do leta 2020, torej samo v sedemletnem obdobju se bo populacija starejših od 80 let povečala za dobrih 27 tisoč oseb. Zato se seveda povečujejo tudi potrebe po storitvah na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega vključevanja starejših. Trije glavni cilji razvoja sistema socialnega varstva do
leta 2020 so: zmanjšanje tveganja revščine in povečanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov, izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči.
Če dovolite, bi izpostavila še nekatere druge poudarke v tem dokumentu, predvsem aktiven pristop v socialni politiki, kompleksnost in povezanost politik, ki vplivajo na socialni položaj posameznikov in družin, krepitev skupnostih oblik socialnega varstva. V dokumentu je poudarjeno tudi spodbujanje kvalitativnih razvojnih vidikov in inovativnih pristopov na področju razvoja socialnovarstvenih storitev in programov. Za izvedbo te resolucije za obdobje 2013-2020 sta predvidena dva izvedbena načrta na nacionalni in regijski ravni, ki bosta pokrivala obdobje štirih let in v katerih bo bolj podrobno določena dinamika širitev in razvoja. Nacionalni izvedbeni načrt za prvo obdobje 2013-2016 mora biti pripravljen v štirih mesecih od sprejetja te resolucije, regijski izvedbeni načrt pa v štirih mesecih od odobritve nacionalnega izvedbenega načrta na ravni Vlade Republike Slovenije. Na regijski ravni, ki se mi zdi zelo pomembna in ključna za nadaljnji razvoj na tem področju, bodo izvedbene načrte koordinirali centri za socialno delo, pri njihovi pripravi pa bodo sodelovali tudi predstavniki lokalnih skupnosti, ki bodo regijske načrte tudi potrdili. Cilje, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, bodo v svojih planskih dokumentih opredelile občine. Zdi se mi pomembno, da na ravni države postavimo cilje, vendar se zavedamo, da cilje lahko dosežemo samo skupaj - ob sodelovanju lokalnih skupnosti in vseh, ki se jih to tiče. Cilji, ki so v tem programu, so pomembni, torej zmanjšanje tveganja revščine in socialne izključnosti, razvoj programov, zato je prav, da vsi skupaj stopimo, da bomo lahko to do leta 2020 dosegli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog resolucije je obravnaval tudi Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsednici odbora dr. Andreji Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je obravnaval predlog resolucije, ki ga je obravnaval in v sprejetje Državnemu zboru predložila Vlada. Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije proučila. Opozorila je, da je predlog resolucije skozi celotno besedilo nedosleden pri rabi kratic in podala pripombe tudi k posameznim delom besedila resolucije. Poslanske skupine koalicije so na podlagi teh pripomb vložile amandmaje, ki jih je odbor tudi sprejel. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega
71
DZ/VI/13. seja
sveta je v svojem mnenju, ki ga je na seji odbora predstavila njihova predstavnica, predlog resolucije podprla in podala tudi nekaj konkretnih pripomb. Komisija ocenjuje, da je realizacija predloženega nacionalnega programa z vidika zagotovljenih finančnih sredstev vprašljiva. Zavedajo se, da je predlog resolucije nacionalnega programa predstavlja okvirni, strateški dokument, ki zgolj usmerja sistem, a vendarle menijo, da bi tudi njegova priprava in finančna struktura morala temeljiti na bolj realnih podlagah. Cilji bi morali biti zastavljeni bolj realno in če zaradi pomanjkanja sredstev ne gre drugače, razvrščeni celo prioritetno. V skladu z navedenim komisija poziva, da naj bodo izvedbeni akti, ki bodo pripravljeni na podlagi nacionalnega programa, zastavljeni realno in finančno ustrezno podprti, zato da njihova realizacija ne bo vprašljiva. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnica Ministrstva za zdravje, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavnica Centra nevladnih organizacij Slovenije, predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in drugi.
Državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na kratko predstavil predlog resolucije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na seji predstavila pisno mnenje in poudarila, da so bile njihove pripombe upoštevane pri pripravi amandmajev koalicijskih poslanskih skupin. Imela pa je konkretno pripombo k amandmaju koalicijskih poslanskih skupin, zato je odbor na tej podlagi sprejel tudi svoj amandma.
V okviru razprave so člani in članice odbora ter drugi vabljeni govorili o nacionalni koordinacijski skupini, neusklajenosti finančnega vidika predlagane resolucije, ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov, zmanjševanju tveganja revščine in povečanju socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, izboljšanju razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov, o izboljševanju kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij. Večina razpravljavcev je menila, da je predlog resolucije dobro pripravljen. Predstavnik Vlade je pojasnil, da gre pri obravnavanem dokumentu za kompleksno široko področje, ki ima izvedbeni načrt že vgrajen in zato ne gre za zaprt dokument. Pri njegovi pripravi je bila osnova tudi podrobna analiza demografskih dogajanj v preteklih letih. Za uspešno izvajanje zastavljenih ciljev bo treba pospešiti sprejetje ukrepov in aktivnosti, s katerim se bodo zagotovili ustrezni pogoji in okoliščine, da bodo cilji lahko doseženi. Pri izvedbi dokumenta bo treba definirati prioritete, te pa bodo navedene v izvedbenih dokumentih in odvisne od črpanja kohezijskih sredstev. Pomembno je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami in ostalimi deležniki.
Odbor je sprejel vložene amandmaje in glasoval o vseh delih predloga resolucije skupaj ter jih sprejel. Dopolnjeni predlog resolucije je sestavni del tega poročila. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavil gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovane kolegice in kolegi!
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013-2020 je prišel v parlamentarno obravnavo v času zelo zaostrenih socialnih razmer. Brezposelnost narašča, prihodki zaposlenih se zmanjšujejo, novih delovnih mest ni. Da je mera polna, se Slovenija že od časa pred začetkom gospodarske krize sooča z demografsko krizo, kar se kaže v vedno bolj izpostavljeni problematiki starejših v socialnem in tudi v zdravstvenem sistemu. Čeprav je nacionalni program strateški, je splošen dokument, je po mnenju poslancev Nove Slovenije zelo pomemben kot temelj razvoja programa socialnega varstva v prihodnjih letih. V ta namen opredeljuje osnovna izhodišča za razvoj sistema, cilje in strategije razvoja socialnega varstva, določa mrežo javne službe socialnovarstvenih storitev in javnih socialnovarstvenih programov ter opredeljuje način njihovega izvajanja in spremljanja ter odgovornost posameznih akterjev na različnih ravneh.
Prav je, da so v programu zastavljeni smeli cilji. Izmed treh ključnih bi tukaj izpostavil prvega in verjetno najpomembnejšega: zmanjševanje tveganja revščine in povečevanja socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Upamo, da je tudi načrtovana finančna podlaga realna in izvedljiva, saj vsi vemo, da je od tega odvisno tudi doseganje ciljev. V Novi Sloveniji mislimo, da mora družba izjemno paziti, da noben posameznik ali skupina ne živi pod mejo socialne varnosti, zato spodbujamo zavest o osebni odgovornosti posameznika za lasten varen socialni položaj - predvsem v starosti. Za socialno varnost vsakega posameznika so po našem mnenju zato odgovorni trije dejavniki: najprej vsak posameznik sam, nato njegovo delovno in bivalno okolje in nazadnje država z učinkovito zakonodajo in primernimi finančnimi viri.
Zaradi vsega navedenega bomo poslanci Nove Slovenije Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 podprli in želimo vse dobro pri njenem uresničevanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije bo predstavila mag. Barbara Žgajner Tavš.
72
DZ/VI/13. seja
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): V
petih minutah, kolikor je časa na voljo, težko vsebinsko povzameš dokument, ki predstavlja enega ali celo ključni razvojni dokument na področju sistema socialnega varstva v naši državi. Pa vendar, resolucija določa osnovna izhodišča in načela razvoja sistema, ključne cilje na področju socialnega varstva, mrežo javnih socialnovarstvenih storitev in programov in opredeljuje način izvajanja ter spremljanja izvajanja programov in odgovornosti posameznih akterjev na različnih nivojih. Slednje me navdaja z upanjem, da dokument ne bo ostal le mrtva črka na papirju, ampak pa bo z izvedbenimi akti resnično pripomogel k posodobitvi in razvoju najširšega področja socialnega varstva, ki presega zgolj socialno pomoč šibkemu v obliki nekih minimalnih finančnih pravic. Je tudi razvojno naravnan in lahko pomeni doprinos za državo, kar je izjemnega pomena za individualni razvoj posameznika.
Resolucija v tem pogledu obeta veliko, kajti roko na srce, Slovenija danes bistveno zaostaja za Evropsko unijo, kar se tiče implementacije sodobnih dognanj oziroma pristopov pri obravnavi in delu z ljudmi ter tudi v primeru upoštevanja demografskih trendov. Slovenija je starajoča populacija. V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih kar 45 % revnih ljudi v starosti nad 65 let. Revščina je izjemno prisotna tudi med enostarševskimi družinami, po podatkih je tu tveganje revščine kar 40-odstotno. In ko nas velikokrat primerjajo, kako nizek odstotek tveganja revščine je v Sloveniji med vsemi državami Evropske unije, je prav gotovo zelo dobro, če upoštevamo podatek, da je v Sloveniji prag tveganja revščine za enostarševsko družino določen pri 600 evrih, medtem ko je, na primer v Nemčiji ta prag določen nad 900 evri. In še en zanimiv podatek, delež starejših, ki živijo pod pragom revščine, v Sloveniji narašča, medtem ko v Evropski uniji, še najbolj na evrskem območju, upada.
Ne bom se spuščala v podrobnosti, ker ni časa, zato le nekaj pomembnih poudarkov. Naj izpostavim samo dva primera. V Sloveniji še vedno nimamo zakonsko urejene dolgotrajne oskrbe, neustrezna je v tem trenutku mreža socialnovarstvenih storitev. Socialno podjetništvo, ki v tujini pomeni pomembno komponento in komplementarno gospodarsko panogo, še ni zaživelo. Skorajda nepremostljiv problem ta trenutek v Sloveniji predstavlja, ko se recimo srečamo z avtizmom. Zopet nepremostljiva ovira, varstveno-delovni centri so polni, čakalne dobe so tudi na tem področju dolge. Kam se lahko vključi odrasla oseba, ki ta trenutek potrebuje pomoč in te storitve oziroma oskrbo. Že pred leti je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki v svojih določbah zelo jasno opredeljuje pravico invalidov do neodvisnega življenja. Pa se boste spomnili, kako so se invalidi sami borili za to, da bi konec lanskega leta v Državnem zboru
sprejeli zakon, ki so ga pripravili sami in vložili s podporo več kot 5 tisoč državljanov. Govorim o Zakonu o osebni asistenci, ki se v Sloveniji še vedno financira projektno. Ali si predstavljate, da bi v Sloveniji poskušali implementirati idejo o vavčarskem načinu financiranja invalidov? V tem trenutku misija nemogoče. In ne nazadnje bom omenila zakon o dolgotrajni oskrbi. Vi veste, koliko let se že pogovarjamo in si prizadeva tudi politika, da bi uzakonila zakon o dolgotrajni oskrbi, pa enostavno ne najdemo načina financiranja, da bi ta zakon zaživel v praksi.
Če strnem. Trije glavni cilji razvoja sistema socialnega varstva do leta 2020 so: zmanjševanje tveganja revščine, to je tudi zaveza, in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov, tretji cilj pa je izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči. Tisto, kar sem posebej vesela pri tej resoluciji, je, da se bodo v izvedbeni program vključile tudi lokalne skupnosti. Jaz samo upam, da se ne bo pozabilo na financiranje programov na lokalnem nivoju, kot se je v preteklosti že zgodilo, pa bom omenila samo družinske pomočnike.
Vsekakor bomo to resolucijo v Pozitivni Sloveniji podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20132020 opredeljuje osnovna izhodišča za razvoj sistema, cilje in strategije razvoja socialnega varstva, določa pa tudi mrežo javne službe socialnovarstvenih storitev in javnih socialnovarstvenih programov ter opredeljuje način njihovega izvajanja in spremljanja ter odgovornost posameznih akterjev na različnih ravneh. Kot je bilo že rečeno, so razmere v državi take, da si je treba zadati cilje nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje in ti so zastavljeni tako, da odgovarjajo na povečanje socialnih in demografskih stisk in problematik, ki so se ali pa se še pojavljajo v družbi. Resolucija navaja kot glavni oziroma splošni cilj, ki ga želimo z resolucijo doseči, na eni strani izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin, na drugi strani pa povečanje družbene povezanosti ter socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva. Zastavljen splošni cilj je seveda možno doseči le s povezovanjem politik z različnih področij ter enotnim usmerjenim delovanjem različnih politik. Ob tem so pomembni še trije ključni cilji, ki se neposredno nanašajo na razvoj sistema socialnega varstva, in to so zmanjšanje tveganja revščine in povečevanja socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva,
73
DZ/VI/13. seja
izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov in izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev. Za spremljanje, uresničevanje in oceno doseganja vsakega od treh ključnih ciljev sta določena po en kazalnik in njegova cilja vrednost do leta 2020, kar pomeni, da bomo lahko merili, kako uspešni smo pri realizaciji. Nacionalni program določa tudi merila za vzpostavitev javne mreže socialnovarstvenih storitev in programov. Glede na namen so to preventivne, kurativne in vzdrževalne storitve. Potem določa mrežo javne službe na področju socialnovarstvenih storitev, ki jo lahko razdelimo na tri večje skupine, in sicer storitve, informiranje, svetovanje in podpore, storitve podpore in pomoči za socialno vključenost in samostojno življenje v skupnosti in storitve nastanitve z oskrbo. Potem se določa mreža, za neposredno uresničevanje ciljev resolucije se bodo za obdobje štirih let pripravljali izvedbeni načrti. Izvedbeni načrt za cilje na ravni države bo sprejemala Vlada, za cilje na ravni regij oziroma lokalnih skupnosti pa pristojni organi lokalnih skupnosti. Vlada Republike Slovenije je odgovorna za izvedbo nacionalnega izvedbenega načrta, pristojni organi lokalnih skupnosti pa za izvedbo regijskih izvedbenih načrtov in tudi izvedbenih delov, ki bodo opredeljeni v občinskih planskih dokumentih. Regijski izvedbeni načrti morajo biti sprejeti najkasneje v roku štirih mesecev od sprejetja nacionalnega izvedbenega načrta. Najkasneje štiri mesece po sprejetju regijskih izvedbenih načrtov pa morajo to sprejeti tudi lokalne skupnosti v svojih strateških dokumentih.
V Poslanski skupini SDS Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 podpiramo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Andreja Črnak Meglič, Poslanska skupina Socialnih demokratov, izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa. Spoštovani!
Tudi Socialni demokrati pozdravljamo Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva, ki predstavlja krovni programski dokument na področju socialnega varstva. Gre za tretji tovrstni dokument. Prva resolucija je bila sprejeta za obdobje 20012005, druga za obdobje 2006-2007, ta tretja, ki je pred nami, pa je za obdobje 2013-2020 in je nastajala tudi nekoliko dlje časa. Vsebinsko resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva vsebuje osnovna izhodišča in načela razvoja sistema, ključne cilje na področju
socialnega varstva, mrežo javnih socialnovarstvenih storitev in programov, opredeljuje način izvajanja in spremljanja ter izvajanja programa in odgovornost posameznih akterjev na različnih nivojih.
Trije glavni cilji, zmanjševanje tveganja revščine, izboljšanje razpoložljivosti ter zagotavljanja dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov ter izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči, naj bi nastajali tudi na podlagi tesnega sodelovanja različnih ravni in pa tudi institucionalnih ter neinstitucionalnih izvajalcev. Poudariti je treba, da resolucija kot krovni dokument ureja temeljne usmeritve na področju socialnega varstva, podrobnejša operacionalizacija izvedbe nacionalnega programa socialnega varstva pa bo opredeljena v štiriletnih izvedbenih načrtih tako na regionalni kot nacionalni ravni. Izvedbeni načrt na nacionalni ravni za obdobje 2013-2016 mora biti pripravljen že štiri mesece od sprejetja omenjene resolucije, izvedbeni načrt na regijski ravni pa štiri mesece po nacionalnem izvedbenem načrtu. Posebej pomembno se nam Socialnim demokratom zdi dejstvo, da je bila resolucija pripravljena v delovni skupini, v kateri so sodelovali predstavniki raziskovalcev, Umarja, izvajalcev na področju socialnega varstva, nevladnih organizacij, ki predstavljajo uporabnike, in Socialne zbornice Slovenije. To so namreč glavni akterji na področju socialnega varstva, od katerih je odvisna uspešnost uresničevanja nacionalnega programa. V današnjih zaostrenih finančno gospodarskih razmerah je še posebej pomembna vloga nevladnih organizacij, zato nas veseli, da nevladne organizacije s področja socialnega varstva Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20132020 podpirajo in ga sprejemajo kot neke vrste svoj dokument.
Tudi Socialni demokrati bomo ta predlog resolucije, ki je pred nami, podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Branko Kurnjek, Poslanska skupina Državljanske liste, izvolite.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni!
Že uvodoma je treba povedati, da je nacionalni program socialnega varstva v letih gospodarske krize še toliko bolj pomemben, saj se zaradi nje socialna problematika izredno povečuje. Povečalo se je število brezposelnih oseb, posledično se je povečalo število oseb, ki so pod nacionalno mejo tveganja revščine, hkrati in posledično prihaja do porasta različnih oblik zasvojenosti, težav v duševnem zdravju, povečevanja obsega brezdomcev. Pereča postaje tudi problematika starejših oseb. Tukaj mislim predvsem na starejše samske ženske.
74
DZ/VI/13. seja
Zelo slaba je tudi socialna vključenost starejših oseb in žal bi lahko še naštevali. Zato se z nacionalnim programom socialnega varstva za obdobje 2013-2020 skuša doseči izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin ter povečanje družbene povezanosti in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva. Ob tem so ključni cilji, ki se neposredno nanašajo na razvoj sistema socialnega varstva v obdobju 20132020, naslednji: prvič, zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva; drugič, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov; tretjič, izboljšanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečano učinkovitostjo upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev.
Za uspešno izvajanje zastavljenih ciljev je treba pospešiti sprejetje ukrepov in aktivnosti, s katerimi bomo zagotovili ustrezne pogoje in okoliščine, da bodo cilji lahko doseženi. Omejil se bom sam na nekaj najpomembnejših. Čim prej moramo sprejeti zakone, ki so nujno potrebni za lajšanje socialne stiske nekaterih skupin ljudi. Pri tem mislim predvsem na zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, zakon o osebni asistenci za invalide, zakon o socialnovarstveni dejavnosti, zakon o socialni vključenosti invalidov ter reformo zdravstvenega sistema. Sprejeti moramo ukrepe, ki bodo omogočili izvajanje že marca 2011 sprejetega Zakona o socialnem podjetništvu in spodbuditi razvoj socialnega podjetništva. Pri realizaciji zastavljenih ciljev nam lahko zelo pomaga učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za programe in ukrepe na socialnem področju, znotraj izvedbenih načrtov pa moramo zagotoviti stabilne vire financiranja za zagon in izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev.
Najavljam, da bomo v Poslanski skupini Državljanske liste Predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc v imenu Poslanke skupine Slovenske ljudske stranke.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministrica in minister, spoštovane kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da v krizi, v kakršni smo, stiska dodatno pritiska na vse tiste, ki so že pod pragom ali pa tik nad pragom revščine. Zato je še posebej pomembno, da si država z nacionalnim programom socialnega varstva
začrta realne smernice in opredeli kratkoročne in dolgoročne operativne naloge za obvladovanje revščine in blažitev stisk. Zato je povsem razumljivo, da se za polno realizacijo ciljev nacionalnega programa za obdobje 2013-2020 predvideva, da bomo zmogli zagotoviti dovolj sredstev za socialo le ob uspešnem črpanju evropskih sredstev, saj bomo za predviden program v letu 2020 potrebovali več kot 600 milijonov evrov. Nacionalni program v treh prilogah analizira ključne okoliščine in dejavnike vpliva na delovanje sistema socialnega varstva ter ocenjuje tudi preteklo obdobje.
Za Poslansko skupino Slovenske ljudske stranke pa se nam zdi ključna za prihodnost priloga, ki definira kazalnike za spremljanje uresničevanja ciljev tega programa. Po mnenju naše stranke so sporni kazalniki, ki določajo prag revščine, kazalnike je namreč treba določiti realno in glede na dejanske potrebe prebivalcev za nujnejše življenjske potrebe, kot so bivanje, zdravje, izobraževanje in podobno. Poleg tega se nam zdi posebej pomembno omeniti enega od ključnih vplivnih dejavnikov, to je demografski dejavnik, zato se strinjamo, da je v tekstu dan poudarek tudi aktivnemu pristopu k doseganju posameznih ciljev: krepitvi skupnostnih oblik socialnega varstva zlasti na področju varstva in pomoči starejšim, pa tudi drugim ranljivim skupinam prebivalstva.
V strategiji sta dva izvedbenega načrta na nacionalni in regijski ravni, vsak v trajanju po približno štiri leta. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke posebej opozarjamo na slednjega, ki na regionalni ravni predvideva vključevanje ciljev za tiste socialno varstvene storitve, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti -to je v največji meri pomoč na domu, v občinske planske načrte. Predlagamo, da se upošteva opozorilo skupnosti občin Slovenije, ki je v svojih dopisih opozorila na izvedbeni del nacionalnega programa, torej na roke in pristojnosti za pripravo izvedbenih načrtov ter predvideno financiranje zlasti v zvezi z načrtovanim precejšnjim povečanjem deleža občin. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še gospa mag. Jana Jenko, Poslanska skupina DeSUS.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Vsem lep pozdrav, predvsem ministroma!
Resolucija določa osnovna izhodišča in načela razvoja sistema socialnega varstva, ključne cilje na tem področju, mrežo javnih socialnovarstvenih storitev in programov ter opredeljuje način izvajanja in spremljanja izvajanja programov. Zastavljeni ključni cilji, kot so zmanjševanje tveganja revščine, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov ter izboljšanje kakovosti storitev in pomoči, so
75
DZ/VI/13. seja
zastavljeni tako, da odgovarjajo na povečanje socialnih in demografskih stisk in problematik v populaciji, a dejstvo je, da je njihova realizacija z vidika zagotovljenih finančnih sredstev vprašljiva. Ob tem želimo v DeSUSu dodatno izpostaviti problematiko starejših. Starejši se namreč pogosto soočajo z nizkimi prihodki, zaradi česar je visoka tudi stopnja tveganja revščine. Le-ta je še posebej visoka pri starejših osebah, ki živijo same, in še predvsem pri starejših ženskah. Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da ima skoraj vsaka druga ženska stara nad 65 let, ki živi sama, razpoložljive dohodke pod nacionalno mejo tveganja revščine. Z naraščanjem starejše populacije se povečujejo potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe in drugih, starejšim prilagojenih storitvah, ki starostnikom omogočajo oziroma lajšajo vsakodnevno življenje in vključevanje v okolje. Iz tega razloga v Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo zastavljene cilje, kot je uvedba enovitega sistema dolgotrajne oskrbe s povezanimi zdravstvenimi in socialnim storitvami za vse starostne skupine, ki potrebujejo oskrbo. Za starejše so bistvenega pomena tudi storitve in programi, kot so pomoč na domu, dnevne oblike varstva, kratkotrajne institucionalne namestitve in medgeneracijska središča. Vendar pa se je ob tem treba tudi zavedati, da starajoče se prebivalstvo in razvoj omenjenih storitev postavljata tako socialni kot zdravstveni sistem pred ogromen izziv. Ne le v povezavi s premajhnimi kapacitetami in omejeno ponudbo, ampak predvsem gre tukaj za pereče vprašanje financiranja.
Poslanska skupina DeSUS bo predlog resolucije podprla, saj nakazuje pravo smer razvoja socialnega varstva. Glede na stanje v državi pa se bojimo, da je realizacija ambicioznih ciljev vprašljiva in bo zato treba določiti prioritete. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Amandmaji niso bili vloženi in glasovanje o predlogu resolucije bomo opravili jutri, 24. 4., v okviru drugih glasovanj. S tem prekinjam tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev ima besedo minister dr. Senko Pličanič.
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane gospe poslance, gospodje poslanci!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije v
obravnavo in sprejetje Državnemu zboru, ureja tri področja. Prvič, spremembe na področju temeljnih kvalifikacij voznikov in kode 95 zaradi uradnega opomina Evropske komisije zaradi neustrezne implementacije direktive 1073/2009. Drugič, dopolnitev sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov. In tretjič, spremembe zakona, ki so usmerjene v povezovanje javnega linijskega potniškega prometa, šolskih prevozov in posebnih linijskih prevozov ter izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega potniškega prometa.
Najprej nekaj o prvem področju. To so spremembe na področju temeljnih kvalifikacij. Te spremembe so nujne, saj Republika Slovenija pri implementaciji direktive 1073/2009 ni predvidela možnosti, da države članice uveljavijo prehodno obdobje pri implementaciji direktive zaradi zmanjšanja administrativnih postopkov in stroškov za poklicne voznike. Prehodno obdobje so države lahko uveljavile le v primeru, če poklicnim voznikom vozniško dovoljenje poteče za voznika avtobusa do 10. 9. 2015 in za voznike tovornih vozil do 10. 9. 2016. Do tega datuma lahko odložijo zamenjavo dokumenta, vpis kode 95, ki dokazuje, da se voznik dopolnilno usposablja in izobražuje.
Drugi sklop, ki se nanaša na dopolnitev sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov. Nov sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente je bil v letu 2012 zelo uspešno izveden. Rezultati so zelo dobri, saj se je za 36 % povečalo število dijakov, ki uporabljajo javni prevoz in za 50 % število študentov, ki se v kraj izobraževanja tedensko pripeljejo z javnim prevozom. Izvajanje novega sistema subvencioniranih mesečnih vozovnic je pokazalo, da bi bila zelo umestna uvedba polletnih in letnih vozovnic, s katerimi bi se zmanjšali administrativni postopki in čakanje pri mesečnih nakupih vozovnic. Poleg tega se na zahtevo varuhinje človekovih pravic spreminja kriterij za uveljavitev pravice oddaljenosti kraja bivališča od kraja izobraževanja s 5 kilometrov na 2 kilometra, saj so ti dijaki in študentje plačevali bistveno dražjo mesečno vozovnico za prevoz na razdalji 3 kilometre od tistih, ki se vozijo na razdalji od 5 do 60 kilometrov. Predlagana sprememba kriterija na 2 kilometra je usklajena s kriterijem v zakonu o uravnoteženju javnih financ za uveljavljanje pravice do nadomestila za prevoz na delo.
In še nekaj več o tretjem sklopu. Poleg tega predlog za spremembo in dopolnitev zakona o prevozih v cestnem prometu ureja tudi nekatera področja izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa, s katerimi se omogoča boljše povezovanje javnega linijskega potniškega prometa s šolskimi prevozi in omogoča ministrstvu, pristojnemu za promet, da se bo hitreje odzivalo na potrebe prebivalcev in želje lokalnih skupnosti. Spremembe omogočajo ministrstvu, pristojnemu za promet, da brez soglasja koncesionarja, vendar ob
76
DZ/VI/13. seja
upoštevanju meril dovoli mestnemu potniškemu prometu podaljšanje linije v sosednja naselja, podelitev koncesije v skladu z Evropsko uredbo 1370/2007 za manjši obseg prevozov do 300 tisoč kilometrov letno ali do enega milijona evrov vrednosti, potem lažje povezovanje linijskih prevozov z drugimi vrstami prevozov in podaljšanje sedanjega koncesijskega razmerja do konca leta 2015. Tem ciljem sledijo tudi amandmaji, ki so bili sprejeti na seji Odbora za infrastrukturo in prostor, na 6. seji, in jih Vlada Republike Slovenije podpira. Prav tako podpira amandma k amandmaju k 4. členu zakona, ki omogoča povezovanje šolskih in javnih linijskih prevozov brez dodatnih obremenitev lokalnih skupnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Samu Bevku.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 5. seji 10. aprila 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je sprejel odločitev, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
V imenu predlagatelja je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pojasnil, da z novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu urejajo tri področja. Prve so spremembe na področju temeljnih kvalifikacij voznikov in kode 95 zaradi uradnega opomnika Evropske komisije zaradi neustrezne implementacije Direktive 2003/59. Drugo področje, ki ga urejajo z novelo, je dopolnitev sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov. Nov sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente je bil v letu 2012 zelo uspešno izveden. Rezultati so zelo dobri, saj se je povečalo število potnikov tako med dijaki kot študenti. Tretje področje so spremembe, ki so usmerjene v povezovanje javnega linijskega potniškega prometa, šolskih prevozov in posebnih linijskih prevozov ter izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega potniškega prometa. Te spremembe bodo omogočile ministrstvu, pristojnemu za promet, da se bo hitreje odzvalo na potrebe prebivalcev in želje lokalnih skupnosti.
Predstavnik Zakonodajno-pravne službe dr. Samo Divjak je pojasnil, da so v pisnem mnenju podali več pripomb na obrazložitve, pri katerih bi bilo treba vključiti dodatna pojasnila oziroma pripraviti ustrezne amandmaje. Povedal je, da vloženi amandmaji k
noveli zakona v glavnem upoštevajo njihove pripombe. Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je poudaril, da komisija podpira predlog zakona in nanj nima pripomba. V nadaljevanju je pojasnil, da komisija predlagane rešitve ocenjuje kot ustrezne za razvoj javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji.
V	razpravi so opozicijski poslanci nasprotovali amandmaju k 3. členu, s katerim se ponovno uvaja določbo, da se linijski javni prevoz lahko opravlja samo z avtobusi. Predlagali so, da se amandmaja ne podpre, saj se po njihovem mnenju z njim omejujejo konkurenco, kar ni v skladu s priporočili Evropske unije. Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da je ureditev, ki jo uvaja amandma, smiselna, saj bi se v nasprotnem primeru znižali standardi prevozov na javnih linijskih prevozih. V zvezi z amandmajem k 4. členu je predstavnik predlagatelja poudaril, da gre pri tem predlogu dejansko za uvedbo tretje oblike postajališča, kot jo poznajo v marsikateri evropski državi. V razpravi o amandmaju k 8. členu je bila izpostavljena problematika kombiniranja šolskih in linijskih prevozov na podlagi izpostavljenih pomislekov večine razpravljavcev, da se ohrani rešitev v predlogu zakona. Člani odbora amandmaja k 8. členu niso sprejeli.
V	nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS k 3., 4., 5., 6., 7., 11. in 24. členu. Odbor ni sprejel amandmaja poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS k 8. členu. Odbor je na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje svoje amandmaje: amandma na amandma k 4. členu, k naslovu Prehodne in končna določba, amandma na amandma k 24. členu in amandma k 25. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Bevk.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivne Slovenije, gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem
77
DZ/VI/13. seja
prometu, ki ga danes obravnavamo, vnaša v slovenski pravni red vsebine, ki so bile dogovorjene na Odboru Evropske komisije za vozniška dovoljenja 27. maja 2009. leta. Evropska komisija je 25. oktobra leta 2012 Republiki Sloveniji poslala uradni opomin, v katerem očita kršitev splošnega dogovora glede prehodnih obdobij za pridobitev temeljne kvalifikacije z vsemi državami članicami. Direktiva bi sicer morala biti v slovenski pravni red prenesena že pred letom dni, in sicer do 14. decembra leta 2011.
Drugo področje, ki se ureja s to novelo, je dopolnitev sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov, predvsem zato, ker je sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente uspešno implementiran v slovenski prostor. Pomembno področje so spremembe, ki so usmerjene v povezovanje javnega linijskega potniškega prometa, šolskih prevozov in posebnih linijskih prevozov ter izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega potniškega prometa, zato jih je treba zaradi novih ukrepov v zvezi z integracijo javnega potniškega prometa ustrezno spremeniti.
V	konstruktivni razpravi na Odboru za infrastrukturo in prostor se je izpostavilo, da obstajajo tudi okolja, kjer javni prevoz obstaja, vendar so povezave izredno redke, šolski avtobus pa ne sme sprejeti tudi drugih potnikov, ker s tem krši zakonske določbe in plača kazen. Zato moramo rešiti zakonske ovire, ki rešujejo nastale probleme in omogočiti državljanom, da uporabljajo javni prevoz, ki jim je časovno dostopnejši in kvalitetnejši.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu spreminja tudi določbe v zvezi z znižanjem zagrožene globe za fizične osebe, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ter njihove odgovorne osebe, in sicer za nekatere prometne prekrške, ki nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost.
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo zato predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi!
Slovenska demokratska stranka bo podprla Predlog zakona o spremembam in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Glavni cilj predloga zakona je uskladitev z Direktivo 2003/59 Evropske skupnosti, in sicer glede vpisa kode 95, vozniško dovoljenje oziroma posebne izkaznice o vozniških kvalifikacijah. Slovenija je bila med prvimi državami članicami Evropske skupnosti,
ki je v slovenski pravni red prenesla zahteve navedene direktive, vendar brez uveljavitve prehodnega obdobja, kar pa je v neskladju z ostalimi državami članicami EU, ki pa so prehodno obdobje izkoristile. S predlagano novelo zakona bo Republika Slovenija določila skrajne roke za voznike drugih držav članic EU, do katerih mora imeti vpisano kodo 95 v vozniškem dovoljenju oziroma v posebni izkaznici.
Drugi sklop sprememb se nanaša na sistem subvencioniranja dijaških in študentskih vozovnic, ki je bil ob uvedbi zelo dobro sprejet med upravičenci. Predlog uvaja polletne in letne vozovnice, s čimer se zmanjšujejo administrativne ovire, poleg tega pa bodo imetniki takih vozovnic upravičeni do brezplačnih vozovnic v juliju in avgustu. Zaradi večje operativnosti se predlaga tudi določitev razredov oddaljenosti, kar pa je naloga podzakonskega akta.
Tretji sklop sprememb je usmerjen v povezovanje različnih prevozov na področju javnega potniškega prometa. Odpira se možnost povezovanja šolskih prevozov in javnih linijskih prevozov in posebnih prevozov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ima v letošnjem proračunu zagotovljenih 24,2 milijona evrov za izvajanje gospodarske javne službe avtobusnega linijskega prometa, občine pa skoraj 40 milijonov za šolske prevoze, vendar nam sedanja zakonodaja ne omogoča teh potencialov.
Predlog zakona znižuje globe za fizične in pravne osebe, in sicer za nekatere prometne prekrške, ki pa nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost.
Slovenska demokratska stranka bo predlog zakona z našimi predlaganimi amandmaji podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Mirko Brulc, Poslanska skupina Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani vsi prisotni!
Tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon podprli. Da ne bi ponavljal vsega, kar je bilo že izrečeno in bodo moji naslednji govorniki verjetno enako ponavljali, vam ne bom kratil časa. Strinjamo se s spremembami in mislimo, da je zakon primeren. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Kristina Valenčič, Poslanska skupina Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
78
DZ/VI/13. seja
V	Sloveniji vedno manj ljudi uporablja javni potniški promet. Strokovna javnost opozarja, da cestni promet narašča, z njim pa tudi poraba goriv, število nesreč, zastojev, degradacija okolja ter emisij toplogrednih in drugih zdravju škodljivih plinov. S povečano uporabo javnega potniškega prometa bi zagotovo kakšno od naštetih težav omilili, če že ne odpravili. Dejstvo je, da se ukinjajo železniške in avtobusne proge, obstoječe linije so med seboj tako prostorsko kot časovno neusklajene, vedno več je naselij, ki so s sredstvi javnega potniškega prometa povsem nedostopna. Obstoječi sistem javnega potniškega prometa je vse bolj nekonkurenčnen in neučinkovit, kakovost bivanja in mobilnost se velikemu delu prebivalstva slabša. Trenutne slabe gospodarske razmere so lahko tudi priložnost, da na področju javnega potniškega prometa spremenimo naše mobilnostne navade. Za številčnejšo uporabo javnega potniškega prometa sta potrebna tako korenček kot palica. Korak v tej smeri je zagotovo bila uvedba subvencioniranih vozovnic za dijake in študente v lanskem letu.
Tokratna novela Zakona o prevozih v cestnem prometu prinaša rešitve, ki so še korak naprej, zlasti na področju integracije javnega potniškega prometa. Tako poleg nujne uskladitve z EU direktivo glede prehodnih obdobij za vpis kode 95 v vozniška dovoljenja in posebne izkaznice za voznike drugih držav članic EU ta novela prinaša še nekatere spremembe, ki so se v praksi pokazale za potrebne. Med njimi bi izpostavila poenostavitve postopkov pri sklepanju koncesijskih pogodb za izvajanje javnega potniškega prometa, pri uveljavitvi pravice do subvencioniranega prevoza se spreminja kriterij oddaljenosti bivališča od kraja izobraževanja s 5 na 2 kilometra, uvajata se polletna in letna vozovnica za subvencioniran prevoz, ki bosta zmanjšali administrativna opravila tako upravičencem kot izvajalcem, ustrezno se ureja tudi nadzor nad rednimi usposabljanji voznikov in poročanje o kršitvah prevoznih podjetij v nacionalni elektronski register cestnih prevoznikov. Znižujejo se tudi globe za nekatere prometne prekrške, ki nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Najpomembnejši korak k izboljšanju dostopnosti prebivalcev do javnega potniškega prometa pa prinašajo spremembe, ki omogočajo povezovanje javnega linijskega potniškega prometa s šolskimi prevozi in posebnimi linijskimi prevozi.
V	Državljanski listi smo prepričani, da bo minister nadaljeval z aktivnostmi, ki bodo pripomogle k povečanju uporabe javnega potniškega prometa, še zlasti pa odpravil licence za prevoze taksijev na državni ravni, uredil pravičnejše sofinanciranja linij avtobusnega prevoza, združil vse vire financiranja in upravljanja javnega potniškega prometa na enem mestu, spodbudil povezovanje občin in ponudnikov javnega potniškega prometa,
poenotil vozne rede in postavil portal, na katerem bodo potniki prejeli informacije vse na enem mestu, in pospešil realizacijo projekta enotne potniškega vozovnice.
Poslanke in poslanci Državljanske liste bomo predlog zakona podprli kot tudi amandma koalicije. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Janez, Ribič Slovenska ljudska stranka. Izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, predstavniki Vlade, spoštovani gospe in gospodje!
Zakon o prevozih v cestnem prometu je treba spremeniti iz enega ključnega razloga, ker smo od Evropske komisije prejeli uradni opomin v zvezi z izvajanjem direktive Evropskega parlamenta in Sveta o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga in potnikov. Evropska komisija nam v uradnem opominu očita kršitev splošnega dogovora iz leta 2009 glede prehodnih obdobij, ki jih Slovenija ni ustrezno prenesla v svoj pravni red. Tako bodo s to novelo zakona določeni novi skrajni roki, do katerih morajo imeti vozniki kategorij C, D in E, torej gre za voznike avtobusov in tovornjakov, iz drugih držav članic Evropske unije v vozniško dovoljenje vpisano kodo 095, in sicer za voznike avtobusov do septembra leta 2015 in za voznike tovornjakov do septembra leta 2016.
Poleg te nujno potrebne prilagoditve zakon uvaja tudi nekaj drugih sprememb. Prva med njimi se nanaša na učinkovitejši inšpekcijski nadzor nad izvajanjem rednih usposabljanj voznikov in določa konkretne ukrepe, ki jih v posameznih primerih ugotovljenih nepravilnosti lahko takoj uvedbe inšpektor. Druga sprememba pa uvaja ločeno sporočanje podatkov o kršitvah prevoznih podjetij in upravljavcev prevozov v nacionalni elektronski register cestnih prevoznikov.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke še posebej pozdravljamo znižanje zagroženih glob za fizične osebe, pravne osebe in samostojne podjetnike in za njihove odgovorne osebe, seveda zato ker gre za nekatere prometne prekrške, ki nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Prav tako so dobrodošle tudi spremembe, ki urejajo določbe v zvezi z subvencioniranjem javnega potniškega prometa, zlasti sprememba diskriminatornega 114. b člena o kriteriju oddaljenosti upravičenca do subvencije, ki se skrajšuje s 5 na 2 kilometra. Hkrati tudi podiramo vložene amandmaje, saj menimo, da se javni linijski prevoz lahko opravlja, če za to obstajajo razlogi, tudi z drugimi vozili za prevoz potnikov ne le z avtobusi.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo glasovali za predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o prevozih v
79
DZ/VI/13. seja
cestnem prometu, prav tako pa tudi za vložene amandmaje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina DeSUS, gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, vsem lep pozdrav, tudi ostalim prisotnim seveda!
V	imenu Poslanske skupine DeSUS bi povedala, da bomo ta zakon podprli. Menim, da bi bilo prav, da tudi sama ne berem celotnega stališča poslanske skupine, ker se naše stališče ujema oziroma bi ponavljala vsa stališča, ki so bila že pred menoj povedana. Poudarila bi samo tri zadeve, in sicer so po naši oceni pomembne spremembe predloga zakona, še posebej te v zvezi z javnim potniškim prometom. Potem je tudi pomembno, da gre za subvencioniranje javnega potniškega prometa in bi pozdravili tudi znatno povečanje uporabe javnega prometa s strani dijakov in študentov. S to spremembo, s to pocenitvijo vozovnic se je namreč pokazalo, da je javni prevoz postal množično uporabljen in je to pozitivno.
Dodala bi še, da bo poslanska skupina podprla tudi amandma k 4. členu, in sicer se nanaša na spremembo tretjega odstavka, ki se po novem glasi: "Izjemoma sme voznik ustaviti izven avtobusnih postaj in postajališč, če je javni linijski prevoz potnikov kombiniran s šolskim prevozom." Torej, to se nam zdi zelo pomembno in kot sem najavila, bomo ta zakon in amandma podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Ljudmila Novak, Poslanska skupina Nove Slovenije, izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi!
Novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu je pripravila že prejšnja vlada, njen namen pa je posodobitev nekaterih določb zaradi evropske direktive, pravičnejša ureditev pravice do subvencioniranega prevoza za dijake in študente in še nekatere druge izboljšave obstoječe zakonodaje. Pri tem velja omeniti predvsem tisto novo določbo, ki omogoča kombinacijo šolskih in javnih linijskih prevozov. V praksi to pomeni, da bodo potniki v krajih, kjer javni prevozi sicer obstajajo, vendar so povezave slabe oziroma redke, lahko kot prevoz koristili tudi relacijo šolskega avtobusa. To do sedaj ni bilo mogoče in tako avtobus, pa čeprav polprazen, poleg šolske mladine ni smel prevažati tudi drugih potnikov.
V	Novi Sloveniji menimo, da je nova rešitev dobra, predvsem pa praktična, saj bo lahko marsikomu prihranila skrbi in tudi čas. Morda pa ni nepomembno poudariti, da je nova
vladna koalicija takšni rešitvi nasprotovala, prav tako pa je nasprotovala tudi določbi, ki omogoča, da bi javni linijski prevozi poleg avtobusov opravljali tudi z drugimi vozili za prevoz potnikov. Njihov argument je, da bi možnost uvedbe tudi drugih prevoznih sredstev pomenila padec standarda na javnih linijskih prevozih. Glede na trenutno gospodarsko situacijo v Sloveniji in dejstvo, da nekatere avtobusne linije postajajo vedno bolj nerentabilne, je takšno nasprotovanje malce nelogično. Človek se vpraša, kaj je pomembnejše, to, da se potniki lahko vozijo v lepih avtobusih in je vozni red bolj redek, ali pa je pomembnejše, da nek linijski prevoznik sploh obstaja in v bolj oddaljenih krajih Slovenije skrbi za to, da imajo ljudje sploh možnost prevoza z javnim prevoznim sredstvom. V Novi Sloveniji se nam zdi bistveno predvsem to, da neka linijska prometna povezava obstaja, pa čeprav ne dosega najvišjega kakovostnega standarda. Menimo, da je treba interes uporabnikov javnega prevoza dati prednost pred interesom prevoznikov, ki te storitve opravljajo. Poleg tega pa ni slabo, če se tudi na tem področju omogoča konkurenca med prevozniki.
V nadaljevanju bomo podprli amandma k 3. členu, zaradi drugih izboljšav zakona pa bomo v Novi Sloveniji novelo podprli tudi kot celoto.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. 4. 2013. Imamo amandmaje k 3. in 4. členu in v razpravo najprej dajem 3. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in prosim za prijavo k razpravi. Želi še kdo razpravljati? Zaenkrat vidim samo gospoda Krivca, ki želi razpravljati.
Izvolite, imate besedo.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Vložili smo amandma k 3. členu, glede na to, da je dozdajšnja rešitev v tem zakonu v drugi alineji omejena na obveznost, da se javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu lahko opravlja samo z avtobusi. Menimo, da je ta dikcija preozka in da onemogoča neko konkurenco, zato predlagamo, da se v 3. členu v tej alineji spremeni ta dikcija, ki govori o tem, da se linijski javni prevoz lahko opravlja samo z avtobusi. Predlagamo, da se ta dikcija črta. Ravno tako pa v četrtem odstavku spreminjamo dozdajšnjo dikcijo, ki govori o tem, da se dodatni javni linijski potniški promet ravno tako opravlja z avtobusi, predlagamo novo dikcijo, da se ta beseda "avtobusi" nadomesti z besedilom "vozili za prevoz potnikov". Menimo, da je s to spremembo vseeno ta člen bolj širok in
80
DZ/VI/13. seja
omogoča večjo možnost za potencialne izvajalce javnega potniškega linijskega prometa, da pridobijo to možnost izvajanja, kajti v primeru, da se to v osnovi zreducira na avtobuse, je to nek omejitveni faktor. Mislim, da se s tem zakon, ki je v proceduri, na nek način tudi izboljša in omogoča večjo konkurenčnost. Tudi ta četrta alineja, ki omogoča pri dodatnih prevozih rešitev, da so to vozila za prevoz potnikov, tudi razširja možnost za konkurenčnost na tem področju.
V splošnem pa zakon tudi v naši poslanski skupini podpiramo. Mislim, da je bilo na odboru veliko stvari dorečenih, tudi usklajenih in sprejeti določeni popravki z amandmaji. Kar se tiče 3. člena in amandmaja, predlagam, da prisluhnete temu popravku in s tem omogočimo, da se v smislu odprtih možnosti za pridobitev koncesij za izvajanje javnega potniškega prometa nekako odpre možnost tudi širše. To je intenca te spremembe.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k 3. členu oziroma amandmaju? Če ne, prehajamo k 4. členu in v razpravo dajem ta člen, skupaj z amandmaji Poslanske skupine SDS in amandmajem poslanskih skupin Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati.
Sprašujem prisotne, ali želi kdo razpravljati o tem členu in amandmaju oziroma amandmajih. Gospod Krivec. Še kdo? Gospod Velikonja. Odpiram možnost prijave k razpravi, prosim, če se prijavite.
Gospod Krivec in gospod Velikonja bosta v tem krogu razpravljala.
Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi o 48. členu oziroma 4. členu v noveli je bilo veliko razprave na odboru, zato je člen tudi na nek način ostal odprt. Mi smo predlagali amandma, ki ohranja dikcijo, ki jo je ministrstvo v osnovi pripravilo. Tako predlagam, da ta amandma podprete, kajti menimo, da se je za postajališča, ki so bila uvedena skozi novelo prejšnjega zakona, kjer se je omogočila označitev postajališč tudi na voziščih, na nek način rešila problematika teh zaustavljanj. Po drugi strani pa amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov na nek način gre v tisto smer, o kateri je bila diskusija na odboru. Nisem prepričan, da ta obrazložitev, ki je v tem amandmaju, zdrži, predvsem sem v dvomih, kako bo izveden način označevanja teh avtobusov v kombiniranem sistemu, ker mislim, da to v ostali zakonodaji, ki ureja prevoze, ni definirano. V nasprotnem primeru bi tudi ta amandma, v primeru, da bi bil naš amandma neizglasovan, načeloma tudi podprli, ker gre v smislu reševanja v skladu z razpravo, ki je bila s strani vseh poslanskih skupin opravljena, in korigira tudi tisto nedoslednost, ki je bila v prejšnjem amandmaju.
Vendar me še vedno moti ta način, da ne bi ponovno prišli do težave, da imamo v zakonu nekaj napisano, zaradi ostalih zakonskih regulativ pa ta zadeva ni operativna, predvsem zaradi tega, ker ni definirano in tudi iz obrazložitve ne sledi, na kakšen način se v delu, kjer se izvaja kombiniran prevoz, označuje, kdo ga označuje, na kakšen način. Mislim, da to v nobeni drugi zakonodaji zaenkrat ni urejeno. Do zdaj se ločujejo javni in šolski prevozi, glede kombinacij pa mislim, da v teh pravilnikih zaenkrat ni nič napisanega. Zato tudi ta obrazložitev, da posebna oznaka teh mest ni potrebna, ker bo vozilo v takšnih primerih imelo tudi oznako šolskega prevoza. Ta stvar je mogoče malo nedorečena in se bojim, da bo ponovno povzročila težavo pri izvajanju v praksi, ker če je šolski prevoz, ni kombiniran, če je javni prevoz, nima te oznake, v ostali zakonodaji pa nisem zasledil, da bi bilo pravilno rešeno in da ne bi povzročalo v praksi napačnih tolmačenj. Načeloma se glede vsebine reševanja strinjam, vendar bi bilo treba, preden se ta amandma podpre, razčistiti tudi način označevanja in kje je to precizirano, ker če tega v ostali zakonodaji ni, bo to spet mrtva črka na papirju in ne bo izvedljivo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jože Velikonja, izvolite.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo.
V razpravi na Odboru za infrastrukturo in prostor je večina poslancev podprla predlog, da je nujno treba podpreti predlog kombiniranih linijskih in šolskih prevozov. Nekateri poslanci smo sicer temu nasprotovali, kot je bilo že rečeno, kajti za šolske prevoze veljajo posebne zahteve do prevoznikov. Pri številu potnikov, ki bodo v primerih, ko bo le-to presegalo število prostih sedežev v avtobusih, imamo določene dileme in pomisleke. Ker pa je bil ta amandma izglasovan, menimo, da ni potrebnih dodatnih označevanj mest ustavljanja izven avtobusnih postajališč, in predlagamo amandma koalicije k 4. členu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Bevk. Še kdo? (Ne.)
Izvolite, gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Tretji odstavek 4. člena zakona, ki ga spreminjamo, govori o tem, da izjemoma sme voznik ustaviti izven avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, če je javni linijski prevoz potnikov kombiniran s šolskimi prevozi, in sicer na mestih, ki jih določi in označi lokalna skupnost. Tako se je glasil amandma k dopolnjenemu predlogu zakona, mi pa z amandmajem k 4. členu predlagamo, da se črta
81
DZ/VI/13. seja
del stavka, ki se glasi, "... in sicer na mestih, ki jih določi in označi lokalna skupnost." Torej se bo po novem tretji odstavek glasil tako: "Izjemoma sme voznik ustaviti izven avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, če je javni linijski prevoz potnikov kombiniran s šolskimi prevozi."
Mislim, da smo dovolj temeljito obrazložili v predlogu tega amandmaja. Namreč, pri kombinaciji javnega linijskega prevoza in šolskega prevoza sme voznik ustaviti izven avtobusne postaje in avtobusnega postajališča, saj se sledi zahtevi po zagotavljanju najbolj varnega načina prihoda šolarjev v šolo in njihov varen povratek iz šole domov. V naseljih, kjer otroci nimajo varnih šolskih poti, bi bil namreč njihov prihod na avtobusno postajo ali postajališče večje tveganje od ustavitve izven navedenih mest. Zato menimo in taka je bila tudi obrazložitev predlagatelja, da posebna oznaka teh mest ni potrebna, ker bo vozilo v takšnih primerih imelo tudi oznako šolskega prevoza in ga kot tako varujejo tudi pravila v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa. Tako nekako gre za neko tretjo vrsto postajališč, vendar posebna oznaka ne bi bila potrebna in s tem tudi ne bi nastajali dodatni stroški v zvezi s tem. Je pa treba reči, da je marsikdaj od enega do drugega postajališča oziroma avtobusne poti, ki je v samem voznem redu, tudi več kilometrov, in če bi otroke spustili od njihovega doma do takega postajališča, bi bili izpostavljeni večji nevarnosti, kot če avtobus ustavi tam, kjer otrok pride od doma do te glavne ceste. V bistvu s to rešitvijo pripomoremo k večji varnosti otrok tako na poti v šolo kot pri njihovem povratku nazaj domov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Krivec,
izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala še enkrat.
Vesel sem, da se je v tem amandmaju upoštevalo to, kar smo na odboru tudi predlagali, da posebne označitve, prvič, niso mogoče, ker je posebna označitev na vozišču že dana lokalnim skupnostim. S tem so rešene.
Z vsebinsko razpravo, ki jo je imel kolega Bevk, se strinjam, vendar ponovno opozarjam, da mi nimamo težav s tem, da se ta alineja tudi podpre, vendar obrazložitev, ki jo imate, da posebna oznaka teh mest ni potrebna, s tem se strinjava, vendar ta drugi del v obrazložitvi, ker bo vozilo v takšnih primerih imelo tudi oznako šolskega prevoza, pa ne vem, če bo pilo vodo, ker v Zakonu o pravilih cestnega prometa takih kombiniranih prevozov ni in bo težava pri tem, kako v določeni situaciji z eno petino ali eno desetino neke relacije, ki se bo opravljala kot kombinirana, ostala pa kot javna, kako označiti ta avtobus v teh primerih, ker Zakon o pravilih cestnega prometa tega ne pozna; enako tudi pravilnik o pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerim se prevažajo skupine otrok. Tudi v tem pravilniku ne govorijo o nobenem kombiniranem prevozu. Zato opozarjam na to, da ne bomo spet sprejeli neke stvari, ki se kasneje v praksi ne bo dala izvajati in bodo težave. Zato sem opozoril na to, da je treba, preden to potrdimo, pogledati tudi ostalo zakonodajo, predvsem Zakon o pravilih cestnega prometa, ki ne pozna kombinacije, in pravilnik, ki govori o označevanju teh vozil.
O vsebini se pa verjetno vsi strinjamo in želja tudi nas je, da najdemo rešitev, ki bo skladna z ostalo zakonodajo in ki bo omogočala tudi, da se to v resnici izvaja, ne da nekaj zapišemo, potem bo pa slaba volja, ker se zaradi drugih zakonskih regulativ tega ne bo dalo v praksi izvajati.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravo? Očitno ni več želja po razpravi, zato zaključujemo. O amandmajih pa bomo v skladu s časovnim potekom odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjamo to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VRNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE OD 2013 DO 2022.
Predlog resolucije je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev ima besedo državna sekretarka gospa Tina Brecelj.
TINA BRECELJ: Lepo pozdravljeni! Spoštovan gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci!
Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do leta 2022 obravnava področje, ki ga moramo obravnavati posebej skrbno. Od začetka leta 1954, ko smo v Sloveniji začeli voditi natančne podatke o posledicah prometnih nesreč, beležimo več kot 23 tisoč 400 mrtvih in več kot 500 tisoč poškodovanih. Res je, da so najbolj tragična leta že daleč za nami, a vsaka nesreča z najhujšimi posledicami vedno odpre nove rane v družini in družbi. Edini pravi odgovor je Vizija 0, ki zahteva, da zaradi posledic prometnih nesreč ne bo smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb. Vizija 0 je na nacionalni ravni še vedno vizija, saj se zavedamo, da ni enostavno urediti vsega, da bi jo lahko uresničili. Ni pa več utopična na lokalnih ravneh ali celo na ravni statističnih regij. Bistveno je, da se zavedamo in da tako tudi ravnamo, da vsak na svojem delovnem in strokovnem področju prispeva delež k večji varnosti. V desetletju, ki se je izteklo, smo bili uspešni. Slovenija je bila med devetimi državami Evropske unije, ki so v celoti uresničile cilj, da se v obdobju med letom
82
DZ/VI/13. seja
2001 in 2010 za 50 % zmanjša število žrtev zaradi posledic prometnih nesreč. Uspelo nam je, ker smo povezali ukrepe na različnih področjih v dokaj dober sistem in smo imeli ob tem veliko podporo vseh organov in organizacij, lokalnih skupnosti, organizacij civilne družbe in tudi medijev. V preteklo desetletje smo vstopili kot ena izmed najmanj varnih držav in pogumno zastavljen cilj, da moramo za 50 % zmanjšati število mrtvih, se je takrat zdel težko uresničljiv, a vendar smo uspeli. In sedaj, ko je pred nami novo desetletno obdobje, si lahko zastavimo samo enako ambiciozen cilj, da se približamo najbolj varnim državam Evropske unije.
Predlagani nacionalni program predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2022 ne bi bilo večje od 70 in število hudo telesno poškodovanih ne večje od 430. Če povemo to drugače, obvezujemo se, da bomo v 10 letih dosegli raven varnosti, ki jo poznajo v Evropski uniji Švedska, Nizozemska in Velika Britanija. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 je strateški dokument, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem promet in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj aktualne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Slovenije na področju cestne infrastrukture, vozil, ukrepov prometne vzgoje in vseživljenjskega učenja, zdravstvene oskrbe udeležencev, nadzora ter vseh najbolj pomembnih dejavnikov tveganja pri ciljnih skupinah.
Predlog nacionalnega programa je pripravila Agencija za varnost prometa. Upoštevane so bile pripombe, ki so jih posredovali predstavniki različnih strokovnih področij in organizacij civilne družbe.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so prispevali k uspešno doseženemu cilju nacionalnega programa, ki se je iztekel, od staršev, vzgojiteljic, učiteljic in učiteljev, vsem nadzornim organom, zdravnikom in gasilcem, strokovnjakom na področju cest in vozil, množici prostovoljcev v občinskih svetih za preventivo in vzgojo ter organizacijam civilne družbe, novinarjem in medijem ter seveda tudi vsem posameznikom, ki so prispevali svoj delček v mozaik varnosti. Zahvala je hkrati tudi obveza, da se enako uspešno lotimo tudi ukrepov in akcij za novo desetletje in ne nazadnje tudi povabilo vsem, tudi vam, cenjene poslanke in poslanci, da enako strokovno, odgovorno in zavzeto izpeljemo ukrepe, predvidene v novem nacionalnem programu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog resolucije je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo.
Gospoda Sama Bevka, predsednika odbora, prosim za predstavitev.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica, spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 5. seji 10. aprila kot matično delovno telo obravnaval Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Seji odbora so prisostvovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in Zakonodajno-pravne službe.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v imenu predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev predloga resolucije. Izpostavil je, da je varnost cestnega prometa področje, ki ga moramo obravnavati s posebno pozornostjo, saj vsaka žrtev ali huda poškodba ostro poseže v življenje družine in prijateljev žrtve ter celotne družbe. Poudaril je, da je bila Slovenija pri uresničevanju preteklega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa zelo uspešna. Cilji v predlogu resolucije ostajajo ambiciozni, s čimer se sledi zahtevam stroke in pričakovanjem ljudi, da zaradi prometnih nesreč ne bo toliko novih tragedij, hkrati pa sledimo cilju Evropske unije, da se tudi v tem desetletju število mrtvih na cestah zmanjša za polovico.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je poudarila, da se je glavnina pripomb k predlogu resolucije nanašala na opredelitev nosilcev izvajanja nacionalnega programa, predvsem na način urejanja pristojnosti Državnega zbora, kar pa je z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežni meri upoštevano, hkrati pa bo celoten dokument pred objavo v Uradnem listu deležen natančnih jezikovnih in redakcijskih popravkov.
Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je poudaril, da komisija podpira predlog resolucije in v njem ciljno usmerjena področja ter predlagane ukrepe za povečanje prometne varnosti na slovenskih cestah. Poudaril je, da komisija pozitivno ocenjuje odločitev Državnega zbora, ki je v prvi obravnavi zavrnil predlog novele Zakona o voznikih, ki je predvideval ukinitev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, saj gre za ključnega nosilca izvajanja ukrepov varnosti cestnega prometa.
V razpravi so člani odbora izrazili soglasno podporo predlogu resolucije in jo ocenili kot ustrezno pripravljeno, enotno podporo pa so izrazili tudi vloženim amandmajem, ki odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Izpostavljeno je bilo, da smrtne žrtve in hude telesne poškodbe zaradi prometnih nesreč ne zaznamujejo samo žrtev in njihovih svojcev, ampak na različne načine tudi celotno družbo, zato je prav, da so cilji po zmanjšanju števila mrtvih in hudo telesno
83
DZ/VI/13. seja
poškodovanih v prometnih nesrečah ambiciozno postavljeni. V povezavi z najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč je bilo opozorjeno na vzdrževanje državnih in regionalnih cest, ki so v zaskrbljujočem stanju. Izražen je bil poziv, da se v trenutnih časih, ko finančna sredstva primanjkujejo na vseh področjih, ohrani vsaj obstoječe stanje oziroma zagotovi, da se razmere na teh cestah dodatno ne poslabšujejo. V nasprotnem primeru bo delež prometnih nesreč zaradi slabega stanja in urejenosti cest naraščal. Glede vzdrževanja cest je bilo opozorjeno tudi na velike težave, s katerimi se srečujejo lokalne skupnosti pri vzdrževanju lokalnih cest zaradi pomanjkanja denarja, zato je bil izražen poziv ministrstvu, da se iz tega razloga skušajo občinam zagotoviti dodatna finančna sredstva.
V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS k 4., 5. 7., 8. ter k 9. poglavju. Odbor je na podlagi 171. člena in ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh poglavjih predloga resolucije skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi 171. člena in ob smiselni uporabi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga resolucije, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog resolucije je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Bevk.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Gospod Zvonko Lah v imenu Poslanske skupine SDS.
ZVONKO LAH (PS SDS): Še enkrat pozdravljeni.
Slovenska demokratska stranka podpira ciljno usmerjeno področje in predlagane ukrepe za povečanje prometne varnosti na slovenskih cestah. V Sloveniji umre v prometnih nesrečah približno 70 oseb na milijon prebivalcev, medtem ko imajo v najbolj razvitih državah, na primer na Švedskem, Nizozemskem okoli 35 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar je naš cilj šele leta 2022. Ob zavedanju, da že zamujamo s spremembami strateških dokumentov na področju varnosti cestnega prometa in da zadnji dve leti nismo na tem področju nič napredovali, med drugim je v letošnjem letu na cestah v prometnih nesrečah umrlo več oseb kot lani v enakem obdobju, je nujno takoj začeti z izvajanjem operativnih ukrepov. Zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah v letu 2022 na največ 35 oseb na milijon prebivalcev in zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih na največ 230 oseb na milijon prebivalcev bomo brez ustreznih
finančnih in kadrovskih resursov ter boljšega sodelovanja odgovornih in uporabe dobrih praks težko dosegli. K takšnemu prepričanju nas napotuje tudi dopolnjen predlog resolucije, ki omenja, da bo ta cilj mogoče doseči, če se bo po letu 2011 do leta 2022 v povprečju zmanjšalo število umrlih po 6 do 7 udeležencev na leto. Za dosego tega cilja so v dopolnjenem predlogu resolucije prikazani tudi trije scenariji. Iz dopolnjenega predloga resolucije izhaja, da je treba za uveljavitev nacionalnega programa na lokalni ravni zagotoviti sistemski vir financiranja. Trenutno so na lokalni ravni na voljo le proračunska sredstva, ki pa so že tako podhranjena.
Dopolnjen predlog resolucije pri nekaterih ciljno usmerjenih področjih umešča med nosilce ukrepov občine, občinska cestne infrastrukture, zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture in nadzor v samoupravni lokalni skupnosti. Pri drugih sta med nosilci izvajanja ukrepov navedeni Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter hudo telesno poškodovanih med kolesarji za 50 %, zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, ter zmanjšanje teže posledic teh prometnih nesreč za 50 % in zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo poškodovanih na nivojskih prehodih za ceste čez železniško progo za 50 %.
SDS predlaga, da so v vsa navedena področja vključene tako občine kot Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, saj ne vidi razlogov, zakaj bi bile v nekatere aktivnosti kot nosilke izvajanja ukrepov vključene le občine, v druge pa le obe reprezentativni združenji občin.
Slovenska demokratska stranka ugotavlja, da bo v prihodnje težko zagotoviti varnost cestne infrastrukture zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo ukrepe in cilje, ki jih resolucija prinaša, zato bomo glasovali za njen sprejem. Varnost ljudi v prometu je izjemnega pomena in vsaka žrtev na cestah je žrtev preveč. Pomembno je stalno zmanjševanje števila žrtev prometnih nesreč, zato nas z upanjem navdaja podatek, da nam je v Sloveniji uspelo v obdobju med letoma 2001 in 2010 za polovico zmanjšati število žrtev zaradi posledic prometnih nesreč. Zato tudi podpiramo tako imenovano Vizijo 0, ki pomeni dolgoročen cilj nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Ob relativno uspešnem desetletju pa ne smemo pozabiti, da smo bili še
84
DZ/VI/13. seja
v letu 2007 daleč od zastavljenega cilja in ena od najmanj varnih članic Evropske unije. Premik se je zgodil, ko smo v prometu predali ključne odseke avtocest, ko smo z zakonodajno in njenim izvajanjem zelo jasno sporočili, da so vožnja pod vplivom alkohola in mamil in divjanje v naseljih, kjer so šole in otroci, nesprejemljivi, ko smo prisluhnili civilni družbi o zahtevah za večjo varnost in dobili podporo medijev, ko smo združili strokovne potenciale na področju infrastrukture, izobraževanja, zdravstva in delo prostovoljcev, delo državnih organov in lokalnih skupnosti.
Tega se moramo zavedati, ker v novem desetletju ne bo več ne enostavnih, ne poceni in ne hitrih rešitev. Da bomo zmogli nov napor in dosegli predvidene rezultate bomo morali ob tragedijah, morda se sliši nespodobno, govoriti tudi o stroških oziroma družbeni izgubi zaradi posledic nesreč. Leta 2011 so bili v Sloveniji družbeni stroški prometnih nesreč ocenjeni na 636 milijonov evrov, v Evropski uniji pa okoli 130 milijard evrov. Resolucija o nacionalnem programu prometne varnosti nima zapisanih finančnih posledic. Pravi vir za investicije in omogočanje preventivnega dela pa je prav v dokazljivo manjših stroških in škodah, ki nastajajo zaradi njihovih posledic. Če bomo zagotovili tak sistemski pristop bomo sporočili, da razumemo izjemen pomen, ki ga imajo za varnost na cestah lokalne skupnosti, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter druge organizacije civilne družbe, ki si zagotovo zaslužijo najvišja priznanja za svoje človekoljubno delo.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je marca 2010 sprejela resolucijo, s katero je proglasila desetletje prometne varnosti 2011-2020. Temeljni cilj akcije je stabiliziranje in zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč za polovico. To pa bomo dosegli s povečanimi aktivnostmi, ki se bodo izvajale tako na nacionalnem, regionalnem kot tudi na svetovnem nivoju. V Ljubljani so 11. maja 2011 najvidnejši predstavniki države in civilne družbe podpisali svečano zavezo z naslovom Desetletje za večjo prometno varnost na cestah 2011-2020. Predlagani dokument, ki ga danes obravnavamo, je naša zaveza, da bomo uresničevali postavljene cilje in želim, da bi bili pri tem tudi uspešno.
Kot rečeno bo Poslanska skupina Socialnih demokratov resolucijo o varnosti cestnega prometa podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Državljanske liste gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo in lep pozdrav še enkrat.
Varnost v cestnem prometu je zagotovo področje, ki zadeva vse državljane. K večji prometni varnosti moramo prispevati vsi
udeleženci v prometu. Temu vprašanju se tako v Sloveniji kot v Evropski uniji posveča vedno več pozornosti. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43 tisoč ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona.
Po podatkih policije je bila prometna varnost v Sloveniji v letu 2012 najboljša od osamosvojitve dalje. V prometnih nesrečah je umrlo 130 oseb oziroma 7,8 % manj kot v letu 2011. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkovito, število smrtnih žrtev tudi pri nas ostaja visoko. Glavni vzrok za smrtnost je neustrezno obnašanje uporabnikov cest; hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Slovenija je z uresničevanjem Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 do konca leta 2010 uspela skoraj prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah. Rezultati kažejo, da je treba s skupnimi aktivnostmi nadaljevati. Podlaga za to pa je nacionalni program varnostni cestnega prometa, ki ga danes obravnavamo. Gre za strateški dokument, ki obravnava nacionalno varnostno politiko in najbolj pereče probleme na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Nadaljuje s tako imenovano Vizijo 0, torej nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Takšna vizija, ki je v humani družbi povsem samoumevna, pa zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja tako ustvarjalcev sistema kot tudi vseh prometnih udeležencev. Program predvideva številne ukrepe, da tudi v naslednjem desetletju za polovico zmanjšamo število umrlih v prometnih nesrečah. Cilj torej je: v letu 2012 naj ne bi bilo smrtnih žrtev več kot 70.
V	Sloveniji posebno pozornost namenjamo tudi prav najranljivejšim skupinam v prometu, otrokom in starejšim. Skupna udejstvovanja vseh akterjev, od staršev, učiteljev, policistov, civilne družbe daje ustrezne rezultate in je lahko zgled tudi za druga področja, ker Slovenija kot družba potrebuje spremembe. Recimo na področju odnosa do samooskrbe, varovanje okolja, zdravih življenjskih navad.
V	Poslanski skupini Državljanske liste bomo predlog resolucije podprli, saj podpiramo vse napore, ki vodijo k zmanjšanju tragedij na naših cestah.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Na naših poslanskih klopeh je danes predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za naslednje
85
DZ/VI/13. seja
desetletno obdobje. Varnost cestnega prometa je področje, na katerem smo v zadnjem obdobju v Sloveniji naredili velik premik. O tem najbolj zgovorno pričajo podatki sami. Če je bilo še v letu 2007 kar 293 smrtnih žrtev nesreč, jih je bilo v lanskem letu manj kot pol toliko, po podatkih policije 130, kar je seveda še vedno preveč. Omenjam premike. Pri tem nimam v mislih le izgradnje avtocestnega križa, prav tako pomembne so tudi modernizirane državne ceste in večja vloga prometne vzgoje ter ozaveščanje vseh udeležencev v prometu, od najmlajših do najstarejših. Pa tudi aktivnosti policije s številnimi preventivnimi akcijami, ne nazadnje tudi spremembe prometne zakonodaje, vključno s prekrškovno, ker so tudi povečane globe in kazni ter sistem kazenskih točk opravili svoje.
V Ljudski stranki smo še posebej ponosni, da je kar nekaj naših ministrov v pomembnem obdobju vodilo prometni resor in z veliko vnemo in odločnostjo premagovalo ovire na poti k umestitvi in izgradnji avtocestnega križa. Ta je zagotovo največ prispeval k zmanjšanju prometnih nesreč, s tem pa tudi k znižanju števila mrtvih in poškodovanih. Ne glede na omenjene uspehe pa z doseženim ne smemo biti zadovoljni. Da bi bile naše ceste varne, jih je treba ne le zgraditi, temveč tudi obnavljati. Vizija 0, ki jo uvaja nova resolucija, in strateški cilj do 70 mrtvih na leto sta namreč izvedljiva le ob nadaljnjem učinkovitem ukrepanju na številnih področjih. Poleg izgradnje in obnove cest je tukaj še veliko drugih ciljno naravnanih aktivnosti pristojnega ministrstva, policije, zdravstva, ko gre za zdravljenje zasvojenosti in ali rehabilitacijo poškodovanih v nesrečah, preventivne preglede, zlasti bolnih in starejših voznikov; tukaj je pravosodje, potreben bo zlasti premik od zapornih kazni in visokih glob v smeri koristnega družbenega dela povzročiteljev nesreč, še posebej v smeri dela z žrtvami in svojci žrtev prometnih nesreč.
Posebej bi želel izpostaviti podatek o družbenih stroških prometnih nesreč. V letu 2011 je namreč ob 141 mrtvih in 9 tisoč 673 poškodovanih znašal 636 milijonov evrov, kar znese več kot pol letošnjega proračunskega primanjkljaja. Zato nam še posebej ne sme in ne more biti vseeno, kakšne so naše ceste, ki so ključne za prometno varnost. Pri tem naj spomnim samo na včeraj predstavljene skoraj alarmantne podatke s strani Direkcije za ceste, da imamo vsaj polovico državnih cest v zelo slabem stanju in da se vozimo po zelo nevarnih odsekih. Kot so povedali, smo v preteklih letih v povprečju obnovili 97 kilometrov cest letno in s tem tempom bi potrebovali več kot 60 let, da bi obnovili vse. Letno bi sicer morali obnoviti vsaj štirikrat toliko kilometrov cest in bi za to potrebovali poleg sedanjih 155 še okoli 200 milijonov evrov. To posebej izpostavljam zato, ker ciljev resolucije, s katerimi želimo v roku 10 let prepoloviti število žrtev prometnih nesreč, brez denarja in brez vlaganj, zlasti v obnovo cest, ne bo mogoče doseči. Kljub pereči krizi
sem prepričan, da na tem področju, torej pri cestah, ki so temelj varnosti v cestnem prometu, res ne smemo varčevati. Družbeni stroški za to varčevanje so previsoki. Račune bomo plačali sami.
V	Slovenski ljudski stranki bomo seveda podprli resolucijo, ta strateški dokument nacionalne varnosti cestnega prometa, pri čemer si želimo, da bi se vsi deležniki z vsemi sredstvi prizadevali za dosego ciljev, zlasti za ohranitev človeških življenj in zdravja udeležencev v prometu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina DeSUS, gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani!
Bilo je že nanizanih veliko podatkov o prometni varnosti v naši državi, pa mi kljub temu dovolite, da sama dodam nekaj številk.
V	letu 2011 je na naših cestah umrlo 141 ljudi, poškodovanih pa je bilo nekaj manj kot 9 tisoč 700 oseb. Stroški prometnih nesreč v letu
2009	so znašali eno milijardo evrov. V Evropski uniji pa je leta 2011 na cestah umrlo več kot 30 tisoč 100 oseb, poškodovanih pa je bilo več kot milijon in pol ljudi. Nastali družbeni stroški najhujših posledic prometnih nesreč v EU v letu
2010	so znašali okoli 130 milijard evrov. Slovenija se približuje evropskemu povprečju po številu umrlih prebivalcev v prometnih nesrečah. V letošnjem letu je do 3. aprila v prometnih nesrečah umrlo že 24 oseb, lani v istem času pa 18 udeležencev v prometu, letos je bilo 78 oseb hudo telesno poškodovanih, lani pa v enakem obdobju 152.
Ti podatki kažejo, da z varnostjo v cestnem prometu v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj zadnji dve leti ni bilo nobenega pomembnega napredka. Zato je nacionalni program, ki bi moral biti sprejet že leta 2012, še toliko bolj pomemben, predvsem pa je nujno čim prej sprejeti operativne ukrepe.
V	Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da je prav zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči vsako nespoštovanje varnosti v cestnem prometu, treba le-te obravnavati posebej skrbno, saj posledice prometnih nesreč lahko pustijo neslutene posledice pri posameznikih, družini, pa tudi družbi v celoti. Ob upoštevanju značilnosti in kompleksnosti cestnega prometa in prometne varnosti, ki zahteva interdisciplinarno sistematično ukrepanje, na eni strani ter nove finančne obremenitve, institucionalne spremembe in dopolnitve po drugi strani se poleg varnosti cestnega prometa pojavlja tudi problem zagotavljanja učinkovitega vodenja programa na vseh ravneh. Ker je predlog resolucije strateški dokument, ki poskuša zajeti vse odgovorne za prometno varnost ter delegira cilje in naloge za
86
DZ/VI/13. seja
dosego le-teh, ga v Poslanski skupini DeSUS podpiramo.
Vzgoja za varnost v prometu je ena od temeljnih točk vzgojno-izobraževalnih programov. S prometno vzgojo je treba začeti že pri najmlajših, v vrtcih, predvsem pa znotraj družin. Vzgoja za varnost v prometu je opredeljena tudi že znotraj vzgojno-izobraževalnih programov, kar v Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo. Področje osnovnega šolstva vključuje novost, in sicer izbirne vsebine na področju varnosti v cestnem prometu, za katerih uveljavitev si moramo prizadevati vsi odgovorni, seveda v okviru svojih pristojnosti. Danes v osnovnih šolah nimamo izbirnih vsebin, ki bi pokrivale področje varnosti v cestnem prometu, so pa prisotne v srednješolskih izobraževalnih programih. Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je prišla pobuda, da bi skupaj z Zavodom za šolstvo kot strokovnim nosilcem učnih programov in učnih vsebin ter drugimi strokovnjaki pristopili k vzpostavitvi tovrstnega predmeta v osnovnih šolah. Tako pobudo podpiramo. Ne smemo tudi pozabiti na mladostnike od 16. do 22. leta starosti, ki so v prometu še posebej izpostavljeni, saj doživljajo prav posebno obdobje, katerega posledice se pogosto odražajo ... / znak za konec razprave/... v večjem številu.
Poslanska skupina DeSUS se strinja z resolucijo in jo bomo tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Tonin v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, izvolite.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Predlagana resolucija o nacionalnem programu o varnosti cestnega prometa je strateški dokument, ki predstavlja ambiciozen cilj: nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč. Čeprav smo v Sloveniji, na žalost, še zelo oddaljeni od tega cilja, ga je s sistematičnimi preventivnimi pristopi in s spremembo miselnosti slehernega udeleženca v prometu na dolgi rok verjetno mogoče uresničiti. Resolucija v tem smislu predstavlja dokument, ki z opredelitvijo trenutnega stanja, ciljev in ukrepov ponuja temelj za trajnostni in celostni razvoj na področju varnosti cestnega prometa.
Že letošnji podatki o umrlih v prometnih nesrečah v Sloveniji niso spodbudni in presegajo število mrtvih v enakem obdobju lani. Med najpogostejše vzroke za nesreče s smrtnim izidom se že veliko let uvrščajo trije ključni razlogi: prvi je neprilagojena hitrost, drugi nepravilna smer vožnje in tretji neupoštevanje pravil prednosti. Zato vse skupaj s tega mesta pozivam, da se zavemo svoje odgovornosti, ki jo imamo kot udeleženci v prometu do drugih, in to odgovornost tudi prevzamemo. Posvojiti
moramo namreč tudi miselnost, da lahko za varnost sebe in drugih največ naredimo prav sami, seveda z upoštevanjem prometnih pravil in s strpnostjo do drugih. Policija namreč lahko še tako zavzeto skrbi za prometno varnost in izvaja najrazličnejše preventivne akcije, vendar če ne bomo sami spremenili načina razmišljanja, pa tudi samega stila vožnje ter obnašanja v prometu, potem nam vsi ti preventivni varnostni ukrepi ne bodo pomagali prav nič. Ena izmed možnosti, ki smo jo v Novi Sloveniji poudarili tudi kot priložnost, da se vendarle tveganje za prometne nesreče zmanjša, je večja uporaba javnega prevoza. V NSi si zato prizadevamo za povečanje prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj poleg ekonomičnosti in praktičnosti tako prispevamo tudi k znižanju škodljivih emisij in s tem varujemo okolje za prihodnje generacije.
V Novi Sloveniji ocenjujemo resolucijo in postavljene preventivne programe kot dobre, zato jih podpiramo in hkrati upamo, da se Vizija 0 začne čim prej približevati ter da jo nekega dne tudi uresničimo. Saj veste, vsako življenje šteje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 je strateški dokument, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu, strokovno zahtevne ter varnostne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje od 2013 do 2022. Varnost cestnega prometa je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Leta 2011 je v Evropski uniji na cestah umrlo 30 tisoč 100 oseb, kar je enako število prebivalcev v srednje velikem mestu, v Sloveniji smo v tem letu izgubili 141 oseb. Ocenjeni družbeni stroški prometnih nesreč v letu 2011 so znašali 636 milijonov evrov. Prometne nesreče za vedno zaznamujejo življenje ljudi, ki so v njej udeleženi kot povzročitelji, ponesrečenci, posredno udeleženi in ali kot svojci žrtev. Pogosto je prometna nesreča vzrok za hudo stisko človeka in njegovih najbližjih. Zato Vizija 0 zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja oblikovalcev prometnega sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev in je humani dolgoročni cilj, da bo na cestah manj mrtvih in hudo telesno poškodovanih oseb v prometnih nesrečah.
Ukrepi za dosego ciljev nacionalnega programa so razdeljeni na sedem glavnih področij, in sicer na: varno cestno infrastrukturo, varnost motornih vozil, prometno vzgojo in vseživljenjsko učenje, zdravniško oskrbo ponesrečencev, nadzor, varnost in zdravje pri delu ter pomoč žrtvam in svojcem prometnih nesreč. Med nujne skupine ukrepov, ki lahko v
87
DZ/VI/13. seja
kratkem času dajo ugodne rezultate, so: povečanje uporabe varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v motornih vozilih, znižanje hitrosti vožnje, preprečevanje zlorabe alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu ter zagotavljanje varnosti pešcev in posebno otrok. Skupni cilj držav članic je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. To številčno izraženo pomeni, da na slovenskih cestah do leta 2022 ne bi smelo umreti več kot 35 oseb na milijon prebivalcev in biti manj kot 230 oseb na milijon prebivalcev hudo telesno poškodovanih.
V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo predlog resolucije podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Amandmaji k dopolnjenemu predlogu resolucije niso bili vloženi in obveščam vas, da bomo glasovali o predlogu resolucije jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev prosim državno sekretarko, gospo Tino Brecelj.
TINA BRECELJ: Hvala za besedo podpredsednici. Pozdravljene poslanke, poslanci!
Pred vami je predlog novele Zakona o kazenskem postopku, ki zasleduje dva cilja. Prvi je krepitev učinkovitosti kazenskega postopka z odpravo administrativnih ovir tako na strani policije, državnega tožilstva kot tudi ali predvsem sodišč. Drugi cilj pa je krepitev pravne varnosti s popravo tehničnih in redakcijskih pomanjkljivosti v zakonskem besedilu, odpravo nedorečenosti pri določenih procesnopravnih institutih in z manj zahtevnimi vsebinskimi izboljšavami posameznih zakonskih določb. Predlog novele ZKPL ne vsebuje obsežnejših sistemskih sprememb in ne uvaja novih pravnih institutov, temveč dograjuje in izpopolnjuje obstoječe rešitev oziroma jih prilagaja novim spoznanjem ter jih bolj natančno definira. Dejansko gre za nabor večjega števila različnih rešitev, ki med seboj niso neposredno povezane, so pa po naši oceni potrebne, saj se bo z njimi izboljšala učinkovitost delovanja državnih organov ter okrepila pravna varnost, posledično pa bo zagotovljena višja raven spoštovanja pravne države.
Naj dodam še stališče glede predlaganih amandmajev. Čeprav bi bilo treba zaradi zagotavljanja učinkovitejše organizacije
dela sodišč uporabo kaznovalnega naloga razširiti že sedaj, pa se strinjam s predlaganim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin, saj ocenjujem, da je vprašanje razširitve pristojnosti za izdajo kaznovalnega naloga smiselno preučili v okviru priprave naslednje novele Zakona o kazenskem postopku. Na ta način bo namreč zagotovljeno, da se omenjena problematika obravnava celovito, upoštevajoč vsa pravila nomotehnike. Ne podpiram pa amandmajev, ki so jih vložili poslanci stranke SDS in s katerimi naj bi se v predlog novele Zakona o kazenskem postopku-L vrnilo snemanje in neposredni prenosi glavnih obravnav ter digitalni zapisnik. Iz mnenj Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta in kazenske sankcije Slovenskega sodniškega društva namreč izhaja, da strokovna javnost ne podpira nobene izmed navedenih rešitev, enako pa sledi tudi iz mnenja Državnega sveta. Tehtni argumenti, ki so bili v strokovni razpravi navedeni proti uveljavitvi omenjenih rešitev, so sicer tako sistemske kot tudi izvedbene narave.
Na splošno ocenjujem, da je predlog novele ustrezno pripravljen in bi ga bilo smiselno sprejeti. Zaključno še predlagam, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava predloga novele, če bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga in če temu ne bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev, kot to določa 138. člen Poslovnika Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Predsedujočega temu odboru in poročevalca danes ni tukaj, zato prehajamo naprej na nadaljnjo obravnavo.
Zbor je na 11. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, zato ni predstavitve stališč poslanskih skupin na tej seji.
Prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. 4. 2013. To se pravi, razpravljali bomo o 5., 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34., 37. točki oziroma o teh členih. Ob tem sporočam, da so amandmaji Poslanske skupine SDS k 5., 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34. in 37. členu vsebinsko povezani, zato bomo o njih razpravljali skupaj. Da ne ponavljam še enkrat vseh teh členov, dajem v razpravo vse člene skupaj ter amandmaje Poslanske skupine SDS k tem členom.
Želi kdo o tem razpravljati. Vidim, da je želja po razpravi, zato odpiram možnost za prijavo. Prosim, če se prijavite. Prijavljena sta dva razpravljavca, gospod Gorenak in gospod Brulc.
Izvolite, gospod Gorenak.
Tehnično bodo uredili, da bo čas tekel za gospoda Gorenaka.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
88
DZ/VI/13. seja
Mislim, da je tudi smiselno, gospa podpredsednica, da razpravljamo o vseh amandmajih, ki se nanašajo na eno in isto, pravzaprav na dve stvari, in je težko razpravljati o posameznih amandmajih. V celoti lahko rečem, da Slovenija potrebuje nov ZKP. Pred nami je samo popravek, novela L, kot pravimo, pa vendarle sem osebno te novele v osnovi vesel, vesel iz temeljnega razloga, ker je v veliki meri nastala na pobudo Ministrstva za notranje zadeve in policije v sporazumu s takratnim ministrstvom za pravosodje in javno upravo in je bila usklajena v celoti z vso tako imenovano strokovno javnostjo. Bistvo te novele je dejansko v odpravljanju administrativnih ovir. Danes imamo v ZKP na eni strani predpisane postopke in to naj bi bilo odpravljeno, ki policiji in tožilcem pravzaprav nalagajo, če zelo poenostavim, nekatere administrativne postopke za tatvino kokoši - enako umoru. S to novelo to odpravljamo in mene veseli, da bo to odpravljeno in vemo, da je tudi soglasje za podporo k tem spremembam Zakona o kazenskem postopku, ki ga nameravam podpreti tudi sam.
V tem pozitivnem nastopu pa ne morem mimo nekaterih zadev, tudi državna sekretarka je omenila, da se naši amandmaji nanašajo samo na dve stvari. Prvič, gre za to, da se zapisniki obravnav na sodiščih ne bi več prepisovali kot v 18. stoletju, ampak bi bili elektronski. In drugič, da bi bil omogočen prenos obravnav. Omogočen. To ne pomeni, da bi bile prenašane. To sta edini dve točki, na katere se nanašajo naši amandmaji, in meni je žal da je odbor te amandmaje črtal.
Na eni strani govorimo o tem, da je v Evropi 71 sodnikov, da je v Sloveniji 71 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, v Evropi 45. V času velike finančne in gospodarske krize, ko tako vlada, prejšnja, sedanja, kot mi tukaj iščemo in vlagamo številne napore za zmanjšanje stroškov, smo včeraj lahko slišali predstavnico Ljudske stranke, ki je zelo dobro navedla nekatere temeljne podatke. Slovenci plačamo 89 evrov za enega sodnika v proračun, medtem ko evropski državljani 41. To pomeni, da Slovenci plačamo enkrat več na sodnika za delovanje sodstva. Vsi vemo, da je v tem sodstvu nekaj -če bi rekel, da je nekaj narobe, bi bil zelo vljuden, ampak moram reči, da je nekaj katastrofalno narobe, da je tam nekaj hudo gnilega. To je treba zelo jasno povedati. Potem težko človek razume, da se Državni zbor, tudi ministrstvo, ukloni stroki. Ja, kdo pa je ta stroka?! Kdo je ta stroka?! Ta stroka so sodniki, ki porabijo iz državnega proračuna89 evrov namesto 41 evrov. In ta stroka želi pisati zapisnike v fizični obliki! To pomeni, da prekineš glavno obravnavo, sodnica narekuje, ona tam pa tipka. To so počeli v času Marije Terezije. Tudi 20 let ali nekoliko več nazaj, ko ni bilo računalnikov, je bilo to tudi še razumljivo. Danes, ko je računalniška tehnologija, in vsi ostali, bom rekel, mediji, s pomočjo katerih je mogoče
prenesti podatke tako rekoč zastonj, in verjetno damo za CD plošček ali za CD ključek, če bi kdor koli od upravičencev potreboval tak zapisnik, bomo verjetno dali manj, kot damo za špeh, tiste solate, ki jo tajnica prepisuje na sodišču. Ne! Vidite, stroka zahteva 18. stoletje, mi pa pravimo, da stroko moramo upoštevati. Meni je žal, da taki stroki nasedemo. Meni je žal, da taki stroki nasedemo.
V preteklem mandatu smo tukaj slišali prejšnjega ministra gospoda Zalarja, ki je na vsakem koraku povedal, kako je v sodni veji oblasti vse idealno. Sedanja vlada oziroma prejšnja vlada, sedanja vlada ali isti minister pa, menim, da vendarle nam predstavlja neko bolj realno situacijo. Jaz mu verjamem tudi v včerajšnjem nastopu, ko je zelo jasno rekel: "Mehanizmi za dobro delo sodstva so. Sodniki pa tega nočejo početi." On je zelo lepo razločil med sodno in zakonodajno ali izvršilno vejo oblasti, in je povedal, da so samostojni. Seveda so samostojni, ampak zakone jim pa mi pišemo, zakone jim mi pripravljamo. Če oni želijo živeti v 18. stoletju in pisati zapisnike na roke oziroma na pisalni stroj, računalnik, kakor koli že, potem bodimo vsaj mi toliko, in jim recimo, da obstaja 21. stoletje in da imamo snemalne naprave, ki so marsikdaj cenejše od papirja, ki ga tam porabijo. To ne bo noben vpliv na strahotno neodvisno stroko, ampak bo to prispevek k temu, da bodo dvignili standard svojega delovanja in da bodo Slovenci namesto 89 evrov plačali 41 evrov ali manj, ker je povprečje EU 41. Mi bi lahko bili dol, mi bi lahko imeli na 25 in ne na 89. To ne pomeni, da s takim določilom in temi amandmaji posegamo v neodvisno vejo oblasti, ki se imenuje sodna veja oblasti. Ne. Ne posegamo, če jim povemo, da naj si nabavijo namesto papirja ključke in CD ploščke in bodo lahko te stvari normalno opravljali.
Drug sklop naših amandmajev gre na snemanje. Reči moram, ko smo ta zakon sprejemali na vladi sem ga podprl, seveda vključujoč ta del, ki se nanaša na snemanje. Vedno sem pripravljen, da prisluhnemo stroki, kot se temu reče. Na tem področju je stroka v času od obravnave na vladi do danes povedala eno pametno, to pa je treba reči. To pa je tisti del, ki se nanaša na to, da nastopa priča A, ki jo priča B naj ne bi slišala, ker bi lahko svoje pričanje prilagodila ob neposrednem prenosu. Tu razumem argument stroke. V tistem prejšnjem amandmaju za pisanje zapisnikov tako rekoč na roke, pa seveda ne. Tudi ta problem bi lahko rešili. Pač ne rečemo, da je omogočen neposredni prenos, ampak je omogočeno, da se zadeve snemajo. Česa pa se ta stroka boji? Ta stroka se boji, da bodo tisti, ki plačajo 89 evrov, videli, kaj se dogaja na sodiščih. To je razlog nasprotovanja amandmajem. Ni mogoče početi tako, kot se je meni zgodilo pred desetimi in nekaj leti, ko te povabijo na sodišče ob 9. uri, pa rečejo hvala, da ste prišli, počakajte zunaj in čakaš zunaj do pol štirih. Vmes vzameš dopust, pa ne upaš na
89
DZ/VI/13. seja
stranišče, niti na malico. To je ta organizacija delovanja sodne veje oblasti, na katero bi lahko vplivali, če bi šli v to, da te amandmaje podpremo. Predlagam, da jih podprete, pa potem do tretje obravnave oziroma do tretjega branja uredimo še tisti neposredni prenos na način, da bo zadovoljil stroko. Stroke, torej sodnike pa ne bomo nikoli zadovoljili s tem, niti ne bomo vplivali na njih, kot sem prej rekel, na njihovo neodvisnost, če jim bomo povedali, da naj glavne obravnave snemajo, ne pa prepisujejo nastope posameznih prič ali obdolžencev ali kogar koli.
Zadnjič smo slišali na odboru, prav na to temo, na temo snemanja, argument. Tam nastopi predstavnik Odvetniške zbornice. Vsaj tako se je tudi predstavil. Lepo vas prosim! Predstavnik Odvetniške zbornice nima kaj delati v Državnem zboru kot stroka. V nobenem primeru, ker on je zainteresiran, da bo kazenski postopek čim daljši. Ker bo čim več pokasiral! Kaj potem njega sploh vabimo na tak odbor. To je popolnoma brez zveze. Dajmo mu priložnost za boljši zaslužek. On je tam povedal, da je nujno potrebno prepisovanje, ker priče govorijo v narečju in jih potem drugi ne razumejo. Lepo vas prosim! Tudi angleščino govorijo v narečju, pa jo tisti, ki nismo Angleži oziroma Britanci, razumemo vsaj kolikor toliko, tudi če govori kdo v ne vem kakšnem narečju. Tako to ne more biti argument, poda ga pa prav človek, ki predstavlja tudi Odvetniško zbornico! Jasno! Ker pogleda v svoj žep in vidi, da bi še malo rabil. To je jasna stvar in zato je proti takim rešitvam oziroma nasprotuje takim rešitvam v zakonu.
Skratka, pozivam vas, da amandmaje podprete. Mi sicer zakon, če amandmaja ne boste podprli, kljub temu nameravamo podpreti, ker prinaša dosti dobrega, zlasti z vidika razbremenitve tako policistov, kriminalistov kot tožilcev. In zakon v osnovi je tudi tak, da brez teh amandmajev ima mojo podporo, in mislim, da je prav, da ga sprejmemo. Ministrstvo pa nekako pozivam, pričakujem, želim, kakor koli želite, da pripravite tisto drugo novelo ali pa novi ZKP. Mislim, da je na ministrstvu tudi novi ZKP že dosti daleč pripravljen in da bi ga bilo mogoče vendarle sprejeti. Še posebej pa bom vesel, če bo tam tisto določilo, ki smo ga imeli v naši koalicijski pogodbi, ne vem, kaj je sedaj v sedanji, da sojenje traja šest, plus tri, plus tri in ne 10 let, ampak eno leto. To bi bilo verjetno najbolje, če bi v ZKP, ki prihaja, prepisali. Upam, da to boste. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Z lahkoto so bile izrečene zelo težke besede o sodstvu, da je veliko gnilega, da živijo v 18. stoletju in še kaj. Če si to slovensko sodstvo zasluži, potem pač, bog nam pomagaj. Ob splošni razpravi o Predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku smo Socialni demokrati glasovali proti sklepu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Predvsem zato, ker ni res, strokovna javnost ni bila usklajena v tistem delu, ki se je temu zakonu prilepil od vlade na poti v parlament. In tam gre za nekatera pomembna dejstva, tam strokovna javnost ni sodelovala, zato ne govorimo in ne trdimo, da je strokovna javnost seznanjena in da se strinja s temi vsebinami. Po našem premisleku pa tudi te zahtevane dodatne spremembe, ki so prišle v dokument, ki se je 7. 1. pojavil v parlamentu, da so te bistveno spremenile vsebino tega predloga zakona.
Tukaj res govorimo o tistih amandmajih
-	da jih ponovim, danes amandmajih, ampak takrat so bili členi notri - k 5., 8., 27., 28., 29., 30., 32., 33., 34. in 37. členu, ki jih danes vlaga Poslanska skupina SDS in ki jih Socialni demokrati ne bomo podprli. Če mi dovolite razložiti, zakaj ne? Eno je snemanje zapisnikov. Ni problem razpravo posneti, predstavljajmo si, kako dolg posnetek bo to. Pa je bilo že govora, da dialekt in podobno ni problem - pa še kakšen problem je! Na koncu bo sodnik vseeno moral iz tega zelo dolgega posnetka izluščiti bistvo, zato da bo imel možnost obravnavo voditi naprej. Se pravi, prav je, lahko posnamemo zvočni zapis razprave, vendar bo vseeno nekdo moral izpisati tisto, kar je bistveno. To bodo zahtevali odvetniki, to bodo zahtevale tudi prizadete stranke. In kdo bo to naredil?
Sodišča želimo razbremeniti tudi s tem, da bo sodnik edini in glavni v dvorani. Kaj bo tudi hodil klicat na hodnik naslednje stranke v sodno razpravno dvorano? Bo on skrbel, kako so kamere usmerjene? Video posnetek sojenja
-	vprašam vas, ali vemo, koliko ljudi je zaposlenih, ker smo tu danes snemani preko videa in snemamo te razprave, ki jih potem dobimo zapisane. Tudi oprema vseh sodnih razpravnih dvoran z vso to tehniko - vprašam vas, ali je kdo pogledal, kakšen strošek bi to bil. Danes je bilo omenjeno, da je res lahko problematično to, da tisti, ki zunaj čaka, točno ve, kaj se v dvorani dogaja in se lahko na to tudi posebej pripravi. Tudi tvitanje - vemo, kdo od pomembnih politikov je med razpravo pošiljal sporočila, tvital in se norčeval iz pravosodja in tako dalje. To je treba preprečiti. To vodi k anarhiji, ne pa k varčevanju in boljšemu delu sodišč.
Govora je bilo tudi, da bodo s temi novimi metodami razprave bolj javne, ljudje bodo lahko o njih natančno obveščeni in si bodo lahko ustvarili tudi svojo sodbo o delu sodnika. Še tega nam manjka, da bomo v rumenih tiskih brali o vsebinah, ki so bile na sodišču, ki niso za javnost, ker gre za varovanje osebnih in drugih dokumentov, da bo to marsikdo lahko izkoristil tudi za tako in drugačno izsiljevanje kasneje, lahko čez nekaj let, da bo tudi v komercialne namene lahko te posnetke koristil in si s tem pridobil dodaten zaslužek in tako dalje. Veste,
90
DZ/VI/13. seja
enako si za zdravnika, če bomo posneli celotno operacijo žolča, javnost ne more ustvariti prave slike, ali je operiral pravilno ali ne, ali se je držal predpisanih norm, je uporabljal prava zdravila -ali to želimo, da bomo tako kontrolirali sodnika? Sodnika lahko kontroliramo, saj razprave so javne, so razpisane in kdor želi, lahko pride v sodno dvorano. Za kontrolo skrbijo tudi sodniki porotniki, to je tudi njihova naloga. To je tisti prispevek družbe, da je zaščiten, da ne rečem, da sodnik ne počenja nezakonitih in kakšnih drugih zadev. Da bomo pa rekli, ja, jaz sem pa gledal ... Veste, moramo vedeti, kdor koli je kdaj na sodišču, tisti, ki je obtožen, in tisti, ki toži, ko je sodba izrečena, največkrat nihče ni zadovoljen; oni je dobil premalo, če pa mene tožijo in obsodijo, bom pa rekel, da sem dobil preveč. Tako javnost ne more o tem voditi široke razprave, ki bi bila v pomoč nadaljnjemu delu sodišča, da bi bilo bolj strokovno in bolj ustrezno. To ne pomeni, da moramo javnost izključiti, vendar tako široko odprtih vrat pa le ne moremo imeti. So procesi, kjer točno veste, ko se posebej zahteva, da je zaprtega tipa, kot je zavarovanje mladostnikov in podobno. Takrat bi si lahko kdo izmislil še kar koli.
Tudi strokovna javnost, se pravi Vrhovno sodišče in Slovensko sodniško društvo, podpira te spremembe, govorim pa o črtanju amandmajev, o katerih bomo govorili, zato ker mislijo, ne da ščitijo nedelo kakšnega sodnika, kajti tudi med sodniki so tudi taki, ki bi rabili dobro inventuro ali neko drugo preverjanje in podobno, kar pa že omogoča naš pravni red, da se sodnika kontrolira, da se ga tudi kaznuje, če ne opravlja svojega dela, tako kot se pričakuje, in podobno. Mislim, da je jasno tudi to, da Državni svet, to je pa posebej omenila državna svetnica Bojana Potočan in komisija Državnega sveta podpira črtanje teh spornih amandmajev, ki sem jih prej naštel.
Socialni demokrati bomo ta zakon podprli v pričakovanju, to kar je bilo pa tudi rečeno, da je na ministrstvu že v celoti pripravljen nov zakon in to je nujno. Poslušajte, mi, ne bom rekel na štirinajst dni, ampak na nekaj mesecev spreminjamo, drobimo te zakone, potem pa se čudimo, če sodnik naredi napako, ker ne more slediti vsem tem spremembam. Pripravimo res zakon, ki bo kvaliteten v celoti, sodoben in s strokovno javnostjo pripravljen in potem bo to vse skupaj boljše. Mi bomo sicer te spremembe sprejeli, kajti veliko je takih, ki so ustrezne in nujno potrebne, bomo pa glasovali proti omenjenim amandmajem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker vidim, da je še interes za razpravo, odpiram prijavo na razpravo. Naj spomnim, da sedaj razpravljamo k amandmajem k 5., 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34. in 37. členu, ki jih je vložila Poslanska skupina SDS. Odpiram prijavo na razpravo. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Prva ima besedo gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Tudi sama bi to razpravo o vloženih amandmajih, tako kot kolega, začela nekoliko širše. Videti je bilo, vsaj tako je kazala prva obravnava, da celo prejšnja koalicija glede nekaterih rešitev, vsebovanih v tej noveli, ni bila povsem usklajena.
Kot je poudaril že kolega Brulc, že na prvo obravnavo tega zakona smo poslanci prejeli nek zakon, ki je bil samo delno usklajen znotraj koalicije in delno so prišle ven neke spremembe, ki tega koalicijskega usklajevanja niso bile bodisi deležne bodisi ga niso prestale. Že takrat ob prvem branju se je pokazalo, da so to zlasti spremembe, vezane na črtanje klasičnega zapisnika in uvajanje snemanja ter digitalnih zapisnikov različnih oblik - snemanje glavnih obravnav in digitalnih zapisnikov. Kot predstavnica zakonodajne veje oblasti si seveda ne bi upala reči za drugo neodvisno vejo oblasti, da je v njej nekaj gnilega in da sodi v prejšnjo stoletje in kar je še bilo kritičnega povedanega na to temo. Taka retorika in taki pogled se očitno kažejo tudi v rešitvah, ki so bile s te strani predlagane v prejšnjem branju.
Zame je ključno, kajti poslanci in politiki nismo vsevedi, to, kar je povedala stroka - če se komu to ne zdi pomembno; meni in Poslanski skupini Pozitivna Slovenija se zdi to izjemno pomembno. Ne nazadnje je stroka tista, ki v praksi dela, ki zadeve najbolj pozna in ki bo tudi v primeru spremembe morala te spremembe izvrševati in kar je najbolj pomembno, od stroke in tistih, ki to delajo, je potem odvisno delo v praksi, hitrost in kvaliteta tega dela. In če stroka soglasno govori o tem, da te predlagane spremembe niso dorečene, da niso bile pripravljene potrebne analize, da niso bili preverjeni morebitni stroški in da niso bili ustrezno premišljeni ukrepi, ki so bili predlagani, potem mislim, da moramo poslanci temu z vso pazljivostjo prisluhniti.
Na podlagi takšnih opozoril stroke so koalicijske poslanske skupine potem tudi na matičnem odboru predlagale amandmaje, in zdaj, zanimivo, ena poslanska skupina vse tisto, kar je bilo črtano, ponovno vključuje v obliki amandmajev. Se pravi, človek se vpraša tudi o smiselnosti zakonodajnega postopka, kjer nekaj že vržemo ven, pa potem pride noter skozi amandmaje. Skratka, Poslanska skupina SDS znova s temi amandmaji izključuje popolnoma enake rešitve, kot so bile predlagane s prvim, neusklajenim zakonom, in očitno jih tudi dodatno izpostavljeni razlogi stroke na matičnem delovnem odboru niso prepričali. Naj povem, da sem bila na tem odboru tudi sama prisotna in da nikakor nisem tam predstavnika Odvetniške zbornice opazila. Tam so govorili predstavniki Sodnega sveta, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Sodniškega društva in predstavnica gospa Potočan iz Državnega sveta. Kdo bi tam
91
DZ/VI/13. seja
bil od predstavnikov Odvetniške zbornice, ne vem, sama ga nisem opazila, dopuščam seveda možnost da se motim, vendar mislim, da ne. Nikakor pa se tudi ne morem strinjati, da Odvetniška zbornica ni stroka. In to, da odvetniki mislijo samo na svojo korist in si želijo, da postopki trajajo čim dlje, to pa, spoštovani kolega, kaže na nepoznavanje poklica. Tako kot povsod v življenju so verjetno tudi med odvetniki dobri, slabi, takšni in drugačni. Dober odvetnik si želi predvsem zadovoljno stranko, ki bo čim prej zaključila postopek na sodišču, kajti zaveda se, da jo obremenjuje tako psihično kot finančno, in dober odvetnik je tisti, ki takšni stranki prisluhne in ve, da bo zaradi tega stranka prišla ponovno k njemu, po njegove storitve, če bo potrebno, in ve, da bo stranka zadovoljna in ga tudi priporočila drugim. Tako tudi tozadevno nikakor ne pristanem na pavšalno kritiziranje.
Kar zadeva samo vsebino. Predlagatelji prvotne rešitve in tudi amandmajev menijo, da bodo snemanja in ostale rešitve, tvitanje, ukinitev klasičnega zapisnika in ostalo pospešila kazenski postopek in ga naredile bolj učinkovitega. Stroka složno - tudi sama sem tega mnenja in naša poslanska skupina trdi, da ne, da bi lahko bilo kvečjemu drugače. Gre za velike posege v samo strukturo in način sedanjega sojenja v kazenskih postopkih in kot obravnava sodstvo takšni neprimerni, nepremišljeni posegi so krivi za to, da ima sodstvo leta in leta težave in da ne pride na zeleno vejo. Tudi predsednik Vrhovnega sodišča gospod Masleša je v zadnjem intervjuju opozoril, da je sodstvo, in tako je povsod po svetu, v resnici tradicional in v tem smislu konservativen, rigiden sistem, ki deluje po zelo jasnih pravilih delovanja, ki so strogo formalno normirana z zakonodajo, seveda z namenom zaščite človekovih pravic. Hitri in nedomišljeni posegi v ta sistem lahko pripeljejo kvečjemu do drugačnih rešitev; do zastojev pri sojenju, do slabše uporabe zakonov, do daljših sojenj in tako naprej. Tako Sodniško društvo, kot Sodni svet, Vrhovno sodišče in Državni svet so opozorili, da bi se zgodilo prav isto. Javnost sojenja je mogoče doseči že sedaj na načine, kot jih je izpostavil moj predhodnik - javne glavne obravnave so, vsaka glavna obravnava je objavljena na deski, in kdor koli lahko pride, sede v sodno dvorano in prisluhne sojenju, sploh pa če je obveščen. O najpomembnejših zadevah tudi mediji.
Se pravi, javnost ne more biti glavni razlog za te spremembe, se pa sprašujem tako jaz kot tudi stroka, kaj bi takšna javnost lahko povzročila v obnašanju udeležencev, tako odvetnikov kot tudi tistih, ki jim je sojeno ali morda še koga drugega, ki bi znal takšno obravnavo zlorabiti za svojo osebno promocijo ali kar koli drugega. Da bi na ta način lažje ocenjevali delo sodnikov, še ena teza predlagatelja osnovnih sprememb, s katero se človek težko strinja. Zopet je gospod Brulc dobro izpostavil argumente. Tako kot neka splošna
laična javnost ne more soditi dela kirurga, tako težko neka splošna javnost sodi delo strokovnjaka za proces, nekega sodnika v nekem postopku. Sodniki niso nepodvrženi kontroli, kot je želel povedati gospod Gorenak. Sodnike kontrolira tako javnost, kot je bilo povedano, porotniki, je bilo že omenjeno; sodniki so preverjani preko instance, ki preverja na podlagi pritožbe njihove odločbe in znotraj tega preverja tudi absolutne in relativne kršitve določb kazenskega postopka. Poleg tega so sodniki ocenjevani preko personalnih svetov, njihovo delo spremlja Sodni svet in vse to so oblike kontrole sodnikov, če hočemo o tem govori, ne pa neka javnost preko kamere.
Še več razlogov je, zakaj teh amandmajev ni mogoče sprejeti, nekateri so mnogo bolj strokovni. Tudi se strinjam s tem, kar je bilo omenjeno, kako zagotoviti zaupnost oziroma tajnost v odnosu do prič, ki šele čakajo, da bodo pričale, če bo lahko nekdo vmes po Twittu ali po SMS sporočal, kaj se dogaja. Praktično povsod po svetu v sodnih dvoranah niso neomejene možnosti tega elektronskega dostopanja do interneta in ne vem, zakaj bi bilo tudi pri nas drugače.
Ker je bilo o sami vsebini že veliko povedanega, bi zaključila s tem, da ta novela res ni ne vem kako obsežna, da prinaša nekatere dobre novosti, zlasti za nas, za Pozitivno Slovenijo, je ključna ta možnost, da se čim bolj hitro in v najhitrejšem možnem času sodišče odziva v tako imenovanih gospodarskih kaznivih dejanjih, se pravi, kadar gre za kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Tukaj člen izrecno določa, da je treba, da vsa pravna dejanja trajajo najmanjši možni čas in da vsi organi postopajo posebej hitro. Že zaradi te določbe je ta novela vredna, da jo sprejmemo. Je še nekaj določb, ki jih je izpostavil gospod Gorenak, ki v bistvu res zmanjšujejo administrativne ovire.
Za konec pa samo še nekaj. Zakon o kazenskem postopku je najpomembnejši postopkovni zakon na področju kazenskega pravosodja, ki ga uporabljajo kazenski sodniki. Številne spremembe, kot rečeno, lahko zelo negativno vplivajo na ta postopek in tudi na to je gospod predsednik Vrhovnega sodišča gospod Masleša opozoril v intervjuju. Kazenski postopek se ne more spreminjati na hitro in nepremišljeno in te spremembe v preteklosti se niso izkazale kot dobre. To, da neka politična struja napiše v Zakon o kazenskem postopku, da mora biti kazenski postopek končan v šest plus treh plus treh mesecih - kaj pa sicer, če ne bo? Pred zid sodnike - in kaj? Treba je sistemsko pomagati sodstvu in dati pogoje, da bodo lahko hitro delali in zagotoviti potrebno pomoč, tako denarno kot kadrovsko, in jim dovoliti, da neodvisno opravljajo svoje delo in jih seveda kontrolirati. To, da je bilo v mandatu prejšnje vlade sodstvu odvzetih 250 zaposlitev tehničnega osebja, seveda ne vodi k temu, o čemer vsi govorimo, da bi sodniki bili učinkoviti in da bi sodili in odpravljali sodne zaostanke in zagotavljali
92
DZ/VI/13. seja
učinkovito in kakovostno delo, ampak spet vodi nazaj k temu, da mora sodnik opravljati tudi zelo tehnična opravila, vezana na vabila, odredbe in tako naprej. Če bomo skakali v okviru kazenskih postopkov in drugih postopkov sem ter tja, tako kot se nam bo zazdelo, da zapiha veter, to naše sodstvo in pravosodje res nikoli ne bo prišlo na nivo, da bi bili z njim zadovoljni. S tem, kar je zdaj, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni, s tem se pa lahko strinjam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Repliko je želel dr. Vinko Gorenak.
Izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
V delih, kjer ste mene omenjali, vam moram odgovoriti par stvari. 250 milijonov - ja, od kod pa? Od kod pa, od kod 250 milijonov? To enostavno ne drži, ker že danes plačujemo 89 namesto 45 evrov. To pomeni, da bi morali vzeti pol proračuna in ne 250 milijonov. To je ena zadeva.
Druga zadeva. Lahko se strinjam z vami in z vsem tem, o čemer govorite, pod pogojem, ki ga je včeraj navedel gospod minister: imate vsa orodja, delajte po evropsko. Sedaj pa, vsa orodja smo jim dali, vsako leto jim damo še malo denarja zraven in to je vse. In upoštevamo stroko, ki vzdržuje sama sebe in generira sama sebe za 89 evrov namesto 45 po evropsko. Vidite, to je problem. Ko bodo oni sami to odpravili, ko bo gospod Masleša to odpravil, se bom pa podpisal pod vaše besede, sedaj pa se ne morem, ker podpirate slabo delo in nedelo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Matej Tonin ima besedo.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi!
Saj veste, Slovenija je v težavah. V zadnjem obdobju ogromno razpravljamo o finančnih in gospodarskih in drugih ekonomskih težavah, ampak ena izmed bistvenih stvari, ki jo vse prevečkrat pozabljamo, je tudi neučinkovitost sodstva, ki je pa sestavni del vseh teh naših težav in sestavni del tudi vseh finančnih, gospodarskih in ekonomskih težav. Če bi naše sodstvo delalo boljše, potem bi se najverjetneje tudi kakšen gospodarski in ekonomski problem rešil hitreje. Vse to, mislim, da v ljudeh vzbuja občutek nepravičnosti prav zaradi tega, ker dan za dnem gledajo ene in iste zgodbe, kako nekateri ne odgovarjajo za nobeno stvar, medtem ko ga lahko ves čas kronajo in delajo po svoje, kakor se jim zazdi. Pa ne želim pavšalno kritizirati, ampak če so vse tri veje oblasti med seboj enakopravne, enakovredne, sodna, izvršna, zakonodajna, zakaj se nikoli, nikdar ne sme nič kritičnega reči na račun sodne veje oblasti? Kot da je ta veja oblasti
nedotakljiva! Če ta parlament kar koli na račun sodstva debatira, govori, išče rešitve, kako bi izboljšal sodni sistem, so takoj očitki o političnem poseganju v sodno vejo oblasti. Če poskušamo narediti sistemsko zadeve boljše, da bi jim morda dali poskusni mandat, da bi jim morda mandat omejili - nikoli, nikdar ni nič dobrega in vedno vse pade pod politično poseganje v sodno vejo oblasti; ampak dejstva so pa zelo zgovorna in se jih ne izmišljujem.
Dejstva govorijo, da ima Slovenija glede na število prebivalcev ali pa, recimo, na 100 tisoč prebivalcev največji delež sodnikov. 50 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Mislim, da druga evropska država za nami, več kot 10, jih ima pod 40 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Kje so rezultati? Rezultate smo lahko spremljali, ko je bil isti dan na Hrvaškem obsojen premier, pri nas pa so kriminalci iz primera Balkanski bojevnik mirno odkorakali s sodišča. Potem primer Satexa, ki je zastaral. Lahko beremo, da je to ena največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije, ki je tako končana v korist obtoženih, ki bi lahko nemara celo zahtevali odškodnino. To je realno stanje v slovenskem sodstvu. Da ne govorim o tem, da ko se je v zadnjem obdobju debatiralo o povezavi med stečajnimi upravitelji in stečajnimi sodniki, da je personalni svet višjega sodišča rekel, da je vse okey in da ni nič narobe.
Pri takih stvareh se pa mora vsak normalen človek, z ZKP, se pravi z zdravo kmečko pametjo, vprašati, ali je sedaj z njim kaj narobe ali s sodstvom kar koli narobe. Kot sem rekel, ne želim pavšalno kritizirati, ampak se želim vprašati, v čem je problem. Je problem v neučinkovitem sodstvu ali je problem v slabi zakonodaji? Ti dve možnosti sta. Drugih možnosti ni. Da ne bo kdo rekel, da sem grdo govoril o sodni veji oblasti, bom pustil tisti del, ki govori o neučinkovitem sodstvu. Ampak se bom vprašal, če je problem za trenutno situacijo neučinkovita ali slaba zakonodaja, se sedaj sprašujem, zakaj je vedno takšen odpor, da bi se kakršna koli zakonodaja na področju sodstva spremenila, če pa vemo, da stvari ne funkcionirajo. Občutek imam, da se vse dela zato, da se nič ne spremeni. Težave pa obstajajo - in naj si razlaga vsak, kar si more, zakaj se to dogaja.
Glede teh amandmajev, o katerih danes govorimo, ki naj bi po moje prispevali k temu, da bi procesi na sodiščih tekli bolje, ne trdim, da je vsak amandma od pike do vejice odličen in super in da ga je treba v točno taki obliki sprejeti, kot je bil predlagan. Pogovorimo se! Zmenimo se, kje bi se dalo kakšno stvar še izboljšati. Pa tudi tako imenovana sodna stroka naj pove, kako bi se dalo stvari izboljšati, da bi postopki bolje tekli. Ne samo reči, to in to je neprimerno in bi se ne vem kaj zgodilo, če bi to sprejeli. Skratka, mislim, da nas čaka še ogromno dela in da bo morala slej ko prej tudi sodna veja oblasti priti na nek prepih, kjer se bodo karte morale pošteno razkriti, kjer bomo
93
DZ/VI/13. seja
morali skupaj dodelati, kako bi lahko naredili vse, da bi ta veja oblasti delala bolje. Ker če ta veja oblasti ne dela dobro, potem je tako ali drugače cela država v krizi in cela država nezadovoljna.
Tiste, ki govorite o tem, da boste absolutno vsem tem predlaganim amandmajem nasprotovali, prosim, iskreno prosim, da vendar razmislite, ali bi bil slučajno kakšen amandma pa kljub vsemu takšen, da ne bi šel kontra stroki, bi pa pomagal pospešiti celoten postopek. Da ne bi spet ravnali po svoji stari navadi, saj veste, ko smo v koaliciji, moramo biti proti vsem, kar predlaga opozicija, in ko smo v opoziciji, moramo biti proti vsem, kar predlaga koalicija. Zdaj imate na nek način idealno priložnost, da te stvari spremenite in pokažete, da si vsi skupaj prizadevamo, da naredimo korak naprej.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Breznik ima besedo.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala, gospa predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi sam moram povedati nekaj besed glede amandmajev, ki jih je predlagala naša poslanska skupina.
Glede učinkovitosti slovenskega sodstva lahko kar preberem najnovejše novice v Večeru: "Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj zaradi sodnih zaostankov razsodilo v devetih primerih proti Sloveniji in ji naložilo plačilo okoli 40 tisoč evrov kazni." To je podatek, ki je zelo pomemben. Ko pravimo, da je v Sloveniji vse v redu, nam pa tujci sporočajo, da so donosi na naše, slovenske desetletne obveznice skoraj 7 %. Mi smo še vedno neka zaprta država in morda bo nekaj teh informacij dobrodošlih, da razčistimo, kaj smo sploh hoteli s temi amandmaji. Menim, da je treba te zadeve nekako odpreti, jih resnično argumentirati v nekem strokovnem smislu, ne pa kar tako, pavšalno govoriti.
Tu poslušamo, naj se zgodijo spremembe tudi v Zakonu o kazenskem postopku brez nekih sprememb, to je ta protislovnost. Ko smo vložili te amandmaje, smo se zavedali vseh pravic udeležencev, ki so v postopku. Zakon o kazenskem postopku, kot veste, določa zaprtost obravnav pred javnostjo pri mladoletnih osebah in vse ostalo. Tudi tega smo se zavedali, ko smo dajali pobudo za slikovna snemanja. Treba je pa vedeti, da je naš zakon o kazenskem postopku, imenujemo ga mešani kazenski postopek, sestavljen iz dveh kazenskih postopkov; iz tako imenovanega akuzatornega kazenskega postopka, ki je nastal že v rimski državi, kjer gre za klasičen obtožni kazenski postopek in iz tega dela izhaja določba, da mora biti pri vsakem kazenskem postopku javnost prisotna, razen v teh specialnih primerih, ki sem jih omenil. Potem je še tako imenovani inkvizicijski kazenski postopek, ki se je pojavil v 13. stoletju v Angliji in ki je uzakonil
ali pa določil, da mora biti obvezno pismenost ali zapisnik v kazenskem postopku. Poglejte, takrat je bil razvoj tehničnih sredstev na takem nivoju, da so ljudje pač pisali. V začetku 19. stoletja je potem prišlo do uvedbe tako imenovanih klasičnih pisalnih strojev, ko je sodni zapisnikar po nareku sodnika pisal sodne zapisnike. To je narekovala evolucija tehničnih sredstev in tudi tu se je izgubila delna identiteta, ker nekoč nekdo, ki je pisal, tudi v 19. stoletju je lahko nekdo rekel: "Glejte, to pa zdaj ni več identičnost," ker lahko nekdo tudi na nek drug pisalni stroj napiše tak zapisnik in ta identiteta se nekako izgubi -tistega osnovnega sodnega zapisnikarja. Ti dvomi se vedno pojavljajo.
Ko govorimo o tonskem snemanju, tudi tukaj v naši zakonodajni veji oblasti v Državnem zboru imamo magnetograme, so tonska snemanja, pa nisem videl nekih velikih nasprotovanj s strani mojih kolegov in kolegic. Ta zadeva se mi zdi na mestu predvsem zaradi resnično zaskrbljujočih zadev, kar se tiče sodnih zaostankov. Tukaj so problemi in s temi problemi Slovenija, tudi sodna veja oblasti, delno zmanjšuje konkurenčnost Slovenije. Resda danes govorimo o Zakonu o kazenskem postopku, ampak poglejte, pod katastrofalno konkurenco spadajo tudi primerih v nekih civilnih zadevah, kjer postopki trajajo nenormalno dolgo. Če si predstavljate, da neki kazenski postopki trajajo povprečno med 7 in 13 let, nekatere zadeve so na sodišču tudi 20 let. To je totalno nepravično do vseh udeležencev postopkov; do tistih, ki so kasneje po neki odločbi zmagovalci tega postopka, ali pa do tistih, ki so poraženci. Vsaka pozna sodba je krivična sodba za enega in za drugega udeleženca postopkov. Mi smo hoteli in želimo nekako pomagati sodnikom.
Dr. Gorenak je prej v bistvu govoril o tem, da sodniki naj opravljajo tisto svojo osnovno funkcijo - soditi, biti vrhunsko strokoven. Ti čas pa nameniti bistvu, tisti svoji strokovnosti, ne pa, da se ukvarjajo z nekimi pavšalnimi minimalnimi zahtevami, ki jih lahko nekdo opravlja s srednješolsko izobrazbo. To je tisto, kar je pomembno. Tudi sodne obravnave. Če bi se to snemalo, bi bilo avtomatsko. Na sodni obravnavi bi lahko v enem dnevu - ker veliko prispeva tudi ta postopek, ki traja več časa -, na eni sodni obravnavi združili več obravnav. Mogoče bi bilo to namesto na treh sodnih obravnavah v enem sodnem dnevu ali pa bi te zadeve stekle na eni sodni obravnavi. Nanjo pride pet odvetnikov, trije tožilci, novinarji, cela vrsta nekih prič, večkrat se ji udeleženci tudi izogibajo, zavlačujejo in manj ko je teh javnih obravnav, lažja ali krajša pot je do neke končne odločitve sodnika. To je tisti argument, o katerem govorimo.
Po drugi strani tisti, ki govorite, naj ne bo sprememb, saj v bistvu mi kot neka država ali pa vi kot neke politične opcije, ki sledite neki politični opciji, ste tako v bistvu pionirji teh javnosti, teh zvočnih snemanj, saj so se po vojni vsi montirani procesi, recimo od dahavskih
94
DZ/VI/13. seja
procesov naprej, so se zvočno snemali, zvočniki so se dali na ulice in lahko je cela javnost poslušala v takratni bivši republiki, kakšne so bile obtožbe zoper tiste udeležence v teh postopkih. V bistvu smo tako ali tako pionirji na področju tega snemanja, tako da bi se v bistvu morali vsaj v nekaterih zadevah zediniti.
Naj nadaljujem. Menim, da bi bilo mogoče v tretji fazi te naše pripombe delno še novelirati in da bi lahko naše amandmaje resnično vključili, bili bi kot dodatni pripomoček sodnikom, skrajšali bi postopke, zmanjšali bi predvsem finančne učinke. To je tisto, kar bi imelo pozitiven učinek. Sedanja novela Zakona o kazenskem postopku v bistvu ne prinaša nekih revolucionarnih sprememb - tu se mogoče strinjam s kolegico, da je sodna veja oblasti nekako bolj rigidna, se na daljši rok nekako prilagaja nekim družbenim spremembam, ampak menim, da bi bila uvedba nekih telekomunikacijskih sredstev v sodno vejo oblasti primerna in ne bi kršila nekaterih ustavnih pravnih pravic udeležencev v postopkih. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Marjana Kotnik
Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo.
Če mi dovolite, bi se najprej dotaknila neučinkovitosti oziroma učinkovitosti našega sodstva. Danes je bilo nekaj o tem že povedanega, pa bi želela svoje mnenje povedati.
Namreč, ko opazuješ poteke pravosodnih postopkov pred našimi sodišči, ugotoviš, da je, po moji oceni največji problem nekega izmikanja tako obdolžencev kot tudi prič pri udeležbi na samih obravnavah. Zdi se mi, da je to velika slabost našega pravosodnega sistema in menim, da bi na tem področju novi ZKP, če se bo spisal, moral prinesti neke spremembe. Če ste spremljali poročila o poteku, na primer, zadnjega odmevnega kazenskega postopka v zadevi Patria v Avstriji, tam se tako obdolženci kot tudi priče ne izgovarjajo tolikokrat na razne dogodke in razne prepreke, ki jim onemogočajo udeležbo na postopku pred sodiščem. Mislim, da je pri nas treba uvesti spremembo na tem področju.
Dotaknila bi se tudi amandmajev, ki jih je vložila SDS. V neki meri je moje in tudi mnenje poslanske skupine glede črtanja tega dosedanjega načina poslovanja s klasičnim zapisnikom in uvajanje digitalnega zapisnika, da se mi zdi, da je to zaenkrat še neprimerno, saj prinaša veliko problemov. O njih je govoril gospod Brulc, z njim se strinjam in jih v celoti ne bi ponavljala.
Menim pa, da je treba opozoriti še na eno zadevo, da gre tudi za človekove pravice, da ti nekega obdolženca, ker je prejudiciramo, da je odgovoren za neko kaznivo dejanje, za
katero je pravnomočno obtožen, a se lahko zgodi, da mu to dejanje ni dokazano, njega pa smo pred javnostjo izpostavili. Kdo bo to krivico oziroma to škodo, ki smo takemu človeku prizadejali, potem opral oziroma nosil odgovornost za tako škodo? Zato menim, da če je stroka rekla, da je ta način, ki je sedaj v uveljavi - povedano je bilo tudi, da gre za to, da ljudje marsikdaj v dialektu govorijo in je problem to prevesti, zato je pomembno, da sodnik narekuje zapisnik, ki služi potem tudi za pritožbena sodišča itd. Zato menim, da je treba to spoštovati, ker ta stroka - niso kdor koli. Bilo je povedano, to je Sodni svet, tudi zapisano je, to je Državni svet, to je nazadnje sodišče, temeljno oziroma Vrhovno sodišče, ki je tudi dalo mnenje. Tudi Državni svet to podpira. Mislim, da tako na horuk in tako nestrokovno zagovarjati neke stvari - ker nisem sodnik, pač laično zagovarjam, kolikor kot pravnica poznam te postopke, je drugo. Ampak kot stroko priznavam te institucije in če oni menijo, in ker je tudi že ta način dela vpeljan dalj časa, mislim, da je to treba podpreti.
V poslanski skupini bomo podprli novelo zakona. Pričakujemo tudi, da bi čim prej prišlo do celovite prenove oziroma sestave novega zakona, ki je že baje v pripravi, tako da bi bil kazenski postopek celovito noveliran. Seveda tudi napovedujem, da ne bomo podprli amandmajev SDS. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Grims, se prijavljate na razpravo? Odpiram prijavo na razpravo. Prijava poteka.
Prijavljeni ste vi, mag. Branko Grims.
Izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Vsem najprej prav lep pozdrav.
Moram reči, da sem se že prej prijavil, pa ne vem, zakaj ni prijelo, pa je bilo to prav dobrodošlo glede na razpravo, ki je bila pravkar narejena s strani gospe Poropat. Namreč, tukaj sta dva različna sklopa. Tistega, ki se tiče snemanja zapisnikov oziroma zapisnik v elektronski obliki, se ne bom dotikal.
Opozoril bi na 29. člen, ki bi ga mirno lahko sprejeli - in mimogrede, zanj je, če ste pozorno poslušali, dejala tudi državna sekretarka, da se bo upošteval pri naslednji noveli zakona. Tako je bilo rečeno. To se pravi, da so notri povsem sprejemljive rešitve. Zakaj pa sem rekel, da je dobro, da sem ravno zdaj na vrsti. Zaradi tega, ker čisto vse, kar je bilo zdaj navedeno kot argumentacija, je odraz očitnega nepoznavanja ali, če želite, nestrokovnosti tistega, ki je razpravljal. Če sem konkreten. Kaj predlagamo v 29. členu kot amandma? Da je dovoljen neposredni prenos informacij s pisnimi sporočili, pa tudi ...
95
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Grims, naslednja točka bo ta amandma k 29. členu, samo toliko.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Saj ste rekli, da so vsi odprti ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Ne, ne, ne vsi, k 5., 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34. in 37. členu. Potem pa nadaljujemo. Samo toliko.
Odločili ste se, da se boste zdaj prijavili. V redu. Želi morebiti še kdo razpravljati, sicer zaključujem razpravo k prej omenjenim amandmajem.
Prehajamo k 29. členu in v razpravo dajem 29. člen ter vloženi amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati?
Mag. Branko Grims, vas vidim, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Samo, gospa predsedujoča, potem bi prej morali opozoriti vse tiste, ki so zašli v vsebino tega člena, da o njem ne bi razpravljali. Ker dejansko je bila razprava o vsem, in to vi dobro veste. Zlasti pa pri gospe Poropat.
Namreč, ta člen je napisan tako, da v resnici v celoti ustrezno odgovarja na vse tisto, kar je bilo očitano, da je pomanjkljivost tega amandma. Če preberem, za kaj v resnici gre: da so dovoljena tudi slikovna in zvočna snemanja, pa tudi neposreden prenos zvoka in slike. Zdaj pa, kar je bistveno, pod pogojem, da se ne moti poteka postopka, da niso kršene pravice udeležencev v postopku, da to ne vpliva na potek in poštenost postopka - to se pravi, ko gre za pravice udeležencev, gre tudi v prvi vrsti za človekove pravice - in da snemanje obravnave ali posameznih delov ni dopustno, če temu izrecno nasprotuje obdolženec oziroma njegov zagovornik, priče ali izvedenci. To se pravi, da je na vse tisto, kar ste vi navedli kot argumentacijo, že ustrezno odgovorjeno v samem amandmaju. Do teh kršitev sploh priti ne more.
Zaradi tega se postavlja vprašanje, zakaj je bilo kategorično nasprotovanje vsemu in napoved, da nobenega od teh amandmajev ne boste podprli, očitno potem to velja tudi za ta amandma. Možna sta samo dva odgovora: en, da gre za političen prestiž, da se bo to urejalo kasneje, kadar to ne bo nekaj, kar bi bilo sprejeto na predlog opozicije, pa čeprav je odlična rešitev in popolnoma ustreza vsem zahtevam varovanja človekovih pravic in tudi poteka postopka. To hkrati pomeni tudi to, da je treba, da se izključi vsaka možnost vplivanja na priče in še vse ostalo, kar bi lahko vplivalo na potek postopka, vsako kršitev človekovih pravic. Še enkrat poudarjam: vsak obdolženec, zagovornik, izvedenci, priče bi lahko izrecno zahtevali, da se njihovega dela sploh ne sme snemati. Se pravi, vse je urejeno na najboljši možen način. Tisto, kar je zagotovljeno s tem členom, pa je dejanska javnost postopka. Imam občutek, da za to v resnici gre, za strah pred
dejansko javnostjo. Kajti, prej je poslanka Pozitivne Slovenije rekla, da "javnost sodi sodnike oziroma presoja o njihovem delu". To je morda malo trdo rečeno, ampak če si kdor koli sploh želi ustvariti objektivno mnenje, mu mora biti dostopna dejanska informacija. Mislim, da tisti, ki v tem trenutku v resnici še najbolj presojajo o delu slovenskega pravosodja in posameznih sodnikov v konkretnih primerih, so tisti na nivoju Evropske unije, ki vedno znova obsodijo Slovenijo kot državo zaradi neskončno dolgih postopkov, zaradi procesnih kršitev, zaradi tega, ker človek v razumnem roku ne more doseči pravice na sodišču. Tudi sam imam eno eklatantno; pogovarjal sem se z evropskimi pravniki, popolnoma nesporno kršitev človekovih pravic zase in za člane moje družine. Čakam dve leti, do sedaj ni bilo ene same obravnave, ničesar. Sedaj sem dobil obvestilo, da naj bi prišlo do sklica tam nekje v juliju mesecu. Pazite, po dveh letih in pol! To je pa res varovanje pravic, pa še kaj drugega, da ne bom zelo sočen v svojih besedah.
Zakaj je tak strah pred javnostjo, če pustimo ob strani tisto možnost, da gre zgolj za političen prestiž glede na to, da po tej novi koaliciji in njeni vladi so poletele cene oziroma tisto, kar bo šlo iz žepov davkoplačevalcev, za obresti v nebo, potem najbrž kaj dosti na političen prestiž ne morete več računati. Potem je najbrž v igri kaj drugega. Mislim, da je strah pred javnostjo. V kakšnem postopku, ki je morda celo že ta hip odprt. Veste, potem se pa vprašamo, koliko so ljudje objektivno informirani o kakšnih postopkih, ki že potekajo. Tudi če so taki, da je o njih zelo veliko javne polemike. Nisem ravno prepričan, če je to poročanje zmeraj objektivno. Zadnjič sem bil, recimo, priča, ko smo pod znakom SDS, ki ji pripadam tudi sam, slišali, da je v Avstriji neka sodnica kar rekla, da je šel ta denar sem v Slovenijo k politikom, pisalo je SDS. Moram reči, da nisem opazil, da bi kaj dobil. Ampak veste, kaj je bilo potem zanimivo? Potem smo pa povprašali, kaj je v resnici rekla. In poglejte ga zlomka! Ona je rekla, da edino, kar je bilo omenjeno, je bil gospod Jure Cekuta. Jure Cekuta pa sodi v krog tranzicijske levice - v popolnoma nasproten politični pol. To se pravi, če je kam prišel denar v Slovenijo, je šel točno k tistim, ki kažejo s prstom in vpijejo na drugega: "Primite tatu!" Da se ne bi videlo, da ima sam polne žepe.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Grims, predlagam, da se osredotočite na 29. člen.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ja, ja, saj to
je bistvo tega amandmaja ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Ne vem, če ste zašli v nek drug primer, ali kaj?
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): To je bistvo amandmaja, gospa predsedujoča. Za javnost
96
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
gre. Za vprašanje tega, ko se že kar javno izreče sodba o kakšnem primeru, preden sploh začne postopek potekati. Potem se pa s tistega postopka poroča samo tisto, kar potrjuje že prej izrečeno javno sodbo. Tisto, kar pa slučajno stvari postavi na laž, se pa zamolči, pa če se čez pet let presodi, da je človek nedolžen. Koga pa to zanima? Vprašajte Marjana Podobnika o enem podobnem primeru, ki ga je on doživel. Kje je končal in kako se je končal? Pa je on zmagal. Ampak ,ali kdo danes to ve? To je pa slovensko poročanje in naslanjanje na javnost o javnih postopkih, spoštovana predsedujoča. In zaradi tega je to problem ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Grims, ne smem polemizirati z vami kot predsedujoča, kot tista, ki vodi sejo Državnega zbora. Vljudno bi vas prosila, če se lahko osredotočite na amandma in 29. člen, prosim.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ravno to je bistvo. Gre za vprašanje tega, kako in kdo je v kakšnem primeru informiran in kaj je v resnici pravica. Ali je pravica, če je nekdo javno obsojen, pa mu potem sodišče celo da prav na koncu. Ampak o tem nihče nič ne ve, ali je bilo pravici zadoščeno z vidika tistega posameznika. Močno dvomim! In močno dvomim, da je to skladno z evropskimi normami. Zaradi tega je ta amandma k 29. členu bistven glede na stanje, ki smo mu v Sloveniji še vedno, žal, priča, ki ga doživljamo vsi, ki imamo kakršen koli postopek na sodišču. To je pa problem. To je problem, na katerega potem ljudje vedno znova iščemo odgovor na evropskih institucijah, ki dajejo prav posameznikom, državljankam in državljanom iz Slovenije. Obsojena je pa država in na koncu to plačamo pa davkoplačevalci, zaradi tega ker nekaj v tem pravosodju ne deluje tako, kot bi moralo, in ker žal tudi poročanje o tem, kar se tam dogaja, očitno ne zadošča vedno evropskim standardom. To je na nek način v pomoč, neka varovalka, kot je morda na nek način varovalka za objektivnost poročanja to, kar se dogaja ta trenutek, ko smo na neposrednem prenosu. Še vedno se manipulira, še vedno se režejo izjave, še vedno se marsikaj zamolči, ampak tako grobo, kot se je pa nekoč, preden so bili neposredni prenosi s strani nacionalne radiotelevizije, se pa danes več ne zavaja javnosti. To je nek demokratični standard, ki se je s tem uveljavil.
Za to gre v tem amandmaju, da se tudi, ko gre za drugo vejo oblasti, za pravosodje, dvigne dosežene demokratične standarde, ker verjemite, da se jih da in da je tam ravno na tem področju možno storiti še ogromno. Samo malo dobre volje je treba. Ne sme biti prostora za političen prestiž in ne sme biti zadržkov, ne glede na to, če je v tem trenutku kakšen postopek, ki bi ga kdo najrajši vrgel pod mizo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k 29. členu in vloženemu amandmaju? Ker ne vidim želje po razpravi k temu členu, zaključujem razpravo.
Prehajamo k 39. členu. V razpravo dajem ta člen ter amandma poslanskih skupin DeSUS, DL, PS in SD. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnih potekom seje zbora odločali jutri, 24. aprila 2013 v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prekinjam tudi 13. sejo, ki ko bomo nadaljevali jutri ob 10. uri.
Obveščam vas, da se bosta čez 15 minut oziroma ob 14.10 začeli seji dveh matičnih delovnih teles. V velikem salonu bo potekala seja Odbora za gospodarstvo, v veliki dvorani na Tomšičevi pa seja Odbora za finance in monetarno politiko. Lepo pozdravljeni.
(SEJA JE BILA PREKINJENA	23.
APRILA 2013 OB 13.53 IN SE	JE
NADALČJEVALA 24. APRILA 2013 OB	10. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 13. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Iva Dimic, gospa Polonca Komar, gospa Ljudmila Novak, dr. Ljubica Jelušič, Marijan Pojbič, gospod Jakob Presečnik in gospod Rihard Braniselj.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsedniku odbora, gospodu Bojanu Starmanu, za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 15. seji dne 10. 4. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ZUJF-C, EPA 868/VI, ki ga je Državnemu
97
DZ/VI/13. seja
zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom.
Seji odbora so prisostvovali predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odboru je bilo posredovano mnenje Vlade z dne 1. 2. 2013, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 2. 2013 ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 5. 4. 2013. V poslovniškem roku so poslanske skupine Pozitivne Slovenije SD in DeSUS vložile amandmaje k 2. in 3. členu predloga zakona.
V uvodni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja povedala, da je glede na nedavno odločbo Ustavnega sodišča, ki je razveljavil neustavne odstavke 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, obravnava omenjenega predloga zakona ni več potrebna. Napovedala je tudi, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo tehnični zakon za vmesno obdobje med sprejemom ZUJF in odločbo Ustavnega sodišča, pomembno je, da se popravi storjena krivica upokojencem. Člani iz vrst opozicijskih poslanskih skupin so menili, da je sprememba 143. člena zakona zadevala tako tiste dele pokojnine, ki se izplačujejo iz proračuna, kot tudi dele, ki nimajo podlage za izplačilo iz proračuna. Izražen je bil tudi pomislek glede tega, ali bo na voljo dovolj sredstev za uveljavitev te ustavne odločbe. Predstavnik ZPIZ je povedal, da je za vse tiste upokojence, ki se na sporne odločbe niso pritožili, potreben sprejem zakona, ki bo uredil tudi to področje.
Po kratki razpravi je odbor na podlagi drugega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora s 16 glasovi za in nobenemu proti sprejel sklep: Predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C), druga obravnava, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Isti sklep predlaga tudi Državnemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem predstavnici predlagateljev predloga zakona dr. Andreji Črnak Meglič za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.
Izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Dober dan. Lepo pozdravljeni, gospod predsednik, gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Janševa vlada je s 143. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ znižala pokojnine, tako imenovane pokojnine pod posebnimi pogoji, ki so bile višje od 622 evrov in za izplačilo katerih so bila sredstva zagotovljena iz državnega proračuna. Vendar niso bile znižane vse tovrstne pokojnine, ampak samo nekatere. Že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju opozorila, da Vlada
kot predlagatelj Zakona o uravnoteženju javnih financ ni ustrezno opredelila oziroma utemeljila kriterijev za določitev kategorij prejemnikov pokojnin, na katere se znižanje s 143. člena nanaša. Predlagatelji Predloga zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ pa smo od vsega začetka opozarjali, da je tako, selektivno, na ideološki osnovni grajeno znižanje pokojnin diskriminatorno in zato tudi neustavno, saj gre za bistven poseg v pridobljene pravice brez ustrezne tehtne razlage, brez upoštevanja načela enakosti. Ker takratna vlada naših opozoril ni upoštevala, smo predlagatelji v zakonodajni postopek kar trikrat vložili spremembe tega zakona, ki bi to diskriminatornost in neustavnost odpravile. Medtem je v proceduro oziroma Ustavnemu sodišču svoj predlog podala tudi varuhinja človekovih pravic, ki je utemeljeno razložila, zakaj pravzaprav gre za neustaven poseg. Sredi obravnave tretje novele, o kateri govorim danes, je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek spornega 143. člena in sklenilo, da mora služba ZPIZ brez odlašanja izdati nove odločbe, ki bodo ta popravek izvedle.
Ustavno sodišče je torej ugotovilo oziroma potrdilo to, kar smo predlagatelji novele zakona ves čas trdili, da selektiven in diskriminatoren poseg v pridobljene pravice pomeni neustavno rešitev in da zato ni dovoljen.
Z razveljavitvijo spornih odstavkov 143. člena je izčrpana temeljna vsebina našega predloga zakona in zato nadaljevanje postopka ni smiselno. Zato je Odbor za finance sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ ni primeren za nadaljnjo obravnavo in seveda predlagatelji ta sklep podpiramo. Hkrati pa bi želela poudariti, da je Ustavno sodišče v svoji odločbi prepustilo zakonodajalcu, da sam v zakonu uredi način odprave posledic znižanja pokojnin za nazaj. Zato resorno ministrstvo že pripravlja poseben tehnični zakon, s katerim bo uredilo popravo teh krivic tudi za obdobje do izreka odločbe Ustavnega sodišča - enotno za vse upravičence. In koliko nas bo stal ta izlet na nepravo pot? 57 milijonov evrov. Račun za to bo seveda izstavljen davkoplačevalcem in sedanji vladi.
Skratka, še enkrat. Sklep odbora podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci!
98
DZ/VI/13. seja
Predlog zakona, ki je pred nami, naslavlja člene, ki jih je Ustavno sodišče, kot je bilo danes že rečeno, 14. marca letošnjega leta razveljavilo kot neustavne. Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločitve, tako da je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naložilo, da vsem uživalcem pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi navedenih določb 143. člena ZUJF brez, odlašanja izda nove odločbe.
Novela zakona, ki je pred nami, je bila predložena Državnemu zboru pred odločitvijo Ustavnega sodišča. Glede na to, da je z odločitvijo Ustavnega sodišča dosežen cilj predlagane novele, in glede na to, da posameznih določb zakona ni mogoče dvakrat razveljaviti, Vlada soglaša s predlaganim sklepom, torej soglaša s tem, da Državni zbor potrdi, da novela ZUJF ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani!
Socialni demokrati smo takrat, ko smo čez noč v Državnem zboru sprejemali Zakon o uravnoteženju javnih financ, jasno opozarjali na to, da ima ta zakon nekatere neustavne rešitve in da je nevzdržno varčevalno politiko v tej državi s skupno težnjo po javnofinančni konsolidaciji graditi na spornih rešitvah. Na rešitvah, ki selektivno prizadenejo posamezne skupine ljudi. Manj kot leto dni za tem se velja vprašati, kaj smo s tem pridobili. Ugotovimo lahko, da smo razjezili množico državljank in državljanov, pokazali, da kot družba ne znamo ceniti njihovega prispevka k izgradnji te družbe. Danes pa smo na točki nič, ko bo treba tisto, kar je bilo na videz privarčevano doslej, povrniti z obrestmi. V tem pogledu je to poseben nauk, kako se z javnofinančno konsolidacijo soočiti naprej. Socialni demokrati smo bili med tistimi, ki smo trikrat predlagali Državnemu zboru, da sporne rešitve Zakona o uravnoteženju javnih financ popravi Državni zbor sam. Sredi obravnave tretjega poskusa je Ustavno sodišče odločilo tako, kot smo napovedovali že v nočeh, ko smo obravnavali Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Nauk, ki ga moramo danes potegniti, je nesporen. Javnofinančna konsolidacija v državi je potrebna. Slovenija mora pokazati resnost pri izpolnjevanju zavez, ki jih je dala Evropski uniji znotraj koordinacije fiskalnih politik. V tem pogledu pa je to opozorilo jasno. Ukrepi, ki jih bomo v tej državi sprejemali, zato da uravnotežimo javne finance, da se približamo izravnanemu državnemu proračunu, morajo biti
premišljeni, pravični in skladni z Ustavo Republike Slovenije. To so gabariti, ki jih Državnemu zboru postavlja Ustavno sodišče. V tem pogledu Socialni demokrati kot predlagatelji predloga zakona razumemo dejstvo, da je zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije postal predlog zakona brezpredmeten in da zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, pardon, enake možnosti je že pristopilo k pripravi tehničnega zakona, s katerim bo uredilo vprašanje povračila škode, ki je bila povzročena državljankam in državljanom, ki jih je prizadel sporni 143. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ.
Socialni demokrati pričakujemo, da bo ta zakon na naših klopeh čim prej in da bomo z naukom te zgodbe znali v prihodnjih dneh, tednih in mesecih sprejemati odločitve, ki bodo pametnejše od kratkoročne zaletavosti, grajene na ideološki osnovi, zato da dosežemo cilje, ki jih kot družba imamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo prestavila gospa Kristina Valenčič. Izvolite.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, predstavnica Vlade, kolegice in kolegi!
Danes je že povsem jasno, da varčevanje za vsako ceno ni prava rešitev, ki bi vodila do tako nujne konsolidacije javnih financ. Ustavno sodišče je s svojimi zadnjimi odločitvami dalo jasen signal, da kljub zaostreni finančni situaciji v Sloveniji niso dopustni ukrepi in rešitve, ki ne spoštujejo človekovega dostojanstva, ki so neskladni z načelom socialne države, načelom enakosti in sorazmernosti. Od maja lanskega leta, ko smo sprejeli Zakon za uravnoteženje javnih financ, skoraj ne mine redna seja Državnega zbora, da na njej ne bi obravnavali predloga sprememb in dopolnitev tega zakona. Če drugega ne, je to zagotovo tema, ki je bila v razpravah poslancev in poslank največkrat omenjena. Vsa ta dejstva kažejo, da gre za izjemen zakon; izjemen tako po svoji teži kot po vsebini in ukrepih, ki jih je prinesel. Je pač odraz razmer, v katerih se je znašla naša država in njene javne finance.
Zakon je posredno prizadel slehernega državljana naše države. Ukrepi so posegli tudi na področja, ki so za državljane še posebej občutljiva, torej področje šolstva, zdravstva, sociale. In drži, posegli smo že v nekatere pridobljene pravice. Pri tem smo v Državljanski listi verjeli, da so ukrepi uravnoteženi, po večini začasni, pravični in ne posegajo v pravice tistih državljanov, ki imajo nizke prihodke. Naj ponovim še enkrat, ukrepi so nujni, saj brez njih uravnoteženja javnih financ ni mogoče doseči. V Državljanski listi smo in še vedno odločno podpiramo postopno zniževanje proračunskega primanjkljaja. Brezglavo zadolževanje države se
99
DZ/VI/13. seja
mora ustaviti, drugače se bomo utopili v javnem dolgu in obrestih, na koncu pa nam nihče več ne bo hotel posojati denarja. Zato smo tudi ZUJF podprli. Prvič v zgodovini naše države smo začeli s strukturnim zniževanjem javne porabe in omogočili zniževanje javnega primanjkljaja.
Tako takratna opozicija kot pozneje tudi javnost je opozorila, da so nekateri ukrepi nepravični in nesorazmerni. V Državljanski listi smo tem opozorilom prisluhnili in pripravili svoj predlog rešitve, ki pa žal ni dobil ustrezne podpore. Ob zadnji obravnavi novele ZUJF, sem stališče Poslanske skupine Državljanske liste zaključila nekako tako: "V Državljanski listi še vedno verjamemo, da bomo kot odgovorni politiki nekega dne le uspeli stopiti skupaj tudi pri tej temi, če prej ne, ob odločitvi Ustavnega sodišča." In danes je očitno ta dan. Ustavno sodišče je 14. marca letos odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena ZUJF razveljavijo. V Državljanski listi spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča, zato današnjega predloga sprememb in dopolnitev ZUJF ne moremo podpreti. Vlada mora pripraviti nov predlog, ki bo v celoti sledil oziroma upošteval odločitev Ustavnega sodišča. Čeprav lahko odločitev Ustavnega sodišča razumemo, da so bila takratna opozorila opozicije na mestu, velja opozoriti, da je bil glavni cilj ZUJF zagotoviti dolgoročno vzdržne javne finance in uravnotežen proračun, makroekonomsko stabilnost, trajen in stabilen gospodarski razvoj.
Z domačo nalogo smo šele na začetku. Morebiti bo treba sprejeti še kakšen ZUJF, da se izvlečemo iz te situacije: za naše preživetje gre in za boljšo prihodnost naših otrok. Zato ne smemo dopustiti, da nas bi pretirano zadolževanje privedlo v izgubo naše suverenosti in samostojnosti pri oblikovanju fiskalne politike. Ne glede na to, v kako težkih časih živimo, kako naporno delo je pred nami in koliko visokih ovir bo treba premagati, Slovenija mora postati država ekonomske in družbene svobode, v kateri bo imel vsak posameznik priložnost uresničiti svoje sanje.
Kot sem dejala, Državljanska lista predloga zakona ne podpira, smo za celovito rešitev, ki jo Vlada že pripravlja in ki bo v celoti sledila odločbi Ustavnega sodišča in spoštovala dogovor s prizadetim upravičenci. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki ga bo predstavila gospa Jasmina Opec. Izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da so trije odstavki 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki smo ga sprejeli junija lani, v nasprotju z ustavo, ker ne upoštevajo načela enakosti. Z dnem, ko je bila odločba izdana, je Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje zavezan uveljavljati popravke oziroma izplačevati višine pokojnin na način, kot jih je urejal prvotni zakon, tudi upokojencem, ki prejemajo pokojnine pod izjemnimi pogoji. Zato se nam zdi povsem razumljivo, da se trenutno že tretji vloženi podoben zakon za spremembo 143. člena zavrne oziroma da danes glasujemo za sklep o zavrniti zakona, da bo nato sedanja vlada lahko pripravila zakon v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.
Pri tem moramo opozoriti, da je po našem mnenju Ustavno sodišče kot protiustavno opredelilo predvsem sam način, s katerim je zakon posegel v pokojnine. Sami pa vztrajamo v prepričanju, da moramo v času krize, ko prihodki države ne morejo pokriti vseh odhodkov, ko naraščata revščina in obup ljudi, sprejemati ukrepe, ki bodo slehernemu državljanu omogočili dostojno življenje, ne le nekaterim. Solidarnost je tista beseda, ki je v teh časih še kako pomembna, solidarnost v smislu, da tistih, ki že tako ali tako nimajo ničesar, še dodatno ne obremenjujemo. Tudi pri pokojninah moramo upoštevati, da je veliko pravičnejše in za prihodnost naroda pomembnejše zmanjševati izjemne pokojnine kot pa linearno poseči v sistem in zmanjševati vse pokojnine, saj bi s tem prizadeli upokojence, ki že sedaj živijo na robu preživetja.
Nova vlada bo imela pri obvladovanju javnih financ izjemno težko nalogo. Tudi če si mogoče ne želi priznati, bo morala odhodkovno stran proračuna močno omejiti. Določeni rezi bodo prav gotovo potrebni tudi na področju pokojnin. Pri tem pa upamo, da ta vlada ne bo ponavljala napak neke druge vlade, ki je z ukinitvijo državnih pokojnin v višini 180 evrov nekomu odvzela vse in s tem v še večjo revščino pahnila določen del upokojencev, ampak bo pri svojih ukrepih nadaljevala po poti prejšnje koalicije, kjer smo poskušali zmanjševati odhodke na način, da prav nobenega v tej državi eksistenčno ne ogrozimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila mag. Jana Jenko. Izvolite.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Vsi skupaj lepo pozdravljeni!
Ustavno sodišče Republike Slovenije je 14. marca 2013 izdalo odločbo, da sedrugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ razveljavijo, s čimer je ZPIZ naložilo, da vsem prejemnikov pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena, brez odlašanja izda nove odločbe.
V Poslanski skupini DeSUS tako odločitev Ustavnega sodišča spoštujemo, radi bi pa opozorili, da odločbo Ustavnega sodišča predvideva vračilo denarja za nazaj zgolj tistim
100
DZ/VI/13. seja
upokojencem, ki so se pritožili zoper znižanju pokojnine in še niso prejeli pravnomočne odločbe sodišča. Gre za približno 8 tisoč upokojencev. V Poslanski skupini DeSUS zato pozivamo pristojno ministrstvo, da vse prizadete obravnava enako in s tehničnim zakonom predvidi rešitev, ki bo omogočila, da se razlika za nazaj izplača vsem 26 tisoč upokojencem, ki so od junija lani prejemali znižane pokojnine. Vnovičnega razlikovanja namreč ne smemo dopustiti.
Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da bo za vračilo denarja za nazaj in ponovno višje pokojnine v letošnjem letu potrebnih dodatnih 40 milijonov evrov, kar je za našo državo v tem položaju precejšen zalogaj. Iz tega razloga upamo na razumevanje in pripravljenost za dogovor s strani prizadetih, od pristojnega ministrstva pa pričakujemo, da bo našlo za obe strani sprejemljiv način izplačila.
V Poslanski skupini DeSUS menimo, da je bil z izdano odločbo dosežen temeljni namen obravnavanega predloga zakona, zato ni potrebe, da le-ta ostaja v nadaljnji obravnavi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavil gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav na začetku današnjega zasedanja Državnega zbora! Pozdravljam tudi državno sekretarko na Ministrstvu za finance!
Na matičnem Odboru za finance in monetarno politiko je bil sprejet sklep, da novela Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci Poslanske skupine Socialnih demokratov, ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Kot član Odbora za finance sem ta sklep tudi podprl in danes bo pri glasovanju enako storila tudi Poslanska skupina Nove Slovenije, preprosto zato, ker spoštujemo odločbo Ustavnega sodišča in nismo tisti, ki protestirajo pred Ustavnim sodiščem, ko ta izda kakšno odločbo.
Vsebina navedenega zakona je pravzaprav zaobsežena z odločbo Ustavnega sodišča, ki je pretekli mesec razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ. Argumentacija sprejete odločitve Ustavnega sodišča je sledeča: "Z zakonom je sicer dopustno poseči v pridobljene pravice, vendar ne na selektiven način, pač pa ob upoštevanju načela enakosti, torej z linearnimi posegi." Kot rečeno, odločbo Ustavnega sodišča spoštujemo, lahko pa tudi odkrito povem, da smo zaupali nekdanjemu ministru za finance iz Državljanske liste dr. Janezu Šušteršiču, ko nam je predstavljal ZUJF. Nas pa kljub temu skrbi stanje na področju javnih financ. Zgolj izvršitev te odločbe Ustavnega sodišča bo prinesla dodatne odlive iz letošnjega proračuna. Ta sredstva v letošnjem
proračunu niso načrtovana. Nadalje bodo potrebna višja proračunska sredstva iz razloga, ker se bodo vse pokojnine vrnile na raven pred uveljavitvijo ZUJF, kar bo povečalo proračunske izdatke za mesečne pokojnine v višini približno 22 milijonov evrov v letošnjem letu.
Nova vlada obljublja tudi tehnični zakon, ki bo pravna podlaga za izplačilo pokojnin za nazaj, tudi za tiste upravičence, ki zoper izdane odločbe niso vložili pravnih sredstev. Takšno razmišljanje pozdravljamo. Celotna razlika v pokojninah za nazaj bo proračun letos stala dobrih 23 milijonov evrov. Ta denar bo treba nekje drugje privarčevati ali bolje povedano, vzeti nekomu drugemu. Skrbi nas, če bo Vlada oziroma sedanja koalicija res posegla po linearnem znižanju vseh pokojnin -namreč, kar preko 36 % upokojencev sedaj prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Vsak poseg v te pokojnine, ki so že itak pod pragom revščine - prag revščine za enočlansko gospodinjstvo je namreč 600 evrov mesečnega prihodka -, je praktično nemogoč. Torej nam preostane le poseg v višje pokojnine, ki pa bo moral biti precej radikalen, da bo dosežen želen fiskalni učinek.
Naj ob tem poudarim, da smo se kot koalicijska stranka v prejšnji vladi zavzemali za to, da se s sprejetimi ukrepi ne posega v premoženje najšibkejših prejemnikov pokojnin. Kot mejo varovane pokojnine smo postavili znesek 622 evrov, kar presega izračunani prag revščine. Dosedanji posegi v pokojnine torej stopnje revščine niso povečali in enaka pričakovanja imamo tudi od nove vlade in nove vladne koalicije pri sprejemanju ukrepov za konsolidacijo javnih financ.
Glede na to, da se je Ustavno sodišče izreklo o tem, da selektivni posegi v pridobljene pravice niso dopustni, opozarjamo na problem državnih pokojnin, ki jih je s 1. 1. 2012 ukinil nekdanji minister dr. Svetlik. Tu je šlo za izrazito selektiven pristop na področju tedanjih pokojnin. S sprejetjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so bile državne pokojnine čez noč ukinjene. Državno pokojnino je prejemalo 14 tisoč upravičencev. Tudi tem upravičencem bo treba čim prej vrniti neupravičeno odvzete pokojnine in v Novi Sloveniji bomo storili vse za to, da se popravijo te storjene krivice. Minister Svetlik je še posebej brutalno posegel v standard podeželske starejše populacije, ki se danes čuti odrinjeno na rob družbe in od vseh pozabljeno. Koalicija ima sedaj priložnost, da to svojo nekdanjo napako popravi.
Kot rečeno, sklep Poslanska skupina Nova Slovenija podpira, ker spoštujemo odločbo Ustavnega sodišča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo predstavila mag. Barbara Žgajner Tavš. Izvolite.
101
DZ/VI/13. seja
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Včasih je bilo priznati napako plemenito dejanje, danes očitno temu ni več tako. Tisti, ki vas skrbi, da bo nova vlada linearno rezala pokojnine, tudi tiste najnižje - verjamem, da je ta skrb odveč, ker se nova vlada zaveda, da je 64 % pokojnin, ki ne dosegajo minimuma, se pravi, so pod pragom revščine in bi bilo to res sila neodgovorno dejanje. Upam, da se tega zavedate oziroma se boste tega zavedali takrat, ko boste vztrajali pri vpisu fiskalnega pravila v ustavo oziroma ko se boste dogovarjali o njegovi vsebini.
Da se vrnem k predmetni noveli zakona. Ob sprejetju zakona in zlasti ob njegovem 143. členu smo poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije opozarjali na njegovo selektivnost, diskriminatornost in tudi mogočo protiustavnost. Na to je nakazovalo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. S strani takratnih koalicijski poslancev so bila vsa naša opozorila preslišana in preglasovana. Se boste spomnili tistih sej na matičnem delovnem telesu pozno v noč in pa potem tudi sej v Državnem zboru? Za pokojnine so bili prikrajšani tisti upokojenci, ki jih prejemajo pod posebnimi pogoji in so v zakonu po nerazumljivem, upam si celo trditi ideološkem kriteriju, zapadli v skupino, ki so se ji pokojnine zmanjšale, nekaterim tudi za četrtino. Zakon smo tudi poslanci Pozitivne Slovenije skušali spremeniti. Trikrat! Trikrat smo v sodelovanju s kolegi iz SD vložili novelo zakona. Vendar prejšnja vlada pri podpori temu ni imela posluha. Tisto, kar smo ob obravnavi postavljali kot dvom, je Ustavno sodišče prepoznalo kot dejstvo. Ustavno sodišče je 143. člen ZUJF označilo kot nedopusten poseg v ustavno načelo enakosti in ga razveljavilo. Tisto, kar je pomembno tudi za ljudi, ker še vedno sprašujejo, kaj to pomeni za njih v realnosti, odločitev Ustavnega sodišča je nesporna in pomeni avtomatično razveljavitev protiustavnega člena. ZPIZ je bilo, danes smo že slišali, hkrati s tem naloženo, da s 14. marcem izda nove odločbe, s katerimi se pokojnine v prihodnje izplačujejo na enak način kot pred sprejemom ZUJF, kar z drugimi besedami pomeni, da zato ne potrebujemo več posebnega zakona. Zato je zakon, ki je danes pred nami na klopeh, - ki smo ga, kot rečeno, v skorajda identični vsebini, kot je odločba Ustavnega sodišča, v poslanski skupini v parlamentarno proceduro vložili tretjič -, praktično nepotreben. Procedura ne omogoča, da zakon vlagatelji umaknemo, zato smo tudi podprli in se strinjali s predlaganim sklepom, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, ker je praktično nepotreben.
Odločba Ustavnega sodišča omogoča tudi povračilo premalo izplačanih pokojnin za nazaj, vendar le tistim upravičencem, ki so se pritožili. Ker pa bi to lahko po našem mnenju zopet pomenilo neenako obravnavo, smo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije tudi
mnenja, da mora biti škoda povrnjena prav vsem upravičencem. To bo, kot mi je znano, nova vlada uredila s tehničnim zakonom, ki ga bomo, kolikor sem seznanjena v prihodnjih dneh obravnavali že na koalicijskem usklajevanju oziroma v začetku meseca maja tudi na matičnem delovnem telesu in kasneje na majski seji.
Spoštovane kolegice in kolegi, upam, da smo se iz tega primera kaj naučili. Verjamem, da je konec časov sprejemanja nepremišljenih zakonov in da navkljub izjemno slabi situaciji v proračunu - lahko ste brali v današnjem dnevnem časopisju, kakšno je realno stanje, navkljub obljubam prejšnje vlade v kako dobri kondiciji zapušča javne finance.
Skratka, nova vlada, četudi bo primorana pripraviti paket kriznih ukrepov, ne bo nikoli več pred ta Državni zbor prišla z zakonom, kakršen je bil ZUJF. Tisti, ki pravite, da naj bi ZUJF bil nujno potreben, zato ker naj bi pripomogel h konsolidaciji javnih financ -pravim, da je skregan z logiko. Ta zakon pomeni kvečjemu le moralni hazard in na to v Pozitivni Sloveniji nismo mogli pristat takrat in ne moremo pristati danes.
Kot rečeno, sklep bomo podprli, ker je zakon praktično enak odločbi Ustavnega sodišča in s tega vidika tudi nepotreben.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi še stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavil mag. Andrej Vizjak. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana državna sekretarka, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik!
Tudi v Slovenski demokratski stranki menimo, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in bomo ta sklep tudi podprli, kot smo ga že večkrat doslej.
Zakon o uravnoteženju javnih financ, ZUJF, je imel en sam namen: nekoliko bolj prilagoditi odhodke te države znižanim prihodkom zaradi opešanega gospodarstva. Namreč, ZUJF sledi enemu načelu, da lahko porabimo ali pa vsaj približno porabimo toliko, kolikor ustvarimo oziroma da je ta razlika še na nek način srednje oziroma dolgoročno obvladljiva. Z ZUJF 2 se bo nedvomno morala soočiti tudi ta vlada, ki je danes na oblasti, da bo prilagodila odhodke te države prihodkom, ki so še dodano opešali glede na predvidevanja v jeseni, ko smo sprejemali proračun za leti 2013 in 2014. To državna sekretarka dobro ve, to boste izvedeli, če že niste, tudi koalicijski poslanci in me prav zanima in z velikim veseljem bom spremljal obliko in način, kako boste posegali v pridobljene pravice, da boste znižali odhodke in takrat boste videli, da se zarečenega kruha veliko poje.
Torej, v Slovenski demokratski stranki spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča in tudi na nek način nas veseli ugotovitev Ustavnega
102
DZ/VI/13. seja
sodišča, da je dopusten poseg v pridobljene pravice, če terjajo to specifične oziroma zaostrene javnofinančne razmere v državi. Seveda Ustavno sodišče pri tem 143. členu ZUJF očita, da je bil poseg arbitraren, čeprav moram podčrtati, da se s tem osebno ne strinjam povsem. Namreč, ta 143. člen je posegel po določenih kriterijih v dele pokojnin. Prvi kriterij je bil, da se tisti deli izplačujejo izključno iz proračuna Republike Slovenije, ne pa iz pokojninske blagajne naše države. Drugi kriterij je, da se posega zgolj v nadpovprečne pokojnine. To se pravi, pokojnine, ki so nad povprečjem in zato so zelo zlonamerne, žaljive in neutemeljeni očitki, da smo s tem členom ZUJF posegali v socialno šibkejši sloj upokojencev. To ni res! To pa je res, da je to počela vlada, ki je ukinila državne pokojnine, kajti državne pokojnine so pa prejemali ti najšibkejši sloji prebivalstva, zlasti na slovenskem podeželju. To je počela ministrska ekipa pod patronatom Socialdemokratske stranke oziroma SD. Torej, poseg je bil tudi v pokojnine, tretji kriterij, ki niso imele osnove v vplačanih prispevkih v slovensko pokojninsko blagajno, temveč v razne sklade, ki so se namenjali vsemu drugemu kot pa potem kasneje pokojninam.
Še nekaj! Ti, ki so vplačevali v sklade, tipičen primer so bili, recimo, upokojenci, ki so službovali v JLA, so se upokojevali tudi pod boljšimi, praviloma pod boljšimi pogoji, kot pa se je upokojeval povprečni slovenski upokojenec. Lahko rečem, da so bili to posegi praviloma v izjemne prihodke, ki so bili tudi arbitrarno dodeljeni. In ostro zavračamo kakršne koli namige, da je šlo za ideologijo in ideološke kriterije, kajti sam ZUJF je več kot dokazljiv. Gre za to, da so bili posegi tudi v pravice veteranov vojne za Slovenije, tudi v pravice izgnancev. Kje je tu kakšna ideologija? To je res neko zlonamerno podtikanje.
Torej, seveda smo vsi načeloma za očiščenje pokojninske blagajne, ampak ko pa pride do konkretnih predlogov, kako to storiti, očistiti del tistega, kar nima osnove v vplačanih prispevkih v slovensko pokojninsko blagajno, so pa težave. In potem politična očitanja.
Seveda spoštujemo to odločitev, tudi priznavamo, da je bila tu storjena napaka, zato z upanjem zremo v to vlado, da bo imela srečnejšo roko, ko bo posegala v te pravice oziroma ko bo tudi udejanila to, kar napoveduje, to je uravnoteženje javnih financ.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za predstavitev stališča poslanske skupine.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanj, 10 minut po prekinjeni 2.a točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO SOGLASJA H KLASIFIKACIJI NALOŽB SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA.
Klasifikacijo je na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu v soglasju Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog sklepa o soglasju h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga ne sprejme.
Za obrazložitev predloga odbora dajem besedo predsedniku gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 15. seji 10. 4. obravnaval Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga, ki jo je na podlagi 32. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu v soglasje Državnemu zboru predložila Vlada. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravna služba.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 2. 2013, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 28. 2. 2013 ter predlog sklepa o soglasju z dne 10. 4. 2013.
Uvodoma je	predstavnica
Zakonodajno-pravne službe povedala, da je Zakonodajno-pravna služba že podala pisno mnenje ter ob tem opozorila na vprašanje, ali bi moral biti v klasifikaciji zajet tudi Sklad za refinanciranje Nuklearne elektrarne Krško in vprašanje Modre zavarovalnice, kjer ni jasno, ali je strateška naložba ali pa ena od družb, ki bo s strateškimi naložbami upravljala.
V razpravi so člani odbora ministra vprašali, kakšna je časovnica in kdaj bo Slovenski državni holding dobil nadzorni svet ter kdaj bodo pripravljene nove smernice in nova klasifikacija. Minister je povedal, da bo paket predvidene prodaje podjetij v roku enega meseca predložen Državnemu zboru, za kar ni potrebna sprememba Zakona o Slovenskem državnem holdingu, vseeno pa pričakuje, da bodo spremembe zakona o SDH sprejete do konca junija, kot je tudi skrajni rok. V razpravi je odbor glasoval o sklepu, da Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Državnemu zboru, da sprejeme Sklep o soglasju h Klasifikacij naložb Slovenskega državnega holdinga z dne 28. 2. 2013. Odbor predloga sklepa ni sprejel.
Glede na navedeno odbor predlaga Državnemu zboru, da predloga sklepa o soglasju, ki je priložen temu poročilu, ne sprejme.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Za uvodno predstavitev stališča Vlade do predloga matičnega delovnega telesa dajem
103
DZ/VI/13. seja
besedo predstavnici vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci!
Predlog klasifikacije je v Državni zbor v sprejem predložila še prejšnja vlada. Temeljno izhodišče, da bo Slovenski državni holding prevzel državno premoženje v last in ne le v upravljanje, je izhodišče, na katerem temelji ta klasifikacija. Glede na spremembo koncepta, ki ga je nova koalicija napovedala že ob začetku mandata, torej, da bo državno premoženje na holding dano le v upravljanje, ne pa v last, je zato potrebno ponoven razmislek o vsebini klasifikacije.
Upoštevanje navedeno Vlada podpira predlog sklepa, kakor ga je oblikoval oziroma pripravil Odbor za finance in monetarno politiko, in predlaga Državnemu zboru, da k predlogu klasifikacije ne poda soglasje. Vendar pa to ne bo in ne sme zaustaviti ukrepov za transparentno in učinkovito izvajanje upravljanja z državnim premoženjem, zato je, kot je bilo že rečeno, minister za finance že na seji odbora napovedal nadaljnje korake in časovnico ukrepanja ministrstva oziroma vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospod Bojan Starman bo predstavil stališče Poslanke skupine Državljanske liste. Izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa.
Državljanska lista bo podprla predlog, kot je bil sprejet na matičnem odboru, da se klasifikacija ne sprejme. S tem se daje dodaten čas in razmislek za to, da se pripravi celovita rešitev, kako bomo upravljali z državnim premoženjem. Pri tem je bilo in menimo, da je tukaj res skrajni čas in da nimamo veliko časa, da bi o tem razpravljali, temveč je treba čim hitreje učinkovito začeti bolje upravljati z državnim premoženjem. Zato je bilo tudi na odboru postavljeno vprašanje, v kolikem času se bo ta zakonodaja implementirala, kdaj bodo postavljeni organi in da se bo lahko dejansko začelo efektivno upravljati s tem premoženjem.
Ob tem bi povedal, da je po ugotovitvah in primerjalno to državno premoženje v zadnjih letih v seštevku prinašalo izgubo in da je vrednost kapitala približno 10 milijard evrov, ki bi morala prinesti vsaj 10-odstotno donosnost in ta državna podjetja oziroma deleži v teh državnih podjetjih bi morali prinesti v državo vsaj milijardo nove vrednosti, ki bi jo lahko v času, ko nam primanjkuje denarja v proračunu, namenili za to - v glavnem pa to mora biti namenjeno za reinvestiranje v teh podjetjih, ki so tukaj.
Pri tem bi pa povedal, da s tem odlašanjem, prestavljanjem, razmišljanjem nove
vlade, stare, vse skupaj, da dejansko izgubljamo z vsakim dnem, ko se ne lotimo efektivnega upravljanja, kar precej milijonov denarja. Res imamo nekje nesrečno roko pri upravljanju državnega premoženja že v vsej zgodovini, zaradi tega ker je na ta državna podjetja in vse skupaj prisesano preveč raznoraznih specialnih stroškov in nalog. Skozi to se financirajo razne stvari, zato podjetja tudi slabo poslujejo in vsaka politična opcija, ki je na oblasti, si zaželi imeti v teh podjetjih vpliv in s tem dodaten priliv denarja za svoje privržence. Zaradi tega nikakor ne moremo priti do efektivnega dela. Nikakor se nekateri nočejo odreči temu, da je treba poskrbeti, da podjetja poslujejo dobro, da prinašajo dobiček in da ne smejo imeti nepotrebnih stroškov, da se mora poslovati racionalno in da je to nujno treba doseči. To je tista prioritetna naloga teh podjetij.
Pri tem bi povedal, da se tudi premalo pogovarjamo, naj bo klasifikacija, strategija ali sam zakon, o ekonomskih metodah in načinih, kako izboljšati poslovanje teh podjetij. V glavnem teče debata v zadnjem času o privatizaciji teh podjetij, o prodaji teh podjetij. Mislim, da je tudi potrebna privatizacija, da se izpelje, vendar pa je po mojem mnenju čas za prodajo zelo neugoden, in da je vedno treba poskrbeti, da so podjetja, s katerimi upravljamo, v dobri kondiciji, da so zelo dobra in potem so lahko naši iztržki bistveno večji. Pa še to; s samo prodajo državnih deležev, kjer so prodaje premoženja nepovratne in od takrat se odrečeš potencialnim dobičkom, ki jih lahko dobiš, pa tudi potencialnim zgubam. Ta denar bi pa moral biti porabljen izključno za zmanjšanje našega zunanjega dolga in s tem tajnega zmanjšanja obrestnih stroškov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, kolegice in kolegi, predsednik Državnega zbora!
Po neštetih sestankih, ki so bili med koalicijo in opozicijo, po mnogih ovirah, celo zahtevi za razpis referenduma in, končno, uspelo vam je - tudi po padcu bivše vlade, ko je bil lansko leto v decembru sprejet in ko je zaživel Zakon o Slovenskem državnem holdingu. To je pravzaprav prvi zakon v samostojni državi, ki predvideva, da v Sloveniji pogledamo, kaj je še ostalo od državnega premoženja, da naredimo strategijo in ga učinkovito upravljamo z enega mesta - žal za novo vladno koalicijo preveč transparentno. Torej nič več številnih paradržavnih podjetij, nič več naštetih nadzornih svetov, uprav, odpravnin, zamenjav, neštetih možnosti za takšna in drugačna kadrovanja. Kakor koli pogledamo, je holding prava smer. Predvideva en nadzorni svet in strokovno tričlansko upravo, ki bi imela povsem jasna navodila, kaj naj počne, medtem ko bi celotna
104
DZ/VI/13. seja
slovenska javnost preprosto nadzorovala in videla, kaj ti ljudje delajo. Upravljanje premoženja naj ne bi bilo več tabu tema in igrišče različnih interesnih skupin. In kaj je pogoj, da vse to, kar sem naštel, tudi zaživi? Enostavno: klasifikacija! Klasifikacija naložb v državnem holdingu je torej prvi pogoj, kjer postavljamo prve okvire, kjer je za državno jasno, kaj je strateškega pomena, kaj je za državno pomembno in kaj so portfeljske naložbe.
Prejšnja koalicija je uskladila dokument, ga prinesla v Državni zbor tudi s poslanci oziroma s koalicijskimi strankami, ki so sedaj v novi koaliciji, dr. Virantom in gospodom Erjavcem. Kdaj ljudem nismo povedali resnice? Ali takrat ali sedaj, sprašujem nove koalicijske partnerje. Zakaj niste načelni? Zakaj niste pošteni? Zakaj ne stojite na istih stališčih, ne glede na to, kje ste, v koaliciji, ali opoziciji ali v drugi koaliciji? Žal, imate to moč, nimate pa te pravice, da rečete: to nam ni všeč. Nas skrbi, da si pravico, ki je nimate, vseeno jemljete in iz tega naredite - nič. Ne bi bilo nič narobe, če bi prišli in rekli, da ta klasifikacija - ki jo je v osnutku pripravil minister za finance, pa vsi ste mu verjeli in mu še danes verjamemo, vsaj nekateri, dr. Šušteršiču, in koalicijski partnerji, ki smo jo tudi ustrezno uskladili - ni dobra. To pravico imate. In bi zdaj prišli z novo klasifikacijo, jo sprejeli in omogočili, da Slovenski državni holding zaživi. Toda, kje je vaša klasifikacija? Po mesecu in pol je še vedno ni! Vse, kar ima ta država na področju upravljanja z državnim premoženjem, je napoved predsednice vlade, da bo prodala eno ali dve podjetji. Se vam to zdi resna in odgovorna politika?
Zavedamo se, da so razmere takšne, da bo proces privatizacije stekel, z vami ali brez vas, draga vladna koalicija. Bistveno je samo to, ali bomo sami izbrali, kaj želimo prodati in kaj želimo obdržati, ali pa nam bodo to preprosto diktirali Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, ko nam bo svoje kredite pogojevala s prodajo najboljšega, kar imamo, energetika, pristanišča, farmacija in tako dalje. Nekdo bo moral plačati tudi račun med letoma 2009 in 2011, ko smo živeli, kot da kriza ni obstajala, kot da ni nobenih težav, ko smo zapravili 8 milijard, dodatno porabili vsako leto v proračunu 2 milijardi več, kot smo ustvarili.
Ni problem, da novi koaliciji ni všeč naša klasifikacija, problem pa je, ker nimate alternative, ker nimate druge klasifikacije, ker nimate rešitve in nimate vizije. Ker se očitno še niste odločili, ali bi imeli holding ali bi imeli agencijo, ali bi imeli preprosto kabinet predsednice Vlade, kjer bodo državno premoženje vodili in upravljali visoko usposobljeni koordinatorji tipa pingvin.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, želel bi vas samo opozoriti, da glede na to, ker je možnost dana samo poslanskim skupinam, da predstavijo stališča do
konkretnega predloga odbora, je korektno in pričakovano od poslanskih skupin, da ohranijo vsebino svojih stališč na tem nivoju. Šli ste veliko širše od tega in nikakor ni mogoče dati besede tistim, ki bi vam radi odgovorili na vaše navedbe. V nerodno situacijo postavljate vse tiste, ki ste jih imenovali in izpostavljali. Seveda, tega ni mogoče popraviti, vendar upam, da pri stališčih naslednjih poslanskih skupin vendar ostanemo pri vsebini in izpeljemo postopek korektno do konca.
Proceduralni predlog ima gospod Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik!
Hvala tudi za vaše opozorilo, vendar pa, če želimo v tej državi spoštovati drug drugega, če želimo v tem hramu imeti nek nivo, bi pričakoval, spoštovani predsednik - predvsem pa, Franci, od tebe, da se opravičiš za besede, ki si jih izrekel, ne Socialnim demokratom, tudi ne Vladi, ampak stranki Pozitivna Slovenija, ki ima svoje ime, ki je stranka, in ni stranka nekih pingvinov. Mislim, da je to zelo nekorektno in poslanec, ki je že tako dolgo v parlamentu, od leta 1996, bi moral ta nivo malo dvigniti nad svoj običajni nivo.
Tako te prosim, da se opravičiš, ker to je pa preseglo vse meje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Torej, proceduralni predlog se nanaša na to, da se pričakuje opravičilo.
Imate proceduralni predlog v zvezi s tem, gospod Pukšič?
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Ne, nimam nobenega proceduralnega predloga! Na tak način, kot se izkorišča poslovnik, kar dovolite vi, ker vodite sejo - to, kar je kolega naredil, ne bom jaz na enak način izkoriščal, ampak bom samo povedal, da sem povedal samo to, kar sem slišal v tej dvorani od enega izmed kolegov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem zaključujem razpravo glede teh proceduralnih predlogov in nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Lep pozdrav vsem in hvala za besedo gospod predsednik!
Vlada Republike Slovenije je bila v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu dolžna Kasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga predložiti Državnemu zboru v soglasje. Klasifikacija se sprejme za obdobje do uveljavitve strategije. Le-ta podrobneje opredeli cilje, ki jih mora Slovenski državni holding doseči pri upravljanju s posamezno naložbo. Klasifikacija predstavlja enega od aktov
105
DZ/VI/13. seja
upravljanja holdinga in vsebuje zgolj razvrstitev državnega premoženja.
V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev se po temeljiti razpravi pridružujemo mnenju tistih, ki so proti sprejetju oziroma s predlagano klasifikacijo ne soglašajo. Naša odločitev temelji predvsem na tem, da se Republika Slovenija trenutno še vedno nahaja v nejasni politični situaciji, zato je po naši oceni nujen še dodaten in temeljit premislek o smotrnosti predlaganega razpolaganja z naložbami Slovenskega državnega holdinga.
Bojimo se namreč, da se v tako pomembnem vprašanju, kot je prodaja preostanka državnega premoženja, ne bi odločali na prelahkoten način, brez natančnih podatkov, zakaj se prodaja prav določen del premoženja oziroma delež posamezne družbe, in brez vedenja o tem, na podlagi česa se je nekdo odločil o prodaji posameznih naložb.
Tako klasifikacija kot tudi naslednji akt, o katerem bomo danes še razpravljati, to so smernice upravljanja naložb, sta v skladu s 32. členom Zakona o Slovenskem državnem holdingu ključna. Kot je razvidno iz omenjenega zakona, sta oba tesno povezana s strategijo upravljanja naložb. Smernice so osnova, medtem ko je sama klasifikacija določena v strategiji.
Zato se v Poslanski skupini DeSUS pridružujemo mnenju, da je smiselno, da vse tri dokumente obravnavamo skupaj, torej sočasno, toda s pripombo: čim prej. Ker umik aktov ni mogoč, bomo v Poslanski skupini DeSUS glasovali proti Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga.
Menimo, da je klasifikacija sama sicer soliden, uporaben dokument za pripravo kompletnega paketa potrebnih aktov o upravljanju naložb.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi stališče Poslanske skupine Nove Slovenije, ki ga bo podal gospod Jožef Horvat. Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Vsem še enkrat prav lep pozdrav!
Naj uvodoma spomnim, da je bil Zakon o Slovenskem državnem holdingu po dolgotrajnih usklajevanjih z vsemi poslanskimi skupinami sprejet že v oktobru lani. Po številnih političnih blokadah je bil končno objavljen 27. decembra 2012 in je torej pričel veljati 28. decembra 2012.
Ključni dokument za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije je strategija o upravljanju naložb. Prvo strategijo, ki se nanaša na obdobje upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije v prvih petih letih, je v skladu z določilom 32. člena zakona uprava Slovenskega državnega holdinga dolžna pripraviti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona ali konkretno do 28. junija 2013. Klasifikacija naložb je sicer tudi sestavni
del strategije. Bistveni pomen pa ima prav prva klasifikacija naložb, ki velja v prehodnem obdobju, torej to je v času do sprejetja prve strategije. Vsa upravljanja in razpolaganja s kapitalskimi naložbami v tem času temeljijo na sprejeti klasifikaciji. To je pomemben akt za zagotavljanje načela transparentnosti pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami. Opredeljuje kriterije in merila za uvrstitev kapitalskih naložb v posamezno od štirih kategorij naložbe, ki niso namenjene prodaji, strateške, pomembne in portfeljske naložbe, in tudi razvrstitev podjetij, v katerih ima država kapitalski delež v eno izmed teh štirih kategorij. Določa tudi, da se mora prodaja kapitalskih deležev vršiti na podlagi ene izmed javnih metod razpolaganja.
Prvo klasifikacijo je Vlada v skladu z 32. členom Zakona o Slovenskem državnim holdingu dolžna predložiti Državnemu zboru najpozneje v roku enega meseca in ob obravnavi tega akta po nujnem postopku v Državnem zboru bi praktično moral začeti veljati v dveh mesecih. Sedaj so minili že skoraj štirje meseci in tega dokumenta še vedno nimamo. Velikokrat smo rekli, da če ni klasifikacije, ni holdinga. Prejšnja vlada je pripravila klasifikacijo in na matičnem delovnem telesu, to je Odboru za finance in monetarno politiko, so poslanci iz sedanje koalicije najprej izglasovali preložitev odločanje o tem dokumentu na čas po oblikovanju nove vlade, kar se nam je pravzaprav zdelo razumljivo, nato pa izglasovali zavrnitev predložene klasifikacije. Pričakovali smo, da bo nova vlada takoj vložila v parlamentarno proceduro drug, torej nov predlog klasifikacije. Časa za to je bilo več kot dovolj, pa temu žal ni tako.
Bojimo se, da želi sedanja koalicija izkoristiti čas do sprejema prve klasifikacije za "ad hoc" prodajo kapitalskih deležev nekaterih družb, mimo vnaprej sprejetih pravil, morda tudi mimo Državnega zbora. Prav načelo transparentnosti je bilo tisto ključno načelo, ki ga je sedanja koalicija zagovarjala v času sprejemanja tega zakona. Očitno sedanj koaliciji to načelo sedaj ni več pomembno ali, bolje rečeno, ustrezno. Skrbi nas slab zgled našim državljanom, da se sprejetih predpisov ni treba držati, saj tega ne počno niti najvišji predstavniki oblasti. Pa morda še pomembnejše, kako bomo prepričali mednarodno javnost in finančne trge, da smo sposobni brez tuje pomoči konsolidirati javne finance, če ni interesa za sprejetje pravnih podlag za upravljanje in razpolaganje z državnimi kapitalskimi naložbami. Prodaja tega premoženja pa je pravzaprav edina možnost za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, za spodbujanje gospodarstva, če upoštevamo dejstvo, da je zadolževanje na tujih trgih zaradi visoke zahtevane obrestne mere sedaj že skoraj nemogoče.
V Novi Sloveniji smo nad pristopom sedanje vladne koalicije k reševanju javnofinančne vzdržnosti resno zaskrbljeni. Vsaj
106
DZ/VI/13. seja
delno pa smo pomirjeni z navedbami ministra za finance in tudi danes gospe državne sekretarke, ki je napovedala, da Vlada hiti s pripravo dokumentov, ki bodo dejansko omogočali funkcioniranje Slovenskega državnega holdinga. Mi bomo spoštovali, če ima nova vladna koalicija drugačen koncept, kar pomeni, da bo SDH razlastninila, čeprav na posvetu v Državnem svetu je bilo izrečenih veliko pripomb, da vendar naj SDH ne razlastninimo. Ker če SDH razlastninimo, potem to ni več holding, ampak je AUKN. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Alojzij Potočnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani! Hvala za besedo.
Gospod Horvat tudi mi smo zaskrbljeni iz več razlogov, ne samo teh, o katerih bom sedaj govoril. Govoril bom pa tako o predlogu smernic upravljanja naložb kot tudi o klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga.
V poslanski skupini izhajamo iz celovitosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu in pri tem visoko cenimo tista načela, ki so vrata in garant v delovanje SDH in upravljanja kapitalskih naložb. Pri tem naj spomnimo, kaj je v ospredju: najprej koncentrirano upravljanje naložb Republike Slovenije; drugič, pregleden sistem upravljanja ter tretjič, kar je morda še najpomembnejše, gospodarno in učinkovito upravljanje z naložbami. Oba akta upravljanja, tako klasifikacija kot smernice, sta v skladu z 32. členom zakona ključna in, kar je iz strukture zakona razvidno, tesno povezana, pravzaprav zvezana s strategijo upravljanja naložb. Smernice so osnova strategije, klasifikacija, razen kapitalskih naložb, pa je določena v sami strategiji.
Zato menimo - in to posebej poudarjamo -, da je smiselno in razumno vse tri dokumente obravnavati skupaj, torej sočasno. To predpostavlja in zahteve nekatere takojšnje aktivnost, torej izvolitev, imenovanje organov SDH, kar sploh omogoči pripravo tudi predloga strategije, po potrebi tudi enega ali več predlogov strategij za posamezen naložbeni segment, tako kot je določeno v veljavnem zakonu.
Stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije lahko strnemo v naslednje. Prvič, klasifikacija naložb je v tem trenutku lahko pripravljena predvsem kot provizoričen prodajni načrt, ne pa kot dokument, ki bi dokončno odgovoril na vprašanje, kaj, zakaj in kako bomo ohranili ali katere deleže države v podjetjih bomo prodali. To je, spoštovani gospodje, delo smernic in strategije. In drugič, treba je urediti kriterije za način izbire strateške, portfeljske in pomembne naložbe, namreč verodostojnost vsakega dokumenta je v tem, da ima podana vsaj svoja osnovna izhodišča. Ta pa temeljijo na
ciljih in ti cilji bi lahko bile sektorske politike. Pa jih ni. Pri tem menimo, da sta v mnogih rešitvah smernice in klasifikacija, tako kot je bilo že tudi danes poudarjeno, v tem pogledu uporabna v pripravi celotnega paketa, vključenega v razumno strategijo upravljanja.
Poslanska skupina se bo zato tudi posebej zavzela ter apelirala na Vlado, da pospeši postopke, ki vodijo k operacionalizaciji delovanja SdH in upravljanja kapitalskih naložb. To se nam zdi pomembno. Dokumentov sicer ne bomo podprli, upam pa, kolegi, da bomo kljub različnim stališčem ohranili nujno raven medsebojnega spoštovanja. Brez izjeme. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!
Z zavrnitvijo predloga klasifikacije o Slovenskem državnem holdingu se po vsej verjetnosti odpira možnost škodljivih in pa netransparentnih prodaj. Veliko presenečenje je bilo, da je sedanja koalicija klasifikacija na odboru za finance zavrnila, predvsem tudi iz razloga, da se je v poletnih mesecih leta 2012 oblikovala delovna skupina, kjer so bili prisotni tudi predstavniki takratne opozicije, aktivno sodelovanja pri oblikovanju zakona, predvsem pa besede sedanje predsednice Vlade Alenke Bratušek, da je klasifikacija eden izmed najpomembnejših dokumentov in da pričakuje pri njegovem sprejemu čim večji konsenz političnih strank. Vlada Janeza Janše se je odločila, se je zavedala, da je klasifikacija pomembnejši dokument in tudi naredila vse korake, da je naredila več sestankov tako s Pozitivno Slovenijo kot je tudi povabila SD. Pri klasifikaciji, ki jo je vlada Janeza Janše poslala v Državni zbor, je treba poudariti, da je bilo upoštevanih vrsto predlogov s strani Pozitivne Slovenije, ki so bili konkretni, ki so bili verjetno tudi neka dodana vrednost, da se je ta klasifikacija izboljšala.
V Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je sedanja koalicija koalicija dvojnih meril, zagovarja nekaj, ko je v opoziciji, ko se pa usedejo na stolčke, pa pozabijo, kaj so govorili v času opozicije in sledijo samo svojim ciljem. Ocenjujemo, da bi klasifikacijo Slovenija potrebovala že pred dvajsetimi leti in da je Slovenija z zavrnitvijo klasifikacije naredila deset korakov nazaj. Nedvomno k temu lahko prispevamo tudi to, da se pribitki na slovenske obveznice povečujejo iz dneva v dan in se dejansko približujejo tisti zelo nevarni meji 7 odstotkov. Ocenjujemo, da je upravljanje z državnim premoženjem ena izmed ključnih reform, ki jo mora Slovenija prej kot slej sprejeti. Z zavrnitvijo klasifikacije je sedanja koalicija
107
DZ/VI/13. seja
sprejela tudi odgovornost in vprašanje za predsednico Vlade in ministra za finance je, kdaj bodo pripravili novo klasifikacijo in kdaj jo lahko pričakujemo v Državnem zboru. Seveda je pa največje vprašanje, kaj se bo z državnim premoženjem delalo, dogajalo v tem vmesnem obdobju.
Ocenjujemo, da se bo z zavrnitvijo klasifikacije nadaljevala kalvarija upravljanja državnega premoženja. Glede na informacije iz medijev, ki jih pa imamo, da sedanja koalicija resno razmišlja o popravkih Zakona o Slovenskem državnem holdingu, predvsem v smeri, da prenosa naložb s strani Republike Slovenije na holding ne bo, da bodo ostale v lasti Republike Slovenije. Nedvomno potem ne bomo mogli več govoriti o holdingu in ne bomo mogli več govoriti o upravljanju, ampak bomo lahko govorili zgolj o vodenju. Vodenje pa pomeni direktno vmešavanje politike v podjetja. Seveda je pri tem treba izpostaviti pomembno vprašanje, na kakšen način bo OECD na to gledal, kakšna bodo mnenja OECD o tej zadevi. Od sedanje koalicije pričakujem, kajti to je pomembno za Slovenijo, pomembno je za nadaljnji razvoj, da novo klasifikacijo pripravi čim prej in jo predloži v Državni zbor. Pričakujem tudi, da bo premierka Alenka Bratušek nadaljevala politiko dialoga, ki jo je imela vlada Janeza Janše, in da se bo pri sprejemu klasifikacij in pri pripravi posvetovala tudi z opozicijskimi strankami. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Matevž Frangež bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS DS): Spoštovane in spoštovani!
Včasih se ustvarja vtis, da je šele prejšnja vlada Janeza Janše začela v državi razmislek o tem, na kakšen način z izboljšanim korporativnim upravljanjem doseči optimizacijo pri upravljanju državnega premoženja; kako doseči večji izplen, več dividend v državni proračun, izboljšati donos iz tega premoženja in ne nazadnje, kako z izboljšanim upravljanjem izboljšati tudi perspektivo družb v državni lasti. Ta vtis je napačen. Slovenija je že v procesu priključevanja Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj opravila poglobljeno in široko razpravo o novem tipu korporativnega upravljanja državnega premoženja. Takrat je bila s sprejetjem Zakona o upravljanju kapitalskih naložb ustanovljena agencija. Ta agencija je v zgolj enem letu delovanja merljivo in dokazljivo izboljšala donos iz upravljanja državnega premoženja v družbah, ki so v delni ali večinski lasti države. Državni zbor v tem sklicu ni premogel toliko moči, da bi poročilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, preden je spreminjal koncept upravljanja, sploh obravnaval. Iz tistega poročila bi lahko videli merljive premike, ki so pokazali na to, da je
Slovenija začela počasi, a zanesljivo stopati na pot tistih držav, ki imajo odgovoren, demokratičen odnos do državnega premoženja in ki v polni meri na normativni in operativni ravni uresničujejo smernice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pri upravljanju družb v državni lasti.
Še več. Hiter proces oblikovanja, ustanavljanja in zagona Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je ta ista organizacija, OECD, v Evropi predstavljala kot primer dobre prakse. Agencija je med drugim sprejela tudi kodeks upravljanja. In še več, za obravnavo na Vladi je pripravila tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Vsem tistim, ki ne razumete, zakaj danes zavračamo klasifikacijo, priporočam, da pogledate takrat pripravljeno strategijo. Ne zaradi obsežnosti dokumenta, ampak zaradi tega, ker je v tistem dokumentu natančno premišljeno, zakaj neka družba ostaja v dolgoročni strateški lasti Republike Slovenije in zakaj se neka posamična naložba, kot portfeljska, lahko nameni tudi možni privatizaciji. V klasifikaciji, ki je danes pred nami, je zgolj tabela, kjer se opredeljujejo ciljni končni deleži Republike Slovenije v številnih družbah. Brez strateškega premisleka o tem, kaj ima neka družba, pa naj bo to pristanišče, nacionalni letalski prevoznik, Telekom ali distributer tekočih goriv, strateškega in multiplikativnega učinka za nacionalno ekonomijo in njegove dolgoročne možnosti za razvoj. V tem pogledu se pridružujemo vsem tistim, ki terjajo od uprave Slovenske odškodninske družbe in vlade Alenke Bratušek, da čim prej pripravi novo klasifikacijo. Še več, da čim prej pripravi strategijo upravljanja, ker nas ne zanimajo samo ciljni deleži, nas zanimajo argumentacije in okoliščine, zakaj bomo neko naložbo obravnavali kot strateško in zakaj bomo neko naložbo obravnavali kot portfeljsko. In šele to naj bo trezen in racionalen in selektiven premislek pri tem, kaj bomo v tej državi privatizirali in kaj bomo ohranili kot strateško lastnino za prihodnje generacije.
Zato Socialni demokrati zavračamo predlagano klasifikacijo in opozarjamo na to, da je to nepovraten proces, da ne želimo ostati na okopih pred vsako posamično prodajo, ampak da si želimo realnega premisleka, ki bo upošteval okoliščine časa, ki bo upošteval situacijo, v kateri se je Slovenija zaradi nezaupanja mednarodnih finančnih trgov znašla, ampak na drugi strani, ki bo upošteval tudi to, kakšne so naše dolgoročne razvojne potrebe in kakšno ekonomijo pri teh potrebah potrebujemo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
O Predlogu sklepa o soglasju h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru
108
DZ/VI/13. seja
glasovanj, 10 minut po prekinjeni 2.a točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SMERNIC UPRAVLJANJA NALOŽB.
Predlog smernic je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom smernic Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo Državnemu zboru predlaga sprejem sklepa, da Predlog smernic upravljanja naložb ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsedniku odbora gospodu Bojanu Starmanu, da poda dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 15. seji dne 10. 4. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog smernic upravljanja naložb, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 7. člena in prvega odstavka 32. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 2. 2013, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 5. 4. 2013. Seji odbora so prisostvovali predstavniki Zakonodajno-pravne službe ter Ministrstva za finance.
Uvodoma	je	predstavnica
Zakonodajno-pravne službe opozorila na pripombo službe iz pismenega mnenja v zvezi z oblikami aktov Državnega zbora, ki so določeni v 107. členu Poslovnika Državnega zbora. Podala je tudi opozorilo glede skladnosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu in obravnavanih smernic v zvezi s statusom Modre zavarovalnice.
V razpravi je bilo uvodoma izraženo mnenje, da so obravnavane smernice klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga in strategije upravljanja naložb med seboj povezani dokumenti, ki bi jih bilo treba obravnavati sočasno. V nadaljevanju je bil podan predlog, da se obravnavani akt zavrne. Člani odbora, ki so zavrnitvi nasprotovali, so menili, da bi ta pomenila negativen signal mednarodnim finančnim trgom in potencialnim vlagateljem, nadaljevanje slabega upravljanja državnega premoženja in odmik od smernic OECD. Nasprotno so nekateri člani odbora menili, da zavrnitev ne bi imela negativnega vpliva na zaupanje tujih finančnih trgov, bi pa omogočila pripravo bolj kvalitetnih podlag za odločanje in upravljanje naložb v državni lasti. Izražena je bila tudi bojazen, da bi bilo zaradi kratkoročnih interesov državno premoženje razprodano po prenizkih cenah. V razpravi je
bila izražena potreba bo bolj preglednem, bolj odgovornem in bolj gospodarnem ravnanju z državnim premoženjem ter umiku države iz posameznih podjetij. Posamezni člani odbora so v razpravi bolj kot potrebo po umiku države poudarili potrebo po umiku politike iz gospodarstva. Opozorjeno je bilo tudi na posledice slabega upravljanja z državnim premoženjem za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije ter izražena potreba po čimprejšnjem imenovanju vodstva Slovenskega državnega holdinga. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je odgovornemu in poštenemu upravljanju z državnim premoženjem treba dati prednost pred prodajo nekaterih naložb, pri čemer je bilo izraženo nasprotovanje prodaji za vsako ceno.
V nadaljevanju so člani odbora ministru za finance postavili vprašanje, kakšni so nadaljnji načrti Vlade za upravljanje državnega premoženja in kdaj bodo slednji predloženi. Pri tem je bilo opozorjeno na pomanjkanje časa z vidika zaupanja tujih finančnih trgov v Slovenijo. Glede načrta Vlade na tem področju je minister pojasnil, da bo potrebna sprememba Zakona o Slovenskem državnem holdingu in ločitev postopka upravljanja ter postopka privatizacije. Poudaril je tudi, da Vlada želi pospešiti privatizacijo in ne želi izgubljati časa s prenosom državnega premoženja na Slovenski državni holding. Pojasnil je, da bo Vlada prvi paket podjetij, razpoložljivih za prodajo, pripravila v roku enega meseca. Glede časovnice za pripravo sprememb Zakona o Slovenskem državnem holdingu pa je bil omenjen kot skrajni rok junij 2013.
Po opravljeni razpravi je odbor za 11 glasovi "za" in 7 glasovi "proti" sprejel sklep: Predlog smernic upravljanja naložb ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Enak sklep predlagamo tudi Državnemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem predstavnici Vlade kot predlagateljici Predloga smernic upravljanja naložb za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa, in sicer mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci!
Vlada je predložila Državnemu zboru v sprejetje Smernice upravljanja naložb že hkrati oziroma približno hkrati kot klasifikacijo. S smernicami naj bi podrobneje določali prioritete delovanja holdinga, izhodišča za vpeljavo načel, določenih v zakonu, v prakso ter osnovo za pripravo strategije upravljanja naložb.
Smernice opredeljujejo cilje države v Slovenskem državnem holdingu, opredelitev naložb v naložbene segmente in način njihovega upravljanja ter spremljanje, revidiranje in poročanje o uspešnosti poslovanja družb. Država s smernicami prav tako pa tudi s klasifikacijo in strategijo javno in jasno
109
DZ/VI/13. seja
opredeljuje svoje cilje ter namen glede lastništva kapitalskih naložb, kar je osnova za bolj aktivno in k ustvarjanju vrednosti usmerjeno lastništvo.
Kot sem omenila že pri obravnavi klasifikacije, je ključno, da oba dokumenta, torej klasifikacija in smernice, sledita konceptu upravljanja državnega premoženja, za katerega sem že omenila, Vlada ocenjuje, da jih je potrebno revidirati.
Upoštevaje vse navedeno je primerno, da se smernice in klasifikacije obravnavajo hkrati, ponovno pregledajo, zato Vlada soglaša s predlogom sklepov Odbora za finance in monetarno politiko. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam in prehajamo še na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče Poslanske skupina Slovenske ljudske stranke. Gospod Pukšič, prosim, da upoštevate opozorila iz prejšnje točke dnevnega reda.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Saj človek ne ve, ampak če kje, potem v tej hiši vendar lahko govoriš resnico in pravico. Ali je tudi to prepovedano v novi koaliciji? Lahko, vendar meni tega ne boste preprečili. Vse, kar sem povedal, sem povedal resnico in pravico v skladu z blaženim Antonom Martinom Slomškom, ki je rekel: "V besedi je resnica, v dejanju pravica." In če sem kaj, sem ponovil kakšen stavek katerega od spoštovanih kolegov in kolegic oziroma kolegov, ki so bili nekoč poslanci, danes pa so v vladi.
Spoštovane kolegice in kolegi, še manj razumemo v Slovenski ljudski stranki, zakaj zavračate tudi in celo smernice. To je dokument, v katerem piše: "Smernice upravljanja naložb, ki jih sprejeme Državni zbor, podrobneje določijo prioriteto delovanja Slovenskega državnega holdinga, izhodišča za vpeljavo načel, določenih v tem zakonu, v prakso ter osnovo za pripravo strategije upravljanja naložb.
Država kot lastnik podjetij, pravimo, ni dober gospodar. Če mene vprašate, ker to sploh ni njena naloga, ni naloga gospodarjenja države. Naloga države je zagotavljati ljudem javne storitve in pravno državo, podčrtal bom pravno državo, kjer so pravila za vse enaka, ne glede na to, kje je, kako se piše in na kakšni funkciji je, podjetjem pa pripravi okolje, v katerem lahko delujejo in so konkurenčna.
Tu nastopi potem sprejem tako smernic kot dolgoročne strategije upravljanja z državnim premoženjem. To ima vsaka normalna država in izvajajo jo ne glede na to, kdo je na oblasti; so to levi, desni, sredinski, bistvo je, da se je ne prilagaja političnim razmeram, temveč zgolj gospodarskim razmeram. Prej je bilo povedano, koliko mesecev v lanskem poletju je potekalo usklajevanje, sedaj boste vi, v spoštovani koaliciji, to naredili v roku enega meseca, tako napovedujete, seveda verjetno brez kakršnega koli usklajevanja.
Veste, v družbi, kjer nekdo ne jamči za posel s svojo osebno lastnino, temveč zgolj z družbeno, se začenjajo pojavljati anomalije. V naši družbi, žal, že predolgo. Neučinkovitost in nekonkurenčnost, zato imamo danes 150 tisoč ljudi brez služb in ljudje - ne zaradi tega, ker kruha ni, ampak zaradi tega, ker nimajo s čim kruha kupiti - čakajo v vrsti, pa ne v vrsti, da bi prišli po kilo kruha, v vrsti, da bo čas odtekel in v zadnji pol ure, ko je za 50 % cenejše. To, kar delamo danes, to, kar zavračate, spoštovana koalicija, bo verjetno imelo posledico ponovni dvig na 10-letne obveznice naše države in, seveda, še več denarja iz proračuna za odplačevanje teh obveznosti.
Kako opredeliti naložbe: strateško, pomembno in portfeljsko. To so osnove, o katerih bi se morali pogovarjati, ne pa vse to, kar je bilo narejeno, zavrniti na enostaven način. Način, kako jih upravljati - in to je bistvo! Kar je tudi zelo pomembno, je spremljanje, revidiranje in poročanje o uspešnosti poslovanja družb v državni lasti. Smernice naj bi bile podlaga za pripravo strategije, ki jo mora upravljati Slovenski državni holding, pripravljene v šestih mesecih od svojega imenovanja, in posredovane v Državni zbor.
Ni čudno, spoštovane kolegice in kolegi, da po takšnih razpravah in dejanjih -besede so ene, dejanja so drugo -, piše danes v časopisu Finance Pripravljeni na trojko. Pravi sicer takole, da ne prihajajo Oče, Sin in Sveti duh, ampak Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni državni sklad in pravijo, da špekulirati s tako črnim scenarijem za družbo ni dobro, ampak še slabše je ne uresničiti reform, ne uravnotežiti javne finance in ne narediti Slovenije konkurenčnejše.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospa Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Tako kot pri Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga imamo tudi pri Predlogu smernic upravljanja naložb v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev negativno mnenje. Smernice upravljanja naložb naj bi podrobneje določale prioritete delovanja slovenskega državnega holdinga in predstavljale osnovo za pripravo strategije upravljanja naložb. Vendar pa smernic poslanke in poslanca poslanske skupine ne moremo podpreti iz istega razloga, kot sem prej navedla v klasifikaciji naložb. Tudi ob tem dokumentu namreč ugotavljamo, da so klasifikacija, smernice in strategija med seboj tako povezani akti, da jih moramo obravnavati sočasno. Se pa v Poslanski skupini DeSUS strinjamo, da končno vzpostavimo pogoje za to, da bo državno premoženje, državno premoženje v gospodarskih družbah upravljano tako, da bo
110
DZ/VI/13. seja
ustvarjalo pogoje za čim višje donose. S tem pa se pospešijo razvojne možnosti za naše prezadolženo in hirajoče gospodarstvo.
Za Republiko Slovenijo je značilno, da se državne naložbe slabo upravljajo. To pa se odraža v slabem gospodarskem stanju. Namesto da bi se upravljavci podjetij, kjer ima država svoj delež, kot dober gospodar trudili za razcvet in razvoj teh podjetij, so z njimi gospodarili izjemno neodgovorno ter jih uporabljali za strankarske obračune in v boju za prevlado. Zato v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev apeliramo na vse odgovorne, da se resnično temeljito in kvalitetno pripravijo vsi trije strateški dokumenti za upravljanje naložb: strategija upravljanja državnih naložb in smernice ter klasifikacije.
Pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo dokumente pripravilo v rokih, ki jih je minister za finance napovedal ob razpravi o klasifikacijah na matičnem delovnem telesu, skupaj s pripravo prvega paketa delnic za prodajo ter s spremembami Zakona o Slovenskem državnem holding do konca meseca junija.
V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev pa samo upamo, da nam za vse navedeno ne bo na koncu zmanjkalo časa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije. Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnica Vlade!
Naj uvodoma povem, da Poslanska skupina Nove Slovenije ne bo nikoli Vladi in vladajoči koaliciji nasipala peska v ležaje kolesja, s katerim želite čim prej priti do kvalitetnih rešitev za upravljanje naložb Republike Slovenije. To je izjemno pomembno področje in upam, da takrat, ko bomo dobili napovedano novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu - torej, korenito novelo, kot se napoveduje -, da bo takrat tudi v koalicijskih klopeh nekoliko boljša zasedba.
Najbrž pa se vsi strinjamo, kolegice in kolegi, da pogoste spremembe zakonodaje rezultirajo v nespremembah. To sem namreč tudi nekajkrat slišal na posvetu v Državnem svetu o Slovenske državnem holdingu, kjer je veliko pametnih ljudi povedalo veliko pametnih misli. So pa bile, seveda, tudi takšne misli, ki jih je bilo treba takoj zavreči. Med drugim, še enkrat pravim, tudi navedba znanega slovenskega univerzitetnega učitelja, ki je povedal, da če boste Slovenski državni holding razlastninili, potem vedite, da to ni več holding. In potem tudi najbrž ta novi zakon, ki pride, ne bo več Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ampak bo nekaj drugega, mogoče Zakon o AUKN 2. In tudi
ne bomo imeli več Slovenskega državnega holdinga, ampak najbrž AUKN 2.
Na 15. redni seji Odbora za finance in monetarno politiko je matično delovno telo, to je Odbor za finance in monetarno politiko, odločal o Predlogu smernic upravljanja naložb in vladajoča koalicija je izglasovala zavrnitev tega predloga. Smernice upravljanja kapitalskih naložb so sicer eden izmed ključnih dokumentov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti države. Vsebinsko predstavljajo neka splošna načela in usmeritve za delovanje Slovenskega državnega holdinga pri upravljanju s kapitalskimi naložbami v lasti države. Težko si predstavljamo, da bo sedanja koalicija pri upravljanju s kapitalskimi naložbami izhajala iz kakšnih čisto drugačnih načel, kot so predstavljene v smernicah; namreč, načelo preglednosti, odgovornosti, gospodarnosti in učinkovitosti. Tudi cilji, ki jih je treba zasledovati pri upravljanju s kapitalskimi naložbami, kot so skrb za kapitalsko ustreznost, solventnost, likvidnost, tekoče poravnavanje obveznosti, zagotavljanje ustrezne donosnosti na kapital, dviganje ravni upravljanja, ne bi smeli biti vprašljivi za nobeno izmed političnih strank. Če gre za razlike v posameznih detajlih, bi pričakoval, da bi bili s strani vladajoče koalicije vloženi ustrezni amandmaji na ta predlog ali pa, da bi bil takoj zatem, ko je bil izglasovan sklep, da Predlog smernic upravljanja naložb ni primeren za nadaljnjo obravnavo, vložen nov predlog tega akta. Pa tega novega predloga vse do danes ni v parlamentarni proceduri.
Na dan Osvobodilne fronte bodo minili štirje meseci od sprejetja Zakona o Slovenskem državnem holdingu, pa nimamo nobenega od aktov, ki bi omogočal pričetek izvajanja Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Pravimo, da si je treba vzeti čas; Slovenija pa je na intenzivni negi. In stekleničke, iz katerih teče vitalna tekočina, življenjska tekočina, so skoraj prazne.
Dobro vemo, da je Slovenija v zadnjih mesecih pod budnim očesom številnih mednarodnih in evropskih institucij, zlasti pa svetovnih finančnih trgov. Ti budno spremljajo dogajanje v državi in tudi zamuda pri ustanavljanju Slovenskega državnega holdinga in izvajanju Zakona o Slovenskem državnem holdingu zagotovo prispevata k zahtevani rasti donosov na slovenske obveznice. V mednarodnih krogih namreč ne štejejo besede in obljube, ne retorika, pač pa le dejanja. In skrajni čas je, kolegice in kolegi, da z dejanji začnemo.
Poslanska skupina Nove Slovenije iz vsega navedenega sklepa ne podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
111
DZ/VI/13. seja
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Ravno tako kot pri klasifikaciji gre seveda za začudenje, da so smernice na enak način kot klasifikacija koalicijske stranke zavrnile. Prepričan sem, da mogoče pri klasifikaciji je še kakšno vprašanje, smernice so pa le takšen dokument, ki zagotavljajo učinkovitejše, transparentnejše, gospodarnejše in odgovornejše upravljanje državnega premoženja. Daleč od tega! Danes v Sloveniji o učinkovitem upravljanju državnega premoženja ne moremo govoriti. Žal se s to zavrnitvijo verjetno takšno upravljanje nadaljuje. Predvsem je pa treba poudariti, da bo za Slovensko demokratsko stranko upravljanje državnega premoženja učinkovito takrat, kadar bodo prihodki iz upravljanja v proračunu višji kot odhodki za upravljanje iz proračuna. Pri tem je potrebno poudariti referenčno leto Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo predvsem stranka SD kuje v nebo, da so v tem letu bili prihodki v državnem letu iz naslova upravljanja državnega premoženja 34 milijonov evrov, odhodki za upravljanje državnega premoženja pa so presegali več kot 500 milijonov evrov. Če je to za koga učinkovito upravljanje državnega premoženja, potem sigurno to za Slovensko demokratsko stranko ni.
Poudariti je treba, da pričakujemo od nove vlade, od ministra za finance, da čim prej Državnemu zboru predloži paket dveh najbolj pomembnejših dokumentov, da se bo dejansko izvajanje in upravljanje na način, kot predvideva Zakon o Slovenskem državnem holdingu, lahko začel. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Bojan Starman bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste. Izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala za besedo.
Državljanska lista bo podprla predlog Odbora za finance, to se pravi, da bo zavrnila smernice. S tem dajemo Vladi dodaten čas, da še enkrat pregleda smernice in jih eventualno popravi in prilagodi.
Tudi mi se zavedamo, da je čas, da začnemo aktivno upravljati z državnim premoženjem, kratek, da je treba čim prej začeti, zato upamo, da bodo naslednji predlogi sledili zelo hitro. Mogoče majhna sugestija: smernice so bolj kot lepa pravljica z lepim koncem, kjer je veliko lepih idej, kako bomo poslovali. Mogoče je v novih dobro napisati vsaj cilje minimalne donosnosti po posameznih vrstah podjetij, ki so, kar bi bilo mogoče več vredno kot vse to lepopisje, ki je v teh smernicah napisano, in da bi bilo to obvezujoče za tiste, ki upravljajo tako z državnim holdingom kakor s podjetji, ki jih ima v lasti oziroma delni lasti državni holding.
Nekaj me pa malo moti, ker dobivam počasi občutek s temi preložitvami in stvarmi, da
ni resne želje, da dejansko pljunemo v roke in na tem področju nekaj naredimo. Preveč časa se dogajajo te stvari in preveč odlašamo, preveč imamo papirologije. Tukaj je treba zelo jasno povedati, kakšna so načela, načini in odvisno je od tega, kakšno postavimo zasedbo, ekipo, ki bo upravljala z državnim premoženjem. In to bi bilo res treba čim prej narediti in priti do tega.
Je pa verjetno tisto, kar sem že prej povedal; da vsako tekočo oblast zasrbi, kako bi izboljšala in povečala svoj vpliv pri razpolaganju in upravljanju z državnim premoženjem. Vsaka oblast, ko pride, poskuša vse, kar bi vplivalo na to in izboljšalo položaj njenim privilegirancem, poskuša na nek način postaviti svoje kadre in skozi te kadre potem zapeljati takšno prijazno politiko in dobrosrčno politiko, do tiste oblasti, ki je trenutno na oblasti. Vemo, da imamo slabo zgodbo, slabo zgodovino glede upravljanja z državnim premoženjem.
Pa grem lahko daleč nazaj, kako se je kadrovalo pa postavljalo državna podjetja takoj po vojni, kako smo imeli potem delavsko samoupravljanje, ki je bilo več ali manj pesek v oči. Zagotavljalo se je preko kadrovanja vse skupaj, da so v teh, za državo pomembnih podjetjih bili vedno zelo preverjeni kadri, ki so poskrbeli za to, da so se pokrivale določene potrebe privilegirancev.
Tudi državno lastninjenje, ki smo ga izpeljali, je bil pesek v oči. Kmalu se je zadeva spreobrnila in od dveh milijonov lastnikov je postalo potem nekaj tisoč lastnikov, ki so si pridobili certifikate od drugih. Seveda so bili ti privilegiranci, ki so se združevali v pidih, in tisti, ki so imeli dostop do denarja, brez kakšnih posebnih težav, da so lahko odkupovali te delnice. Potem smo se šli tajkune in zopet tisti, ki so imeli lastnino, so spet morali poskrbeti za kurirje, ki so jim prenesli denar iz bank. Tisti, ki imajo denar iz teh prodaj, kot so Merkur in podobna podjetja, so bili tisti, ki so bili prej lastniki in so ga pobrali., Noben ne bo našel tega denarja, ta denar ni šel v žepe tistih, h katerim mislimo, da je šel v žepe, temveč točno določen privilegiranim zadevam.
Ta zgodba se nadaljuje in nadaljuje, zato se bojim, da se tudi oblast - katera koli oblast je in katera koli bo prišla - ne bo odpovedala temu. Škoda pri vsem tem pa je, da se na žalost pri kadrovanju in vzpostavljanju teh odnosov, ki omogočajo privilegije, velikokrat postavljajo v ta državna podjetja slabi kadri, ekonomsko neuspešni. Potem se usluga vrača z uslugo - slabo podjetje, namesto da bi ti skrbeli za dobro poslovanje podjetij, gredo velikokrat po denar na banke in subvencije itn., rezultat je pa to, da dosegamo v državnih podjetjih, v državni lasti vsaj dva do trikrat nižjo dodano vrednost, kot jo imamo v primerjalnih podjetjih v Evropi.
Zato res upam, da se bomo enkrat resno tega lotili in se zavedli tega problema in začeli delati dobro za vse nas, ne pa samo za privilegirance. Hvala.
112
DZ/VI/13. seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, deset minut po prekinjeni 2.a točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci!
28. decembra lani je začel veljati Zakon o Slovenskem državnem holdingu, katerega namen je vzpostavitev preglednega sistema upravljanja kapitalskih naložb države in temelji na koncentriranem upravljanju naložb s ciljem doseganja stabilnega lastništva in trajnostnega maksimiranja donosnosti in vrednosti teh naložb. Ob uveljavitvi zakona so se začele pojavljati nekatere dileme pri razlagi posameznih določb, ki bi lahko v praksi povzročale težave pri učinkovitem izvrševanju, kar bi ponovno pomenilo odmik od izhodišč, na katerih temelji zakon. S spremembami in dopolnitvami zakona Vlada predlaga odpravo teh anomalij, poleg tega pa poskuša z natančnejšo ureditvijo in poenostavitvijo posameznih postopkov v že prej opredeljenem prehodnem obdobju do uveljavitve klasifikacije naložb določiti rešitve, s katerimi bi se izognili različnim interpretacijam veljavnega zakona in omogočili razumnejšo izvedbo določenih aktivnosti upravljanja. Z uvedbo nadzora Računskega sodišča nad poslovanjem Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb v novem 29.a členu se zagotavlja transparentno upravljanje z državnim premoženjem, kar povečuje zaupanje javnosti glede upravljanja.
Na seji odbora je bil sprejet amandma, s katerim se v predmetnem členu dodaja tudi dolžnost ravnanja Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb po določbah Zakona o javnem naročanju in dolžnost posredovanja informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Vlada sicer ocenjuje, da je predlagana ureditev jasna že iz sicer veljavne zakonodaje in da zato dopolnitev tega člena nima dodane vrednosti, vendar ne namerava nasprotovati predlagani dopolnitvi člena. Sprememba ureditve v zvezi s črtanjem prenosa Sklada za financiranje razgradnje NEK na SDH se predlaga zaradi posebne narave omenjenega
sklada, saj ima le-ta po zakonu, ki ga ureja, strogo določen namen in previla delovanja, zato se ga kot takšnega ne more obravnavati kot naložbo v smislu tega zakona.
Zaradi kompleksnosti prenosa lastninske pravice na nepremičninah in predvsem zbiranja vseh potrebnih podatkov ter s tem povezane problematike se predlaga črtanje določbe o izvedbi dokapitalizacije SDH z nepremičnim premoženjem Republike Slovenije. V okviru poenostavitve prehodnega režima upravljanja naložb, s katerimi je do uveljavitve zakona upravljala AUKN, se predlaga sprememba desetega odstavka 38. člena, v katerem se termin "upravljanje" nadomesti s terminom "razpolaganje". Neracionalno je namreč, da je v prehodnem obdobju do uveljavitve klasifikacije naložb za celotno upravljanje, ki po zakonu obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z njimi in izvrševanje pravic delničarjev oziroma družbenika ter vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in drugimi predpisi določena obvezna pridobitev soglasja Državnega zbora. V izogib različnim pravnim interpretacijam so drugače definirani tudi pogoji v zvezi z vrednostjo posamezne naložbe oziroma kapitalskim deležem v naložbi, za katero je obvezna pridobitev soglasja Državnega zbora za razpolaganje. Smiselno enako se za primer odtujitve naložb, ki so v portfelju družb Kad, Sod, DSU, Modre zavarovalnice in PDP spreminja tudi določba dvanajstega odstavka 38. člena. Veljavna prehodna ureditev je pomanjkljiva še v eni točki, ne določa pravil upravljanja z naložbami, ki niso urejene v desetem oziroma dvanajstem odstavku 38. člena, zato Vlada predlaga dopolnitev člena s trinajstim odstavkom. Predlagana rešitev je bila na seji odbora z dodatnimi amandmaji še spremenjena in dopolnjena. Z določnejšo ureditvijo prenehanja veljavnosti posameznih pravnih aktov se odpravljajo morebitni pravni dvomi glede izvajanja v praksi.
Glede na vse navedeno Vlada predlaga Državnemu zboru, da sprejmete predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval tudi Odbora za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo.
Besedo dajem gospodu Bojanu Starmanu, predsedniku odbora.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 51. nujni seji dne 23. 4. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da se predloženi zakon obravnava in sprejme po nujnem postopku.
113
DZ/VI/13. seja
Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 49. seji dne 12. 4. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Dne 16. 4. 2013 je skupina poslank in poslancev iz Poslanske skupine SDS vložila zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi Kolegija glede zakonodajnega postopka. Dne 22. 4. 2013 je Državni zbor potrdil, da se zakon obravnava po hitrem postopku.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. aprila 2013, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajno-tehničnega vidika. Služba je podala pripombe k določbam 5. člena predloga zakona.
Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance dne 17. aprila, ki predlog zakona podpira.
V	poslovniškem roku so vložili amandmaje Poslanska skupina SDS k 2. in 5. členu dne 22. aprila, Poslanska skupina Nove Slovenije k 2. členu dne 23. aprila 2013 ter poslanske skupine koalicije k 1., 2. in 5. členu predloga zakona dne 23. aprila 2013.
Dne 23. aprila je Poslanska skupina SDS umaknila amandma k 2. členu z dne 22. aprila 2013 in vložila nov amandma k 2. členu. Kasneje, v razpravi ,je Poslanska skupina SDS amandma k 2. členu s 23. aprila 2013 umaknila in podala predlog za amandma odbora k 2. členu.
Na seji je bilo členom odbora dodatno posredovano tudi naslednje gradivo: Predlog za amandma odbora Poslanske skupine SDS k 2. členu. Odbor se je do slednjega amandmaja opredelil ter ga tudi sprejel.
Odboru so prisostvovali predstavniki in predstavnice ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe. V uvodni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja zakona podala podrobnejšo predstavitev namena in ciljev predloga zakona ter povedala, da je namen predvsem najti rešitve za učinkovito upravljanje naložb. Namen je tudi, da se uredi prehodni režim upravljanja naložb, dokler ne bodo sprejeti vsi potrebni dokumenti za normalno delovanje Slovenskega državnega holdinga.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi mnenja povedala, da so člani odbora pisno mnenje že prejeli in na kratko povzela njegovo vsebino. Ob tem je predstavila tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe glede vloženih amandmajih.
V	razpravi so člani iz vrst opozicijskih poslanskih skupin opozorili, da novela prinaša netransparentno delovanje SDH, saj ni spremljajočih dokumentov, in ob tem opozorili na smernice in klasifikacijo, ki jih Vlada še ni posredovala v Državni zbor. Prav tako so menili, da je odsotnost strategije dodatna slabost. Predlogu zakona so tudi očitali, da ne odpravlja nekaterih pomislekov, ki jih je izrazil OECD.
Povedali so, da predloga zakona ne bodo podprli, nasprotno pa so člani iz vrst koalicijskih poslanskih skupin menili, da je sprejetje zakona nujno, saj je treba urediti prehodno obdobje za lažje, enostavneje in bolj transparentno opravljanje z državnim premoženjem. Predlog zakona pa prinaša napredek, saj ne omogoča prenosa lastništva z države na holding. Povedali so, da je treba čim hitreje doseči bolj učinkovito upravljanje s premoženjem. Sprejetje zakona naj bi pomenilo tudi pospešitev sprejetja smernic klasifikacije in strategije upravljanja naložb.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1. in 5. členu. Brezpredmetni so postali amandmaji Poslanske skupine Nove Slovenije k 2. čenu, poslanskih skupin koalicije k 2. ter Poslanske skupine SDS k 5. členu. Sprejel je še amandma na podlagi 131. člena Poslovnika k 2. in 5. členu. Odbor je v skladu s 128. členom glasoval o vseh členih skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno gradivo dopolnjenega predloga, ki ga predlagamo v sprejetje Državnemu zboru.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
V Poslanski skupini DeSUS Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu podpiramo, še posebej zato, ker smo z amandmajem črtali 1. člen predloga zakona. Ta člen je namreč spreminjal četrti odstavek veljavnega 28. člena.
Z ostalimi določbami predloga novele se strinjamo in jih podpiramo, še posebej zato, ker se novela ne dotika vsebine veljavnega zakona, ureja pa nekaj tehničnih zadev. Zelo pomembna se nam zdi določba, ki zavezuje Računsko sodišče k reviziji Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev smo prepričani, da bo Računsko sodišče zmoglo opravljati redne letne revizije poslovanja Slovenskega državnega holdinga in odvisnih družb, saj bo s temi revizijami sproti preverjalo, ali le-ta res deluje v skladu z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen, in v korist Republike Slovenije.
Kot že rečeno, bomo poslanke in poslanci Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu podprli.
114
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, gospa državna sekretarka!
Novela Zakona o Slovenskem državnem holdingu za zdaj ne spreminja koncepta upravljanja kapitalskih naložb v lasti države, kar je po našem mnenju dobro. Koncept, ki ga je uvedel osnovni zakon o Slovenskem državnem holdingu, je po prepričanju Nove Slovenije ustrezen, saj zagotavlja enotno, transparentno in učinkovito upravljanje državnega premoženja. Spremembe	in
dopolnitve zakona, ki jih obravnavamo danes, prinašajo v bistvu samo eno pomembno vsebinsko novost: poenostavitev upravljanja s kapitalskimi naložbami v prehodnem obdobju, to je v času od sprejetja zakona do sprejetja klasifikacije naložb SDH. Po sedaj veljavnih določilih zakona je treba za posle upravljanja in razpolaganja s kapitalskimi naložbami, ki presegajo znesek 20 milijonov evrov ali 25-odstotni lastniški delež družbe, pridobiti soglasje Državnega zbora. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami tega zakona pa se soglasje Državnega zbora zahteva le še za posle razpolaganja.
Predlagane novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu v Novi Sloveniji ne podpiramo. Obstoječe zakonske rešitve glede režima upravljanja in razpolaganja s kapitalskimi naložbami v prehodnem obdobju, torej do sprejetja klasifikacije naložb SDH, so po prepričanju Nove Slovenije ustrezne. Zakon namreč jasno določa rok, do katerega mora Vlada Republike Slovenije predložiti Državnemu zboru prvo klasifikacijo naložb, to je en mesec od sprejetja zakona. Na ta način je dosežen cilj transparentnega upravljanja z državnim premoženjem ves čas od sprejetja zakona dalje. Rešitve, ki jih prinaša sedanji predlog novele SDH, pa so diametralno nasprotne ciljem, ki jih je zasledoval osnovni zakon. Tako daje Vladi neomejene možnosti upravljanja z državnim premoženjem v časovno neopredeljenem prehodnem obdobju. Namreč, po mnenju Nove Slovenije sedanja vladna koalicija odlaga sprejetje klasifikacije naložb SDH brez vsakega utemeljenega razloga. S tem podaljšuje prehodno obdobje, hkrati pa z navedeno novelo odpravlja predvideni nadzor Državnega zbora nad upravljanjem državnega premoženja. Ustvarjajo se torej pogoji za nenadzorovano in netransparentno upravljanje s kapitalskimi deleži v lasti države.
Naj spomnim, da je del sedanje koalicije v vlogi opozicije večkrat nam očital, da gre za rop stoletja oziroma da gre za veleizdajo. Do današnjega dne te njihove izjave še niso preklicane, torej še veljajo. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je treba nad gospodarskimi
družbami, v katerih ima država kapitalske naložbe, ne zmanjševati, pač pa povečevati nadzor nad njihovim upravljanjem in poslovanjem.
Zavzemamo se za zakonsko uvedbo obveznosti javne objave podatkov o vseh osebah, ki poslujejo s podjetji v državni lasti, in o višini plačil za opravljena dela, dobave in storitve. Na ta način bi preko obveščenosti javnosti prišli do racionalnejšega poslovanja in boljših poslovnih izidov v podjetjih, v katerih ima Republika Slovenija kapitalske naložbe.
Kot že povedano, poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije novele zakona o Slovenskem državnem holdingu ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivne Slovenije, gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Najprej, noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu se je ali se na splošno pripisuje prevelik pomen. Ambicije so bistveno manj široko zastavljene, vendar pa je treba tudi razumeti, da je Slovenski državni holding vse od uveljavitve zakona v središču pozornosti javnosti, tako zainteresirane kot strokovne. Pojasniti torej velja, da je cilj predloga zgolj fragmentarna odprava nekaterih pomanjkljivosti, nejasnosti, predvsem v prehodnem obdobju, ko klasifikacija ni v celoti pripravljena in tudi zato ne uveljavljena. Prehodnega obdobja se ni izmislila nova vlada, ampak ga je vpeljala že aktualna vlada, prejšnja. Prehodno obdobje ima solidno domovinsko pravico v že veljavnem zakonu. Je tudi povsem logična in s pravnega, ekonomskega ter organizacijskega vidika razumljiva. Zakon je ustrezno rešil postopke do uveljavitve klasifikacije - posebej poudarjam, do uveljavitve klasifikacije - za razpolaganje, upravljanje oziroma odtujitev naložb v družbah, kjer knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov oziroma je lastniški delež ali delež glasovalnih pravic najmanj 25-odstoten. Za družbe, ki ne dosegajo omenjenih meril, natančneje za družbe, ki jih do sedaj ni bilo mogoče uvrstiti v deseti in dvanajsti odstavek 38. člena, je predlagatelj pripravil rešitve, ki temeljijo na uveljavljenih načelih korporativnega upravljanja. In to je skoraj vse o noveli zakona, kar je navsezadnje tisto načelo ali tista varovalka, ki jo od Republike Slovenije zahteva tudi OECD.
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije tudi podpira vse amandmaje, sprejete na odboru, ne pa tudi tistih, ki so bili uvrščeni na e-klop. Težav z učinkovitim upravljanjem s kapitalskimi naložbami države, njihovo donosnostjo in slepoto pri uveljavljanju odgovornosti bržčas ne zanika nihče, ki se s tem vprašanjem ukvarja. Zato smo podprli vse tiste amandmaje, ki krepijo vlogo Računskega
115
DZ/VI/13. seja
sodišča, zagotavljajo dostop do informacij javnega značaja in zavezanost do uporabo določb Zakona o javnem naročanju. A se hkrati, seveda, ni mogoče sprenevedati, da temeljni odnosi med deležniki, ki se nanašajo na lastništvo, na regulatorno funkcijo, na upravljanje in oblastništvo, če s tem izrazom poimenujem stopnjo političnega vpliva, niso še v celoti rešeni. Vladati sebi je tudi v tem primeru najvišja oblast in tudi težava, bi dodal. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!
Za Slovensko demokratsko stranko je sprememba oziroma dopolnitev Zakona o Slovenskem državnem holdingu problematična predvsem z dveh vidikov. Prvi vidik je to, da se pojavlja velika nekonsistentnost med sedanjim predlogom koalicije in med tistim, kar so zagovarjali, ko so bili v opoziciji. Dva, tri mesece nazaj je Poslanska skupina Pozitivne Slovenije vložila podpise za zahtevek referenduma o Slovenskem državnem holdingu, po dogovoru med sedanjo premierko Alenko Bratušek in tedanjim ministrom gospodom Šušteršičem je prišlo do nekega dogovora in šestih pogojev za umik referendumskih podpisov. Od sedanje koalicije bi pričakovali, da nadaljuje z enakimi merili, kot so nastopali pred časom, ko so bili v opoziciji, vendar od teh šestih točk je v novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu vključena zgolj ena. Zato bi podal vprašanje tako sedanji koaliciji kot predstavnikom Ministrstva za finance, zakaj so se tako odločili, kje vidijo takšne razloge in predvsem pomembno vprašanje, zakaj so spremenili tezo glede nadzornega sveta. Tako Pozitivna Slovenija kot Socialni demokrati so takrat zagovarjali, da je večjo težo v članstvu nadzornemu svetu treba dati opoziciji. Sedaj temu ni več tako.
Poudariti je treba, res da je 38. člen, deseti odstavek obstoječega zakona neoperativen, vendar rešitev, da bi se ta člen rešil, bi bila v sprejetju klasifikacije, ki jo je pa sedanja koalicija z absolutno večino zavrnila in s tem naredila, da se bo kalvarija upravljanja z državnim premoženjem nadaljevala, Slovenija pa je s tem naredila deset korakov nazaj.
Treba je poudariti, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu prinaša veliko dodano vrednost, predvsem za pokojninsko blagajno, za njeno stabilnost in za uravnoteženost. Zato po eni strani ne razumem koalicijske stranke DeSUS, ki bi se morala zavedati in predvsem delati v korist upokojencev, ko tako radi to poudarjajo, in z odlašanjem dejanskega zaživetja Slovenskega
državnega holdinga, se dela tudi škoda vsem upokojencem, pa tudi nadaljnjim generacijam.
Radi bi videli, kje so ta zagotovila, da bo državni holding čim prej zaživel, ob koncu je pa treba poudariti, da bo Slovenska demokratska stranka vedno podprla vsak predlog, vsako dopolnitev, vsako novelo zakona, ki bo zagotavljal učinkovitejše, odgovornejše, transparentnejše in gospodarnejše upravljanje državnega premoženja. Ostro bomo pa nasprotovali vsaki odločitvi, vsakemu koraku, ki bi se od učinkovitejšega, odgovornejšega, transparentnejšega upravljanja državnega premoženja umaknil. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane, spoštovani!
Verjamem, da se vsi spominjate, da je socialna demokracija nasprotovala sprejemu Zakona o Slovenskem državnem holdingu; predvsem zato, ker je ta predvideval prenos premoženja Republike Slovenije na novo ustanovljen holding. Kot je znano, je nova vladna koalicija ob svojem nastajanju sprejela politični kompromis, da se to premoženje ne prenaša, ampak da ostane v lasti Republike Slovenije, Slovenski državni holding pa bo takrat, ko bo po sprejemu ustreznih dokumentov sprejet, zgolj upravljavec tega premoženja v imenu in za račun Republike Slovenije. V situaciji, v kateri smo, je treba iz razumnih razlogov bolje urediti prehodno obdobje. Dejstvo je, da bo holding zaživel takrat, ko bodo sprejeti akti upravljanja - v prejšnjih točkah smo že obširno govorili o razlogih, zakaj predlaganih dokumentov klasifikacije in smernic upravljanja ne moremo sprejet.
V tem prehodnem obdobju je smiselno upravljavcu, to je Slovenski odškodninski družbi, čim bolj omejiti polje razpolaganja z naložbami. V predstavitvi prejšnjih stališč poslanskih skupin je bilo povedano, da se ta standard znižuje. Nasprotno! Socialni demokrati želimo biti zvesti smernicam Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki jasno prepoveduje vmešavanje vlade in političnih teles v sprejemanje sprotnih odločitev upravljanja. Rešitev, kot jo je na predlog Socialnih demokratov posvojila vladajoča koalicija, predvideva, da bo Državni zbor podajal soglasje v prehodnem obdobju za vsa razpolaganja v primeru naložb, v katerih ima Republika Slovenija bodisi najmanj 25-odstotni delež glasovalnih pravic ali pa skupna vrednost tega premoženja Republike Slovenije ali z njo povezanih družb presega 20 milijonov evrov. Gre torej za soglasje Državnega zbora k razpolaganju.
Menimo pa, da bi bila rešitev, ko bi Državni zbor podajal soglasje h konkretnim
116
DZ/VI/13. seja
glasovanjem predstavnikov lastnika na skupščinah družb, k njihovim konkretnim ravnanjem ob določanju dividendne politike, pravzaprav v nasprotju s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki vmešavanje Vlade v takšne odločitve pravzaprav izrecno prepovedujejo. Na ta način se zagotavlja samostojnost in neodvisnost izvrševanja korporacijskih pravic v družbah, v katerih ima država svoje kapitalske naložbe, s čimer je zagotovljeno upoštevanje smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Samostojnost Slovenske odškodnine družbe kot upravljavce tega premoženje je pri upravljanju naložb vezana na spoštovanje načel korporativnega upravljanja družb. V tem pogledu naj poudarim, da je v dopolnjenem predlogu zakona na ustrezno raven povzdignjen tudi kodeks upravljanja z vsebino, ki mora biti opredeljena, rok za sprejem kodeksa pa izjemno kratek in določen s 15. majem 2013.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se vzpostavlja tudi možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora Slovenske odškodninske družbe oziroma kasneje Slovenskega državnega holdinga, ki bo skupaj z uvedbo dolžnosti poročanja Državnemu zboru na predlog Vlade predstavljalo podlago za učinkovitejše, gospodarno in odgovornejšo upravljanje družb s kapitalskimi naložbami države s strani Slovenske odškodninske družbe.
Zaradi navedenega bomo Socialni demokrati to novelo zakona podprli, še enkrat pa naj jasno poudarim naše nedvomno pričakovanje, da pristojni čim prej manjkajoče dokumente predlagajo v sprejetje Državnemu zboru, zato da bomo dosegli nov tip upravljanja premoženja v lasti Republike Slovenije, z upravljavcem na čelu, v imenu in za račun Republike Slovenije v skladu z načeli gospodarnosti, preglednosti, učinkovitosti in seveda tudi predvidljivosti. Socialni demokrati bomo predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima poslanska skupina Državljanske liste, gospod Bojan Starman.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Državljanka lista bo spremembe zakona podprla. Pač, omogočajo neko prehodno obdobje delovanja v tem obdobju s temi manjšimi spremembami.
Vse te točke, o katerih danes govorimo, o državnem holdingu so na nek način povezane. Razmišljal sem in pri vsem tem me na nek način moti prevelika kompliciranost vseh teh stvari in s tem zamegljevanje bistvenega, kar želimo s tem zakonom doseči; to se pravi, zelo učinkovito in hitro poseganje v učinkovito upravljanje državnih naložb. Že sam osnovni zakon je razbil vse te stvari, pa smernice, pa strategije, pa vse skupaj,
da smo že po štirih mesecih porabili toliko časa, narejeno ni pa še popolnoma nič. In ne vem, koliko časa se bo še čakalo, da se bo kaj naredilo. To me zelo moti.
Že pri razpravi o samem zakonu sem postavljal vprašanje, zakaj bolj enostavno ne postavimo ciljev in nalog in obveznosti tako vodstva tega novoustanovljenega holdinga za upravljanje kakor tudi tistih, katerih premoženje bodo oni nadzirali oziroma katero bodo upravljali posredno.
Manjka mi zelo jasnih kriterijev, ekonomskih opredelitev, ekonomskih ciljev po posameznih subjektih, ki bi bili zavezujoči. Moti me poskusi kadriovanj, vsa ta razmišljanja, ne samo o Slovenskem državnem holdingu, tudi o slabi banki. Imam občutek, da ne vemo točno, kaj je cilj tega zakona. Edini cilj je učinkovito upravljanje. Združili smo vse državne deleže na enem mestu, da ne bo različnih politik. Omogočili smo s tem zakonom neko osnovo, samo toliko časa čakamo, da bi začelo delovati, da bi prišli učinki. Zelo hitro se bo še povečalo to državno premoženje, predvsem slabo. S slabo banko na primer bo prišlo še kar precej delnic teh slabih družb na nek način v državno last in bo tudi morala poskrbeti za upravljanje s temi stvarmi.
Mislim pa, da je vseeno problem v tem, da na nek način nikakor, kot sem že povedal, nočemo dati politike iz tega sistema in tudi v same organe zelo politično poskušamo kadrovati. Skratka, nočemo se - povedano je bilo že prej, da smo že na odborih ugotavljali, da ni bistveno, da se umakne država iz državnih podjetij. Bolj je bistveno, da se politika odmakne iz teh državnih podjetij in prepusti strokovnim ljudem, da to upravljajo in da učinkovito upravljajo. Vendar pa se zdi, da so ta državna podjetja res tako vabeča in priročna mesta, da se kdo preskrbi za kakšno dodatno ugodnost. Vemo, da so tukaj tri stvari; eno je direktno proračun. Tisti, ki je na oblasti, in tisti, ki delajo z njim, lahko dobi privilegije; drugo so banke, kjer si lahko nekateri brez posebnih pogojev pridobijo kredite; tretje so pa verjetno državna podjetja. Tukaj bi dodal še en faktor, kjer tudi veliko izgublja država, sem ga že tudi velikokrat omenjal, to so tudi javna naročila, ki so na nek način vedno usmerjena v dobra dela in dobre cene za tiste, ki so trenutno na oblasti. To so sektorji vplivov politike, ki jih neprestano motijo in se poskušajo jih zadržati te oblasti, ker zadaj je denar.
Če se bomo znali dogovoriti in dejansko delati kot Državni zbor, kot aktualna politika v interesu vseh ljudi, potem bodite brez skrbi, za vse nas bo dovolj in ne bomo imeli proračunskega primanjkljaja, nepotrebnih reform in znižanja raznovrstnih izdatkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
117
DZ/VI/13. seja
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, podpredsednica, predstavnika Vlade!
Minilo je 10 mesecev, odkar je prvič bil v Državni zbor posredovan Zakon o Slovenskem državnem holdingu, potem so minili meseci aktivnega dodelovanja, usklajevanja -poudarjam usklajevanja - in seveda dopolnjevanja osnutka tudi z opozicijo. To je bilo že danes nekajkrat rečeno. Potem je sledilo ponovno odločanje na podlagi zahtev Državnega sveta - to pomeni "kurblanje" proti zakonu, kljub temu da ste sodelovali pri sestavljanju, pa referendumska zahteva pet minut pred polnočjo. Še se spomnimo teh zgodb. Šele po odločitvi Ustavnega sodišča, da bi zavrnitev takšnega zakona na referendumu pomenilo preveliko tveganje za državne finance, je zakon stopil v veljavo konec lanskega leta; vmes ste naredili vse in zgodila se je menjava vlade - to vam je uspelo - in sedaj vam bo uspelo uničiti tudi ta zakon. Toda zakonodajalec izvajanje zakona ni ustavil, ker je vedel - sam pripravljavec zakona, torej vlada -, da za to državo pomeni pravzaprav roke in noge ali če hočete kri. Prejšnja koalicija je uskladila tako klasifikacijo kot smernice za upravljanje in poslala v Državni zbor. V prejšnjih dveh točkah ste vse to gladko malo zavrnili. Čeprav je bilo med drugim v drugi obravnavi rečeno tudi, da ste dolžni našim ljudem povedati, kakšne bodo javnofinančne posledice tega manevra, marsikaj je bilo na delovni skupini odprto, marsikaj tudi razčiščeno, veliko tudi z amandmaji popravljeno. Ali ste takrat, ko ste popravljali, usklajevali, imeli figo v žepih? Kdo je že to izjavil? Iz Poslanske skupine Pozitivne Slovenije mag. Alenka Bratušek! Drugi danes najvplivnejši človek v tej državi je med drugim rekel tako: "Ponovno bomo poslušali predloge Vlade, da je potrebno varčevati, ker ni denarja. Srečevali se bomo še naprej z znižanjem plač in pokojnin." No, in potem pravi tako: "S tem zakonom bo povzročena največja kraja premoženja v Sloveniji." Torej, o holdingu, ki ga danes ukinjate, ki ga uničujete, ki ste ga s klasifikacijo in strategijo že popolnoma paralizirali. Potem je še ta isti gospod, ki je danes predsednik Državnega zbora in si dovoli z govornice, ko pride predstavnik predstaviti stališče poslanske skupine, še preden spregovori besedo, ga "oplajbati" - po domače povedano. "Vse to lahko razprodamo brez soglasja Vlade, brez soglasja Državnega zbora, zato govorimo o kraji stoletja." Tako je rekel gospod Veber. In kje je sedaj pripravljena kraja stoletja? Vse, kar ste naredili, vam je očitno uspelo in pripravili ste se na krajo stoletja s spremembo tega zakona, tako da uveljavljate, in sicer piše tako "do uveljavitve klasifikacije Sod samostojno upravlja z naložbami, s katerimi je do uveljavitve zakona
upravljal AUKN". Kdo pri milem bogu v tej državi temu Sodu, temu nadzornemu svetu sploh lahko verjame? Sestava nadzornega sveta: Samo Lozej - je to Pozitivna Slovenija, svetnica mestnega sveta v Ljubljani Nives Cesar -svetnica Pozitivne Slovenija, Državljanska lista, DeSUS in SD. Kje so tu opozicijski opozicijski nadzorniki? In razpolagali boste s premoženjem. Koga boste postavili na vrh holdinga, kdo bo vodi? Mogoče Zdenka Groze? Jankovic naj bi vztrajal pri postavitvi vodstva Slovenske odškodninske družbe. Skratka, popolnoma se ...
Se opravičujem, imate celo organ, ki bo nek kodeks sprejel. Komu bo služil ta kodeks? Niti za WC ne bo sposoben, ker bo pretrdi papir. Uničili ste to državo. Trojka prihaja, žal.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Imamo k 2. členu zakona vložena dva amandmaja, amandma Poslanske skupine Nove Slovenije in amandma Slovenske demokratske stranke.
V zvezi z amandmajem Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. členu ugotavljam, da ni vložen v skladu s 132. členom Poslovnika Državnega zbora, zato je ta amandma brezpredmeten. Naj obrazložim, v skladu s 132. členom Poslovnika se lahko pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona vlaga amandmaje le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Z navedenim amandmajem pa Poslanska skupina SDS posega v vsebino 21. člena veljavnega Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki pa ni predmet sprememb obravnave novele tega zakona. Če bi rekla skrajšano, 21. člen tega zakona je zaprt, zatorej ni mogoče k temu členu vlagati amandmajev.
Glede na navedeno, Državni zbor o tem amandmaju ne bo niti razpravljal niti ne bo o njem odločal.
Izvolite, gospod Jože Tanko, imate proceduralno?
Imate, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica Državnega zbora.
Očitno se počasi vračajo tudi metode dela iz obdobja Pahorjeve vlade, ko je gospod Gantar, vsakič, ko je tedanja opozicija vložila kakšen amandma, modro ugotovil, da amandmaja ni mogoče vložiti, ker je ali diametralno nasproten od vsebine zakona ali zato, ker bi s sprejemom tega amandmaja se zakon izničil in tako naprej. Tisoč razlogov.
Mislim, da takšen pristop, ko o amandmajih odločajo službe Državnega zbora, o tem, kaj je primerno in kaj ni, je nedostojen za Državni zbor. O vloženih amandmajih mora odločati Državni zbor z glasovanjem in ta metoda, ko se tam nekje v ozadju nekaj odloči in
118
DZ/VI/13. seja
potem prebere, da nekaj ni mogoče, je neprimerna.
129. člen Poslovnika Državnega zbora dovoljuje, in to tretji odstavek, da se vložijo amandmaji k členom, ki so odprti. Člen, h kateremu smo vložili amandma, je predmet razprave v Državnem zboru. Mi smo vložili amandma k 2. členu spremembe zakona in predlagam, da ta amandma uvrstite na dnevni red in da o njem razpravljamo. Kako bo koalicija glasovala, to prepuščamo koaliciji, kako bo opozicija glasovala, prepuščamo opoziciji. Vendar, na takšen način, da se iz postopka eliminirajo nekje v zakulisju vloženi amandmaji, ni v skladu s Poslovnikom Državnega zbora.
Tretji odstavek 129. člena jasno dovoljuje, izrecno dovoljuje, da se takšni amandmaji vlagajo. Predlagam, se opravi razprava tudi o tem amandmaju. Vem pa, da je amandma problematičen zato, ker ta amandma vnaša v zakon tisto, kar je bila izrecna zahteva Alenke Bratušek, tedaj, ko je bila poslanka Državnega zbora, namreč, spremembo sestave Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Takrat je bilo ekskluzivno zapisano, na kakšen načni bi moral biti Slovenski državni holding sestavljen, da bi bil sprejemljiv za Alenko Bratušek; sedaj, ko je ta gospa predsednica Vlade, mesec, dva po tistem, ko je to zahtevala, pa ji ta sprememba več ne diši. Mislim, da je prav, da se ta zadeva tudi s tem amandmajem popravi, da bo zakon dobil izgled in podobo, kot si ga je decembra meseca želela Pozitivna Slovenija in kot bi morda prijala ureditev na tem področju tudi sedanji opoziciji. Takrat ni bilo več mogoče spreminjati, zdaj pa je mogoče to spremeniti. Predlagam, da se to uvrsti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Tanko.
Seveda se spomnim tega predloga tudi sama kot članica Odbora za finance. Spomnim se tega, o čemer ste sedaj govorili, vendar dobro sem si pogledala ta amandma - upam, da ni to tudi žalitev mene, da samo preberem nekaj, kar mi pripravijo službe. Upam, da tega ne mislite. Namreč, spomnim se včerajšnje seje Odbora za finance in monetarno politiko, kjer je vaša poslanska skupina vložila amandma k novemu 29.a členu s točkami od 1 do 10. Skupaj smo se dogovorili in poskušali najti kompromis ter vložili skupaj amandma odbora in smo amandma od 1. do 7. točke sprejeli z zelo velikim konsenzom. In vaša poslanska skupina je svoj amandma umaknila; umaknila, saj v točki 8., 9., 10. oziroma v eni izmed teh točk je bilo navedeno ravno to, na kar je nas včeraj na seji odbora tudi Zakonodajno-pravna služba jasno opozorila, da zadeva ni na mestu, ni v kontekstu člena, o katerem se je vlagal amandma.
Naj pa preberem, o čem govori vaš dodani amandma. Navajate k 2. členu: V novem 29.a členu se doda osmi odstavek, ki se glasi, točka 8: "Ne glede na tretji odstavek 21. člena
tega zakona se trije člani izvolijo na predlog Vlade, štirje na predlog Državnega zbora, od katerih dva predlagajo poslanci vladajoče koalicije in dva poslanci opozicije, eden na predlog Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ in en član na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Člane nadzornega sveta izvoli Državni zbor z absolutno večino, vsak član nadzornega sveta se izvoli posamično." In naj poudarim, da ta navedba osmega odstavka, o katerem govorite, praktično govori o navedbi 21. člena zakona v tretji točki, ki se glasi: Člane nadzornega sveta izvoli Državni zbor z absolutno večino. Štirje člani se izvolijo na predlog Vlade, izmed katerih enega predlaga Ekonomsko-socialni svet, štirje na predlog poslanskih skupin in eden na predlog Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ. Vsak član nadzornega sveta se izvoli posamično.
Torej, iz prebranega je moč sklepati, da se dejansko posega v tretji odstavek 21. člena zakon, ki je zdaj zaprt. Gre za novelo zakona in tudi jaz se držim Poslovnika, vi ste omenjali tretji odstavek 129. člena, jaz pa bi vam poudarila, da v skladu s 132. členom Poslovnika je navedeno: Pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona se amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Vemo, da gre pri tem 132. členu oziroma pri tem zakonu za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona.
Vidim, da bi gospod Matevž Frangež želeli še proceduralno.
Torej, iz vsega tega prosim, da me razumete, da je dovolj argumentov, iz katerih lahko sklepamo, da ta amandma resnično ne more iti v proceduro tako, kot bi želeli.
Izvolite, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Skušam plastično ponazoriti, kaj bi se zgodilo, če bi Državni zbor ta amandma obravnaval.
V enem členu zakona, v 21. členu zakona, bi rekli, recimo, ta država gre dol. V 29.a členu pa bi rekli, da ta država gre gor. V enem zakonu bi imeli dve izrecno nasprotujoči si določbi o tem, kako pridemo do nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga.
Sicer v pravu obstajajo pravila o tem, da novejše pravilo razveljavlja prejšnje, vendar mislim, da je treba ugotoviti, da bi bilo na ta način sprejemanje rešitev v zakonu nekonsistentno, in prepričan sem, da je odločitev vodstva Državnega zbora, da tega Državnega zbora ne uvrsti, pravilna. Ni precedens! To je nekaj, kar predvsem bi moralo izkazovati odgovornost predlagatelja. Decembra lani, ko je bila jasna odločitev Ustavnega sodišča o tem, da referenduma o Slovenskem državnem holdingu ne bo, je isti dogovor med ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem in predstavnico opozicije Alenko Bratušek isti finančni minister označil kot brezpredmetnega, ne glede na dogovor, ki je vpeljal možnost, da
119
DZ/VI/13. seja
vladajoča koalicija v prejšnji sestavi uveljavi takšno sestavo nadzornega sveta, je bilo takrat rečeno, da je ta dogovor brezpredmeten, ker referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu ne bo. Že takrat ste imeli možnost spoštovati takrat sprejeti dogovor. Mimogrede, meni osebno tisti dogovor ni nič ljubši od tega, kar danes piše v zakonu. V vsakem primeru gre za politično instrumentalizacijo družbe, ki upravlja državno premoženje. Meni gre to na živce. Meni in vrsti državljank in državljanov je dovolj tega, da se politične elite - leve, desne, ni važno - vedno znova polastijo upravljanja državnega premoženja, namesto da bi končno razumeli to premoženje kot nekaj, kar je v tej državi sveto in kar je treba zavarovati. Zavarovati pa je to mogoče edino tako, da umaknemo politiko iz upravljanja tega državnega premoženja, ne pa, da vedno znova gledamo na kadrovanja kot na strankarske spiske sedaj enih, sedaj drugih. S to prakso je treba končati. Podpiram odločitev vodstva Državnega zbora, kjer je edina konsistentna, ki ščiti normalno normativno dejavnost Državnega zbora, zato da sprejema notranje skladne zakone.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Tukaj ste tudi vi, gospod Frangež, res zašli že v razpravo, tako kot se je pri enem od stališč se razpravljalo o vsem drugem, samo o zakonu dejansko ne; celo o raznih ljudeh.
Prvi je dvignil roko gospod Jožef Jerovšek. Imate besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Prosim, da gospoda Frangeža zaradi zlorabe poslovnika okorite, morda bi ga bilo dobro celo odstraniti iz dvorane. Opozoriti ga, da so se mariborske volitve že končale in da je na volitvah izgubil in da naj ne podaljšuje mariborskih volitev v proceduro Državnega zbora. Namreč, čista zloraba poslovnika je bila in prosim, da ga opozorite.
Glede tistega, kar je govoril: mi imamo tudi institut usklajevalnega amandmaja, če pride do nekonsistentnosti zakona, tako da tudi vašo prvotno izvajanje, da našega amandmaja ne more, biti je neprimerno in nekonsistentno in je nasprotno z dosedanjo prakso Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Jerovšek. Verjetno ste že opazili, da sem takoj gospoda Frangeža po njegovem proceduralnem predlogu tudi ustno opozorila, da je v proceduralnem predlogu zašel v razpravo.
Glede na nekatere dvome, čeprav je zelo jasno, 21. člen ima naslov Nadzorni svet. Spoštovane kolegice in kolegi, dajmo vsi skupaj, kdor si morebiti ni uspel pogledati, pogledati tretji odstavek 21. člena. Tisto, na kar se je
včeraj pristalo in se je umaknilo, ker je Zakonodajno-pravna služba opozorila, vidim, da se želi sedaj ponovno vključiti. Vem, da me razumete, zato sem primorana ravnati tako, kot sem se odločila, v skladu s poslovnikom. Vem, da bodo še kdaj priložnosti, da se bo tudi to spremenilo, ko bo šlo za novo novelo ali dodatno spremembo zakona.
Imate proceduralno, gospod Jože
Tanko?
Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Najprej vam ugovarjam; niste se vi odločili, da tega ne boste uvrstili v pregled amandmajev. To so se odločile v zakulisju službe Državnega zbora. Proti takemu načinu dela protestiram, da o tistem, kar poslanci pripravimo za razpravo, kot amandmaje ali kar koli v Državnem zboru, da o tem zadaj zmanipulira kdor koli izmed služb Državnega zbora. To je tipičen primer vladanja ali upravljanja z Državnim zborom iz ozadja, tako kot se dela pri državnem premoženju ali pa se bo delalo, v bankah in še kje.
Predlagam, da daste predlog, da se o tem našem amandmaju glasuje, da se ga uvrsti v pregled amandmajev. To je čisto enostavno; če boste izglasovali, da se ne, bomo to sprejeli in vemo, zakaj, če pa tega ne boste dali na glasovanje, pa tudi razumem, zakaj - ker je prišlo zdaj ponovno, ko ste prevzeli vlado, v navado, da se na tak arbitraren način v zakulisju odloča o tem, o čem bomo sploh smeli v Državnem zboru odločati in razpravljati. Vem, da je zadeva neprijetna, vem, da ste nedosledni, to vedo tudi drugi, da ste nedosledni, da ultimativne zahteve, ki veljajo za neko koalicijo, takoj ko dobite možnost, da bi jih uveljavili, odložite in spregledate - svoje zahteve! To je princip dela. In ni dovolj, da tu na nek način politično tehtamo z glasovanjem, ampak je treba zadaj uporabiti še ves aparat, ki vam je na razpolago - službe Državnega zbora.
Spoštovana	podpredsednica,
predlagam, da o tem glasujemo. Želim, da ta naš predlog, ki odpravlja to nedoslednost, o kateri sem vas seznanil in ste jo tudi vi pisno predložili, podpisala sta jo pa dva, tudi bivši minister za finance, gospod Šušteršič. Tako ima praktično koalicija sama dovolj glasov z dvema strankama, da to izglasuje, brez da ji kdo pomaga pri tem. Ampak predlagam, da vsaj toliko tolerance v Državnem zboru v tem novem delu, ko imamo novo oblast, da se o tem vsaj glasuje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa za vse povedano.
Želim si, da obdržimo nivo razprave, kakršen je potreben. Jaz vodim sejo Državnega zbora, sem podpredsednica in se držim poslovnika. Svojo odločitev sem sporočila. Da pa ne bi kdo imel kakršnih koli dvomov, odrejam
120
DZ/VI/13. seja
odmor do 13. ure; torej, 9 minut odmora, in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora bo pojasnila zadevo, kar mislim, da je prav, čeprav je tudi vam, ki ste predlagatelji, še zdaj jasno, da imam jaz prav.
(Seja je bila prekinjena ob 12.51 in se je nadaljevala ob 13.uri.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani!
Nadaljujemo prekinjeno 13. sejo Državnega zbora. V skladu s petim odstavkom 66. člena Poslovnika Državnega zbora prosim predstavnika Zakonodajne-pravne službe oziroma vodjo Zakonodajno-pravne službe gospoda Boža Strleta, da nam obrazloži proceduralni predlog oziroma poda svoje mnenje.
BOŽO STRLE: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci!
Tako kot je predstavnica Zakonodajno-pravne službe že včeraj na včerajšnji seji Odbora za finance in monetarno politiko navedla in ustno opozorila, da je amandma, ki ga sedaj obravnavate, nedopusten, tako tudi sedaj ponavljam, da je ta amandma k 2. členu, amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. členu, s katerim se v novem 29.a členu doda osmi odstavek, ki je oblikovan kot izjema od tretjega odstavka 21. člena zakona, vsebinsko - kar je pomembno -pa pomeni spremembo tega odstavka. Ker se s predlaganim amandmajem vsebinsko posega v člen, ki ni predmet noveliranja, takšen amandma po našem mnenju, ki smo ga že včeraj izrazili, ni dopusten. 132. člen Poslovnika Državnega zbora namreč v prvem odstavku določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona amandmaji lahko vlagajo le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. 21. člen zakona pa v noveli ni spremenjen ali dopolnjen.
Takšna praksa bi torej po našem mnenju pomenila, da bi nedopustno obšli določbe 132. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Hvala za vašo obrazložitev.
Gospod Jože Tanko, imate proceduralno?
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Predlagal sem glasovanje o uvrstitvi amandmaja. Rad bi vas pa seznanil se tem, da jaz mnenje Zakonodajno-pravne službe lahko sprejemam, se seznanim z njim, vendar mnenje Zakonodajno-pravne službe ni soglasje ali ni veto na tisto, kar predlagamo poslanci. Če bi to bilo, potem bi marsikakšna odločitev v Državnemu zboru bila drugačna, kot je sicer, zato ker smo poslanci predstavniki političnih
strank in tako naprej - in službe Državnega zbora ne odločajo. Ne odločajo!
Kakor koli to obračate, spoštovana predsednica, o temu predlogu je treba glasovati, zato da se amandma uvrsti na dnevni red, na pregled amandmajev. Vse druge interpretacije ali poskusi interpretacij pa so odmik od parlamentarne demokracije. Zdaj se obnašamo tako, kot da je ZPS stranka v postopku odločanja, pa ni. ZPS oblikuje mnenje, ki ga lahko poslanci iz Državnega zbora z glasovanjem upoštevali ali pa ne. Če bomo glasovali o predlogu, potem boste izrazili svojo voljo o tem in upoštevali ali ne mnenje Zakonodajno-pravne službe. Mi se temu ne moremo izogniti.
Spoštovana	podpredsednica,
predlagam, da o tem odločimo, tako kot na delovnih telesih včasih odločimo drugače, kot je mnenje Zakonodajno-pravne službe, in kot smo že odločali v Državnem zboru drugače, kot je mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato ker je to pač nek del nekega postopka, ki v tej fazi, v kateri smo zdaj, niti ni obvezen. Zakonodajno-pravna služba je dala mnenje na vašo izrecno željo. Mi tega nismo zahtevali in v skladu s poslovnikom je tisto, kar zadeva Zakonodajno-pravne službe, bilo že opravljeno, sanirano s sejo delovnega telesa. Tako da ne izgubljajmo časa.
Predlagam, da daste procesni predlog na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sejo vodim jaz in v skladu s 282. členom Poslovnika Državnega zbora, ki v prvi točki opredeljuje, da med sejo Državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa razlaga poslovnik predsedujoči. Ravno tudi zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe sem se odločila, da ta amandma ni v skladu s poslovnikom, zatorej o tem amandmaju ne bomo odločali. Predlagam pa poslanski skupini, gospod Tanko oziroma vam kot vodji, da daste predlog komisiji za poslovnik, če ocenjujete, da katera od zadev ni v skladu, da predlagate spremembe.
Prehajamo k razpravi, in sicer k razpravi k 2. členu zakona in vloženem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Želi. Odpiram prijavo za razpravo. Prijava poteka.
Prvi ima besedo gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Najprej moram reči, da obžalujem ta zaplet, ki smo mu bili priča. Škoda. Ampak po drugi strani pa izražam zadovoljstvo, da imamo skoraj pet ur in pol časa na razpolago za amandma Poslanske skupine Nove Slovenije in približno toliko časa, pošteno povem, smo mi porabili tudi za naš razmislek v tej smeri, kako
121
DZ/VI/13. seja
čim bolj učinkovito vzpostaviti neke nove elemente nadzora nad upravljanjem državnega premoženja.
Tudi v tem času, ko je bil ta zaplet, naj kar povem, mogoče se bo zdelo nekoliko pretirano, v tem času je ena od najboljših slovenskih gospodarskih družb v državni lasti podpisala najmanj eno svetovalno pogodbo za nekaj deset tisoč evrov, ne z vsemi državljani, ampak samo s kakšnim posameznikom ali bolje rečeno, pajdašem. In prav v tej smeri je šel naš razmislek in predlog rešitve, kako slovenski javnosti, ki najbrž ima pravico do tega, kaj se dogaja v državnih podjetjih, kako slovenski javnosti predstaviti podatke, ki so za javnost interesantni.
Naj kar pošteno povem, da je ozadje za predlog naše rešitve predstavila supervizor. Vsi ga zelo dobro poznamo, je spletna stran, ki je zelo dobro obiskana oziroma je takrat, ko je bila predstavljena, da je potolkla, kar se tiče obiskov spletnih obiskovalcev, vse rekorde. Se je dobro prijela, pozdravljamo tudi nadgradnje supervizorja, vendar se zavedamo, da tehnično ni mogoče potegniti analogije tega supervizorja, te aplikacije, z gospodarskimi družbami v državni lasti. Zato pa predlagamo rešitev, ki tehnično zgleda nekako tako, da vsi tisti poslovni subjekti, tudi fizične osebe in pravne osebe, ki sodelujejo s podjetji, ki so na klasifikaciji SDH, da do 30. 6. za preteklo leto poročajo SDH višino svojega poslovnega sodelovanja, tako imenovano neto fakturirano realizacijo, če je ta večja od 10 tisoč evrov, SDH pa zagotovi vpogled v te transakcije v te poslovne partnerje teh gospodarskih družb znotraj SDH in je to potem v obliki aplikacije na razpolago slovenski javnosti. Mislim, da bolj kot nadzorni svet, bolj kot tudi Računsko sodišče in ne vem kdo še je prav slovenska javnost tisti najboljši nadzorni organ, ki lahko in ima tudi pravico vpogleda v takšne poslovne relacije.
Namreč, Poslanska skupina Nove Slovenije ostaja pri istih načelih, kot smo jih imeli ves čas od nastajanja Slovenskega državnega holdinga oziroma Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Mi nikoli nismo simpatizirali s tem, da bi tudi Računsko sodišče imelo pravico nadzirati SDH, odvisne družbe in tako naprej. V končni fazi, če pogledamo Zakon o računskem sodišču, nikjer eksplicitno ne piše, da ima pravico glede svojih revizijskih pristojnosti vpogleda tudi v gospodarske družbe v državni lasti. Morda boste rekli, da pa je to v tem, ker je SDH neke vrste naslednik Soda, Sod pa je res podvržen nadzoru Računskega sodišča. Če vprašate resnega slovenske menedžerja, potem se vam bo najbrž smejal, ko bo bral določilo, da je SDH in njegove odvisne družbe, da so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja. Glejte, eno so gospodarske družbe, ki imajo svoj tako imenovani core business, drugo pa so druge institucije, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja. Namreč, pri vseh teh različnih nadzorih, bo
najbrž rezultat klavrn. Vam to nekako tudi iz prakse povem. Problem pa je v tem, da bodo družbe veliko energije, predvsem SDH in odvisne družbe, vlagale v to, da bodo čim bolje servisirale nadzorne organe. Ne nazadnje, Vlado, nadzorni svet, Računsko sodišče, potem servisiranje kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in tako dalje. Naša rešitev praktično ne stane nič. Če bo kdo imel kakšna vprašanja v zvezi s tem, da je to dodatna obremenitev za družbe, ki s SDH in odvisnimi družbami sodelujejo, bom razložil, da gre tu praktično za ekstrakt podatkov iz tako imenovane fakturirane realizacije, tako da s tem nobenih dodatnih stroškov ne povzročamo. Gotovo pa slovenski javnosti razkrijemo vse osebe, ki sodelujejo s SDH in tudi višino poslovnih pogodb, če hočete.
Seveda vas prosim, da v razpravi postavljate mogoče dodatna vprašanja oziroma vas prosim za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Vse današnje dogajanje in včeraj na odboru in v tem vmesnem času, odkar je nova oblast prevzela vodenje države, nam pojasnjuje in dokazuje, da ste v sedanji koaliciji ali vsaj tisti del, ki je bil prej v opoziciji, jemali zelo resno in dejansko smatrate, da je Slovenski državni holding priložnost za divjo privatizacijo in da je to, kot se je izrazil predsednik Državnega zbora, v skladu z vašim razmišljanjem veleizdaja te države. S spremembo tega zakona želite to zadevo operacionalizirati, seveda boste pa odslej naprej trdili, da boste delali transparentno, pregledno, čeprav vsi ugotavljamo, da se te transparentnosti in preglednosti krčevito branite. Zaradi tega je bilo tudi preprečeno, da bi obravnavali tudi amandma, ki bi vpeljal malo več preglednosti pri teh vaših rabotah, ki ste se jih že dogovorili - očitno!
Gospa podpredsednica, prej ste na čuden način parafrazirali Sokrata - vem, da nič ne vem -, ker je preveč vedel, on je ogromno vedel, vi ste pa rekli: "Vem, da vem," ampak niste rekli, "ker premalo vem, kaj se dogaja zadaj."
Moram reči, da ta amandma, ki je sedaj edini, o katerem lahko razpravljamo, s katerim je moč nekaj narediti, je izjemno logičen, vendar pa je v bistvu blažev žegen na to, kar ste že sklenili v zakulisju. Glejte, predsednica Vlade, gospa Bratušek, je po Evropi razlagala, da potrebujemo čas - nova oblast. Ampak očitno je porabila zelo malo časa, da je spremenila stališče glede upravljanja tega holdinga; tu pa ni potrebovala dodatnega časa. Tu je pa v trenutku, ko je postala oblastnik, spremenila stališče, da ne opozicija ne slovenska javnost
122
DZ/VI/13. seja
nimata kaj gledati pod prste temu državnemu holdingu in načinu, kako boste razpolagali s tem ogromnim premoženjem. Verjamem, da je del spremembe tega stališča in dogovarjanja, kako se bo to upravljalo oziroma kako se bo koristilo za strogo privatne interese, bil tisti znameniti sprehod v Ankaranu 13. aprila med predsednico Vlade, gospo Bratušek, in gospodom Jankovicem. Baje je teh sestankov še veliko bilo v zakulisju. Tu pa razlagate, da gospod Jankovic nima več vpliva na politiko Pozitivne Slovenije. Stvari se dogajajo v zakulisju. In baje se že dogovarjajo tudi o vseh donacijah, sponzorstvih in kako iz tega ogromnega premoženja napajati strogo politične projekte. Vse to je že dogovorjeno. Domnevam, da boste mogoče celo ta amandma sprejeli kot figov list, ker to vi znate, zaobiti takšne stvari, ki so do 100 tisoč evrov, to je drobiž za vašo opcijo. To je mogoče figov list, da boste v zakulisju še lažje delali, potem boste pa nek drobižek prikazali, da je bil nakazan na neke, recimo, politične stranke. Tam boste prikazali samo drobiž, masa denarja pa bo ušla, šla. To, kar je gospod Veber predvideval, da bo to divja privatizacija, je imel svoj koncept v glavi, kako ste delali, ko smo bili na oblasti, in kako mislite delati zdaj. Ta koncept je očitno zelo močan in je sedanji zakon operacionalizacija tega koncepta.
Zaradi tega moram še enkrat poudariti: ta člen je koristen, seveda pa vas ne bo zavrl v tem, kar ste se odločili na teh sprehodih in sestankih, ki so konspirativni in se dogajajo v zakulisju, kjer Jankovic še vedno odloča. In celo slišim, da gospod Kuntarič ni dovolj vodljiv. Pomislite! Vaši člani so povedali, da za Jankovica gospod Kuntarič, ki sedaj bo opravljal v začetku to premoženje, ni dovolj vodljiv. Javno priznavate, da nek direktor, ki bo razpolagal s tem premoženjem za gospoda Jankovica ni dovolj vodljiv in da mora imeti tam lutko nastavljeno, da bo lahko z županstva upravljal vso to slovensko premoženje. To pa bo res veleizdaja te države!
Gospe in gospodje, bilo bi primerno, da premislite, da ponovno vrnemo tudi amandma, ki smo ga mi predlagali, da te silne apetite vašega gospoda Jankovica in vseh drugih, ki se želite polastiti iz tega premoženja, zaustavimo, zabremzamo in da skušamo to državo potegniti iz blata, ne pa, da krizo še poglabljate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Je želja za razpravo. Proceduralno?
Izvolite, gospod Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za besedo.
Mislim, da vemo, da je točka dnevnega reda določena, da se zdaj pogovarjamo o amandmajih.
Spoštovana predsedujoča, predlagam, da opozorite tudi v bodoče razpravljavce, ki bodo razpravljali o sprehodih, predvsem veliko govorili tudi o gospodu Jankovicu, da to res nima nobenega smisla in nobenega stika s tematiko, ki jo obravnavamo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Res sem pred pričetkom razprave že opozorila; torej ponovno opozarjam vse kolegice in kolege, da se pri razpravi osredotočijo na vložene amandmaje v okviru Zakona o Slovenskem državnem holdingu.
Želi še kdo razpravljati? Predstavnica Vlade, gospa državna sekretarka mag. Mateja Vraničar, beseda je vaša.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Dovolite mi, da pokomentiram predlog amandmaja. Amandma je zapisan tako, da v celoti nadomešča 29.a člen, kar pomeni, da nadomešča revizijske pristojnosti Računskega sodišča z javno objavo določenih podatkov. Poleg tega ukinja tudi vse tiste dopolnitve, ki so bile v 29.a člen vnesene včeraj glede zagotavljanja informacij javnega značaja in glede javnega naročanja. Mislim, da to ni primerno in ustrezno.
Kar pa se tiče same vsebine predlaganega amandmaja, izražam dvom v njegovo ustreznost in domišljenost. V prvem odstavku se namreč nalaga neka obveznost poročanja osebam, ki poslujejo z državnimi podjetij. Pojem državno podjetje ni v zakonu nikjer podrobneje opredeljen in obveznost se nalaga poslovnim partnerjem, predvidevam, da podjetij, v katerih ima SDH delež oziroma naložbo.
Nadalje pa mora glede na tretji odstavek SDH prekiniti poslovanje z odvisno družbo, s svojo odvisno družbo, torej družbo, ki jo je sam ustanovil, če ta neodvisna oseba, njen poslovni partner, ni poslala podatkov. K poročanju ni zavezana odvisna družba SDH, ampak so k poročanju zavezane osebe, njihovi poslovni partnerji. To preprosto v praksi ni izvedljivo.
Poleg tega se v zvezi s temi objavami po mojem mnenju glede na število naložb, za katere to velja, vnaša s tem členom v zakonsko materijo nekaj, kar je po eni strani že dokaj ustrezno urejeno bodisi v zakonodaji s področja preprečevanja korupcije bodisi v samem veljavnem zakonu o SDH, kjer bi opozorila predvsem na določbe 29. člena glede protikorupcijskih klavzul in na določbo 30. člena, ki v bistvu določa zahteve glede poročanja tako SDH kot tudi družb, v katerih ima SDH kapitalsko naložbo.
Če v bistvu povzamem, ocenjujem, da bi ta člen bil praktično neizvedljiv v praksi, poleg tega pa bi naložil sami družbi SDH nesorazmerno veliko administrativno breme.
123
DZ/VI/13. seja
Mislim, da ni primerno, da družbo obremenjujemo z določenimi administrativnimi postopki, ampak jo moramo usposobiti za to, da bo delala tisto, za kar jo ustanavljamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k 2. členu? Želi še kdo drug?
Drugače ima besedo gospod Jožef
Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica.
Priznam, da smo morda bili nekoliko nerodni, ker bi morda bilo bolj učinkovito, da bi ta amandma vložili kot nekakšen komplement k 29.a členu, morda bilo boljše, če bi to bil novi 29.b člen. Želeli smo odpreti razpravo, ampak zgleda neuspešno, ker gre očitno za nerazumevanje ali pa za premalo volje za to, da bi za SDH naredili supervizor. To smo želeli. In to brez enega ficka dodatnega davkoplačevalskega denarja. Če želite, vam jaz organiziram, da bo nekdo naredil aplikacijo, kot je supervizor, zastonj, ne bo stalo nič ne SDH ne državni proračun. Gre za aplikacijo, ki bi se polnila s podatki, ki jo kot ekstrakt naredi poslovni partner, ki dela s podjetji - morda smo res nerodno napisali, državnimi podjetji, ampak bolj točna pa so navedena v klasifikaciji. To pa točno vemo, katera so, ampak klasifikacije žal zaenkrat nimamo, najbrž jo bomo pa enkrat imeli. Če pa ne, potem je pa vse skupaj res ribarjenje v kalnem.
Se pravi, gre za to, da če dajemo na razpolago podatke, s katerimi poslovnimi subjekti in tudi fizičnimi osebami dela moja in vaša občina, zakaj ne bi potem imeli podatkov, s katerimi poslovnimi subjekti in fizičnimi osebami dela Telekom, dela katera koli druga družba, ki je na seznamu klasifikacije. Če je to kaj narobe?! To je vsebina. Sam tudi pričakujem od te vlade in te vladne koalicije toliko iskrenosti in toliko poštenosti, da bo to vgradila v prenovljeni, kot se obljublja, Zakon o Slovenskem državnem holdingu. To ne stane nič, bo pa izjemno učinkovito. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da je še želja za razpravo. Gospod Ivan Grill oziroma bom odprla prijavo na razpravo. Prijavljenih je pet razpravljavcev.
Prvi ima besedo gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Za predlog amandmaja s strani Nove Slovenije mislim, da je dobronameren in bi ga veljalo podpreti ali pa poiskati mogoče drugačno dikcijo, da se ta namen, ki ga ta amandma ali pa ta razširitev zasleduje, tudi v ta zakon vključi. Vsi se strinjamo s tem, da korupcija obstaja, da je netransparentnost še vedno zelo prisotna,
predvsem v državnih podjetjih oziroma tam, kjer se upravlja z velikim premoženjem in ne nazadnje tudi z velikim denarjem. In kaj je bolj učinkovito kot to, da je takšen podatek dostopen na ta način, kot ga predlaga Nova Slovenija, da to lahko, kdor želi, tudi preveri. Zato me tudi ta izjava ali trditev državne sekretarke, da bi to preveč zakompliciralo, preveč naložilo administrativne birokracije tem podjetjem v SDH, ne prepriča. Glejte, kjer je volja, tam je tudi pot. Treba se je potruditi in na ta način vsako senco dvoma, ki se bo ves čas porajala, na ta način skušati ne v celoti odpraviti, ampak vsaj omiliti. Ravno ta očitek, tudi s strani sedanje koalicije, ko ste bili takrat v opoziciji, da ta zakon prinaša netransparentnost, kot smo večkrat slišali s strani gospoda Vebra, da je to kraja stoletja, da bo kraja stoletja, veleizdaja stoletja. Pa dajmo zdaj, ko je priložnost, to zadevo nekoliko popraviti. Če ne moremo ali pa, če ni volje, da bi se v nadzornem svetu dala takšna sestava, kjer ima tudi predlagateljska opozicija možnost nadzora nad tem premoženjem, da se s tem to omogoči. Dajmo to iskrenost tudi na ta način izkazovati, ne pa samo govoriti, kako bo sedaj zadeva bolj transparentna, kako bo sedaj bolj učinkovito, ko pa vemo ali pa vidimo, da temu ni res tako. Ravno te rešitve, pa tudi izjave s strani ministra za finance, da bo v roku - zdaj mislim, da je še 14 dni - s strani Vlade - pomeni pod mizo - pripravljena klasifikacija, kaj bodo prodali brez meril, brez neke strategije vnaprej, verjetno tudi brez cen, po drugi strani pa bo taka dobronamerna rešitev, vsaj tako kaže, zavrnjena.
Še enkrat; razmislite predvsem v koaliciji, da se ta amandma ali pa ta rešitev tudi dodela. Jaz bom, kot sem že povedal, ta amandma podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Podpredsednica, najlepša hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi jaz se strinjam, kot moji predhodniki, glede tega, da je treba podpreti 29.a člen, ki bi nekako pridodal v 29. člen samih sprememb in dopolnitev Zakona o Slovenskem državnem holdingu neko dodatno varovalko. Menim, da samo delovanje državnih podjetij mora biti transparentno, da je transparentnost poslovanja tisti ključni vidik in obveznost do naših davkoplačevalcev. Ne gre samo za državna podjetja; pri nas imajo državna podjetja še eno specifiko, o katerih nemalokrat tukaj ne govorimo. Ta podjetja so monopolna. Ta podjetja imajo monopole in ta podjetja imajo v slovenskem prostoru tudi tisti največji denarni tok, o katerem lahko govorimo. Gre za denarne toke nekaj sto milijonov. Pri Petrolu, recimo govorimo o milijardah, o cirka 3,2 milijardi evrov. Druga zadeva, ki me zanima s področja
124
DZ/VI/13. seja
delovanja teh državnih podjetij, ki bodo v državnem holdingu, pa je še ena zanimivost. Za nekoga, ki ima monopolni položaj na trgu, je zanimivo, kam vlaga svoje oglaševanje. Če gledam recimo, kljub temu da ni zdaj v državnem holdingu, da RTV Slovenija močno oglašuje v Mladini, pa da ima cele velike strani v Mladini, se sprašujem, kakšen je ekonomski učinek ali pa kakšen ekonomski rezultat ima tako oglaševanje nekaterih podjetij - Petrola, Telekoma. Dobesedno se ta oglaševalski kolač nekako deli med različne subjekte v državi na nekakšen izredno netransparenten način. Končni učinek, ki mora pa zanimati tiste, ki so nas postavili tukaj v parlament, pa je, na kakšen način so oni prikrajšani. z netransparentnimi in z nekim neoptimiziranjem svojih poslovnih stroškov - ali pa predvsem stroškov - prihaja konec leta preko dobičkov teh podjetij v državo kot lastnika minimalni znesek tistega dobička tudi nazaj v proračun. Ker prihaja nek minimalen znesek nazaj v proračun, v proračunu ta luknja ni tako zapolnjena, kot jo imamo sedaj, ko ni tako zapolnjena. Posredno se zmanjšajo plače v javnem sektorju, socialni transferji in vse ostalo. Tega se morda neki državljani in državljanke ne zavedajo, kaj pomeni neko netransparentno delovanje, optimiziranje nekaterih stroškov, tudi v teh podjetjih, če ta podjetja gredo v neko drugo lastnino. Vedno se zavedamo, da če sem lastnik jaz, sem vedno boljši lastnik kot država. Ker državni uslužbenec zvečer ali popoldne ob treh zaklene pisarno in odide, jaz kot lastnik zasebnik sem pa dolžan vedno gledati stroške, zmanjševati stroške, optimizirati stroške in ta dobiček maksimizirati. To je bistvo tržnega gospodarstva in to je bistvo tudi neke tržne ekonomske logike. Mi pa preko teh podjetij, ki so nekakšen zgodovinski končni produkt te naše tranzicijske zgodbe in ki je nekako nikoli nismo uspeli prodati, tudi v času, ko so ta podjetja nekako dosegala v evropskem, svetovnem težišču dokaj visoke cene.
Menim, da je nujno potrebno, da vsaj v temu predhodnem obdobju, dokler ta podjetja ne bodo prodana, da se njihova transparentnost pokaže na najboljši možen način. Tudi menim, da amandma, ki so ga dali poslanci Nove Slovenije, je dobrodošel. Predvsem daje neko varnost, neko večjo transparentnost vsem davkoplačevalcem, da nekako vidijo, kdo so tisti subjekti, ki poslujejo s temi podjetji. Ali so te cene transparentne ali so te cene tržne, če dobavlja kar koli? Sliši se marsikaj, sliši se, da je cela vrsta ljubljanskih odvetnikov nekako kot paraziti priklopljena, recimo, na vrsto teh državnih podjetij z različnimi pogodbami, kljub temu da ta podjetja imajo nekaj svojih pravnikov, cele pravne službe. Še vedno so zunanji odvetniki nekako priklopljeni.
To so tiste zadeve, ki sprožajo določene dvome pri naših davkoplačevalcih in vedno se sprašujejo, zakaj ti odvetniki živijo neko nadstandardno luksuzno življenje, kljub temu da ta podjetja delujejo v okviru svojega
poklica z nekimi minimalnimi intelektualnimi storitvami, za katere pa zahtevajo nenormalno visoke cene. In na koncu, ko konec leta dobimo učinke teh podjetij - ravno dva dni nazaj smo lahko prebrali, da je Petrol izplačal svojim uslužbencem 900 evrov regresa. Za celo vrsto javnih uslužbencev ali pa celo vrsto naših delavcev, ki delajo za 600, 700 evrov v gospodarskih družbah, pa morda regresa skoraj ne bo ali pa bo minimalen. Tu se vedno sprašujemo o nepravičnosti nekih položajev, ki jih nekateri imajo v teh podjetjih, neke moči, ki jih imajo v teh podjetij. Vsaj ta moč bi naj bila v okviru tega amandmaja vsaj nekako malo bolj transparentno predstavljena: kdo posluje, na kakšen način posluje, s kakšnimi transfernimi cenami poslujejo, kdo so ti subjekti. Menim, da je to nek minimalni standard tudi neke demokratične države, v kateri so zaradi svojih zgodovinskih razprtij, ki jih je imela, ali pa zgodovine svoje ekonomske politike ta podjetja še vedno v večinski lasti države.
Tako osebno podpiram in verjamem, da boste tudi vi, nekatere kolegice in kolegi, spoznali, prepoznali, da je ta amandma potreben. Vsaj za to predhodno obdobje, dokler ta podjetja - vsaj tista, za katera bomo nekako ugotovili, da so pripravljena za prodajo ali da jih je treba prodati - je treba dezinvestirati naša državna podjetja ali pa manjši del teh učinkov, ki jih imamo, da jih je treba postaviti. Osebno menim, da je ta amandma nujno potreben in da boste tudi vi sprevideli, da ga boste potrdili. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva, minister, državna sekretarka!
Tudi sam želim izraziti podporo amandmaju k 2. členu. Kot je bilo že rečeno s strani predlagatelja in ostalih razpravljavcev pred menoj, je osnovna intenca, želja tega amandmaja, da pri gospodarjenju z državnim premoženjem vpeljemo večjo transparentnost. Tudi pri sami obrazložitvi razlogov za spremembo tega zakona o Slovenskem državnem holdingu je bila tudi s strani Vlade ta intenca pokazana in tudi s strani medijev kot ključni dosežek te spremembe, novele zakona to, da bo večja transparentnost.
Sam se strinjam z osnovno dikcijo, ki je v tem 2. členu, da Računsko sodišče Slovenije revidira poslovanje Slovenskega državnega holdinga in odvisnih družb. Prav tako, kot sem že dejal, podpiram to, da bi bil večji pregled tudi nad samim poslovanjem teh družb in bi na ta način tudi v slovenski družbi poskušali odpraviti velik dvom o tem, ali se s slovenskim državnim premoženjem gospodari pošteno ali tako, kot mnogi rečejo, da pri gospodarjenju s tem
125
DZ/VI/13. seja
premoženjem velja predvsem plenilska logika že skozi vseh zadnjih 20 let in da nam je to državno premoženje prav zaradi te logike v veliki meri tudi zelo zmanjšalo, splahnelo in da je tudi veliko izgubljenih delovnih mest zaradi prav takšnega gospodarjenja s tem premoženjem.
Sama intenca, namen osnovanega zakona je v lanskem letu šel v to smer, da najprej združimo upravljavca državnega premoženja v Slovenskem državnem holdingu, da skozi proces klasifikacije naložb in predlog smernic upravljanja teh naložb naredimo transparenten način, da je to gospodarjenje z enega mesta čim bolj učinkovito in da ima tudi javnost pregled nad tem gospodarjenjem.
Žal je v tej noveli zakona tudi 5. člen. Mislim, da v tem 5. členu sedaj, ko je bilo tudi na odboru rečeno, da iščemo neko začasno rešitev, zopet delamo to, kar smo v tej državi že mnogokrat naredili na področju gospodarjenja z državnim premoženjem, da iščemo začasne rešitve in hkrati omogočimo pogoje za to, že enkrat omenjeno, plenilsko logiko. Kajti, dokler ne bomo imeli sprejete klasifikacije naložb, tudi predlog smernic upravljanja teh naložb - danes smo že slišali stališče koalicije, da to, kar je bilo pripravljeno, ni v redu; nismo dobili boljšega predloga, da bi bilo končno s strani tudi Državnega zbora potrjeno, kako bomo s strateškimi naložbami gospodarili, ne samo kaj bomo prodali, kako bomo prodali, da se opredelimo o tem, kaj ta država tudi rabi v naslednjih letih imeti v tej svoji gospodarski substanci, zato da bo šlo gospodarstvo po pravi poti.
Sedaj, ko to odločanje prehaja na Sod, ki je bil že v prejšnjem tednu imenovan, kjer so tudi nadzorniki Soda sedaj imenovani po ključu, ki ste si ga določili, v Državnem zboru ni sprejetih usmeritev, kako gospodariti z državnim premoženjem. Ker v 5. členu pa potem damo proste roke za razpolaganje s tem premoženjem do 20 milijonov, se bojim oziroma lahko kar vnaprej trdim, da se bo ta plenilski odnos do slovenskega premoženja uveljavil tudi v prihodnje. Zato podpiram amandma, ki ga je pripravila Poslanska skupina Nove Slovenije. Ocenjujem, da nasprotovanje sprejemu in uveljavitvi Slovenskega holdinga, ki se je izvajalo s strani takratne opozicije, danes koalicije, v drugi polovici lanskega leta z vsem nasprotovanjem v parlamentu, tudi z vložitvijo samega zakona na Ustavno sodišče, da je uspel ta manever v lanskem letu. Sedaj pa, ko bosta zavrnjeni klasifikacija in smernice upravljanja, pa bo prepuščeno Sodu in kabinetu predsednice Vlade in ljudem z ministrstva, da bodo s tem premoženjem gospodarili na svoj način.
Sam mislim, da je to pot nazaj od tiste toliko potrebne in tolikokrat izrečene transparentnosti, ki bi jo na tem področju nujno rabili; transparentnosti, ki bi tudi dala Slovenkam in Slovencem zaupanje, da je politika vredna upravljanja z njihovim premoženjem, se pravi, z državnim premoženjem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, podpredsednica. Kolegice in kolegi, minister, predstavniki Vlade!
Holding je nastajal skupaj s takratno opozicijo zato, da bi se zadeve združile vse na enem mestu, da bi bilo upravljanje z državnim premoženjem kolikor se le da transparentno. Sedaj z demontažo in z današnjo sejo Državnega zbora, ko od klasifikacije do smernic demontirate holding in sedaj pri tej točki spreminjate zakon o holdingu, ste naredili vse, da te transparentnosti ne bo. Da bo to ostalo razpršeno, tako kot je bilo. Poglejte, če ne bi bilo temu tako, potem bi pustili nadzorni svet Soda takšen, kot je bil. Ne! Najprej ste ga šli politično urediti. Najprej ste postavili v nadzorni svet Soda ljudi, ki bodo očitno dovolj vodljivi in dovolj delali netransparentno, da boste lahko stvari imeli v rokah. Mimogrede, nekaj takega se dogaja tudi te dni z nadzornim svetom Optimo leasing v Ljubljanski banki, sicer pri tem direktno verjetno še niste zraven, ampak vendar svinjarije, ki se tam okrog dogajajo, bodo slej kot prej prišle tudi na te mize. Če bi imeli vsaj malo poštenega namena, ne bi zapisali, da so člani nadzornega sveta do izvolitve in imenovanja članov - po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ampak piše tudi, da so lahko največ do 5 let. Skratka, tudi že tukaj bi lahko omejili. Če govorite o juniju, potem ne vem, zakaj je v prehodnem obdobju treba narediti tako, kot ste naredili, in sedaj še nasprotovati temu milemu amandmaju, ki bi mu lahko rekli blažev žegen Nove Slovenije, nič kaj več, in še nasprotovati vsaj enemu minimiziranemu pregledu.
Ko ste bili v opoziciji, ste hoteli na vse načine - vse gor in dol, levo in desno - vse nadzore, sedaj ko ste v koaliciji, obrnete ploščo in si nič od tega ne želite oziroma postavite vse pod svoje okrilje. Danes sem v imenu poslanske skupine postavil vprašanje, ampak v nadaljevanju bom rekel to, kar je kolega Starman povedal - jaz pa pač nekoliko konkretneje z imeni in priimki in z akterji v tej politični igri -, ali je to umik države, politike iz podjetij in kakšen je cilj? Ti dve vprašanji sta najbolj pomembni. Vse možne rešitve, ki jih predlagajo - pa ta amandma je, tako kot sem že prej rekel, blažev žegen -, enostavno zavračate in ne daste nobene možnosti. Še bolj se postavlja vprašanje, kaj bo to prineslo jutri in pojutrišnjem na mednarodnih trgih. Mislim, da je danes 5,9 ali koliko cena naših 10-letnih obveznic na trgu. Sosednje države imajo tam 2-, 3-odstoten donos na obveznice. Ampak tam se ne dela tako, kot se pač dela tu. Zato smo danes pri vseh treh zadevah govorili prav o tem, česa ne bi smeli delati. Ko se oblast menja, se to menja. V redu. Ampak ne bi se smelo zamenjati popolnoma vse. Torej, to je gospodarjenje in transparentnost z državnim premoženjem!
126
DZ/VI/13. seja
Boste rekli, da je tako bilo. Res je, 22 let je žal tako bilo. Tako je bilo 17 let levih vlad, ki so bile na oblasti. V zadnjem letu ni sama takratna koalicija pripravila, skupaj z opozicijo je pripravila in utirila zadeve. Sedanja predsednica Vlade - prej sem iz njenega magnetograma prebral - je celo takrat tukaj, kot poslanka povedala, da so se nekatere stvari z amandmaji uredile. Zakaj ne naredite tega koraka naprej in bi imeli tudi sedaj v zdajšnji opoziciji podporo in bi šli v smeri transparentnosti in preglednosti. Ne vem, če imam točen podatek, ampak kolega Starman velikokrat govori tudi zelo jasno in eksplicitno o številkah, da je bilo v lanskem letu - iz ene njegove razprave bom povzel -, mislim, da od 70 do 100 milijonov evrov v državni proračun iz celotnega premoženja državnega vplačano, da bi pa iz tega naslova moralo biti tam vsaj od 700 milijonov pa mogoče celo do milijarde, mislim, da je še to celo danes enkrat ponovil.
Skratka, ko nekateri potem skačete v luft in tako dalje, zakaj omenjamo določene osebe - ja, če pa beremo v časopisju, če je vsak dan tega, kolikor hočeš: Jankovic bo naredil to, Jankovic je naredil to, Jankovic vodi tisto ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Pukšič, saj lahko priimek zamenjate s Pukšič, recimo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lahko, gospa predsednica, samo takrat bi se rajši obesil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Nisem vas mislila zaustaviti v razpravi, vendar ravno prej je bil proceduralni predlog in bi res prosila, da se držimo.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik. Gospod Jerovšek, ste kaj želeli? Ne. V redu.
Izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Že v uvodni predstaviti smo v imenu Slovenske demokratske stranke poudarili, da bo SDS vedno podprla takšne predloge, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti, odgovornejšemu poslovanju, gospodarnejšemu poslovanju in tranparentnejšemu poslovanju državnega holdinga. Vsekakor ocenjujemo, da predlog Nove Slovenije, 29.a člen, zagotavlja neko večjo transparentnost, preglednost, učinkovitost in gospodarnejše poslovanje.
Vsekakor je zanimivo pogledati v zadnjem obdobju predvsem vprašanja in polemike v zvezi s svetovalnimi pogodbami, ki se pojavljajo predvsem v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti. Vemo, da so nekateri mediji poskušali priti do teh podatkov, vendar od 11 podjetij v večinski državni lasti ali pa posredni
državni lasti niti eno od teh podjetij ni hotelo razkriti svetovalnih pogodb, koliko jih imajo, s kakšnim namenom so jih podpisali, zakaj so jih podpisali. Ne! Beremo zadnjo informacijo o družbi Adria Airways - ima svetovalno pogodbo v zvezi s prodajo. Poznavalci letalske stroke pravijo, da podjetja, ki jih je to svetovalno švicarsko podjetje predlagalo kot potencialne kandidate za nakup te družbe, niso rešitelji družbe. Na drugi strani pa beremo, da ne glede na izplen, ali bo kupec ustrezen, ali bo družba Adria Airways prodana ali ne, bo verjetno to švicarsko podjetje mastno zaslužilo. Tako piše eden izmed slovenskih portalov. Tudi mi ocenjujemo, da je treba narediti poslovanje transparentnejše in da bo tudi dejansko širša javnost izvedela, kam odteka denar iz državnih podjetij.
Na drugi strani bi še vedno ponovil to, kar smo povedali že na začetku, da ne razumemo te nekonsistentnosti Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov. V opoziciji zagovarjajo ena merila, ko so na položaju vlade, zagovarjajo druga merila. Še vedno nisem dobil odgovora ne s strani sedanjih koalicijskih poslank in poslancev ne s strani ministrstva, zaradi česa so se odločili izpustiti štiri točke, ki so bile pogoj za umik referendumskih podpisov. Predvsem me pa zanima, zakaj je nastala sprememba pri sestavi nadzornega sveta. Tako Pozitivna Slovenija kot Socialni demokrati so zagovarjali, da mora imeti opozicija večji vpliv v nadzornem svetu. Zakaj ste to umaknili? Zakaj te zadeve niste dali in poslankam in poslancem na tej strani in na drugi strani predstavnikom ministrstva? Vsaj obrazložite, kje so razlogi. Obrazložite, da bomo vedeli.
Zalo zanimivo bo danes videti poslanke in poslance Socialnih demokratov, ki bodo verjetno pritisnili tipko za spremembo in dopolnitev novele o Slovenskem državnem holdingu. Tri mesece nazaj smo poslušali: kraja stoletja, veleizdaja! Danes boste to potrdili, ampak verjetno izključno zaradi tega, ker ste koalicija vlade. Povejte, zaradi česa so zdaj takšne spremembe? Glavni cilj, verjetno, z vaše strani je bil narejen - zrušitev vlade Janeza Janše - in sedaj gredo stvari po svoje. Vsaj s strani predstavnika Ministrstva za finance pričakujem odgovore, zaradi česa so izpuščene štiri točke, ki ste jih še dva, tri mesece nazaj tako vneto zagovarjali in tudi pogojevali z umikom referendumskih podpisov.
Osebno ocenjujem, da se bo kalvarija z upravljanjem državnega premoženja nadaljevala. Kdaj boste postregli s klasifikacijo? Govori se, da boste do sredine poletja dali novo novelo zakona. Iz medijev razberemo, da ne bo prišlo do prenosa lastništva na državni holding. Potem ne bomo mogli govoriti več o holdingu, ne bomo mogli govoriti več o upravljanju, ampak bomo govorili izključno o vodenju, vodenje pa je direkten vpliv politikov na vse odločitve podjetij.
Zanima me, kako bo, če ne bo prenesenega lastništva. Upravljavec Sod ali
127
DZ/VI/13. seja
SDH bo sprejel neko odločitev, za to odločitev bo moral potem dobiti soglasje lastnika, drugače ne gre. To pomeni, da se bo lastnik direktno vključeval; in tu gre za vodenje, ne gre za upravljanje.
Zanima me, kakšno bo mnenje OECD - ali se bo s tem strinjal ali ne? Ali gre pa na drugi strani za verjetno namerno zavlačevanje, da se bodo lahko določeni privatizacijski postopki v tem vmesnem obdobju zapeljali na način, ki bo všeč samo enemu, in da se bodo nadaljevali osebni parcialni interesi.
Večinoma teh predlogov in pripomb, ki jih bo današnja koalicija črtala, spremenila, so bili sprejeti na predlog Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije. Danes, ko ste pa na poziciji, boste pa te zadeve spremenili in jih črtali.
Na drugi strani je seveda tudi vprašanje za Državljansko listo, ki je pripravljala, njihov minister je te zadeve pripravljal. Dva dni pred glasovanjem na Odboru za finance je bilo jasno zagotovilo Državljanske liste, da bodo klasifikacijo podprli - žal. Rečejo eno, delajo drugo, vendar s tem sprejemate tudi odgovornost.
Še enkrat bomo ponovil: SDS bo vedno podprla takšne predloge, takšne rešitve, ki bodo pripomogle	k	učinkovitejšemu,
transparentnejšemu in gospodarnejšemu upravljanju državnega premoženja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim željo po razpravi, zatorej odpiram prijavo na razpravo. Naj povem, smo še pri 2. členu in vloženem amandmaju Nove Slovenije. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Prvi ima besedo gospod Jože Tanko.
Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Najprej mi dovolite, da vas opozorim, da predsedujoči vodi sejo, ne pa spušča opazke razpravljavcem. Mislim, da si tu korektnosti poslanci, ki smo se prijavili k razpravi, pa najsi bomo koalicijski ali opozicijski, zaslužimo.
Drugo, kar je, moram reči, da v tej dvorani hudo pogrešam predsednika Državnega zbora gospoda Vebra, da bi razložil, kako gleda na to krajo stoletja zdaj, ko je koalicijski poslanec, ko je predsednik Državnega zbora. Takrat, ko smo mi pripravljali ta zakon, je bilo to najhujše zlo države, ne da bi kakor koli pojasnil, zakaj, ampak je to bilo. Takrat smo bili okarakterizirani, da želimo dobesedno skoraj ukrasti 10 ali ne vem koliko milijard premoženja. Zdaj, ko sprejemamo to novelo zakona, bi rad pojasnilo predsednika Državnega zbora, kako zdaj gleda na točno isto zadevo v funkciji koalicijskega poslanca in predsednika Državnega zbora - zdaj ko se mu je status zamenjal.
Prav tako je takrat zelo vehementno nastopil, ko smo sprejemali ta zakon, in je govoril o veleizdaji. Zdaj bi prosil, da gospod kolega poslanec našteje imena veleizdajalcev. To je pravzaprav elementarno, kar lahko od njega zahtevamo. Zdaj smo v fazi, ko ste ta zakon na tak ali drugačen način dopolnili, po moje nepopolno, v nekaterih delih ste ga izrazito poslabšali, in zdaj bi bilo dobro, da slišimo, kdo so tisti veleizdajalci, ki bodo zdaj upravljali, odločali in tako naprej s tem državnim premoženjem, ki ga je za 8, 10, 12 milijard; pač, odvisno od otvoritvene bilance in cenitev. Ti odgovori tukaj manjkajo. Še februarja, ko je gospod poslanec Veber nastopil prvič na funkciji predsednika Državnega zbora, je govoril točno o tem: o veleizdaji in o vsem tem, kar sem prej rekel, da je prodaja državnega premoženja škodljiva in da je treba na vse te probleme na glas opozoriti. Ta oseba manjka tukaj, ko je še mesec dni nazaj imela cel kup karakteristik za vse tiste, ki smo to rešitev zakona predlagali.
Zanima me in ne vem, kdo bo na to odgovoril. Gospa Alenka Bratušek je - mislim, da 26. septembra - na seji dejala, da je sestava nadzornega sveta absolutno tako pomembna, da od tega ne mislijo in ne bodo odstopili. Zdaj je gospa Alenka Bratušek predsednica Vlade, ni več opozicijska poslanka. Kot predsednica Vlade, kot prvi človek koalicije v izvršni veji oblasti je predlagala novelo zakona in te tako ekskluzivne zahteve - ki jo je takrat povedala in še večkrat ponovila in do decembra zapisala v zahteve, ki se jim reče zahteve glede umika podpisov pod zahtevo za referendum za Slovenski državni holding - v tem zakonu ni. Kaj pa se je v tem času tako radikalnega spremenilo, da to ni več absolutno prednostno in absolutno tako pomembno, da se od tega ne da odstopiti? Zdaj pa se je točno to zgodilo! Ne dobimo odgovora na te nedoslednosti, ne dobimo odgovora ne od enega predstavnika, ki je na vrhu zakonodajne veje oblasti, in ni odgovora od predsednice Vlade, ki je na vrhu tretje oziroma izvršne veje oblasti. V čem so te spremembe in razlogi za tako diametralna odstopanja na teh področjih?! Zakaj se tega v tem Državnem zboru ne more, noče pojasniti? Če se kdaj lahko - če se je kdaj lahko mislilo, da se bo zgodila veleizdaja in kraja državnega premoženja -, se sedaj, ko ni nobenih pravil več, po katerih se bo to delalo. Klasifikacijo ste zavrnili, smernice ste zavrnili in sedaj je zadeva brez pravil. Sedaj govorite o prodaji dveh, treh pomembnih gospodarskih družb, to se pravi tiste, ki so prodajljive, in najbrž gre za prodajo kakšnih družb s področja derivatov, telekomunikacij in ene banke. Mislim, da je gospod Veber celo izrecno povedal, da na prodajo telekomunikacijske družbe ne pristaja. Ampak zanima me, zakaj kar naenkrat takšen radikalen odmik od tistega, kar se je ne dolgo tega nazaj govorilo. Strašno me moti, ker nihče tega ne pojasni. Strašno me moti! Predsednica Vlade, jo imamo, imamo predsednika Državnega
128
DZ/VI/13. seja
zbora - oba sta nekje v bližini in onadva svojih izjav ne želita pokomentirati. Svojih izjav.
To, kar se dogaja v tem kadrovskem smislu, pa je po mojem mnenju tudi problem. Mi smo pred tem Zakonom o Slovenskem državnem holdingu imeli zakon o Sodu in smo imeli Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami. Kakšno je bilo delovanje obeh teh dveh institucij, nam je najbrž približno znano; da je bilo v najboljšem letu, ki ga dajo nekateri poslanci, tudi gospod Veber, za zgled, to je leto 2011, 34 milijonov evrov dividend v državni proračun in 507 milijonov finančnih dokapitalizacij, brez ostalih dokapitalizacij, ki jih je bilo še krepko čez milijardo ali pa skoraj dve. In zdaj se osebe, ki so takrat upravljale z državnim premoženjem, v eni ali drugi vlogi, na tak ali drugačen način vračajo v vodstvo Soda in tudi potem posledično v vodstvo Slovenskega državnega holdinga. Se pravi, garancija za perfektno upravljanje z državnim premoženje, po vašem mnenju, se na nek način vrača v to zgodbo. Kako je mogoče, da bodo dobili ponovno neko pomembno vlogo v tem sistemu osebe, ki se niso izkazale pri upravljanju z državnim premoženjem? Mislim, da je to nedopustno in tudi to bi moral nekdo pojasniti.
Kar zadeva ta amandma, mislim, da je ta amandma potreben. Gospod Starman, ki je eden najboljših, če ne najboljši slovenski sanator gospodarskih družb v težavah - pravzaprav mislim, da je saniral štiri ali pa oživel štiri gospodarske družbe, tudi Muro, tudi Jelovico, tudi eno čevljarsko družbo in še kaj -, je več ali manj vsakič, kadar se je prijavil k razpravi, povedal, da so največji problem pogodbe. Svetovalne pogodbe. V firmah, ki so umirale, so bile svetovalne pogodbe ključni problem. Kup priveskov, ki je črpalo denar za take in drugačne storitve, mi smo pa se ukvarjali tukaj, ali bomo družbo sanirali ali ne. Mislim, da je podobno tudi v drugih gospodarskih družbah.
Vi ste nam nedavno tega, dan, dva nazaj prinesli nek predlog zakona, v obrazložitvi napisali, da je ta zakon potreben zato, da se bo dokapitaliziralo ali pa dalo finančno injekcijo Cimosu. Nihče ne pove, da je tam "zabluzila" neka javna institucija, ki se ji reče Modra zavarovalnica, in nihče se niti z besedico dotaknil odgovornosti upravljavca dela državnega premoženja. Nihče! Ključni problem za cel Državni zbor, za koalicijo, SD, Pozitivno Slovenijo je, kako bomo mi to firmo rešili. Sestavni del istega paketa je odgovornost tistih, ki so to povzročili. Predsednica Vlade je dejala, da bomo sanirali samo gospodarske družbe, ki imajo perspektivo. Ne vem sedaj, če je gospodarska družba, čeprav ne nasprotujem temu, ki ima 400 milijonov letnega prometa in 400 milijonov evrov obveznosti, perspektivna v tem smislu, da bi to lahko storili. Tu gre najbrž na nadaljevanje nekih drugih zadev. Problem je odgovornost. In tisti, ki sprejemate te rešitve, morate na nek način zahtevati odgovornost. Gre za enormne zneske, za enormno premoženje,
gre za enormne nekontrolirane odlive in vi to prodajate potem kotneko sanacijo, neko pomoč. Mislim, da je to neodgovorno.
Beremo zgodbe, ki se nanašajo na neko slovensko občino in tam javni denar leti okrog in okrog. Mi smo, ali pa ste - ne mi, vi ste - takrat nekako v bančnem sistemu zlobirali ustanovitev nekega konzorcija, da so neke družbe izvajale nek projekt, velepomemben za Slovenijo. Na koncu ugotovimo, da je del tega krožilo po vseh raznih zadevah in prišlo do privatnih računov - tistih, ki so odobrili in potiskali naprej ta projekt. In nič. Ni institucije v državi, ki bi naredila neko podobno zadevo, kot jo je naredila Hypo banka: in so prišli, zaklenili, odpeljali, razrešili. Ukvarjate se pa z vsemi marginalnimi zadevami, kdo je kam narobe pogledal, kdo je kje morda obtožen kakšnega suma nepotizma in tako naprej. Bagatela! Ključne stvari, sto milijonski zneski ali več pa tečejo tako, kot bi si žile prerezal na rokah in bi ti dajali transfuzijo. To bi samo teklo čez sistem, na eni strani noter, na drugi ven. To počnete.
Mislim, da bi morali, preden nadaljujemo s to razpravo o tej noveli zakona, ki predvsem izredno olajšuje z upravljanjem z državnim premoženjem - izredno olajšuje zato, ker odvzema vsa pravila - dobiti odgovore na te ključne stvari, ki jih v zakonu ni več, ali pa pokomentirati izjave, ki so prejšnjo ekipo obremenile z določenimi opazkami, nalepkami, diskreditacijami in tako naprej. To, da smo bili obtoženi kraje stoletja, ni enostavno. Tega se ne znebiš v naslednjem stoletju. To, da smo bili obtoženi veleizdaje tisti, ki smo podpirali ta zakon, najbrž ni enostavno. Za veleizdajo so bile včasih hude sankcije in najbrž se vsi tisti, ki so to izrekali in ponavljali, tega zavedajo. Bilo bi lepo, korektno, da to razložijo, kako s temi postopki naprej, kako s to nadgradnjo veleizdaje boste delali naprej. V bistvu gre za nadgradnjo tega. Pričakoval bi odgovore najodgovornejših ljudi v tej državi, to se pravi predsednika Državnega zbora in predsednice Vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Tanko.
Gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Moram reči, da se tudi meni dozdeva, da ste -ob sprejemanju tega zakona so najbolj nagrajeni pa najbolj vplivni takrat govorili o veleizdaji -, danes nekam čudno neaktivni, da vas je zapustila vsa domišljija, da transparentnost ni več potrebna v tej državi glede upravljanja državnega premoženja, celo razpolagalo se bo lahko brez nadzora in ta sprememba glede transparentnosti je neverjetna. Približno enako spremembo v enakem času opažam tudi pri istih strankah v odnosu do plagiatorstva in plagiatov. Tisto tudi ni več problem. Ampak razpravljamo o izjemno pomembni zadevi in ko govorimo o tej vaši neaktivnosti, politično popolnoma razumem, da se je predsednik Državnega zbora na daleč
129
DZ/VI/13. seja
izognil današnji temi pa današnji razpravi o tem, ker je imel kot poslanec prej izjemno dosti povedati in je govoril o veleizdaji. Danes se je očitno odpovedal vodenju seje ob tej točki, poniknil je, ni ga. Morda bi mu, če bi danes tukaj sodeloval, verjetno škodovalo, da ne bi dobil kakšne nagrade za propagandista. Sedaj jo bo pa lahko dobil, ker ne bo požrl svojih besed. Poglejte, ko govorimo o tem amandmaju - prej sem rekel, da je vsaj delno zdravilo, minimalna možnost za neko preglednost, transparentnost. Kajti, po tej vaši neaktivnosti vidim, da so te govorice o tem, da so svetovalne pogodbe na račun bodočega Slovenskega državnega holdinga že napisane in da so že zmenjeni, koliko denarja dobi kdo, pa katera institucija, pa katere stranke, pa za koliko odgovarjajo. Če to prevedemo, lahko razumemo tisto kadrovanje nadzornikov v Slovensko odškodninsko družbo. Tam ste si politično razdelili do milimetra natančno, tudi za večino medijev zdaj ni več problem politično kadrovanje nadzornikov. Izbrali ste takšne ljudi, ki bodo to razdelitev strogo spoštovali. Povsem jasno je, da sta v tem nadzornem odboru dva človeka, dve osebi iz ljubljanskega magistrata oziroma direktna podaljška. Želel bi, da mi danes poveste, za koliko denarja ste se zmenili s temi donacijskimi pa svetovalnimi pogodbami, da odleti takoj, ko pride do SDH, kajti gospod Jankovic je za donacije bil izjemen mojster. Izjemen. Vsak, ki je hotel kaj delati z državnim denarjem v okviru Ljubljane, je moral dati donacijo. Zdaj ste to uzakonili, razumete. Vse to boste uzakonili, kako se bo to delalo naprej.
Kot pravi predsednica Vlade, rabite čas za druge stvari. Drugod rabite čas, tu pa ste v trenutku vse zrihtali. Tam, kjer bi bilo treba delati na transparentnosti in drugem, ki so pomembne stvari, ki bi to operacionalizirali na transparenten način, tam se ne mudi več. Mudi se pa zamenjava direktorja v Arhivu. To pa je velevažno za to državo v tem trenutku, ko je na robu bankrota. To pa ja. To pa je vaša priljubljena tema - kadrovanje.
S tem amandmajem skušajo predlagatelji - in se strinjam - dati majhno možnost, da vam ne bi uspelo vse tisto, kar ste se že dogovorili, da bi morali nekatere, kot pravijo po kuloarjih, že napisane sponzorske svetovalne pogodbe, donacijske pogodbe, sklepe umakniti ali pa zadržati. To bo lakmusov papir, kdo od vas je kdaj iskreno govoril o transparentnosti razpolaganja in upravljanja z državnim premoženjem. Kdor niti za to ne bo upal dvigniti roke ali pa pritisniti tipke, tisti je popoln talec teh, ki upravljajo s to koalicijo. Kolegice in kolegi poslanci, zavedajte se, da je takšno taktiziranje, da niti ene besede niste sposobni reči o transparentnosti upravljanja Slovenskega državnega holdinga danes, da je to kratkoročno, da ima kratke noge. Ob tem da ste imeli idej še pa še takrat, ko se je zakon sprejemalo. Naši občani, naši volivci bodo videli ta vaš spremenjeni odnos, to žegnanje
korupcije, ki se predvideva. Ne vidim nobene stiske, raje so se ti iz prve lige Pozitivne Slovenije umaknili, delajo načrte, mogoče se že podpisujejo sponzorske pogodbe, ne vem, morda, pa ostali sploh ne veste. Vidim, da ste izjemni ujetniki centrov moči. Včasih je prišel sem minister pojasnjevat, zdaj nimamo niti tega in na ta način smo degradirani v Državnem zboru. S takimi vašimi brezsramnimi metodami se ne strinjam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospod Han, proceduralno.
MATJAŽ HAN (PS SD): Sedemkrat sem želel proceduralno, ko je nastopal Jože, pa sedemkrat me je minilo. Mislim, to je res nemogoče, Jože! Ti si umetnik, profesor, doktor za spletke, samo čakal sem še, kdaj boš partizane pripeljal sem in bomo še o partizanih in NOB začeli govoriti. Vendar te prosim - se strinjam, transparentnost je najbolj pomembna -, ampak, Jože, prosim, da me ti in vaša stranka ne učite transparentnosti, ko ste zadnji dan, ko ste še vladali, menjavali ljudi v energetskih družbah, v nadzornih svetih, brez kakršnega koli dogovora, sploh v koaliciji. Niste niti Ljudske stranke vprašali ne Nove Slovenije, vi ste kar po svoje delali.
Če se že jaz od tebe lahko česa naučim, se o zgodovini tega parlamenta, o transparentnosti pa od tebe ne želim učiti. Prosim, da ga opozorite na to, kadar govori o takšnih izmišljotinah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Han.
Gospod Jožef Horvat je zdaj na vrsti,
izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica.
Gojil sem upanje, da bo ostal še naprej prisoten naš nekdanji poslanski kolega, sedanji minister v Vladi Republike Slovenije, gospod mag. Stanko Stepišnik, da bi morda tudi njemu še kakšno zadevo razložil. Preprosto zato, ker ga iz poslanskih klopi spoštujem in vem, da je poštenjak in da tudi o menedžiranju nekaj ve ali pa veliko ve.
Dovolite, da svoja čutenja naglas izrazim. Nekako čutim, da tudi koalicijski poslanci v duši podpirajo ta amandma, kar se da dokazati s tem, da ni nobene razprave. Seveda so najbrž jasna navodila glede glasovanja, ampak tudi če bo kdaj ta ideja implementirana v prenovljenem Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, bomo mi srečni, tudi če danes ne bo dobil podpore, se pa seveda kolegom iz opozicije zahvaljujem za podporo.
Veliko je bilo govora o transparentnosti, ker ta amandma prinaša transparentnost v najširšem smislu. Transparentnost ali bolj slovensko, čeprav je to tudi slovenska beseda, prozornost. Kaj hočemo doseči? Še enkrat,
130
DZ/VI/13. seja
hočemo doseči to, da če pogledam v poslovanje gospodarske družbe, ki je na klasifikaciji - ki še ni sprejeta - ali pa, recimo, konkretno Telekoma, da vidim natančno, katere gospodarske družbe, espeji in posamezniki s to družbo, ki je v državni ali delni državni lasti, sodelujejo in v kakšni višini. Ali je to kakšen problem? In to ne stane nič. Kot sem povedal, mi nismo nikoli gojili in tudi danes ne, simpatij, da je zdaj tudi tukaj prisotno Računsko sodišče. Nihče pa ni povedal, koliko to stane. Če rečemo, da zdaj obesimo tudi to nalogo Računskemu sodišču, in rečemo, da to nič ne stane, potem implicitno izjavimo, da ima Računsko sodišče neizkoriščene kapacitete in da - ne bom rekel, da nič ne dela - dela s 70-odstotno kapaciteto. Ali kdo to upa očitati Računskemu sodišču? Vsi bodo na nogah! Zato bo najbrž, če so danes kapacitete Računskega sodišča 100-odstotno izkoriščene, kar bi po načelu dobrega gospodarja in optimizacije poslovanja in tako naprej moralo biti, bo zdaj moralo Računsko sodišče zaposliti nove in kvalificirane - ne kogar koli s ceste, ne kogar koli od pajdašev, sodelavce. To pa najbrž stane. To pa se bo poznalo v proračunu Republike Slovenije.
Poglejte, če ne bomo večje transparentnosti implementirali, če ne bomo implementirali to rešitev, recimo mu supervizor za družbe v klasifikaciji, potem nam bodo najbrž protestniki ali pa vam bodo protestniki še naprej očitali, da kradete vsem nam oziroma vsem državljanom ali pa, da mi vsi krademo, ker pridejo navadno sem pred našo hišo in zahtevajo naše glave, če malo bolj brutalno rečem. Je pa res, da dokler bo politika v gospodarskih družbah, v družbah v delni ali 100-odstotni državni lasti, bo to pomenilo, da bo tudi politika nastavljala vodstva teh družb, nadzorne svete, nadzorni sveti pa uprave. Normalno in logično se bo to dogajalo vedno in tako dolgo, dokler se politika za vse čase ne umakne iz gospodarstva; in to je cilj Nove Slovenije, to je cilj, ker bo sicer vedno politik klical člana nadzornega sveta, ali pa člana uprave, ali pa nekega direktorja, da naj mu priskrbi neko pogodbo - danes smo že govorili o svetovalnih pogodbah, danes smo govorili o pogodbah za oglaševalske storitve in tako naprej. In to bo vedno, ne glede na to, kakšne barve je vlada. In tu je problem! Tu je strahoten problem. Vam kar povem: zdaj, ko razpravljamo o tem amandmaju, je najbrž nastala že druga, morda tretja, morda deseta pogodba, podpisana za nekaj 10 tisoč evrov; tam pa imamo na robu družbe ljudi, ki ne vedo, ali bi si kupili pol kile kruha ali samo četrt.
Prosim vas, kolegice in kolegi, skupaj smo delali Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Mi smo takrat imeli večjo odgovornost, kot vi, opozicija, smo upoštevali nekatere vaše rešitve, morda lahko rečem kar veliko. Upoštevajte tudi sedaj kakšno našo, ne bo vam žal. Ta ne stane nič, bo pa učinek velik - če seveda kaj daste na transparentnost, če ne, pa je treba pač objaviti, da od danes naprej ni
transparentnosti pri poslovanju gospodarskih družb v delni ali 100-odstotni državni lasti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospa Hercegovac, proceduralno.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Lepo pozdravljeni, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci!
Poslanec gospod Horvat govori o pogodbah, očitno ve, o čem govori. Predlagam 50 minutni odmor, da dobimo na mizo, o katerih pogodbah govorite.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Ta odmor ne bo mogoč. Nadaljujemo z razpravo.
Na vrsti je gospod Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa za besedo.
Približno 70 %, morda celo več slovenskega gospodarstva oziroma gospodarsko-finančnega premoženja v Sloveniji je v lasti politike. To je monstruozna vsota. Oziroma kar je ostalo od tega premoženja oziroma tega gospodarstva. Težko verjamem, da je tak rezultat bilo mogoče doseči na način, da se ni zgodila, recimo, najmanj kakšna zloraba položaja ali neko protipravno okoriščanje in kar je še takšnih pojmov, kazenskih in tako naprej. Nisem strokovnjak, ampak nekako me ne prepričajo argumenti, da so bile vse te procedure popolnoma v skladu z zakonom, in me ne prepriča argument, da ti, ki smo sprejemali te zakone, smo s tem dovoljevali takšne zlorabe. To preprosto ni res. Je pa verjetno res, da se je nekako od leta 2004 in naprej to vozlišče interesov, ki s takšnim premoženjem in s takšno gospodarsko močjo upravlja, znašlo v težavah, ki so se spremenile potem v nekakšen notranji kanibalizem tudi med vladnimi strankami, to se je potem spremenilo v zahteve po demonizaciji in odpravi vsega, kar je tu bivalo in delalo 20 let in je kakor koli že oblikovalo življenje v Sloveniji. To zahtevajo tisti, ki so točno produkt tega, kar na nek način denuncirajo. Najmanj dve vladi sta padli zaradi tega; Pahorjeva zagotovo, druga Janševa zagotovo. Skratka, ta zadeva je v krizi in zaradi tega je v krizi cela država, to je monstruozna situacija. Zaradi reševanja problemov tega vozlišča cela država trpi in ne vidi jasnega izhoda. Tako je dobro tudi povedati javnosti in tudi, da povemo sebi, da za to gre. To preoblikovanje javne koristi v zasebno je tisto, kar je pripeljalo do takšne situacije.
Ponavljam, argumenti, da zakonodaja to dopušča in da ne gre za kršitve zakonodaje, niso prepričljivi. To vozlišče obvladuje marsikaj, vključno z mediji; neposredno preko lastništva in
131
DZ/VI/13. seja
posredno skozi oglaševanje. Namesto da se spopadamo s tem, kar bi bilo najbolj odgovorno, se soočamo s temi stalnimi metamorfozami -novi obrazi in tako naprej -, dejansko je to samo perpetuiranje te agonije tega vozlišča. Nove stranke, češ da potem bo vse dobro, ulica, lačni otroci, partizani, domobranci - kar koli se uporablja za poneumljanje ljudi in da se odvrača pozornost od tega osnovnega problema. Rušenje vlad, vse to, kar destabilizira, je izvor vsega tega v tem. Zakaj ne govorimo jasno?
Ta amandma bom podprl, to je kapljica v morje, ampak vendar prispeva malo k transparentnosti. Zagotovo rešuje več problemov, kot naj bi jih ustvaril. To, da zaradi tega ne moremo izplavati iz situacije, ki -ponavljam - ni pogojena samo z mednarodno finančno gospodarsko krizo, te težave so seveda s tem poglobljene, ampak brez reševanja tega se v Sloveniji tudi ne bomo mogli spopasti z izzivi, ki prihajajo od splošne krize. Ena od prejšnjih vlad dve leti ni delala nič, ker je menila, da bo nemška lokomotiva že potegnila vse skupaj iz krize, pa se to ni zgodilo. Tako je tu ena zelo odgovorna domača naloga, ki nas vse čaka. Ena rešitev je bila že najdena, lahko bi jo popravljali, zdaj se jo ruši, ne ve se, kaj bo tisto rešitev nadomestilo, in se sami spravljamo v vse večje in večje težave, ne da bi kdo bil v stanju pojasniti ljudem, da se to dela zaradi tega, ker se želi doseči ta in ta cilj, ki bo dober za vse. Te razlage še ni, vsi jo čakamo. Resnično upam, da pride čim prej in da se tudi ljudem omogoči, da potem identificirajo svoje mesto v tej družbi in tudi lastno prihodnost - saj zato smo pa tu! Če so rešitve, pridite z njimi čim prej na dan in povejte, kako se bo to rešilo: plače, penzije, zdravstvo, šolstvo in vse, kar spada zraven in kar sestavlja dostojanstvo države in s tem tudi dostojanstvo državljanov.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Battelli.
K razpravi se je javila še državna sekretarka.
Pred tem dajem še vam možnost, gospa Hercegovac za proceduralni predlog.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Moj
proceduralni predlog je, spoštovane poslanke in poslanci, da je vsak poslanec res samo dva mandata v Državnem zboru.
Zakaj? Zato, ker določeni poslanci, ki so pet mandatov, so sami velikokrat vplivali netransparentno na odločitev glasov, zakaj so nekatere stvari slabe ali bile take, kot so, in so tudi indirektno vplivale na slabo stanje ljudi v tej državi, tako kot je govoril kolega pred mano. Zato mislim, da tudi vsak poslanec tukaj, ki sedi, nosi svojo odgovornost za to stanje, kot je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro, gospa Hercegovac, vaš prejšnji predlog ni bil v
skladu s poslovnikom, tudi ta ni v skladu s poslovnikom, ampak ste izrazili svoje mnenje.
Vidim pa, da je še želja po razpravi. Državna sekretarka se je sicer odpovedala razpravi. Gospod Bevk. Še kdo? Več je želja po razpravi, zato odpiram možnost za prijavo. Gospod Meh in gospod Bevk.
Izvolite, gospod Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Nekako sem, gospe in gospodje, mislil, da bi danes ob tej razpravi bilo modro molčati, ne govoriti in preprosto sprejeti tista dopolnila, ki so potrebna, zato da bi lahko operativno in lažje delali. Ampak se je veliko tega nabralo. Veliko teh misli je bilo tukaj izrečenih in dovolite, da nekatere morda vsaj komentiram, ko govorimo o amandmaju k 2. členu in poskušamo opredeliti, zakaj in kaj ta amandma pove.
Moje prvo vprašanje je, zakaj tega že do sedaj ni bilo v zakonu. Zakaj tega že do zdaj niste predlagali, če smo tako želeli transparentno in vse drugo delovanje? Torej, gre za to, pa je prav, da bi bilo poslovanje transparentno in da bi dobili tiste podatke, ki bi jih želeli, zato da ne bi govorili o svetovalnih pogodbah, da ne bi govorili o korupciji kar tako in da ne bi govorili o pajdaših, ki jih očitno poznate. Ne poznam nobenega pajdaša. Za koruptivna dejanja sem pa seznanjen iz tega, kar poročajo tisti, ki so za to odgovorni. Komu protestniki govorijo, gospe in gospodje? Vam, opoziciji? Nam politikom tukaj, nam govorijo! Ne govorite "vi" in "mi". Zelo se strinjam s gospo Hercegovac, tukaj notri sedite posamezniki že zelo dolgo, delate, vse veste in zdaj krivite nas, ki smo tukaj prvi mandat in poskušamo s srcem narediti tisto, kar smo čutili, da bi v tej državi morali narediti. Zato se mi zdi, da bi bilo prav, da sprejmemo ta predlog.
Ko smo se pogovarjali o Slovenskem državnem holdingu, se najbrž še spomnite, da je bilo veliko pripomb na ta Slovenski državni holding in da sem sam podpisal predlog pod to, da Slovenski državni holding ne bi bil takšen, ko je bil. Pa sem se tudi takrat zavedal, da bomo morali nekaj narediti s slovenskim premoženjem, ki ga še imamo. Vendar ne na ta način, kot je bilo opredeljeno, ker so se vmes pogovarjali -tisti, ki so bili za to odgovorni - o tem, koliko energetike bodo prodali in so podpisali nek dogovor s sindikati. Gospe in gospodje, preveč lahkotno govorimo o tem slovenskem premoženju, od katerega so odvisna naša življenja, tisti, ki smo celo življenje pravzaprav delali v teh državnih firmah, ali v gospodarstvu, ali kje drugje. Zato ni vseeno, katero firmo prodamo, zato ni vseeno! In o tem moramo govoriti. Ko smo govorili o klasifikaciji, spomnite se, kaj vse je bilo v tej klasifikaciji napisano. Spomnite se, kaj vse je bilo napisano! Pa je bilo to vse prav? Je bilo to dogovorjeno z delavci, je bilo to opredeljeno, smo imeli analize, kaj se bo zgodilo? Mislim, da bi bilo prav, da jemljemo to kot celoto, ko bo slovenska vlada prišla pred
132
DZ/VI/13. seja
Državni zbor in pred javnost z dejanskim stanjem našega gospodarstva in financ. Takrat bomo morali tudi dejansko govoriti o tem, kaj in na kakšen način bomo naredili. Kako bomo manjkajoča sredstva pridobili in kako bomo zadostili vsemu tistemu, o čemer ste danes govorili; o delavcih, ki si kruha ne morejo kupiti, in marsikaj drugega o ljudeh, ki si tega ne morejo kupiti. Seveda si ne morejo kupiti tudi zaradi nas, gospe in gospodje, tukaj!
Govorjenje o tem, veste, vsaka vlada bi kar naprej nekaj spreminjala. Vse tisto, kar je bilo prej, je zanič, vse, kar mi delamo, je pa dobro. Mislim, da je prav, da nismo spremenili v bistvu poslanstva SDH, da spreminjamo tisto, kar je narobe in da poskušamo nadaljevati. Spomnim pa naj vas, da smo AUKN ukinjali, šele ko je začel dajati, ne da bi poslušali. In to smo danes tukaj v Državnem zboru že slišali. Zaradi tega bi bilo prav, da pazljivo umeščamo te naše besede v prostor, zato ker jih ljudje poslušajo in res verjamejo, da je vse tako, kot posamezniki govorijo. Torej prodajamo zadnje ali poslednje državno premoženje. Zato kaže o tem pazljivo ravnati, dokler še to lahko delamo sami. S tem, da je 70 % premoženja v lasti politike, se ne morem strinjati v nobenem primeru. V družbi, kjer sem delal, recimo, da politika nikoli ni imela v lasti tega podjetja, se pa je politika tako ali drugače vedno dotikala, če govorimo o prostorski politiki, o politiki tudi drugačni, socialni, ekonomski ali kakršni koli -če smo to mislili in tako potem tudi povejmo.
Ali smo se vprašali, kaj bo s temi gospodarskimi družbami? Eno leto, vemo, kaj bi morali narediti. Kaj bo z gospodarskimi družbami? Kaj bo z delavci? Kaj bo s programi? To vse je bistvo, o katerem moramo danes govoriti.
Slabo upravljanje. Samo deloma drži, da je bilo upravljanje slabo v državnih podjetjih. Drži samo deloma. V nekaterih gospodarskih družbah v lasti države je bilo upravljanje odlično, pa tudi vodenje odlično, ker so to uspešne gospodarske družbe. Vprašanje pa je, če znajo upravljavci, če znajo lastniki postaviti pravilne cilje pred ta podjetja in če znajo lastniki izkoristiti sredstva, ki jih ta podjetja imajo, in da postavijo cilje, ki jih morajo izvesti. Naj spomnim, da smo, ste v tem Državnem zboru sprejeli zakon, s katerim smo umestili elektrarne spodnje Save v prostor. Spomnite se, kaj vse delamo ob vsem tem skupaj, pa je prav. Zato je vpliv politike na marsikaj, kar se v naši državi dela, izjemno pomemben.
Zakonu smo ostro nasprotovali v času nastajanja zaradi razlogov, ki sem jih že povedal.
Danes je kar nekaj razpravljavcev govorilo o tem, da smo odstavili vlado. Gospe in gospodje, odstavili ste jo sami, zaradi - saj veste česa. Ne bom govoril, ker se mi zdi, da ni prav, da bi to naredil. In če vemo, da bomo morali premoženje prodati, potem bi bilo prav, da danes govorimo o tem, da ga bomo dobro
prodali; da bomo imeli efekt od tega, da bomo dobili dobre lastnike. Zato bi bilo prav, da dobimo in smernice in klasifikacijo in potem tudi, na kakšen način bomo to delali. Sicer pa mislim, da bi bilo resnično prav, da bi tukaj pazljivo spuščali besede v eter, da ne bi žalili in da bi poskušali govoriti o tistem, kar ta trenutek je na dnevnem redu. Zato je amandma k 2. členu amandma, za katerega razumem, kaj želite z njim doseči. Seveda pa istočasno tudi vem, kaj to pomeni. Ko se danes kot poslanec soočam s problemi svojega komuniciranja, dela in funkcioniranja v slovenskem, lahko tudi političnem in gospodarskem prostoru, je vedno zadaj, kaj moram vse Komisiji za preprečevanje korupcije poročati, s kom vse sem se sestajal. Če bomo danes vse pogodbe, ki so bile, kar koli smo delali, mislim, da je to prevelik obseg tega poročanja. Zato mislim, da tega amandmaja ne morem podpreti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Prej je vodja največje opozicijske parlamentarne skupine Jože Tanko pozival predsednico Vlade in predsednika Državnega zbora, da pojasnita določene stvari. Onadva sta na funkciji, če slučajno tukaj nista prisotna, bosta imela priložnost, da to povesta. Lahko tudi že danes ali kdaj drugič, saj ne bomo zaključili razprave o Slovenskem državnem holdingu ta trenutek, ampak bo ta razprava tekla tudi naprej.
Tudi jaz bi terjal nekatera pojasnila. Recimo, zakaj so se v klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga znašli vsi rudniki v likvidaciji ali zapiranju? Pojasnilo je bilo, da je prišlo do administrativne napake. Malokdo lahko temu verjame. Rad bi dobil pojasnila, pa nimam koga vprašati. Rad bi dobil pojasnilo nekdanjega predsednika Vlade, rad bi pojasnilo nekdanjega finančnega ministra, rad bi pojasnilo nekdanjega gospodarskega ministra. Prvi predava nekje po svetu, drugi baje išče službo, tretji je šel v gospodarstvo.
Vi boste lahko dobili pojasnila od predsednice Vlade, od predsednika Državnega zbora. Kje bom pa jaz dobil pojasnila? Nobenega ni več v aktivni politiki, vsi so se nekje poskrili ali pa predavajo po svetu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želja po razpravi je še, zato še enkrat odpiram možnost za prijavo.
Gospod Jožef Horvat in gospod Tanko.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, drage kolegice in kolegi!
133
DZ/VI/13. seja
Ker se nam je pridružil mag. Stanko Stepišnik, ga pozdravljam in sem zadovoljen, da posluša našo razpravo, in verjamem, da kot dolgoletnemu uspešnemu gospodarstveniku mu je veliko do tega, da se z državnim premoženjem posluje transparentno.
Govorimo torej o ideji, da naredimo supervizorja za podjetja v delni ali pa 100-odstotni državni lasti. O tem govori ta amandma. Ta amandma, gospod Meh, ne govori o posamični pogodbi, če me poslušate, ampak govori o letnem neto prometu, ki je ekstrakt nekega poslovnega subjekta iz fakturirane realizacije. Ta poslovni partner pošlje to Slovenskemu državnemu holdingu, ta pa napolni bazo, v katero bo vpogledovala neka aplikacija, podobna kot je supervizor. Supervizor je bil dobro sprejet. Če kdo temu oporeka, potem odprimo razpravo tudi na to temo.
Spoštovana kolegica mag. Lejla Hercegovac, jaz sem poslanec. Nisem tožilec, nisem sodnik, nisem policist, jaz sem poslanec, tako kot vi, zato sva kolega, zato jaz o posameznih pogodbah tukaj ne bom govoril, niti jih ne bom vam dokazoval. Ne gre za to, da tukaj govorimo o imenih, lahko o tem govorimo na kakšni drugi instituciji; ampak, poglejte, draga kolegica, vsakdo ki bere dnevni časopis ali brska po spletnih medijih, najde dnevno veliko informacij in ko jih beremo, nas boli glava in si želimo, da jih odpravimo. Meni je žal, da mi je sedaj pod roke prišel prispevek, berem, poglejte: Dnevnik, 20. 4. 2013. Kar štirje spoštovani novinarji so se lotili teme in ji dali naslov Stožiški partner jamči za dolgove Jankovicevega podjetja. Samo to. Pa potem še Kanal A in tako naprej. Saj veste. Zahvaljujoč raziskovalnemu novinarstvu imamo najbrž vsaj za kanček manj barabij, ki se v tej državi dogajajo.
Ko pa bomo, draga kolegica, imeli ta supervizur za družbe, ki so navedena v klasifikaciji oziroma bodo navedene v klasifikaciji, potem vam bom z veseljem posredoval odgovor na vaše vprašanje; ne o posameznih pogodbah, ampak o poslovnih partnerjih, ki poslujejo s temi družbami.
Zakaj šele sedaj, me je vprašal spoštovani kolega - tako sem razumel, da sprašuje mene kot predstavnika predlagateljev. Ja, saj je res! Zato ker sem uvodoma povedal, ne vem, če ste me poslušali, da smo ob tej noveli zakona vložili veliko naporov tudi z našim strokovnim odborom Nove Slovenije, kako narediti to poslovanje bolj transparentno, bolj prozorno, kot se bolj pravilno slovensko reče, in smo prišli do te ideje: naredimo supervizur za družbe v klasifikaciji SDH. Zakaj zato? Namreč, mi tako vsaj razumemo, da je izboljšava zakonodajnih rešitev najbrž osnovna in permanentna naloga tega zbora. Nikoli ne bodo rešitve tako dobre, da ne bi mogle biti še boljše. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat. Še gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tu se nekateri, ki so vizavi mene, sprašujejo, zakaj tega ni nihče njim pojasnil. Večkrat je tedanji državni sekretar, ko je pripravljal klasifikacijo naložb in smernice, ponudil predstavitev v Poslanski skupini Socialnih demokratov, vendar se je vaš tedanji vodja odločil, da ga ne sprejme, zato,ker ste itak a priori proti prodaji državnega premoženja, to sem pa že prej povedal, sodi pa v kontekst kraje stoletja in veleizdaje. Lahko preverite pri vašem gospodu Vebru, da to, kar sem poveda,l drži. Vi ste edina stranka v Državnem zboru, ki se ni hotela sestati in seznaniti niti s smernicami niti s klasifikacijo naložb.
Vidim, da počasi tudi v koaliciji vlada zavedanje, da bi nekaj, predno se lotimo prodaje državnega premoženja, le morali imeti. Tako sem razumel gospoda Meha, ko je dejal: "Bilo bi prav, da dobimo smernice in klasifikacijo." To smo imeli. Glejte, danes bomo glasovali točno o tem in ste zavrnili in najbrž boste zavrnili. S tem ko boste zavrnili pravila, se začne projekt prostega razpolaganja z državnim premoženjem, ko ne bo nikjer nič več določeno, kaj je strateška naložba, ko ne bo nikjer določeno, kje je kakšna druga naložba in kaj je portfeljska naložba. Zdaj se bo odprlo od A do Ž vse, tako ali drugače, kakor koli bo komu od tistih, ki bo imel nekaj minut časa, v koaliciji uspelo zadevo lobirati, dogovoriti, povezati, da bo lahko ta zadeva stekla.
Zakaj tega ne podprete? Zakaj ne spremenite odločitve, ko bomo čez uro ali morda še prej o tem glasovali? In dobite podlago, dobite smernice, dobite klasifikacije, dobite opredelitev naložb in v skladu s tem se potem peljejo ustrezni postopki. To je elegantna pot, to imamo. Če ta koncept ni dober, obstaja še vedno možnost, da se popravi, vendar to, kar je pripravljeno, je mnogo boljše kot nič - to, kar boste vi naredili. In ta nič, da boste to zrušili, kar je bilo pripravljeno in usklajeno - ne v celoti, ker to itak ni mogoče, ker o posameznih naložbah, strateških ali portfeljskih ali pomembnih, ima vsaka poslanska skupina ali posameznik svoje ločeno mnenje. Ampak, koncept je bil narejen, dobil je dobro podporo, kar se je dalo, bil je usklajevan, mnogo stvari se je dopolnilo in spremenilo in če bi bil interes tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov, bi vnesli še kakšno vašo idejo. Pač, to je bilo ponujeno. Tudi smiselno bi bilo, , ker je še priložnost, gospod Meh, da čez eno uro v toku glasovanju tudi spremenite kakšno svojo odločitev in daste legitimiteto svoji razpravi.
Razumem, ko pravite, da sta gospa Bratušek in gospod Veber postala nekaj, neka predstavnika: en izvršni in vrhunski predstavnik ali najvišji, drugi v zakonodajni veji oblasti. To razumem, ampak oba sta bila tukaj vedno prisotna, cel čas ko smo razpravljali o slabi banki, ko smo razpravljali o Slovenskem državnem holdingu. Cel čas. Kjer koli se je kaj dalo, sta bila zraven in komentirala; danes, ko
134
DZ/VI/13. seja
potrebujemo nekatere odgovore, ko želimo nekatere odgovore, ker so se stvari v njunih stališčih radikalno spremenile, ni ne enega ni ne drugega. Koalicija bi morda lahko prilagodila tudi sejo Državnega zbora tako, da bi to obravnavali takrat, ko bi bila oba prisotna. Ne bi bilo najbrž težav, toliko moči pa ima koalicija, da lahko določi, kdaj se bo kakšna točka obravnavala v Državnem zboru. Mislim, da bo to treba narediti, da se tako diametralno nasprotne, radikalne spremembe tudi pojasnijo.
Gospod Han je na nek način podedoval sedež svojega predhodnika gospoda Vebra. Najbrž je dobil tudi smernice za razpravo o veleizdaji in o tistih, ki bodo ukradli državno premoženje. Pač, to je zapuščina, to je nasledstvo, ki ga tako ali drugače moraš na nek način prevzeti in pojasniti. Zdaj, spoštovani, če potrebujete čas, da dobimo te odgovore, tudi na to pristanemo. Ni težave. Tudi Vlada najbrž potrebuje, razumemo, da potrebuje nekaj časa. Če je treba, si ga bomo tudi mi nekaj vzeli, ker gre, kot je rekel gospod Meh, za zadnji del, za ostanek nekdaj skupnega velikega državnega premoženja. Zadnji korak je še ostal in za ta zadnji korak bi bilo dobro, če bi dobili še zadnja pojasnila tistih, ki so v tej državi postali najbolj odgovorni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Replika gospod Bevk, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Glede klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga, ki spada v okvir tega zakona, o katerem danes razpravljamo, zahteval pojasnilo v okviru poslanskega vprašanja, ne pa v nekih neformalnih razgovorih s predstavniki Vlade v poslanski skupini. Ta formalni odgovor v okviru poslanskega vprašanja je bil, da je šlo pri uvrstitvi idrijskega rudnika, ki je na seznamu svetovne dediščine, med naložbe Slovenskega državnega holdinga, da je šlo v tem primeru, kot možnost prodaje v končni konsekvenci, za administrativno napako. Mislim, da je tak odgovor skrajno žaljiv in podcenjujoč do poslancev. Pač, povedali bi, da so naredili napako ali da so zavestno to naredili, ne pa, da je šlo za administrativno napako. Zato bi bil zelo vesel, če bi v tej dvorani sedel tudi nekdanji predsednik vlade, ki je bil izvoljen kot poslanec konec leta 2011, in da bi prevzel vodenje svoje poslanske skupine ali pa sedel vsaj kot opozicijski poslanec, da bi ga lahko tudi kaj vprašali.
Mi ne moremo nič prilagoditi urnika Državnega zbora, ker pač bivši predsednik vlade ne more priti v to dvorano in nam kvalificirano odgovarjati na vprašanja. Jaz bi ga marsikaj vprašal; od te nameravane prodaje idrijskega rudnika in dediščine, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, kot tudi, zakaj ste, recimo, zadnji dan svojega vladanja ukinili in
ustavili enega največjih projektov v okviru 4. razvojne osi, to je povezavo med Primorsko in Gorenjsko - zadnji dan! Kako vam je lahko kaj takega padlo na pamet! Pustili bi novi vladi, da premisli pozitivne in negativne stvari take odločitve, vi pa zadnji dan, v zadnjih minutah sprejemate odločitve, ki se težko popravljajo. In bi rad vprašal bivšega predsednika vlade, zakaj so to storili, pa nimam nobene možnosti, ker se je odpovedal svoji poslanski funkciji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Je še želja po razpravi? Več želja, zato še enkrat odpiram možnost za prijavo.
Gospod Žnidar, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi!
Rekel bi, da že kar dolgo časa v tej dvorani poslušamo razpravo o državnih vrednotah, o državni srebrnini, o državnem premoženju. Ampak danes se pa res vprašam: Kaj pa je državno premoženje? Nekateri absolutno nasprotujete prodaji državnega premoženja. Veste, kaj smo delali 20 let z državnim premoženjem - kupovali smo ga, z vsako dokapitalizacijo smo ga ponovno kupili. Ne vem, koliko državnih firm smo s tem ,ne enkrat, mogoče tudi nekajkrat kupili. To se pravi, mi kupujemo svojo lastnino. In od tistih, ki danes zagovarjate, da je to državna srebrnina, ki jo je škoda prodati, bi pa res zelo želel finančne argumente. Čim prej se je treba rešiti takšnega državnega premoženja, ki ga znova in znova kupujemo in vanj vlagamo davkoplačevalski denar.
Po drugi strani pa zelo jasno in zelo natančno razumem, zakaj želite uzakoniti oziroma nasprotujete amandmaju, ki odpira transparentnost upravljanja državnega premoženja. Zelo jasno mi je, zato ker se manevrski prostor za še kaj ukrasti v Sloveniji izjemno zožuje. In to da nekaj manevrskega prostora, da se še to stori, preden se tisto "našo srebrnino" nekako izkoristi. Verjamem, da če je v tej dvorani 90 poslancev, imamo različna mnenja. Ne morem pa razumeti, da nasprotujemo transparentnosti, škodujemo državi, škodujemo preglednosti upravljanja državnega premoženja in da je to poligon za tisto, kar se je dogajalo zadnjih 20 let.
Spoštovani kolegi, če to podpirate, potem to ni delo v dobro naše države. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še enkrat odpiram možnost za razpravo, ker vidim, da je še nekaj želja. Trije prijavljeni.
Prvi gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani kolegi in kolegice!
135
DZ/VI/13. seja
Nisem se nameraval oglašati, a veste, na koncu, ko človek posluša sedanjo opozicijo, ki je bila nedolgo tega vladna stranka, spozna, da je razsvetljenstvo kar hitro mogoče takrat, ko prideš iz pozicije v opozicijo. Vse to, kar smo mi vam ne dolgo tega govorili pri ustanavljanju SDH, danes vi ponavljate: želite transparentnost, želite poštenost pri prodaji in tako naprej. Vse to smo mi vam govorili in na vse to smo opozarjali! Zaradi tega smo nasprotovali takrat, ko ste prišli s tem predlogom. Rekli smo, da naredite zadevo transparentno. Kaj boste naredili z denarjem? Ali znate pojasniti, kaj boste naredili s tistim denarjem ko in če boste prodali državno premoženje? Pa niste znali povedati! Niste povedali. Naši pa imajo nabor... /oglašanje v dvorani/ ... Ja, gospod Vizjak. Na to se je treba smejati, zato ker je to vesela novica.
Drugače pa bi vam dejal, da govoriti o tem, kaj bi morali narediti, česa nismo naredili, kaj se je dogajalo 20 let - to neka dodana vrednost, nekaj, kar bi danes morali narediti. Jaz sem tudi za transparentnost - absolutno! Zato da vemo, da se naredi nabor, kaj bo tisto, kar bomo prodali, da vemo ,kaj je naša nacionalna želja ohraniti in kaj je tisto, kar bi se dalo prodati. Veste, ne moremo pa prodati nečesa, kar je kolega poslanec dejal, "nekaj, kar ni nič več vredno - kao". Tistega ne bo nihče kupil. Tu je problem. Da če zapeljemo tako daleč in to javnosti povemo, da nekaj ni več vredno, in to neprestano govorite, kaj ni vredno, potem pa želimo to prodati. Pa veste, da se nam bodo še kure smejale! Če mi že vnaprej vemo in povemo, da nekaj ni vredno! To je velika napaka. In tu se razlikujemo. Mi na tej strani govorimo, da vse, kar je v tej državi, je nekaj vredno, predvsem so pa vredni ljudje, tisti, delavke in delavci, ki so ustvarili in ki ustvarjajo. To je pomembno. Prosim, ne jih strašiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Še zadnjič se oglašam, da izkoristim to minuto in nekaj sekund. Treba je tudi pri času biti racionalen in gospodaren.
Povsem soglašam z razmišljanjem kolega Ljuba Žnidarja. Zelo dobro in na kratko nam je povedal resnico. Razumel sem tudi, da kolega Jožef Kavtičnik podpira naš amandma, saj nam gre za transparentnost. Gre samo za našo dolžnost, za mojo dolžnost poslanca, ki sedi na sedežu številka 90, da predlaga neke rešitve, tehnične v tem primeru, ki so boljše, ki prispevajo k transparentnosti.
Ampak poglejte, drage kolegice in kolegi, vi boste danes zavrnili dokument, kjer piše, da "ključni cilj prodaje posameznih naložb je vstop strateškega partnerja v podjetje in s tem izboljšanje možnosti za stabilen dolgoročen
razvoj podjetja, zagotavljanje dodatnega kapitala za razvoj podjetja, nove investicije, odpiranje novih trgov in delovnih mest" in tako dalje. To je prva prioriteta. Ne gre torej za razprodajo. To je naš ključni cilj - bil, če pač ne bo sprejet; ključni pristop, metodologija, kaj pravzaprav pomeni prodaja neke naložbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Za razliko od gospoda Horvata se jaz v dobršnem delu z razpravo gospoda Ljuba Žnidarja ne morem strinjati. Namreč, to da smo mi kupovali po vrsti podjetja, kakor je lahko izzvenelo, moram ostro nasprotovati. Morda so bile tri firme takšne, pa še kakšna. Ne morem reči, da smo kupovali energetiko, ne Krke, ne Gorenja, pa še druge firme so, katerim nismo prav nič dali. Zato mislim, da je treba reči, da smo dokapitalizirali banke, da smo dokapitalizirali tisto, kar je bilo potrebno, ne pa na splošno govoriti. Zato mislim, da je treba to razčistiti in tako reči, kot sodi v ta prostor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite gospod Žnidar, še razprava.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani kolega gospod Srečko Meh, danes razpravljamo o amandmaju o transparentnosti.
Veliko je bilo v Sloveniji govora o gradbeništvu, koliko se je dejansko denarja iz gradenj slovenskega avtocestnega križa prelilo drugam, ampak v gradbeništvu in tudi pri gradnji avtocestnega križa so bili javni razpisi, v nekaterih so sodelovale tudi tuje združbe, tuji konzorciji, tuje gradbene firme ampak so bili predragi. Pa sprašujem o transparentnosti, koliko je pa bilo razpisov na področju energetike? Koliko je bilo razpisov na področju gradnje hidrocentral v Sloveniji? Koliko je bilo javnih razpisov za izgradnjo termoelektrarne v Šoštanju? Pa govorimo o transparentnosti!
Prosim tudi, da si pridobite finančne podatke, koliko je država Republika Slovenija vložila v državne firme in koliko je iz tega dobila nazaj. Potem boste dobili pa zelo jasen dogovor, da iz dneva v dan samo kupujemo lastne firme, to je pa rezultat, ampak prej pa si, prosim, pridobite te finančne podatke. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Meh, razprava.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala.
Meni ni treba pridobivati podatkov, za katere vi trdite, da so se zgodili. Vi jih povejte, jaz povem, da najbrž v Krko nismo nič vlagali, da nismo nič vlagali v Gorenje, da nismo nič vlagali v Premogovnik Velenje, da nismo vlagali v kup
136
DZ/VI/13. seja
drugih firm, ko govorimo o državi, in bi jih s tem kupovali.
To, da ste kot direktor DRSC imeli vse na razpolago in da ste delali to, je vaš problem in to je vaša odgovornost, ne pa naša tukaj. Ne v isti koš metati vse, kar bomo delali! Zato ker bodo ljudje rekli, da smo čisto vsaki družbi mi kupovali te družbe. Nismo jih kupovali, gospod Žnidar, in ne bi bilo prav, da bi jih kupovali! Ni res! Smo pa dejansko kupovali banko, pa še koga, pa še koga; ampak ne na splošno govoriti! Ta splošna govorjenja nas privedejo do tega, da smo vsi pokvarjeni, vsi netransparentni in da vsi delamo to. Ni prav tako.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mislim, da k 2. členu zdaj ni več želja po razpravi, imamo pa odprt še en člen, 5. člen. V razpravo dajem ta člen in amandma Poslanske skupine SDS k temu členu.
Želi kdo razpravljati o 5. členu in amandmaju? Očitno ne. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujemo razpravo o amandmajih in bomo o njem v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali še danes, in sicer 10 minut po prekinjeni 2.a točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POMOČI ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predstavnica Vlade, državna sekretarka - ne boste? Se opravičujem. Gospod Stepišnik, minister, se opravičujem.
Izvolite, minister, za dodatno pojasnilo.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah se sprejema z namenom, da se gospodarskim družbam v težavah zagotovi čim bolj ustrezna oblika pomoči v okviru dovoljenih ukrepov v EU.
Državna pomoč podjetjem v težavah se je v obdobju od leta 2008 do leta 2011 dodeljevala v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov, subvencij, subvencij za obrestne mere, v letu 2011 pa se je ob pomanjkanju proračunskih sredstev pričel uveljavljati tudi instrument državnega poroštva.
Z dodelitvijo kratkoročnih kreditov v smislu pomoči za reševanje se omogoča družbam, da izvedejo nujne ukrepe in ostanejo pri življenju v času priprave programa prestrukturiranja. Pri dodeljevanju pomoči podjetjem v težavah se upošteva: socialni položaj delavcev in kazalniki o gospodarskem in
socialnem stanju v regiji ter pomen malih in srednjih podjetij za razvoj gospodarstva. Dolgoročni cilj je ohranitev čim večjega števila gospodarskih družb, števila zaposlenih in povečanje dodane vrednosti. Primerno je, da se družbam, ki zaidejo v težave, pa imajo perspektivo za preživetje, omogoči pomoč tudi v drugih oblikah in ne samo z dolžniškim financiranjem. Poglavitna rešitev je uvedba dodatnih oblik državnih pomoči, s tem da se k obstoječim oblikam, kot so kredit, subvencija, subvencija obrestnih mer in poroštvo, dodaja možnost reševanja in prestrukturiranja družb v težavah s kapitalsko naložbo v denarni in stvarni obliki ter konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev.
Z zakonom se ukinja omejitev največjega zneska državne pomoči posamezni družbi v težavah. Z zakonom se ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih kapitalski delež Republike Slovenije presega 25 %. Ta rešitev je ključnega pomena za izboljšanje sistema dodeljevanja državne pomoči, še zlasti v situaciji, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države pri njihovem reševanju in ni smiselno določenih družb izključevati kot potencialnih prejemnikov državnih pomoči. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod minister.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi predsednica odbora besedo za predstavitev poročila odbora?
Izvolite, gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Odbor za gospodarstvo je na 28. nujni seji 23. 4. 2013 obravnaval omenjeni predlog zakona. Kolegij predsednika je na 50. seji 19. 4. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance, Gospodarske zbornice Slovenije in Zakonodajno-pravne službe.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Služba je v svojem mnenju podala konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona, in sicer k 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 9. členu.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS, in sicer k 3., 5., 6. in 9. členu predloga zakona. Odbor je bil seznanjen tudi s predlogom za amandma odbora podjetja Svea Lesna industrija, d. d., in sicer k 2. členu predloga zakona, do katerega pa se ni opredelil.
137
DZ/VI/13. seja
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi pojasnila, da vloženi amandmaji sicer upoštevajo nekatere pripombe službe iz pisnega mnenja, da pa še vedno obstajata dve pripombi službe, in sicer k 1. in 4. členu, ki v vloženih amandmajih nista upoštevana.
V razpravi ob obravnavi posameznih členov je bila na splošno izražena podpora predlogu zakona, vendar so članice in člani odbora glede predlaganih rešitev zakona opozorili na nekatere dileme in izrazili številne pomisleke. V razpravi je bilo med drugim opozorjeno na izrecno vezanost finančnih posledic predloga zakona na podjetje Cimos, na negativne posledice v primerih, ko bi se reševanje družb v težavah izkazalo za neuspešno in na problematiko meril in kriterijev pri določanju podjetij, ki jim bo državna pomoč dodeljena. Izražena je bila tudi potreba po umiku države iz posameznih podjetij ter postavljeno vprašanje glede roka, v katerem Evropska komisija sprejme odločitev o odobritvi državne pomoči posameznemu podjetju. V nadaljevanju je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo podal odgovore na izražena mnenja in dileme članic in članov odbora, pri čemer je poudaril, da bo predlog zakona omogočil reševanje in preživetje večjega števila gospodarskih družb, ki so sicer zašle v težave, vendar imajo perspektivo za preživetje. V razpravi je sodelovala tudi predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, ki predlog zakona podpira.
Po končani razpravi se je odbor opredelil do vloženih amandmajev in sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, SD, DL in DeSUS k 3., 5., 6. in 9. členu predloga zakona. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila odbora.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite besedo predstavniki posameznih poslanskih skupin za stališča? Izvolite, gospod Hršak se je javil. Najbolje, da odpremo možnost za prijavo. Prosim, prijavite se. Prijavljeni so štirje predstavniki poslanskih skupin za stališča poslanskih skupin.
Izvolite, gospod Ivan Hršak, kot prvi.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Gre za predlog novele Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, s katerim se širijo oblike državne pomoči tem podjetjem ter ukinja zgornji znesek najvišje možne višine državne pomoči. V skladu z novelo zakona se bodo možnosti za pomoč države razširile tudi na kapitalsko naložbo ter konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v
lastniške deleže. Tak primer je denimo Cimos. V skladu z veljavnim zakonom iz leta 2003 lahko država podjetjem v težavah med drugim pomaga s subvencijami, krediti, subvencijam obrestnih mer in poroštvom. Po predlogu novele zakona, ki jo obravnavamo po nujnem postopku, se tudi ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih ima država več kot 25-odstotni lastniški delež. Ta rešitev je ključnega pomena za izboljšanje sistema dodeljevanja državnih pomoči. V položaju, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države pri njihovem reševanju, namreč po oceni Vlade ni smiselno izključevati določenih družb kot potencialnih prejemnic državnih pomoči.
Predlog zakona predstavlja sredstvo za dosego cilja Vlade, da se poveča zaupanje tuje in domače javnosti do države. Tako je eno od prednostnih nalog Vlade ureditev javnofinančnega primanjkljaja, druga pa ureditev slabih terjatev bank in istočasno prezadolženih podjetij. Podjetja so v Sloveniji za 15 % bolj zadolžena kot povprečno evropsko podjetje. Mnoga so se znašla v položaju, ko zelo težko odplačujejo obveznosti iz kreditov in imajo premalo lastniškega kapitala. Država se je zato odločila, da bo poiskala sistem, ki bo podjetjem omogočal, da se likvidnostno okrepijo in na dolgi rok povečajo delež lastniškega kapitala.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se strinjamo s predlagateljem novele, zato bomo predlog podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Hršak.
Opravičujem se gospodu Horvatu, ki bi moral imeti besedo prej.
Izvolite, v imenu poslanske skupine predstavitev stališča.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Gotovo se vsi strinjamo, da se situacija v slovenskem gospodarstvu še vedno in bolj zaostruje in da je predlagana novela nekakšen odgovor nove vlade na to situacijo. Novela tako predvideva širitev nabora pomoči podjetjem v težavah, tudi na kapitalsko naložbo in na konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v kapitalsko naložbo. Vlada namreč ugotavlja, da prezadolženim podjetjem sedanje oblike pomoči, torej predvsem krediti in poroštva, ne pomagajo več, da bi se znebile prezadolženosti. Novela odpravlja najvišjo dovoljeno mejo državne pomoči, ki je bila do sedaj 10 milijonov evrov, hkrati pa se kot potencialne prejemnike pomoči ne omejuje družb, kjer ima država več kot 25-odstotni lastniški delež.
V	Novi Sloveniji se nam pomoč podjetjem, ki so v velikih težavah, načeloma ne zdi sporna, seveda ob predpostavki, da se jasno
138
DZ/VI/13. seja
oblikuje tudi kriterije, po katerih se ta pomoč dodeljuje. Menimo, da je državno pomoč smiselno podeliti podjetjem, ki še imajo zdrava jedra in so perspektivna. Prav tako bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo nadzorovali, da bo poraba te državne pomoči znotraj podjetij smotrna in bo služila resnično in izključno svojemu namenu. Poslanska skupina Nove Slovenije zakonu ne bo nasprotovala. Pričakujemo pa, da bo novela dosegla svoj namen, to je, da bo pomagal slovenskim podjetjem v težavah, da čim prej izplavajo iz dolgov in se postavijo na svoje noge. Ker gre za državno pomoč in torej dodeljevanje davkoplačevalskega denarja, je treba tudi opozoriti, da mora predlagatelj zakona, torej Vlada Republike Slovenije, prevzeti vso polno odgovornost v primeru, da pri dodeljevanju ali porabi omenjene pomoči pride do kakršnih koli nepravilnosti ali manipulacij.
Pričakujemo tudi, da bo v nekem razumnem času Vlada prišla pred Državni zbor s sporočilom, da bomo videli, kakšni so učinki pri gospodarskih družbah, ki so prejela državno pomoč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat.
Naslednji je na vrsti gospod Janez Ribič za Poslansko skupino SLS. Izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci!
Naj uvodoma povem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne nameravamo nasprotovati noveli Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Zakaj? Predvsem zato, spoštovani gospod minister, ker razumemo, da želite vsaj nekaj malega narediti in da je tudi to boljše kot pa čisto nič.
Včeraj ste na odboru izpostavili, da je potrebno sistemsko urediti stvari, da pa v tem trenutku rešujete ad hoc situacije, kar je sicer čisto res. Res pa je tudi, da ste ne tako dolgo nazaj prav vi in vaša stranka z vsemi silami rušili sistemsko reševanje, če zdaj spomnim vsaj na referendum, na slabo banko, pa tudi na Slovenski državni holding. Zdaj, ko ste na oblasti, ste pa obrnili ploščo, zdaj pa moramo vsi razumeti vaše "ad hoc" spremembe zakonov.
Če bi res želeli dobro tej državi in njenim državljanom, bi odločno podprli ključne sistemske zakone že tedaj, ko ste bili v opoziciji, in vam ne bi bilo treba zdaj na dolgo in široko odpirati že pripravljenih sistemskih zakonov, za katere se zdaj, odkar ste v koaliciji, že ugotovili, da so pravzaprav dobri in da jih podpira Bruselj in predvsem, da boljših in učinkovitejših rešitev preprosto nimate. Pa kljub temu še vedno zavlačujete, čeprav na račun tega, da nam med tem cena na finančnih trgih za denar, ki si ga sposojamo, enostavno narašča.
Zdaj pa še k tej vaši hitri rešitvi. Res je, da se Cimos nahaja v težki situaciji, in res je, da je vsako delovno mesto dragoceno. Tega se v Slovenski ljudski stranki še posebej dobro zavedamo in prav zato bomo sledili vašemu predlogu spremembe zakona. Nimamo nobenih težav s tem, ker je to predlog koalicije, če že niste pri volji, da se sprejmejo že pripravljeni sistemski zakoni, kot je to bilo več kot očitno pri zakonih, ki jih je danes obravnaval Državni zbor, jih je pa res pripravila prejšnja vlada, in očitno je to za vas prevelika ovira. Za nas v Slovenski ljudski stranki te ovire ni.
Vaša predlagana rešitev bo omogočila uvedbo dodatnih oblik državne pomoči, zlasti konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev. Ukinja se tudi omejitev najvišjega zneska državne pomoči posameznim družbam v težavah in ukinja omejitev dajanja pomoči tistim družbam, v katerih kapitalski delež Republike Slovenije presega 25 %.
V	Ljudski stranki bomo kot opozicijska stranka glasovali za ta vaš predlog. Pričakujemo, da boste v tej smeri naredili korak naprej tudi na področju stečajnih postopkov, kjer je tudi treba uvesti podobne rešitve, neposredno možnost konverzije terjatev, torej kapitalske deleže. Taka sprememba bi konkretno omogočila upnikom, da svoje terjatve spremenijo v kapitalske deleže in prevzamejo upravljanje družbe, ki ji grozi stečaj.
V	vsakem primeru, kot rečeno, naše glasove, glasove poslanke in poslancev Slovenske ljudske stranke za to novelo Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah imate. Upam, da bo ta gesta tudi vas spodbudila k uveljavitvi dobrih sistemskih zakonov, ki so že predolgo na naših poslanskih mizah, ne glede na to, da jih v zakonodajni postopek ni vložila vaša vlada. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Ribič.
Gospod Marko Pavlišič v imenu Državljanske liste. Izvolite.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovani zbor!
Slovenija ni zakuhala svetovne finančne krize, ki je prerasla v gospodarsko recesijo, smo jo pa pričakali v slabi kondiciji in z mnogimi, iz različnih razlogov prezadolženimi podjetji. Skupaj s pajdaškim bančnim sektorjem in že kar simptomatičnim odporom do sprememb imamo krasen recept za povabilo tisti zloglasni troglavi beštiji. Vendar smo v Državljanski listi optimisti. Minister ja na odboru navedel nekaj točk, ki daje upanje v normalizacijo države. Slovenija ni zakuhala krize in, hočeš nočeš, rešili se je bomo, ko se bo gospodarska rast vrnila v Nemčijo, če bomo seveda imeli sposobne in preživele izvoznike. Spodbujanje domače potrošnje tu kaj prida ne bo pomagalo, sploh če jo financiramo z novimi ali višjimi davki.
139
DZ/VI/13. seja
Z odpravo meje višine pomoči v zakonu in ob upoštevanju sredstev, ki so za ta namen na voljo, je jasno, da bo treba najti nov vir financiranja. V proračunu, ki se mirno lahko primerja z največjimi brezni, teh sredstev ni. Je pa minister omenil, da bomo to financirali s prodajo več podjetij, ki so trenutno v lasti države. V Državljanski listi to podpiramo in pozdravljamo. To je nujno potrebno, sploh če se bo v pomoč šlo transparentno preko javnih razpisov.
Minister je tudi omenil, da pomoč ne bo minila brez menjave lastništva in ob tem je eksplicitno omenil rešitve, ki jih je omogočila slaba banka. Končno! Skrajni čas je že, da se uporabi orodje, ki ga je tudi za vas pripravil naš bivši minister Šušteršič. Ne glede na ves optimizem, ki ga Slovenija nujno potrebuje, pa se poraja nekaj dvomov. Vse razveseljujoče novice je minister le povedal na odboru, vendar jih ni zapisal niti v zakon niti v obrazložitev zakona. Na novelo zakona tako lahko pesimistično pogledamo kot na spremembo, ki bo le podaljšala agonijo podjetij v težavah, kar se je v preteklosti vse prepogosto dogajalo. Država se do sedaj v glavnem ni pokazala kot dober upravljavec premoženja, kaj šele sanator. To, da nekega podjetja ne želijo rešiti niti trenutni lastniki, niti upniki, niti dobavitelji, niti kupci, lahko kaže na brezupnost primera. Če sprejmemo zavezo pomoči in spodbujanja izvoznikov, ne smemo pozabiti na konkurenčnost. Predvsem tukaj opozarjam na preveliko obdavčitev dela. Za pomoč izvoznikom bo Državljanska lista podprla tudi vsako znižanje obdavčitve dela. Vendar, če povzamem obljube ministra, reševanje izvoznikov, financiranje skozi dezinvestiranje države ter uporaba mehanizma obstoječe slabe banke so prava smer, vredna, da jo podpremo. Newton Freedman je nekoč dejal: "Ena velikih napak je soditi politike in programe po njihovih namenih in ne po njihovih rezultatih." Srčno upamo, da bo tokrat drugače.
Poslanska skupina Državljanske liste bo zakon soglasno podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še gospa Aleksandra Osterman, Pozitivna Slovenija.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS):
Spoštovani!
Po mnenju Poslanske skupine Pozitivne Slovenije je bistvo omenjenega zakona, da se gospodarskim subjektom oziroma podjetjem, ki imajo možnost preživetja, imajo zdrava jedra, imajo zagotovljeno tržišče, omogoči finančno prestrukturiranje s konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v ustrezne lastniške deleže. To pomeni, da upniki postanejo novi lastniki, ki so vsekakor motivirani za rešitev oziroma rast poslovanja v podjetjih oziroma gospodarskih subjektih, katerih lastniki so postali. S sprejetjem
omenjenega zakona, ki je le prvi korak na poti reševanja gospodarske krize, bomo ohranili zdrava podjetja oziroma zdrava jedra gospodarstva in predvsem ohranili obstoječa delovna mesta. Omenjeni zakon bo v praksi zagotovo uspešnejši ob sprejetju novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave. Treba je omeniti, da se z zakonom ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih kapitalski delež Republike Slovenije presega 25 %. Tudi ta rešitev je ključnega pomena za izboljšanje sistema dodeljevanja državne pomoči, še zlasti v situaciji, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države pri njihovem reševanju.
Zaradi vsega navedenega bo Pozitivna Slovenija zakon podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Osterman.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih oziroma o enem členu in enem vloženem amandmaju. Odprt je 3. člen. Imamo amandma, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, in tudi amandma, ki so ga vložile stranke koalicije, vendar me opozarjajo, da je amandma vložen napačno, da je nedopusten, zato Državni zbor o njem ne bo razpravljal in ne bo glasoval.
Prehajamo torej na 3. člen in amandma Poslanske skupine SDS k temu členu. Glede na proceduro naj vas samo opozorim, da dajem besedo poslankam in poslancem in vsak ima 5 minut za razpravo, če želi. Bi pa vseeno odprla možnost za prijavo, ker verjamem, da je več želja.
Prijavljeni so trije razpravljavci, Matjaž Zanoškar, Alenka Pavlič in Samo Bevk.
Izvolite, gospod Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Ko smo poslušali predstavitev posameznih poslanskih skupin, je bilo videti, da je to zakon, ki je bil pripravljen, ki se je pripravljal in tako naprej. Ravno kolega iz stranke, ki je bila nekako zadolžena za gospodarstvo, je govoril o tem, vendar, dokler zakon ni sprejet, pač od njega ni kar pričakovati efekta.
Z velikim veseljem bi pozdravil odločitev Vlade, odločitev ministrstva za gospodarstvo, da je ta zakon, ki je zelo ključnega pomena za ohranitev zdravih jeder, za ohranitev zdravega gospodarstva v naši državi zelo hitro spravil na dnevni red in zelo hitro skozi proceduro Državnega zbora.
Ne gre samo za to, da pridobimo zaupanje tujih vlagateljev, gre izključno za to elementarno stvar, da se ohranijo zdrava jedra. Poglejte, če bi ta zakon bil sprejet takrat, ko ste bili vi minister za gospodarstvo, bi se verjetno
140
DZ/VI/13. seja
ohranilo mnoga zdrava gospodarska jedra, tako pa žal danes so pogorišča, na katerih vidimo, da je veliko ljudi ostalo brez dela, brez delovnih mest in se je stvar rešila tako, kot si nihče ni želel in si tudi ne želimo mi.
Naj rečem še enkrat, da ta sistemski zakon, ki vnaša veliko dobrih stvari za reševanje podjetij, za reševanje gospodarstva glede likvidnostne situacije in tudi naprej za njihov razvoj in za njihovo prihodnost, je izjemnega pomena, zato seveda, kot je bilo povedano, naša stranka, pa sicer tudi stranke koalicije ga podpirajo in tudi moja podpora je absolutno temu, da bi se čim prej sprejel in implementiral v praksi.
Zanesljivo vem, da ta skepsa, ko nekateri govorite, kaj bo prinesel ta zakon in kakšni bodo rezultati - zanesljivo bodo dobri rezultati! Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Zanoškar.
Gospa Alenka Pavlič, izvolite.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Samo dopolnila bi kolega Zanoškarja. Prav gotovo se še spomnite, ko smo pred dobrim letom imeli tiskovno konferenco v Pozitivni Sloveniji, ko smo opozarjali na podjetje Primorje. Če bi ta zakon že takrat veljal, bi tudi Primorje lahko rešilo z nekaj tisoč delovnimi mesti, da ne govorim deset tisoč. Je pa dejstvo in nujno je treba poudariti, da je ta zakon namenjen reševanju prezadolženih podjetij in ne lastnikom, kot napačno to nekateri želijo tolmačiti.
Vsekakor je stanje teh podjetij posledica kreditnega krča, odpiranje novih delovnih mest pa je absolutno dražje kot reševanje in podjetij, ki imajo v osnovi zdravo jedro, imajo trg in absolutno razumevajoče dobavitelje. Če opomnim oziroma spomnim, podjetje se pač rešuje na način, da ga najprej želi rešiti lastnik, nato v nadaljevanju poskušajo banke, kupci, dobavitelji, v kolikor tudi to ne uspe, je na vrsti država. Državi pa mora biti v interesu, da ohrani delovna mesta, ne samo zaradi tega, da bi potolažila oziroma zaradi socialnega momenta, ampak se neposredno tudi preko delovanja podjetja polni državna blagajna preko davkov in tako naprej.
Na matičnem delovnem telesu je bilo moč poslušati očitke, da je bil ta zakon napravljen na temo oziroma pisan Cimosu na kožo in da Vlada želi na ta način Cimos preferirati. To seveda ne drži. Cimos je samo prvi izmed tistih, ki bodo to lahko dobili, in na ta način se bo lahko videlo, da tudi ne bo zadnji, bo pa jasen prikaz, da želi Vlada, če želi, da lahko pomaga podjetjem. To ni darilo, to je kredit za reševanje delovnih mest. V primeru Cimosa pa govorimo o več kot 3 tisoč delovnih mestih, če ste pozabili. Moramo misliti tudi na podizvajalce in vse ostale, ki so vpleteni v to verigo.
Bi pa opozorila, spoštovani opozicijski poslanci in vsi ostali, samo za primerjavo. Nekaterim se je zdelo 35 milijonov absolutno preveč za 3 tisoč in več delovnih mest, v oktobru je bila dana pomoč v višini 36,5 milijona evrov, s katero naj bi se ustvarilo 507 novih delovnih mest preko tako imenovanega spodbujanja tujih neposrednih investicij.
Tako menim, da znesek 35 milijonov za rešitev več kot 3 tisoč delovnih mest je absolutno primeren in zato mislim, da je zakon tudi potreben, da se ga sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Seveda bom podprl zakon oziroma novelo Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Namreč, s tem zakonom, ki sicer velja že kar nekaj let, bomo lahko rešili številna podjetja, ki so se v težavah znašla, kot je kolegica, predsednica odbora, prej povedala, zaradi kreditnega krča in nezmožnosti bank, da pomagajo slovenskemu gospodarstvu.
Marsikdaj je višina zaprošene pomoči enaka ali celo višja oziroma številke so podobne, ko sem gledal neke projekte od zaprošene višine pomoči, kot potem znaša, recimo, znesek nadomestila na Zavodu za zaposlovanje in same socialne pomoči. Se pravi, da je pomoč, ki jo lahko dobi podjetje s tega naslova, zelo produktivna, kajti ohranjajo se delovna mesta, nadaljuje se proizvodnja za enako ceno, kot bi jo sicer dobili za neko kratkoročno obdobje kot nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje in v okviru socialnih pomoči. Kajti, če podjetje gre v stečaj, so delavci upravičeni do teh nadomestil in socialne pomoči.
Ja pa drug problem, ki ga tukaj vidim. Hitrost reševanja posameznih predlogov, zahtevkov in vlog za dodelitev državne pomoči za reševanje podjetij v težavah. Kolikor sem informiran, na ministrstvu na tem področju delata samo dva uslužbenca. Ne vem, koliko je teh vlog trenutno na ministrstvu, ampak če pogledamo, recimo, ena manjša vloga šteje več kot 40, 50 strani teksta z vsemi tabelami, obrazložitvami. Kot priloge so številne bilance, vsaj za zadnja tri leta izkazi uspeha in tako dalje. Vse to je treba temeljito preštudirati. Mislim, da samo dva uslužbenca na ministrstvu temu ne moreta biti kos, kajti, če potem pogledamo, ko na ministrstvu pregledajo neko vlogo, potem to vlogo dobi komisija, ki še dodatno pregleda vse stvari in potem če dobi zeleno luč, gre stvar na Vlado. Mogoče se v mesecu dni vsa stvar procesira od začetka, od vložitve vloge do same odločitve na Vladi, danes pa je za marsikatero podjetje, ki je v finančnih škripcih, en mesec zelo dolgo obdobje. Zato bi apeliral na ministra, o neki konkretni vlogi sva se že pogovarjala, teh
141
DZ/VI/13. seja
vlog je pa veliko, da bi morda razmislili v tej smeri, da se ta služba na ministrstvu okrepi, da bi lahko sledili tem vlogam in ne bi zamujali z odločitvami. Glede na vse gospodarske družbe, ki so v težavah in ki se sedaj obračajo na ministrstvo, mislim, da je v teh kriznih razmerah premalo, da je to samo na ramenih dveh uslužbencev. Gospod minister, to službo okrepite, če imate kvalificirane ljudi za to področje! Verjamem, da so na ministrstvih ljudje, ki so usposobljeni za te stvar, in maksimalno pospešite, da se bodo te stvari reševale in da se bodo te pomoči dodeljevale in da bomo ohranjali delovna mesta in gospodarske družbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Bevk.
Še je možnost za razpravo. Vidim enega oziroma več prijavljenih, zato odpiram možnost za prijavo. Izvolite. Gospod Han, gospod Breznik in gospod Vizjak.
Izvolite, gospod Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Minister!
Da ne bom predolg, seveda ta zakon podpiram, podpiram pa tudim če mi bo kdo očital oziroma bo kdo očital, da gre samo za reševanje enega podjetja. V devetih letih v Državnem zboru sem se naposlušal že, kako bomo vse sistemsko reševali in da je kakšen zakon ali odredbo ali kar koli brez zveze sprejemati, ker bomo to reševali sistemsko. No, in ta sistem nas je pripeljal do tega, da nam na nek način podjetja padajo iz dneva v dan in mislim, da to ni dobro. Če bo ta zakon rešil samo Cimos in 7 tisoč zaposlenih, potem mislim, da je teh 90 ljudi, ki bomo danes to sprejemali, naredilo svoj posel.
Zdaj pa še glede tistega amandmaja, za katerega ste nam očitali, da smo ga narobe vložili. Res je tako in tukaj se moramo tudi nekateri posipati s pepelom. Včeraj na odboru žal ni bil povzet amandma, ki ga je pripravilo eno podjetje, ki je tudi v težavah, to podjetje je Svea, in bi lahko s tistim amandmajem, ki bi včeraj bil sprejet, mogoče rešili tudi teh 200 oziroma 160 ljudi, pa žal ni noben od poslancev koalicije, ko je bil takrat na mizi, tega amandmaja povzel in je ta člen zaprt.
Mi smo danes s poslovniško in proceduralno bravuro odprli drug člen in vložili ta amandma in pravite, da je to nemogoče. Gre pa v bistvu samo za to, da odpremo še en primer, da bi mogoče lahko reševali podjetja na tak način, da bi država lahko odkupovala terjatve ali pa nepremičnine, ki so v lasti teh podjetij. Zavedam se, da če to naredimo, smo si na nek način proceduro podrli in se bomo lahko zmeraj zglašali na način, da lahko to sprejmemo.
Zato predlagam, da je to mogoče vendarle enkrat in edinkrat izjema in dogovor, če se tudi koalicija in opozicija strinjata, in s tem damo samo minimalno priprto možnost, da s tem
mogoče pa vendarle podjetje reši ta delovna mesta. Če pa ne, bomo pa naredili drugo varianto, ki pa je lahko tudi sklic izredne seje, noveliran zakon in tudi s tem rešimo 160 ljudi in pridemo še enkrat v službo. Mislim, da to tudi ni problem, ker če teh 90 poslancev reši eno podjetje zaradi mogoče samo enega člena ali pa ene besede, je tudi to prav.
Socialni demokrati zakon podpiramo, bi bili pa zadovoljni, če bi prišlo do dogovora, da ta amandma, ki je prišel - bom rekel, da se s tem strinjam - skozi zadnja vrata v ta zakon, vendar sprejmemo in s tem poskušamo rešiti to podjetje, kar pa ni nujno, da bo država naredila to, ampak ima pa možnost rešitve. Lepa hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Podpredsednica, najlepša hvala. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi poslanci Slovenske demokratske stranke smo nekako včeraj pripravili tudi amandma k 3. členu. Amandma je bil pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, predvsem je šlo za nek dvom, da višina državne pomoči po tem zakonu posamezni družbi ni v okviru smernic Skupnosti o državni pomoči, torej Evropske unije, 2004/C244/2. To smo obrazložili in argumentirali, da je nejasna določba, ki je bila sprejeta na včerajšnji seji Odbora za gospodarstvo, da je višina državne pomoči po tem zakonu posamezni družbi v težavah omejena na najnižjo potrebno vsoto. Hkrati je po našem mnenju tudi v nasprotju z določbami smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah - torej, s temi določbami, o katerih sem prej govoril. Zato z amandmajem postavljamo jasno določbo glede višine pomoči posamezni družbi v težavah.
Rad bi še povedal nekaj zadev glede včerajšnje seje. Mi nismo nasprotovali delu teh amandmajev, o katerih je govoril minister. Strinjamo se, da je družbam treba pomagati, smo mnenja, da je vsakršno izgubljeno delovno mesto trenutno v Republiki Sloveniji vsekakor cenejše kot pridobitev novih delovnih mest. Vendar se postavljajo dvomi. Pa vemo, da je to dobronamerna zadeva. Če pogledamo primer Cimosa. Gre za družbo, ki je v konkretnih daljnoročnih težavah, 360 milijonov evrov dolga, terjatev do bank. To je katastrofa! Treba je vedeti, da ta družba že leta in leta ni optimizirala stroškov, po vsej verjetnosti je to tista težava. Govorilo se je o izgubi 7 tisoč delovnih mest; 3 tisoč delovnih mest je v Sloveniji, 4 tisoč delovnih mest je posredno ogroženih izven Republike Slovenije. Naslednji argument, minister je rekel, da je treba tvegati. Verjamem, ampak, poglejte, nimamo nobenega zagotovila, niti minimalnega, da podjetje ne bo šlo v stečaj čez eno leto. To je pa treba vedeti, treba si je naliti čistega vina. Še ena zadeva je.
142
DZ/VI/13. seja
Moje osebno mnenje kot poslanca je, da bo naslednji zakon, tako imenovani insolventni zakon, tisti, ki bo po vsej verjetnosti reševal to podjetje. Sam sem zelo črnogled predvsem zaradi tega, ker vem, kaj se dogaja v avtomobilski industriji, katere podizvajalec je Cimos. Avtomobilska industrija pričakuje večjo recesijo. Preko te recesije se bodo avtomobilska podjetja reševala s tem, da bodo močno pritiskala še dodatno na zmanjševanje stroškov. Močno bodo pritiskala tudi na podizvajalca, kot je Cimos. Torej, če je bil že zdaj izplen pri nekem produktu Cimosa minimalen dobiček, bo ta dobiček, če ta družba resnično ne bo šla v neko širše prestrukturiranje, v resno dokapitalizacijo tudi tistih, ki prihajajo izven Republike Slovenije, potem smo mi zaključili. Poglejmo si lastniško strukturo, tako imenovana konverzija terjatev - Modra zavarovalnica. Z denarjem, ki je namenjen upokojencem, čez 20 %, rešujemo Modro zavarovalnico, gospodje! Treba se je vprašati, ali lahko nekdo z denarjem upokojencev nalaga ta denar v špekulativne naložbe - to je špekulativna naložba. Žal je gospodarska panoga v avtomobilski industriji izredno rizična v tem trenutku. Po drugi strani takšen denar normalne zavarovalnice vlagajo običajno v državne obveznice, ne pa v špekulativne naložbe nekaterih podjetij. Ne bi si upal reči, da bom kot predsednik neke uprave ali pa uprave Modre zavarovalnice vlagal denar v neka podjetja. Jasno, v teh podjetjih, če to uspe, je večji dobiček, ampak to ni naloga neke Modre zavarovalnice. To je nek dvom, to ni neko normalno upravljanje, to je zgrešeno brez vsakršnega dvoma. Zdaj se sprašujem, kaj bomo rekli čez eno leto in pol, kam je šlo, recimo, teh 35 milijonov.
Prav tako včeraj nisem dobil tudi jasnega odgovora, koliko denarja je Vlada pripravila tudi za vsa ostala podjetja. Če jih dobi Cimos, recimo, 35, pa ne nasprotujem temu -kaj je z ostalimi podjetji, ki imajo pa bolj konkurenčne produkte, bolj konkurenčne storitve, pa zaradi slabega položaja Slovenije, pa tudi slabega imidža brenda "made in Slovenia" so zašla v te težave? Za tiste družbe pa mene kot poslanca še malo bolj skrbi. In tu so te nejasnosti, ta izredna tveganja, ravno s Cimosom v prvi fazi, na prvem mestu. Cimos je izredno tveganje. Verjamem in upam, da vam bo uspelo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Državne pomoči so v Evropski uniji zelo regulirana dejavnost in Slovenija je ta zakon, ki je danes amandmiran oziroma katerega novelo obravnavamo, prijavila kot shemo državnih pomoči za mala in srednje velika podjetja. Toliko tistim, ki govorite o reševanju Cimosa s tem
zakonom, nalivate lažnega upanja Cimosu, kajti Cimos nima nobene zveze s tem zakonom. Program prestrukturiranja Cimosa bo treba prijaviti direktno Evropski komisiji in Evropska komisija bo direktno, če bo sploh to mogoče, v kar sicer zelo dvomim, odobrila to državno pomoč ali ne. Kajti morate se zavedati, sleherna državna pomoč pomeni izkrivljanje konkurence na notranjem trgu Evropske unije in to je nekaj najhujšega, kar lahko kdo Evropski uniji predlaga. Ena izmed ključnih vrednot Evropske unije je enotni trg in sleherno poseganje države z proračunom v gospodarske subjekte, pomeni skrivljenje te konkurence. Toliko vsem tistim, ki polagate lažna upanja oziroma upanja v ta zakon, češ da bo ta zakon rešil Cimos. Ta zakon ne more rešiti Cimosa, reši ga lahko zgolj odobritev Evropske komisije v skladu s smernicami, ko govorimo o velikih družbah, kajti Cimos je veliki sistem. To je prva stvar.
Druga stvar. Seveda bomo imeli kar precej in zelo veliko podjetij, ki jih bomo reševali, kajti zabredla so v tak in drugačen problem, in ideja, da bi konvertirali terjatve države v lastniški delež ali poroštva, pomeni, da je država posodila tem podjetjem denar ali pa da imajo ta podjetja terjatve do davkov, prispevkov, do blagajn, torej javnih blagajn, potem bomo torej dobili namesto lastništva, namesto tega denarja, ki ga rabimo za funkcioniranje podsistemov, lastništvo ali kaj podobnega. Skratka, tega ukrepa prav ne razumem in verjetno predstavlja en korak k novemu podržavljanju, da ne govorim nacionalizaciji podjetij. Če vi ocenjujete, da boste tako reševali podjetja - "živi bili pa videli!" V to ne verjamem, vendar verjamem v dobronamernost tega predloga in ga bom tudi podprl, kajti menim, da sleherni poskus, čeprav je lahko vprašljiva njegova učinkovitost, je treba narediti, da se mogoče voz premakne naprej.
Veliko več upanja polagam v reformni program, ki ga naj bi videli oziroma katerega naj bi obravnavali v petek, vendar dvomim, da bomo pomirjeni, kajti berem ga in ne najdem nobenega novega ukrepa te vlade, da bi lahko v njem videli rešitev nastalih in nakopičenih problemov te države.
Torej spoštovani, treba je imeti tudi zajeten kup denarja, zagotovljenega v proračunu, za reševanje teh podjetij v težavah, kajti teh podjetij v težavah je veliko. Prvič, ta podjetja bodo morala pripraviti program prestrukturiranja, ki bo šel skozi komisijo in skozi odobritev na Vladi in tu je poslanec Bevk opozoril, da ta procedura traja in še več traja zagotovitev tega denarja, ki ga danes ni. Torej, če kdo misli, da bo s sprejetjem te novele jutri na voljo denar za ta podjetja, se krepko moti. Če prav celo razumem, naj bi denar za te namene bil zagotovljen s prodajo državnih deležev v določenih drugih subjektih. Torej to naj bi bil nek fond, ki naj bi bil namenjen potem tudi tem podjetjem. Potem se mora najprej še kaka privatizacija zgoditi. Vemo, sam sem bil odgovoren, vsaj v okviru kompetenc vlade, za
143
DZ/VI/13. seja
privatizacijo Telekoma pred leti in Slovenske industrije jekla in vem, da so se procedure vlekle dve, tri leta. Toliko to traja in danes nimamo nobene drugačne zakonodaje, kot je bila takrat veljavna.
Torej, želim vam povedati, da je misel na to, da bo s tem zakonom možno čez en teden nekomu dati neko pomoč, ali pa čez štirinajst dni, ali pa čez en mesece, polaganje lažnega upanja tem podjetjem in zato bi prosil za nekaj več previdnosti pri tem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Seznam prijavljenih za razpravo v tej fazi je zaključen. Želi še kdo razpravljati? Želi. Odpiram možnost prijave.
Naslednja, ki dobi besedo, je gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala. Spoštovani!
Kot smo že omenili, je cilj predlaganega zakona ohranjanja zdravih jeder gospodarstva, zdravih podjetij, ne glede na to, ali so to mala ali so velika. Istočasno, kar je zelo pomembno, se s tem ohranjajo delovna mesta, moramo pa se zavedati, da je naslednji korak stečajni postopek, kar pomeni,da s priglasitvijo stečajnega postopka izgubijo delo vsi zaposleni.
Razmislimo, ali je to v tej trenutni gospodarski situaciji primerno, mislim, da si tega sedaj ne moremo privoščiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec gospod Jožef Horvat. Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Želel bi izraziti podporo amandmaju k 3. členu predloga zakona, ki so ga spisali kolegi v Slovenski demokratski stranki. Pa tudi iz razprave predhodnikov je bilo že dejansko nakazano na to, da državne pomoči podjetjem so dejansko pod budnim očesom Evropske skupnosti in tukaj ne moremo, enostavno ne smemo nekih lastnih zakonodajnih rešitev sprejemati, ki ne bi bile uglašene, bom rekel z določili oziroma smernicami Evropske skupnosti.
Seveda sem za bolje rečeno rešitev gospodarskih družb, ne za reševanje ali pa, če hočete za reševanje, ki bo imelo končni cilj, to je dokončna rešitev. Če dokončne rešitve ne bo, potem dejansko ta zakon resnično prinaša v tej moderni dobi novo nacionalizacijo oziroma podržavljanje podjetij. Tudi sam želim opozoriti na izjemno dolgo proceduro, o kateri je govoril kolega Samo Bevk, proceduro odobravanja te državne pomoči. Namreč, stanje gospodarske družbe, ki ji želi država pomagati oziroma ki je zaprosila za državno pomoč, je treba izjemno natančno analizirati, videti, ali res obstaja neko zdravo jedro, ali obstaja trg, ali obstajajo proizvodi; ne nazadnje, ali obstaja tista prava
notranja energija, prava volja, da se podjetje morda tudi na račun kakšnih odrekanj reši težav in da potem dejansko dokončno na svetovnem trgu zacveti.
Kot sem napovedal že v stališču Poslanske skupine Nove Slovenije, mi podpiramo ta zakon, seveda pa s to podporo izražamo tudi zaupanje Vladi in verjamemo, da ima dobre namene. Seveda pa bo za morda kakšno napačno izdano državno pomoč, mogoče brez kakšne temeljite analize, morda s prekratkim in netemeljitim razmislekom, odgovornost pa nosila ta vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Jožefu Kavtičniku. Izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegi in kolegice!
Seveda je razprava gospoda Andreja Vizjaka tudi na mestu, ampak poglejte, mi nimamo časa. Naša država nima več časa, da bo tako dolgo čakala, kot te naše procedure zahtevajo. Nima časa. To pomeni, da se moramo začeti pogovarjati. Moram reči, da čestitam kolegu Stepišniku, ki je bil kot poslanec, sedaj pa kot minister in to, kar je govoril takrat kot poslanec, danes kot minister dela. Čestitam mu za to pokončnost, za to držo in zato, da želi vliti upanje tistim, ki ustvarjajo danes dobrine, in tistim, ki želijo ohranjati delovna mesta in morda tudi kakšno novo delovno mesto vzpostaviti.
Poglejte, med nami je tukaj nekaj razlik: eni so optimisti, eni so pesimisti, seveda je pa prav, da smo realisti. Ampak še vedno je boljše biti optimist kot pesimist. Kajti pesimizem nas ne bo kam pripeljal. Vam povem, da je ta pesimizem že preveč zakoreninjen. Prejšnja vlada je malo preveč strašila in vnašala ta pesimizem in ta pesimizem je ustavil - veste, kaj? Najmanj, kar je, manjšo motivacij ljudi za delo in tako naprej. Prepričan sem, da Vlada ne rešuje, reševati se bodo morala podjetja sama. Vlada s temi ukrepi in s tem ukrepom samo daje možnost, da se podjetja lahko začnejo reševati, ker v nasprotnem primeru je pa stečaj, tako kot je kolegica dejala. To ste proizvajali in to se je proizvajalo celo leto, vse leto, ko ste vladali. Enega podjetja niste rešili. Saj ne vem, ali bomo uspeli rešiti, ampak če bomo rešili eno podjetje, smo 100 % boljši, kot ste bili vi. Morda je to ta bolečina, ko ste 18 mesecev reševali Cimos, sedaj je pa v treh tednih prišel nek rezultat oziroma vsaj pokazali so, na kakšen način bi se lahko rešil. Morda je to bolečina, ampak upam, da ni. Upam, da ni. Skupaj smo v istem čolnu, zapomnite si, samo prav je, da veslamo v isto smer. Če pa bomo veslali vsak v svojo smer, pa ne bomo nikamor prišli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Franc Pukšič. Izvolite.
144
DZ/VI/13. seja
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Včeraj sem na odboru ministru postavil eno vprašanje, pa mogoče ga je preslišal ali pa pozabil odgovoriti: Kaj bo naredil, če Evropska komisija ne bo odobrila državne pomoči Cimosu? Prej je bil vložen en amandma za sejo. Kolegice in kolegi, javno sedaj skupaj vložimo amandma za Mariborsko livarno Maribor.
Gremo dalje. Kolegice in kolegi, vložimo amandma za 158 podjetij, ki so v takšnem ali slabšem položaju, pa imajo izvozni trg, lahko jih nekaj konkretno naštejem, tudi lastništvo je znano, iz Štajerske, ki so v takšnem krču zaradi treh stvari: zaradi finančne nediscipline, zaradi tega, ker so tajkuni, ki so še danes zunaj, pokradli in ne plačali podjetnikom -menda se veliko teh podjetnikov tudi zgodilo tako v Stožicah, pa niso poplačani, ker nimamo bančnega sistema, ki bi funkcioniral. In kolega pred menoj je govoril, da je prejšnja vlada sejala pesimizem. Če nič drugega, je pripravila dva sistemska zakona, ki ju je z vami tudi usklajevala. Danes ste ga razmontirali in tudi zakon o slabi banki. Kaj bi se zgodilo? S tema dvema zakonoma bi ne reševali parcialno, tako kot sedaj, in bojim se, čeprav smo vam povedali, da bomo podprli to. Poglejte, ne bomo delali takšnih neumnosti, kot ste jih delali vi, ko v času opozicije sejete pesimizem, sedaj ko ste v koaliciji, sedaj pa govorite o optimizmu, ampak to, kar smo rekli oziroma delali še v koaliciji, tudi potem v opoziciji, da podpiramo vse dobre predloge.
Veste, če bi te zadeve stekle tako, kot bi morale, in če se ne bi zadnje tri mesece pa nekaj ukvarjali sami s seboj in s tem, kako priti na oblast - in to je bil edini cilj -, potem bi danes nekatere stvari tekle bistveno drugače. Kako bo z vrednotenjem tega denarja, ki ga bo država preko državnih pomoči vlagala v podjetja s konverzacijami, kdo bo delal te ocene konverzacij, bodo delali približno isti veliki možje in strokovnjaki, kot so delali, ko so dajali kredite? Ali bodo ti milijoni državne pomoči šli ali pa odtekli tudi tako, kot so se milijarde v prejšnjem mandatu Pahorjeve vlade? Veliko vas, ki ste tukaj, je tudi takrat sedelo v koaliciji, ko je sedaj država katastrofalno zadolžena, denar pa je namesto za ohranjanje delovnih mest šel za odplačevanje tajkunskih kreditov. Danes potekajo nekatere tožbe, inšpekcijski pregledi in tako dalje vsaj za nekatere, ki so dejansko imeli delavce na delovnih mestih, pa so takratno državno pomoč koristili.
Mi vam pri tem ne bomo nasprotovali, ampak zavedajte se, da ne morete sedaj, ko ste v koaliciji, ko ste glavni, se tako obnašati, da tisto, kar je prejšnja vlada pripravila, da je vse slabo, da je vse zanič in da se svet začenja z vami. Bojim pa se, da se s to vladno koalicijo svet začenja ustavljati, predvsem v Sloveniji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo dajem gospe Renati Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Tudi sama bom predlog zakona podprla. Že odkar sem od leta 2008 poslanka Državnega zbora, opozarjam na težave gospodarstva oziroma na gospodarsko krizo. Res je, da sem takrat sama največkrat omenjala problematiko območja Bele krajine oziroma predvsem tekstilne industrije, ki ni zadevala samo Belo krajino, temveč širše območje Republike Slovenije. Takrat smo govorili, mogoče so se nekateri čudili, da ni krize, še ni bilo zaznati toliko, vendar rezultati so pokazali, da je bila še kako ugotovitev oziroma opažanje točno. Predvsem je bil problem v tekstilni industriji, verjetno tudi s strani Republike Slovenije v toliko, da smo bili verjetno preveč odprti do vseh tujih trgov, na drugi strani pa premalo zaščitniški do lastne zelo kvalitetne slovenske tekstilne industrije, priznanih znamk podjetij, ki so danes praktično utonila. Kaj se je zgodilo? Recimo, v Beli krajini ni več podjetij, skoraj več ni, samo še nekaj sto ljudi dela, od prej 5 tisoč v Beti, Kometu, včasih so bili to pojmi slovenske industrije, in tako naprej po Sloveniji, v vsakem območju bi našli katero od pomembnih podjetij.
Danes govorimo o tem, da dajmo rešiti skupaj, kar se rešiti da. Vesela sem besed kolegov, tudi iz opozicije, ki so povedali, da bodo podprli ta zakon. Tudi razprava, čeprav nisem mogla biti prisotna na obeh sejah, sem bila na Odboru za finance, razprava na Odboru za gospodarstvo je tekla v smeri širokega konsenza. Mislim, da je v danem trenutku edino takšen način, takšen pristop prava pot. Tudi upanje. Pravijo tako - rečeno je bilo: lažno upanje -, da upanje umre zadnje. Skupaj pristopimo, da vidimo, ali se da še kaj s tem ohraniti. Postopkovno, sama se spomnim, kaj pomeni prestrukturiranje podjetij, kaj pomeni reprogram podjetij, tudi v povezavi s prezadolženostjo podjetij, ohranitve zdravega jedra v podjetju. Ni enostavno, časovno tudi ne tako kratkotrajno. Res je potreben čas, vendar če se ne bomo skupaj zavzeli in šli v to, tudi te priložnosti, da rešimo podjetja, ne bomo doživeli. Vsako delovno mesto, ki ga ohranimo, ni pomembno samo za zaposlene; vsako podjetje, ne samo za zaposlene in njihove družine, pomembno je za vse povezane poslovne partnerje, torej podizvajalce, kot je bilo rečeno za primer Cimosa 7 tisoč ljudi, če bi govorili o podjetju Svea Zagorje verjetno zopet toliko in toliko tisoč ljudi oziroma toliko in toliko ljudi, ki so pri teh obrtnikih in podjetjih zaposleni. Ampak še nekaj je pomembno. V vsakem mestu, če je Primorje Ajdovščina, če je tam podjetje šlo v zaton, in so ljudje in je podjetje takrat temu območju, tej občini, spomnim se besed župana Ajdovščine, izjemno veliko pomenilo. Razvojne komponente občine, davki, pomoč razvoju območja, dobro stoječe podjetje ali podjetje, ki ima zaposlene, lahko v neki meri pomaga. Če te podpore ni, mesto žal umira. To se doživlja na marsikaterem območju v Sloveniji. Zato je prav,
145
DZ/VI/13. seja
da tudi ta trenutek upoštevamo. Ker če neko veliko podjetje ne bo živelo, ta občina, kjer ima sedež podjetje, ne bo živela, bo povsod po Sloveniji, po vseh regijah nekaj podizvajalcev izgubilo delo, podjetja se bodo zopet reševala, bodo na robu preživetja in spet bodo ljudje ostali brez dela. V danem trenutku, tudi s tem zakonom, ki ga bomo podprli, si na nek način želim, da pridemo tudi do še določenih skupnih konsenzov, pa morebiti zakon še dopolnimo in še najdemo rešitve, da rešimo čim več podjetij v Republiki Sloveniji in s tem damo dejansko upanje, pa ne samo upanje temveč tudi dejstva, ki bodo pomenila, da ljudje imajo delo, podjetja imajo delo in Republika Slovenija gre, kot pravi gospod minister, gospodarski rasti naproti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vsi, ki ste bili prijavljeni k razpravi, ste dobili besedo. Želi še kdo razpravljati? Še. Odpiram možnost prijave za razpravo.
Besedo dajem gospodu Branku Ficku.
Izvolite.
BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj.
Moram priznati, da me je k razpravi spodbudil gospod Pukšič. Ko gre za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v državah, je sedanji gospodarski minister še kot poslanec, vedno, ko so bile gospodarske teme, tudi o tem govoril, verjetno ga nekateri takrat niste hoteli razumeti ali ga pa še sedaj ne razumete. Vedno ko je postavljal vprašanja vašemu zelo uspešnemu gospodarskemu ministru, ki ga je še predsednik Vlade pohvalil, mu je na njegova vprašanja obljubljal pakete. Vedno so bili novi paketi, družbe so seveda ostale v težavah.
Gre dejansko za to, da ta pravna podlaga daje možnost za reševanje družb v težavah. Nihče ne govori o kupu denarja, o pomoči in tako naprej, ampak samo o pravni podlagi za tisti cilj, da tudi na koncu koncev povečamo to prihodkovno stran. Gre v bistvu za ohranitev delovnih mest, ki je vedno cenejše kot pa ustvarjanje novih. Gre seveda za ohranitev sklenjenih poslov, predvsem izvoznih, seveda pod pogojem, da sta prodaja in plasma zagotovljena, in za ohranitev vitalnih funkcij. Vemo, zakaj je prišlo do teh težav: zaradi zadolžitev, pomanjkanja obratnih sredstev, podkapitaliziranosti in tako naprej. Po črnem scenariju pridemo v primeru nereševanja do stečajev, do stroškov in posledic za vso državo. Multiplikativen učinek je pa sigurno na prihodkovni strani državnega proračuna, ki je po našem mnenju bil v prejšnji vladi zanemarjen, ko so bile družbe prepuščene insolvečnosti in posledično stečajem, ne glede na zdrava jedra. To pa seveda ne pomeni, da ta zakon rešuje vse, saj bo potrebno ravno tako rešiti slabe terjatve bank, povezano tudi z zakonom o prevzemih in zakonom o insolvenčnosti.
Tako nas lahko samo ta skup oziroma vse te zakonodaje pripeljejo k cilju, k ohranitvi
delovnih mest in ponovnega zagona gospodarstva. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Repliko želi gospod Franc Pukšič,
izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Ker sem že bil
imenovan, bi bilo nekorektno, da se ne bi odzval na to.
Glejte, sam ne bom, tako kot delate to vi, nečesa branil in govoril o nečem, da je bilo 100-odstotno vse najboljše. Ni bilo. Delali smo, delali smo pošteno, delali smo transparentno in delali smo tudi napake. To priznamo. Daleč od tega, nihče ni vsemogočen. Še bog, pravijo, ni za vse. Kaj šele mi, navadni ljudje! Ampak, vi zdaj delate nekaj drugega. Skupaj smo pripravili sistemsko zakonodajo, pri kateri ste sodelovali. In če bi mi šli po tej poti naprej, holding in s slabo banko, ne bi bilo treba zdaj reševati tega tako z ad hoc rešitvami. Poglejte, če bi funkcionirala slaba banka, bi 25 milijonov evrov izgube iz lanskega leta, če so podatki točni, berem iz Financ, 360 milijonov evrov celotnega Cimosovega dolga bilo preneseno na slabo banko, sprostili bi kreditni krč na banki, lastništvo bi se spremenilo. In še nekaj. V zakonu je pisalo, da mora država 10 % tega premoženja v roku enega leta prodati, to pomeni, prodalo bi se premoženje in bi postali novi lastniki. In v čem bi bil problem? Ja, marsikateri od tajkunov bi izgubil to premoženje. Zakaj? Tudi zato, ker bi se kreditne mape z imeni in priimki prenesle in bi se vedelo, kdo, kaj in kako. S tem zdaj pa spravljate namesto na obzorje, na način jasnega delovanja spet stvari nazaj v kabinet predsednice Vlade. In tam bo mednarodni štab umetnikov ali znanstvenikov reševal slovenska podjetja. Lepo vas prosim! To je narobe. To je narobe pri vas.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Vedno ko gre za stisko, konkretno stisko vseh zaposlenih, je seveda problem, kako se stvari lotiti. Ampak vsak ukrep, tudi ta konkretno, ki je danes pred nami, je treba videti v luči celotnega gospodarskega okolja, šele potem lahko predvidiš, kako bo v resnici zadeva učinkovala. In s tega vidika se postavlja eno veliko vprašanje, gospe in gospodje. In dajte pred odločanjem danes to vsi pretehtati. Po eni strani napovedujete pomoč enemu konkretnemu podjetju, ki je v velikih težavah, pri čemer je nenavadno, da ga tisti, ki so nanj neposredno vezani, niti niso posebno zainteresirani reševati. Po drugi strani pa je to treba videti v celotni sliki, kjer napovedujete, da boste dvignili davke in da boste močno obremenili vse ostale. Če želite res doseči te učinke, o katerih ste govorili, dodatna
146
DZ/VI/13. seja
delovna mesta, več zaposlenosti za vse, potem je treba podpreti mala in srednja podjetja, tista, ki imajo dobre produkte in ki se v tem trenutku borijo na trgu, ki se dobro borijo na trgu, ki so fleksibilna, ki so motor vsake uspešne ekonomije. Zdaj bo zadeva učinkovala, glede na napovedi o dvigih davkov, do večjih obremenitev za vse dobre, za vse tiste, ki so se sposobni boriti, približno tako, kot da bi imeli eno ekipo v sprintu, eden bi imel slonovske noge in tistemu bi kupili nove superge. Vsem ostalim pa bi dali na noge betonske cokle in rekli: "Evo, zdaj pa gremo vsi, zato da bo enakomerna obremenitev, šprintat." Na koncu nihče ne bo zmagal. Treba je postaviti okolje, ki bo nagrajevalo uspešne, pomagati uspešnim izpostaviti takšno okolje, da bo razbremenilo vse tiste, ki želijo odpirati delovna mesta, ki želijo dodatno vlagati, ki imajo dobre produkte, ki so se sposobni boriti na svetovnem trgu. S pomočjo enim in istim praviloma pa se ne bo prišlo daleč, zlasti ne, če za to obremeniš vse ostale. V tem primeru je to recept za potop vseh.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!
Nedvomno je, da Slovenska demokratska stranka temu zakonu ne nasprotuje. Seveda pa bi radi poudarili in mislim, da imamo to pravico, da vas na določene stvari opozorimo. To, kar je v zvezi z evropsko pomočjo, to je neka zakonodaja in pomeni, da bo Ministrstvo za gospodarstvo moralo svoje narediti, ne da bomo potem družbe morale vračati denar, kot je v primeru Adrie Airways in pa v primeru Elan, to pomeni, da je treba prej poskrbeti. Po drugi strani sem pa jaz mnenja, da nobena denarna sredstva, ki jih država vloži v podjetje, podjetij ne bodo reševala, če se podjetje ne bo rešilo samo. To pomeni, če podjetje ne bo imelo trga, če bo podjetje ne bo imelo produkta, če podjetje ne bo imelo produktivnosti, če podjetje ne bo imelo prave dodane vrednosti na produkte, nobena pomoč ne bo pomagala, in bi bilo bolj smiselno, da se ta sredstva vložijo nekam drugam. Izpostavil bi en lep primer, v letu 2011 je Pahorjeva vlada dala državno spodbudo novemu lastniku Mure v višini 5,8 milijonov evrov, danes pa v medijih ponovno beremo, da je v tem podjetju napovedana stavka, ker delavci in delavke niso dobile plač. To pomeni, da spodbuda države, pomoč še ni garancija, da bo podjetje preživelo. Podjetje se mora preživeti samo - s produktom, z novim trgom, z vsem tem. Bodite previdni, kam vlagate sredstva. Ni samo, da se rešujejo delovna mesta. Delovna mesta se lahko rešuje za obdobje pol leta, tri mesece, potem se agonija ponavlja in dejansko je to večja škoda za vse davkoplačevalce, če se ta sredstva ne
uporabljajo smotrno. In še enkrat bi opozoril, ne nasprotujemo, radi bi pa opozorili na določene primere, ki se tukaj notri pojavljajo. Treba je pa še pogledati, omenja se dostikrat družba Cimos. Družba Cimos ima tudi nekaj lastnikov, ki so v neposredni državni lasti, Modra zavarovalnica, DSU ima privatne lastnike. Tudi naša vlada je že sprejela sklep o zagotavljanju teh sredstev. Vprašati pa je treba lastnike, zakaj lastniki ne rešujejo svojih podjetij. In po drugi strani, če se bo eno podjetje reševalo, jutri boste imeli vrsto 100, 200 podjetij pred vrati, ki bodo čakali na ta denar. Če ste dali enemu, zakaj niste dali drugemu. Beremo tukaj notri, da podjetje Svea iz Zagorja se je že obrnila na državo, da naj država poskrbi, da bo odkupila njihove nepremičnine. Zavedamo se te situacije, vendar zagotoviti je treba okolje, v katerem bodo podjetja sposobna preživeti. In večji poudarek dajte malim in srednjim velikim podjetjem, ki naj bodo hrbtenica razvoja slovenskega gospodarstva. Ne vedno reševati gigante. Slovenska zgodba je pa vedno bila, da so se reševali giganti, reševala se je socialna politika, na koncu je bil pa izplen za vse negativen. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Romani Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Še jaz bi rada razpravljala na to temo. Jaz se strinjam, da je slovensko podjetništvo oziroma da so slovenska podjetja, da so v velikih težavah. Konec februarja je bilo registriranih 3 tisoč 529 blokad. Toliko podjetij ne more razpolagati s svojimi sredstvi na svojem računu. Naša podjetja so zadolžena več, kot je povprečje Evropske unije, celo vodijo v tem. Njihov dolg je več kot 40 % večji, kot je njihov celotni kapital. In ta slaba slika in slaba podoba še narašča. Mi imamo danes 47 tisoč in nekaj ljudi, ki prejemajo minimalno plačo. Situacija je definitivno zelo slaba. In država se mora lotiti reševanja tudi teh slabih podjetij. Veliko jih je in ni samo Cimos, o katerem posredno govori tudi ta zakon, ki ga bomo mi načeloma seveda podprli, ker namen je dober. Ampak poleg tega, da je namen dober, pa imamo tukaj zraven še številna vprašanja. Kaj bo potem, ko bo prišel naslednji prosilec, ki ne bo Cimos, ampak neka druga družba, ki ravno tako potrebuje pomoč? Po kakšnih merilih in kriterijih boste presojali, kdo je do te državne pomoči upravičen? Z dodeljevanjem državne pomoči v preteklosti imamo v Sloveniji bogate izkušnje. Ali so se res vse tiste državne pomoči, ki so že bile dodeljene, pretransformirale v nova delovna mesta oziroma v ohranitev delovnih mest. Kje je zagotovilo, da se bo tudi ta pomoč Cimosu odrazila v tem, da bodo ta delovna mesta ohranjena, pa da bo še kakšno novo? Nobenega zagotovila ni. Vam pa povem, kakšna je prav gotovo najbrž kakšen scenarij sledi. Država bo
147
DZ/VI/13. seja
postala še večji lastnik podjetja, kot že je sedaj posredno prek skladov in drugih inštitucij. To je ravno nasprotno od tistega, kar mi načrtujemo, o čemer govorimo in kar od nas pričakuje vsa evropska in svetovna javnost. Mi ne dezinvestiramo, mi investiramo in povečujemo vlogo države. Država ima čedalje več deležev. To je skregano z vso logiko, o kateri sedaj govorimo, in o izhodu iz krize.
Jaz bi opozorila še na eno zadevo, ki se je tu zraven začela pojavljati v medijih in v javnosti, in sicer so to neki seznami, ki krožijo pri nekaterih, pri poslancih prav gotovo ne, še sploh ne pri nas, tudi minister ni imel veliko za povedati okoli tega seznama, mu je bil neznan, nekateri pa že zelo veliko vedo. Delala ga je Banka Slovenije oziroma Združenje bank in na njem naj bi se znašlo nekih 140, 150 podjetij, ki bi bila vredna tega, da jih država rešuje. Ostalih 150, ki so bili tudi potencialni kandidati in so imeli to srečo celo, da so prišli v izbor, kjer so jih pregledovali, so ostali zunaj tega spiska. Kje pa so še vsi tisti ostali, tistih 5 tisoč, 10 tisoč, ki sploh niso imeli te možnosti, da bi kandidirali, da bi jih sploh obravnavali. In to nas skrbi pri tem zakonu in pri vseh ostalih namerah države, da pomaga gospodarstvu. Skrbi nas, da bo pomagala na netransparenten način, da bo reševala lastnike in ne delovnih mest in da na koncu koncev bomo s temi državnimi pomočmi naredili predvsem zelo, zelo veliko škode vsem skupaj, davkoplačevalcem, ki bomo to na koncu plačali.
Kot rečeno, namen zakona je dober, zato mi temu zakonu ne bomo nasprotovali, smo pa skeptični do njegove učinkovitosti, tudi glede odobritev državnih pomoči s strani Evropske komisije, tukaj je še veliko odprtih vprašanj. Če bo ta zakon deloval v praksi, potem naj deluje za vse enako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Tudi ta krog razpravljavcev smo izčrpali. Je še želja po razpravi? Ugotavljam, da ne.
Ja, gospod minister, izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Zelo sem vesel, da ste izrazili toliko spodbud, mnenj in da se vsi zavedate, da dejansko gospodarstvo ni danes v najboljši kondiciji. V zadnjih 20 letih smo naredili to, kar smo naredili. Bilo je potrebno lastninjenje, lastninjenje je bilo predvsem z lastniškim kapitalom. Danes ugotavljamo, da ta podjetja, govorim za tista dobra podjetja, mogoče pa bi še prej rekel, da ločimo tri vrste podjetij. Eno so tista podjetja, ki so dosti kreditov porabila za nakup takih dejavnosti iz svojega izven "kor biznisa". Ti imajo danes velike probleme. To so tako imenovani tajkuni, ki so se spajdašili s politiko v preteklosti. Potem imamo podjetja, ki niso vlagala v razvoj, v nove investicije, niso
zaposlovala in so predvsem na domačem trgu. Ker se je ta trg doma skrčil, so danes v resnih težavah. To so tista podjetja, ki dejansko rabijo pomoč države, če se ugotovi z analizo, da je strošek, če gredo ti ljudje na zavod za zaposlovanje, recimo manjši, če vložimo nekaj denarja v to podjetje ali če ohranimo zdravo jedra teh podjetij. Potem imamo pa tretjo obliko podjetij, to so pa tista podjetja, ki so se lastninila, tako kot so se lastninila v našem sistemu iz socializma, ko je bil prehod v kapitalizem, z lastniškim kapitalom in so zelo hitro rasla in so danes postala nosilci razvoja in konkurenčnosti predvsem v izvozu. Ker so zelo hitro rasla, niso rasla z lastniškim kapitalom, ampak z dolžniškim kapitalom, s kreditom. In ta lastniški kapital v podjetju je postal zelo majhen, tako kot ugotavljate, v povprečju dosti manjši kot v nekem povprečnem podjetju v drugih državah. Ker je tega dolžniškega kapitala v tem trenutku nastalo toliko, ob recesiji in ob velikem znižanju cen ter povečanju domačih stroškov so ta podjetja zašla v velike težave, ker komaj plačujejo anuitete in obresti za kredite, nimajo pa dovolj denarja, da bi investirala v širitev svojih procesov in zaposlovala nove ljudi. Ta rešitev je predvsem za ta podjetja, ne za tista podjetja, ki so tako uboga, ki jim je treba pomagati, ker ima država na razpolago komaj 70 tisoč evrov na leto, da reši taka problematična podjetja. Jasno je, da podjetja morajo najprej reševati lastniki. Če lastniki ne morejo rešiti podjetja, potem to rešujejo banke, predvsem tiste banke, ki so toliko zlezle s krediti v podjetja, v dobro podjetja, da zdaj banke glava boli, lastnikov pa ne toliko. Problem je, da morajo pomagati tudi dobavitelji. Poglejte, govorite o Cimosu saj ta zakon ni delan za Cimos. Ta zakon je delan za vsa podjetja, Cimos je samo kot primer. Cimos ima 110 milijonov evrov nabav v Sloveniji, 30 milijonov evrov realizacije na mesec - veste, koliko je to davkov in prispevkov v državno blagajno? Res je, da ima 7 tisoč zaposlenih in v Sloveniji samo 3 tisoč. Ampak Cimos. Prej je že bilo rečeno, če rešujemo podjetje, podjetje mora narediti poslovno sanacijo, finančno sanacijo vsaj za obdobje 5 let, da banke verjamejo vanj. In Cimos je to naredil in prodaja vse ostale dejavnosti, ki jih ima po Jugoslaviji, od tistega, ki hoče traktorje delat, pa stoji, in druge investicije, ki jih ima drugje. Na koncu bo Cimos postal samo z osnovno dejavnostjo. In mislim, da je prav, da Cimosu pomagamo. Šele v zadnji vrsti je država, ko pomaga tem podjetjem, ampak pomaga takrat, ko gre za ohranjanje delovnih mest, ker bi bil strošek prevelik, da bi 3 tisoč delovnih mest spustili na zavod za zaposlovanje, ker bi država počepnila verjetno v roku pol leta ali enega leta. Zavedajmo se, da je pred 5 leti država imela 580 tisoč ljudi v realnem sektorju, danes jih ima samo 420 tisoč. In s tistih 450 tisoč upokojencev smo prišli na preko 600 tisoč upokojencev. In ta situacija je nevzdržna. Socialni transferji iz našega proračuna so izredno veliki. Realno gospodarstvo tega ne
148
DZ/VI/13. seja
more več podpirati, zato tisto, da samo varčujemo, na drugi strani pa ne ustvarjamo pogojev za gospodarsko rast, ne zdrži. Se pravi, moramo vzdrževati ravnovesje, varčevanje in na drugi strani gospodarsko rast. Država je še zadnja v vrsti, ki bo pomagala takim podjetjem -s poroštvom, ne z denarjem. To pa lahko pomaga tudi mimo Evropske komisije, kot je bilo prej rečeno. Imamo holding, imamo ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod minister, zmanjkalo je časa, tako da se vam zahvaljujem za razpravo.
Ugotavljam, da je še želja po razpravi, zato vam omogočam ponovno prijavo.
Gospod Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Vsekakor je treba v celoti pogledati vlogo države v našem gospodarstvu. Če pogledamo vlogo države v našem gospodarstvu v zadnjih 20 ali pa 25 letih v primerjavi z zelo veliko večino ostalih svetovnih in evropskih gospodarstev, lahko rečemo, da je ta vloga izredno velika. Bil sem na srečanju v zvezi s Slovenijo v Parizu na OECD, kjer so glede državne lastnine, glede tega, koliko je državne lastnine, primerjali Slovenijo z državami, kot je na primer Kitajska ali pa Severna Koreja, kar pomeni, da s tem, ko dajemo danes poroštva, dejansko povečujemo vpliv države in posredno vplivamo tudi na finančno stanje države. Če bodo kadarkoli ta poroštva unovčena, da bodo ta poroštva unovčena zaradi slabega poslovanja kateregakoli podjetja, se bo naše stanje, naše bonitete, naša vizija, naša strategija popolnoma spremenila na mednarodnih trgih. Tega se je treba zavedati, gospod minister. In brez ostalih komponent, ki pomagajo k temu, da bo država postala konkurenčna, da bo imela program, da bo imela strategijo, ne bo prišla iz krize. Vi ste omenili sedaj Cimos, da ima program, da ima sanacijo. Zamenjalo se je vodstvo. Pred štirinajstimi dnevi sem prebral, da niti ne vedo, kateri so produktivni deli tega podjetja. Oprostite, prebral sem v časopisu, da novo vodstvo ne ve, kakšna je produktivnost, kakšna je učinkovitost, kakšna je dejanska uspešnost posameznih programov v Cimosu. Povedali so novi direktorji, nova uprava je to povedala. Jaz upam, da so v štirinajstih dneh dejansko to naredili. Tukaj smo imeli že zakon, ko bi obstoječi lastniki, ki so državni ali paradržavni, morali ukrepati, in niso ukrepali. Med njimi tudi Modra zavarovalnica. Ko so imeli dejansko v zakonu napisano, v kolikšnem času morajo te lastniške deleže razrešiti in tega niso in so zahtevali celo podaljšanje zakona, kar z drugimi besedami pomeni, da imamo verjetno tudi neodgovorne lastnike - in ali ne rešujemo sedaj lastnikov? Ali ne rešujemo sedaj Modre zavarovalnice in ostalih paradržavnih institucij, ki so povezani s pokojninskim zavodom? Ker
vemo, da so povezani. Ali s tem ne rešujemo slovenskih pokojnin? Ali rešujemo dejansko te ljudi v Cimosu? Cimos ima tudi podjetja v drugih državah, v Srbiji na primer, Hrvaški in koliko bo tega denarja šlo tudi v druga podjetja, če o tem govorimo. Ali rešujemo samo to? Tukaj je to prepleteno in tudi če gledamo za nazaj, so se preko teh podjetij opravljale številne transakcije. Upam, da če se bo to reševalo, da bo Vlada republike Slovenije, vlada Alenke Bratušek natančno pogledala in tudi strokovno. Po drugi strani pa je takšno reševanje, kot je bilo že poudarjeno, netransparentno. Netransparentno zaradi tega, ker so kriteriji zakrivljeni. In tretje. Navsezadnje tukaj govorimo o državnem holdingu, govorimo o tem, da je treba privatizirati tudi državno premoženje, tukaj pa gremo ravno v obraten proces. Nekaj govorimo, drugo dejansko delamo. Ne rečem, da je tukaj pri posameznih podjetjih morda potrebna garancija oziroma poroštvo države, vendar mislim, da je takšen način reševanja netransparenten v splošnem, povečuje vpliv državnega derigističnega koncepta, ki je za Evropo nesprejemljiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da je še interes za razpravo in vas vabim k prijavi. Gospod minister se je pa tudi prijavil k besedi. Takoj bom dal najprej vam besedo.
Gospod minister, imate besedo.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik.
Gospod Šircelj, jaz vam zaupam, vi ste strokovnjak in vas zelo cenim in treba je zaupati tudi menedžementu po podjetjih. Ne moremo na splošno reči, da menedžment ne ve, ker časopis nekaj napiše. Oba veva, kaj je časopis in na časopis se nima smisla pri takih strokovnih, pomembnih, odgovornih stvari za državo opirati. Državo ne vodi časopis. Državo ne vodi kdo drug, ampak vodijo jo ljudje in tem ljudem je treba zaupati. Strinjam se z vami, ko pravite, da poroštvo je lahko problem. Ampak največje tveganje je, če gre podjetje v stečaj. Dosti manjše tveganje je, če poskušamo na nek način podjetju pomagati in ga rešimo, to se boste verjetno strinjali z mano, rešimo likvidnostno situacijo. Na dolgi rok pa na osnovi finančne in poslovne sanacije, in da podjetje ima konkurenčno sposobnost, človeški kapital, razvojnoraziskovalni potencial, izdelke ali storitve na dosti visoki ravni, da lahko konkurira na svetovnem trgu, da ima kupce, potem je veliko boljše takemu podjetju tudi v kapitalskem smislu pomagati in ga urediti. Saj država bo samo pomagala, dokapitalizirali bodo banke, bodo dobavitelji, pa tudi sami lastniki. Spodbujala bo samo država, pa z neko pomočjo pomagala, da se bo to zgodilo. In podjetje, ki ima danes kapitalsko strukturo, pa mu jo uredimo, da bomo imeli dobro kapitalsko strukturo, da bomo imeli veliko lastniškega
149
DZ/VI/13. seja
kapitala, pa malo dolžniškega kapitala, takšno podjetje je dobro podjetje. Tako podjetje je kreditno sposobno, bo lahko najemalo kredit za obratna sredstva od domačih ali tujih bank, se širilo, razvijalo svoj proizvod. In če ga bo država, agencija ali pa, kjer ste vi neizvršni direktor, se ga bo lahko dosti bolje prodalo, kot bi ga prodali danes. Ampak ga je treba pravočasno prodati. Saj mi si nismo izmislili nekaj novega. Vi ste imeli fundament. Mi samo izkoriščamo fundament, ki ste ga naredili, pa ga nadgrajujemo. Priložnost je za vse enaka, ampak eden jo vidi, drugi je ne vidi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker je bil prejšnji poskus za prijavo k razpravi neuspešen, vas vabim še enkrat, da se prijavite k razpravi.
Besedo dajem gospodu Srečku Mehu.
SREČKO MEH (PS SD): Takole je zanimivo, kadar govorimo, kaj pišejo mediji. Kadar nam paše, verjamemo, kadar nam ne paše, pa ne verjamemo. Kadar pišejo, recimo, o orožju, ne verjamemo. Kadar pišemo o visokih funkcionarjih naše stranke, ne verjamemo. Kadar pišemo pa o čem drugem, pa verjamemo. Gospe in gospodje, imeli smo čas na Odboru za gospodarstvo postaviti vprašanje in razčistiti vprašanja, o katerih danes govorimo. Pa jih nismo postavili in jih nismo razčistili. Imeli smo čas 18 mesecev reševati problematiko Cimosa, pa nismo nič naredili. In danes razpravljamo o tem, kaj bi naj nekdo naredil in ne verjamemo, kaj vse bi se naj zgodilo. Nekaj narediti pomeni, da si dajemo s tem zakonom možnost, in to je bilo tudi v obstoječem zakonu, da s spremembo tega zakona lahko na tej osnovi posežemo in nekaj naredimo v družbi, ki je perspektivna in kakršnakoli sicer že. Kaj smo naredili s Primorjem? Rabimo Gradbinca? Nič, v stečaj je šel. Kaj smo naredili z Radečami? Nič, v stečaj je šel, delavci pa na borzo. To je pravzaprav tisto vprašanje, kjer bi morali biti pošteni ne samo do ljudi, tudi do programov, in verjeti nekemu programu, ki so ga menedžerji naredili. In če ne verjamemo, imeli smo Odbor za gospodarstvo, na katerem bi lahko o tem tudi razpravljali. Zato predlagam, da danes sprejmemo spremembe zakona, kar bo omogočilo, da se lahko operativno posega tam, kjer so pomoči potrebni. Težav bo še veliko in s privatizacijami in z vsem tem, kar se bo zgodilo, kar se bo vmes še dogajalo, ampak poskus pomoči nekomu, ki ima perspektiven program, pa seveda je. Mislim, da bi bilo prav, da lahko počasi rečemo, da ne bomo postavljali tistih vprašanj, na katere tukaj pravzaprav ne moremo odgovoriti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji je prijavljen k besedi gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Gospod predsednik, najlepša hvala.
Jaz se ponovno prijavljam k besedi, ker vseeno menim, da do takih nasprotij v neki razpravi ne more prihajati v okviru, če živimo v neki demokratični državi, ki si je zamislila neko tržno gospodarstvo in neko prosto konkurenco. Poglejte, jaz upam in verjamem, da tudi s tem amandmajem, ki smo ga danes vložili, ki sem ga poskušal obrazložiti, da se zavedamo vsi skupaj, da s posegom, ko država pomaga nekim podjetjem, ki so šla v težave, da posega na trg tega načela proste konkurence v Evropski uniji, ki je izredno spoštovano načelo in kjer bistvo daje prednost nekaterim podjetjem v nekaterih državah. Dejstvo, zakaj pa smo mi v težavah, pa je na neki moji teoriji, ki sem jo razvil, ker je v državah, ki so preko neke tranzicije prišle in so imele pet monopolov. V bivši Jugoslaviji smo mi imeli pet monopolov, ki so poglavitni, zakaj smo mi nekonkurenčni. Prvi monopol je bil monopol ene politične stranke. Tega smo poskušali odpraviti s prvimi svobodnimi volitvami. Drugi monopol, ki smo ga imeli, je tako imenovani šolsko-kulturni monopol. Tretji monopol je medijski monopol, četrti monopol je ravno gospodarski monopol, čim večja vloga države v državnih podjetij, zadnji monopol ali neko zadnje načelo pa je v tako imenovanem v sodnem monopolu, kjer je cela vrsta pravnikov, ki so se izobraževali v prejšnji instituciji, kjer v totalno nepravilni pravni filozofiji razvijajo svoja pravna znanja. To je bilo teh pet monopolov. V bistvu je bil en monopol odpravljen, vsi štirje monopoli pa so v kakršnikoli sledi še vedno obstajali v Republiki Sloveniji in zaradi tega Republika Slovenija ne deluje kot tržno gospodarstvo. Danes smo v tej razpravi slišali, da v bistvu mi trenutno ta podjetja ponovno nacionaliziramo. Treba se je vprašati, zakaj se tuji vlagatelji ne odločijo za vstop v Cimos. Zakaj recimo, če Cimos deluje za podjetje Volkswagen, BMW, Porsche in tako naprej, zakaj nimajo oni interesa, da vstopijo v lastniško strukturo Cimosa? To je prosti pretok, to je prosta konkurenca, začutijo, da je to perspektivno podjetje in vstopijo. Zaradi česa, vas sprašujem.
Naslednja zadeva. Zakaj se to odraža? Ko zdaj gledam samo gibanje naših obveznic, mi smo imeli prejšnjo vlado, o kateri imate zdaj same slabe pomisleke, češ, da nismo na prihodkovni strani ničesar naredili. Govorili smo danes o zlomu Primorja. Imeli ste vlado tri leta, gospod Meh, zakaj niste Primorja v treh letih reševali? Ko je bilo v zadnji agoniji Primorje dobesedno pred totalnim zlomom, nam zdaj očitate, da mi nismo Primorja v tistih nekaj mesecih rešili. To so tisti pomisleki, tisto nerazumevanje za tržno ekonomijo, za neko strategijo, kako naj bi neka država zgledala kot tržno gospodarstvo. Mi te monopole moramo odpraviti. In glejte, naša vlada je glede prihodkovne strani, ko govorite, to je ta razlika med dvema politikama, eno s tem socialističnim razmišljanjem, drugo, ki prevladala v nekih
150
DZ/VI/13. seja
pomladnih strankah, s tem normalnim razmišljanjem tržnega gospodarstva. Mi smo rekli, da je treba narediti dezinvesticijo. To pomeni odprodati del državnega premoženja in to vložiti v prihodkovno stran, iz tega sprostiti investicije, kakršnekoli, tiste, ki se nam zdijo v tem trenutku nujno potrebne. To je ta bistvena razlika, da bodo državljani in državljanke razumeli to totalno nasprotno pojmovanje tržne ekonomije. Ena stran se gre tako imenovani delegiran državni kapitalizem, kjer ima politika močan vpliv preko državnih monopolnih podjetij, drugi del pa je, ki razume tržno ekonomijo in ki razume, da moramo te monopole počasi odpravljati. In problem je vedno, da se po volitvah zgodi kaos. Ko pride levica na oblast, je ta šok za finančne trge, da bo Slovenija ponovno na tej poti tranzicije zastala in se pomaknila še kakšen korak nazaj. In prejšnji vladi, triletni Pahorjevi vladi se je zgodil ravno ta zasuk, da se je na pol poti tranzicije cela zadeva ustavila in ste ljudem rekli, glejte to tržno gospodarstvo ni v redu, dajmo mi iti počasi nazaj v socializem. In to se je odražalo na vseh straneh. V ikonografiji, v proslavah, v parlamentu. In to je nekaj nerazumljivega, kaj lahko nekdo vidi, ko vstopi v Slovenijo. In kako nas vidijo tuje države, tuji trgi, tuji vlagatelji, je ravno v primeru Cimosa. Zakaj niso oni vložili, zakaj ga niso dokapitalizirali in zakaj niso vstopili v Cimos?
Seveda jaz napovedujem pomoč vašemu zakonu in dobronamernosti, ampak hočem, da razčistimo, kaj je sploh to tržno gospodarstvo in kaj je to tržna ekonomija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji je prijavljen k besedi mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.
Tisto, kar je malo nenavadno, je skoraj navijaško vzdušje. Ta evforija, ki je zdaj prisotna v vladajoči koaliciji - nekaj rešujemo. Veste, v tem parlamentu je takšna evforija že bila kar nekajkrat. Spomnim se recimo, kako se je govorilo o orjaškem znesku pomoči za mariborski TAM. Zdaj rešujemo družine, rešujemo Maribor, rešujemo konkretne ljudi. Pa se je res to zgodilo?! Na koncu se je reševalo določene posrednike, finančne institucije, delavci so pa točno tako končali na cesti in njihove družine so bile točno tako ogrožene, kot bi bile brez tiste pomoči. Žalostno pa je, da so se zato ogrozila druga delovna mesta, ker so nastale dodatne obremenitve, dodatne davčne obremenitve za vse ostale. Zaradi tega je ta pot tako vprašljiva. Ne morete hkrati v isti sapi danes, saj beremo časopise, gledamo napovedi, napovedovati dodaten dvig davkov za vse ostale, dodatne obremenitve za najbolj uspešne in napovedovati reševanje točno enega konkretnega primera. Še enkrat povem, to je tako, kot bi imeli šprintersko ekipo. Tistemu, ki
ima slonovske noge, dajete krasne nove superge na noge, vsem ostalim pa dodatno težo, betonske cokle. In pravite, da zdaj bomo pa vsi v šprintu zmagali. Ne bo, nihče iz te ekipe ne bo več zmagal na ta način. Na koncu bodo zmagovale druge ekipe drugih držav. Zato je ta stvar tako problematična in zaradi tega ta pot ni prava. Prava pot bi bila razbremenitev najuspešnejših in omogočati, dajati tisti zakonski, sistemski okvir, ki bo spodbujal tiste, ki so najuspešnejši, da dodatno vlagajo in jim to omogočal in s tem spodbujal odpiranje kvalitetnih, dobrih delovnih mest in s tem pridobiti, če želite, na ta način tudi obratno za državo možnost pridobivanja več davkov, ne z zvišanjem, ampak s tem, ker bo masa večja, ker bo več uspešnih, ker bo več zaposlenih, ker bo več ljudi imelo delo. In to je tisto, kar daje na koncu blaginjo za vse. In zaradi tega je treba to odločitev dobro dobro pretehtati. Sam osebno tej evforiji, ki je danes tu, zagotovo ne bom podlegel.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da je še interes za razpravo in vas vabim k prijavi.
Gospod Srečko Meh ima najprej
besedo.
SREČKO MEH (PS SD): Ne verjamem, da gre za evforijo. Ne verjamem, da gre za navijaštvo. Gre za realnost, gre za zakon, ki ga ima ta državni zbor pravico sprejemati. Pa to delamo. In kaj naj drugega delamo kot to, da poskušamo omogočiti instrumente, s katerimi bomo omogočili poseg ali reševanje tam, kjer problemi bodo. Glejte, včeraj je na Gospodarski zbornici nekdo, ki je odgovoren, rekel, da imamo učinkovite direktorje, da se je izvoz povečal. To je ocena Gospodarske zbornice, kar seveda pomeni in vsi vemo, da se je izvoz povečal. To seveda pomeni, da tem podjetjem najbrž ne mislimo pomagati. Pomagati pa mislimo oziroma moramo, želimo tistim, ki pomoči potrebujejo. Glejte, gospe in gospodje govorimo o našem in vašem zakonu. Ni našega in ni vašega zakona. je samo obstoječa vlada, veljaven zakon in ljudje, ki ga izvajajo in za mene je bila prejšnja vlada najboljša. In je ta najboljša in bo naslednja najboljša, ker druge nimamo v tem časovnem obdobju. Takole nekateri pravijo, da je s pomočjo gospodarstvom, da gremo nazaj v socializem. Vprašajte ljudi, ki so ga doživeli. Tiste, o katerih smo danes govorili, da si kruha ne morejo kupiti, kaj bi si želeli. Varnost, sigurno, delo, ne to, kar se tukaj dogaja. Ko sem govoril o Primorju, sem govoril o tem, da smo v tem državnem zboru, tukaj pa sem bil, predlagali, da v Primorju nekaj naredimo, pa je bil odgovor resornega ministra: "Ne bomo vlagali v privatno lastnino." Približno tako. Saj ne gre za to! Mi bi morali ohraniti programe in zagotoviti to, da bodo dobra podjetja lahko delala, to je bistvo vsega, kar mi poskušamo tukaj narediti. Vmes so pa težave in grozni problemi, ki se nam bodo
151
DZ/VI/13. seja
seveda pojavljali. Zato govorim o tem, da ne gre za nacionalizacijo. Kakšen drug ključ pa imamo, kot to, če bomo nekomu pomagali, kot to, da ali vstopimo v lastniško strukturo in potem prodamo ali pa da damo garancijo in s tem pomagamo nekemu podjetju, ki ima težave, o katerih je gospod minister govoril.
Zato je ta problem tega našega razumevanja, da ne gre za vašo vlado, ta trenutek gre za vlado Republike Slovenije, ki je predlagala predlog sprememb zakona, s katerim bi lahko imeli inštrument pomagati tam, kjer mislim, da bi bilo treba pomagati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji dobi besedo gospod Ljubo
Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala. Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegice in kolegi!
Rekel bi, sam osebno zelo podpiram pomoč gospodarskim subjektom, ampak perspektivnim gospodarskim subjektom. Se pravi tistim, ki nam bodo jutri vložek države povrnili nazaj ali pa ohranili delovna mesta in nam v drugi obliki povrnili ta vložek nazaj.
Če se tu osredotočim na Cimos, ki je danes nekako osrednja točka ali osrednja gospodarska družba, me to prepričanje ravno nekako ne zadovolji. Cimos ima na leto cca 300 milijonov prihodkov. Cimos ima na leto 300 milijonov kreditnih obveznosti. Vemo, da je avtomobilska industrija v krizi in da se obseg dejavnosti izjemno zmanjšuje, torej pomeni, da bodo prihodki tudi v prihodnosti upadali, ampak krediti bodo pa še vedno ostajali v tej vrednosti. In tu nastaja razlika. Kot je že bilo danes že nekajkrat rečeno, lastniki so tisti prvi, seveda tudi država je solastnik, tudi poznamo lastništva države, to se pravi Modra zavarovalnica, ki tudi drži pokojninski sklad. To ni nezamerljivo, ampak treba je pa globalno gledati, da ta vložek države ne bo končal tako, kot je končal v družbah, kot so banke, Peko, Paloma, Adria, Elan. Dejansko konec koncev lahko gre za nedovoljeno pomoč, za kar nas kaznuje Evropska komisija. Primer je Elan, kjer smo plačali 10 milijonov kazni.
Nikakor ne želim, da bi recimo še danes pomagali Tamu, to se pravi neperspektivnim družbam. Tu se postavlja vprašanje, ali je ta vložek naložba v prihodnost ali je pa samo ena od družb, ki pride na seznam tistih družb, v katere smo samo vlagali. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem še gospodu Jerku Čehovinu.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala, gospod predsednik.
V času, ko Evropa obrača hrbet strogemu varčevanju, se mi tukaj v parlamentu še vedno ukvarjamo s tem, ali bomo podprli ta
zakon ali ne, s tem da vsi pravijo, da bi ga podprli, vendar razprave so pa čisto v drugačnem smislu. Sami dvomimo v sebe, ali delamo pravo stvar ali ne delamo. Če se ozremo malo čez mejo. Poglejte, Merklova je pred leti jasno postavila, da Opel ne sme propasti. Pa kje je takrat bil Hayek in prosta roka trga, mislim ta nevidna roka trga? Kaj so naredili Avstrijci s Strabagom? Vzeli so ga pod državno okrilje, so ga opremili in ga spustili na trg v našo lastno konkurenco. Danes nam Strabag zida tisto, kar bi lahko delalo Primorje.
Mi, ko smo predlagali za Primorje podobno rešitev, je bil odgovor takratnega ministra: "Pa saj država ja ni božiček." Ampak ravno zdaj je postala božiček, ker državne banke ne dobijo kreditov iz tega Primorja in delavce imamo na zavodu. Torej to, kar se zdaj predlaga, je pravzaprav ravno odmik od tega, kar smo do zdaj imeli v praksi. In ni dobre sanacije bank brez sanacije gospodarstva. Mislim pa, da je vsem jasno, predvsem pa ministru za gospodarstvo, da bomo podpirali tiste firme, ki imajo trge, ki imajo perspektivo. Ne nazadnje, v konkretnem primeru Cimosa, kot vem, je prva stvar, tudi nadzornikov, pa tudi državnega sekretarja, ki se s tem ukvarja, sestanek z nemškimi kupci, ali še zaupajo tej firmi ali ne, ali na dolgi rok bodo kupovali te izdelke ali ne. In odgovor je bil: "Ja, zaupamo." Gre za to, da se to podjetje razbremeni, delno se mora tudi dezinvestirati s prodajo Litostroj Powerja, ampak ne bi rad, da bi v parlamentu govorili zdaj o konkretnih ukrepih, ki jih mora posamično podjetje podvzeti. Gre za model, kjer se lahko tudi drugim podjetjem pomaga. Ampak ponavljam, tistim, ki imajo trge, ki imajo perspektivo in ki so zaradi krize prezadolžena in posledično se ta kriza pozna tudi v krizi naših bank. In kar je najslabše, te banke so prevalile to krizo na javni sektor oziroma na breme davkoplačevalcev. Tu so upravičeni pomisleki, ali bodo vse te naložbe take, ki bodo tudi prinesle. Ampak v gospodarstvu, v ekonomiji ne gre brez tveganja, na to je tudi minister opozoril, ko je povedal, da sprejemamo tveganje. Vendar je to tveganje relativno majhno vis a vis tistih učinkov, ki jih lahko imamo, če izgubimo podjetje, ki zaposluje 3 tisoč delavcev v Sloveniji. Ali veste, kakšna socialna bomba je to za našo blagajno! In še enkrat pravim, gre za začasen vstop države v ta podjetja, s tendenco, da se ta podjetja okrepijo in da se jih potem tudi proda, po možnosti z dobičkom. Vsi verjamemo, da se bo kdaj tudi ta ekonomska situacija spremenila. In za to gre. Še enkrat ponavljam, tudi Evropa je končno spoznala, na čelu z gospodom Barrosom, ki se prav te dni srečuje z gospo Merklovo, da je treba tej strogi, rigidni politiki varčevanja obrniti hrbet. Ampak je treba zadeve kombinirati - to, kar poskušamo tudi mi narediti v tej novi koaliciji.
Zato bi le predlagal, če resnično želimo temu podjetju pomagati, pa tudi drugim, ki imajo perspektivo, je dobro za njih, da čim manj takih
152
DZ/VI/13. seja
negativnih signalov pošiljamo v tujino ali pa da mešamo naše kupce, potencialne, pa tudi partnerje s tem, kako je to neperspektivno. Dajmo sami sebi nehati delati te medvedje usluge. Dajmo se lotiti posla, ker mislim, da resnično nimamo več časa. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za razpravo, zato vas vabim k prijavi. Gospod Bojan Starman ima prvi besedo.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo.
Poslušam to razpravo in se najprej nisem hotel oglasiti, pa vendar. Osebno sem precej velik nasprotnik subvencij in pomoči države podjetjem. Ne bojte se, ta zakon bom podprl, ker mislim, da je prav, da se nekaj naredi. Pri tem pa moram povedati, da je treba pogledati na vsa podjetja pri nas, ki potrebujejo denar. Treba je narediti sistem, kaj in kako s temi podjetji narediti. Povedati je treba tudi to, da je verjetno nekaj hudo narobe s tem podjetjem. Podjetje ima 400 milijonov evrov kreditov, kar je velik denar, pri čemer je čudno, da se je tako na veliko odobrilo. Seveda ga podjetje ne more vračati, se pravi, da je s samim podjetjem nekaj hudo, hudo narobe. Ni produktivno podjetjem nekaj hudo hudo narobe, ni produktivno, ni donosno, nima nobene dosti velike notranje kontrole itn. Sam sem imel priliko, da sem se znašel vsaj v štirih podjetjih v zelo zelo težki situaciji. Nisem uspel dobiti nobene pomoči od nikjer. To so bila podjetja Alpina, Jelovica, Planika, Mura. Sem rekel, da pač nisem pravi, ki bi lahko dobil pomoč, povsod sem dobil same negativne odgovore, tako za dodatne kredite kot za kakršnokoli pomoč. Potem je bilo treba pljuniti v roke, narediti v podjetjih red, temeljite sanacije in uskladiti prihodke s stroški, in to smo naredili v vseh podjetjih. Na koncu sem rekel, ja hvala bogu, da nisem dobil pomoči, ker če ne bi dobil pomoči, ne bi naredil nič. In bojim se, da bo to potuha in spodbuda za vse, ki slabo delajo, da bodo šli in iskali dodatna sredstva drugje in še naprej slabo delali. Se pravi, treba jih je na nek način zavezati, pripeljati v te stvari. Jaz sem že rekel, da smo šli mi v neke vrste kapitalizem, ki sem ga imenoval, ko sem enkrat nekaj pisal, "catch the cash" kapitalizem. Dejstvo je, da so ljudje, vodstva podjetij so zelo slabo skrbela za razvoj, za nove tehnologije in vse skupaj, kajti lažje je bilo iti po državno subvencijo, ogromno smo jih razdelili v zadnjih dvajsetih letih, ogromno pomoči smo dali, z zelo pičlimi efekti. Večine teh podjetij ni nikjer. In seveda si šel v podjetje po denar, če nisi uspel v podjetju, si šel v banko in ko si imel dovolj denarja, potem ti ga je zmanjkalo, enako v bankah, enako povsod. To je naša igrica, ki se obnavlja in vrti in dejansko se zelo slabo gospodari v našem sistemu. Zato so te pomoči res potuha, ki se daje. Kljub temu pa vemo, da je nekaj treba narediti. Povedal bi
še nekaj. Govorili ste o Primorju, drugih podjetjih, Radeče, kaj jaz vem, tudi za Žiri bi rekel, za Alpino, da bi tudi rabila, pa še stotine podjetij je, ki bi rabili dodaten denar. Prav je, da poiščemo, da ohranimo čim več delovnih mest. Seveda, jaz se s tem strinjam, samo nekaj pa je le treba narediti, da se v teh podjetjih naredijo bistveni strukturni premiki, da začnemo gospodariti racionalno in da ne iščemo vedno neke pomoči zunaj. Res je, da je to trenutno en tak izjemen primer. Hotel sem samo še to reči, tudi Primorje, ki je bilo omenjeno, jaz ne razumem, tudi stečajni postopki, vse je povezano. Jaz sem bil v primeru stečaja, ki se je po petih mesecih končal v velikem podjetju, kjer se ni proizvodnja ustavila niti za sekundo, niti za pet minut. In seveda tudi podjetja, ki so že zunaj, ki so že v stečaju. Zakaj se ne bi v Primorju organizirala skupina sposobnih ljudi in bi jim stečajni dal na primer v najem vsa tista poslovna sredstva, ki jih bo prodajal in nazadnje "šenkal" brez stvari. Enako je bilo v Muri. Zakaj nismo dobili praktično na razpolago zastonj tiste opreme, pa tistih stvari, da bi lahko delali naprej? Zakaj ni moglo ostati podjetje državno, če nima drugega lastnika? Pa smo iskali in hočemo na vsako silo narediti. Cela vrsta je stvari, ki jih je možno narediti z dobro voljo pa s pravilnim pristopom. In prav je, da jih naredimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mirko Brulc dobi naslednjo besedo.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala, kolega Starman. Bom nadaljeval pri vas. To ni bila evforija. Tudi ni bil pogrebni govor. Ampak mi imamo steklarno Hrastnik, Sveo, Letriko, Unior, Idrijo, Gorenje. Kaj naj vam še naštevam? To so firme, ki nam nosijo. In če rabijo malo pomoči, jim lahko pomagamo ali ne? Poglejte, imamo vrsto malih podjetnikov, 50, 60 zaposlenih. V Šempasu je mizar, ki izvaža, opremlja ladje na Norveškem, Meblo je pa moralo iti. Mi imamo tudi odlične menedžerje. In dajmo tudi te malo podpreti. Pa jim ne gre samo za lasten zaslužek, ampak za to, da firma deluje. Mi imamo Evropo, imamo Bruselj, imamo mačeho v Bruslju. Veste, Merklova že ve, zakaj stiska cel svet, celo Evropo, zakaj uničuje Grčijo in podobno. Kaj so banke tja vlagale in kaj hoče sedaj nazaj dobiti? Ko se vozim iz Nove Gorice v Ljubljano, srečujem stotine romunskih, bolgarskih kombijev. Dopoldan dol, tam opravljajo neko delo za 5 ali 10 evrov nekaj ur in domov vozijo odpad iz velike lepe Evrope. Celi avtobusi čez vikend gredo na zahod, ne vem, kaj delajo, kako si zaslužijo kakšen evro, in za domov ima avtobus še prikolico, kjer pelje, vidim, stare plastične stole, stare avtomobile in še kaj. Jaz nočem, da bi to bila Slovenija. Mogoče pa kdo v Evropi to želi. Zato nas stiskajo in mi še jamramo in jim dajemo potuho. Poglejte, stiskanje javnega sektorja, zopet je izjemno aktualno tudi, ne vem, naš minister pravi, pa
153
DZ/VI/13. seja
bodo še varčevali, še bodo varčevali. O. K. Ampak, dajmo se zmeniti, ko bom šel v bolnišnico, ali hočem, da tam prespim in me ne bodo operirali, ker ni denarja, ali ko bo tisti stari v domu onemoglih dobil eno plenico, namesto dveh plačanih iz socialnega zavarovanja. Ali hočemo to? Ali hočemo, da so otroci lačni, da bodo v srednje in višje šole hodili samo tisti, ki imajo denar? Pred časom so mi ukradli osebne dokumente. V dveh dneh sem dobil nove. To je servis države. In je za pohvaliti. Niso vsi nesposobni in nič ne delajo in tako dalje. In če vse to odmislimo, kaj nam pomagajo dobre firme, če nimamo kulture, če nimamo športa, če nimamo drugih dejavnosti. Torej ni vse črno, ni vse belo. Nekatera predavanja, ki sem jih danes tu poslušal, spadajo mogoče v kumrovsko šolo, pa ni bilo to predavanja na tej strani. Mi moramo rešiti gospodarstvo in mu pomagati tam, kjer se gospodarstvu pomaga. Da, dobrim firmam. Slabe pa ne moremo kar odmisliti. Najslabše kar je, je tisto zadovoljstvo, "ola, firma je šla v stečaj, sedaj pa gredo delavci na zavod za zaposlovanje in je stvar rešena". Čigav strošek so, ko so tam in niso koristni in tako dalje, ne plačujejo prispevkov? In se zopet krog vrti. S to spiralo varčevanja delamo izjemno škodo celi družbi.
Treba je varčevati tam, kjer so rezerve. Nekaj na tem kvalitetnem nivoju pa mora ostati. In dajmo gospodarstvu možnost tudi s takim zakonom, kot je danes, da bodo delavci imeli delo, da bomo prodajali, da bodo proizvodi taki, ki bodo zanimivi za svet in da bomo povzročili krog zopet neke normalne potrošnje, investicij, novih gradenj in podobno. Saj za to ni treba biti strašno pameten. To želimo verjetno vsi, samo stroka pa mora povedati, kaj je treba konkretno narediti. Vsi pravimo, mlade je treba zaposliti. To je že floskula. V kakšne službe, kaj bodo delali, kakšne bodo imeli plače in podobno, to je pa stvar stroke. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji dobi besedo mag. Andrej
Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Glede na to, da je gospod Brulc omenil, koliko plenic bo imel v domu za ostarele, eno ali dve, jaz mislim, da to nima neposredne povezave s tem, koliko garancij bo dala država Cimosu ali nekemu drugemu podjetju. Gre za čisti demagoški prikaz dejanskega stanja. Vedno se lahko vežejo neki splošni gospodarski trendi, kot je deficit, na plenice ali morda na kakšne druge usluge, ki jih starejši potrebujejo. Dajmo se pogovarjati o tistem, kar dejansko je. Treba je dati odgovor temu, da če govorimo o Evropski uniji, se moramo zavedati nekaj. Mi smo podpisali, Slovenija, vse pogodbe, ki pomenijo polnopravno članstvo Slovenije v Evropski uniji. In pomenijo tudi, da uporabljamo evro. Seveda to pomeni, da smo se Slovenci in Slovenke o
tem, tako kot za lastno državo, odločili z referendumom. In volja ljudstva je bila tukaj zelo, zelo jasno izražena. Zaradi tega pa verjamem, da tudi na nekaterih shodih, ki se dogajajo v zadnjem času, je tako imenovano protievropsko gibanje, ki je na eni strani seveda legitimno, na drugi strani pa seveda zahteva tudi odgovor. Tudi v povezavi z besedo, da vprašajmo ljudi, ali si želijo socializem ,kar omenja gospod Meh. Zavrgli smo socializem. Bil je nepravičen do številnih ljudi, povzročil je številne tegobe ljudem in številne težave in seveda privilegiral eno kasto. Zaradi tega bi vas prosil, da ne pri vsakem vprašanju omenjati zavrženega sistema, ki je bil predhodnica komunizmu, za katerega pa ravno tako vemo. Ne želim se spuščati ideološko, vendar vi vnašate ideološke teme v vprašanje garancij za podjetja. In tukaj nima nobene zveze to, lahko pa povežemo tudi polet na luno s tem, če želite. Seveda je dejansko res, da države pomagajo gospodarstvu, dejansko je res, da države pomagajo posameznim podjetjem, vendar je treba pogledati, kakšna je struktura. Treba je pogledati, kakšna je struktura lastništva in kateri so naslednji ukrepi, da bo država ta denar dobila nazaj oziroma da garancije ne bodo unovčene. Če pa bodo garancije unovčene, potem se tej državi piše še veliko slabše. Potem dejansko to pomeni, da bo padla boniteta in da bo dejansko država imela še večji primanjkljaj in da država ne bo mogla poravnavati svojih obveznosti. Temu ukrepu, ki mu ne nasprotujem, morajo slediti drugi ukrepi. Tudi na področju varčevanja.
Premierka je povedala, da je 800 milijonov minusa v državnem proračunu. To je naš proračun, to je proračun države Slovenije. To ni proračun Socialnih demokratov, to ni proračun Pozitivne Slovenije in niti ni proračun Slovenske demokratske stranke, vendar ta proračun bo imel večji deficit za 2 % družbenega bruto proizvoda. Veste, kaj to pomeni? Preko 6 %. Lahko se danes sprašujemo, zakaj in kako, vendar to so dejstva. In če nam gre za državo, moramo reševati ta podjetja v okviru zakonodaje Evropske unije, moramo reševati ta podjetja v okviru pravil, ki veljajo za Evropo, kjer velja demokratični sistem in ne nek drug zavržen sistem, ki ga nekateri tako zelo radi omenjate. Ja, minister je rekel, da država ni božiček, gospod Čehovin. Božiček vedno rabi denar, tako ali drugače. In tega denarja zmanjkuje. In zmanjkuje na žalost tudi časa. In čas je denar, tako pravijo.
Zaradi tega je treba poleg teh ukrepov predlagati tudi ukrepe na drugih področjih, predlagati ukrepe tudi na področju bančništva, konsolidacije javnih financ in tako naprej. In dejansko to tudi izvajati, kajti le tako bomo uspešni in trajalo bo nekaj let, da bo dejansko država prišla iz krize. Te injekcije bodo premalo glede na stanje v državnem proračunu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
154
DZ/VI/13. seja
Gospod Brulc, mislim, da je bil napačno razumljen.
MIRKO BRULC (PS SD): Replika.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Imate besedo, izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Gospod Šircelj, dve ure poslušam raznorazne vsebine, zato sem tudi jaz malo zašel. Ampak danes rešujemo podjetje ali pa podjetja zato, da bomo imeli nekateri nek standard v življenju. Usluge, o katerih sem prej govoril, pa sem rekel plenice, recimo. Če bomo firme imeli, ki bodo delale, smejete se, ampak jutri sva tudi midva lahko tam, prometna nesreča in je vsega konec. Ni smešno. Vem, kakšen je standard, ki ga zdravstvena blagajna dovoljuje.
Glejte, s kakšno pravico Evropa od nas zahteva, da bo pri nas delavec delal za 500 evrov, recimo. S kakšno pravico zahtevajo, da se odpovedujemo nekemu socialnemu standardu? S kakšno pravico, da krčimo probleme na področju izobraževanja, kulture in podobno? Vse to lahko rešimo, če bi pobrali davke, če bi ukinili sivo ekonomijo, če bi sprejeli zakon o malem delu, če bi sprejeli predlog prejšnje vlade, da uvedemo blagajne in tako dalje. Pa imamo približno milijardo v državnem proračunu. O tem se ne pogovarjamo. Da bi obdavčili tiste, ki so izjemno bogati in da bi odvzeli tistim bogastvo, ki so si ga na netransparenten način pridobili. Saj je zelo enostavno. Glejte, moje plače, od kar sem v službi, toliko let, do danes se ve, koliko sem zaslužil in imam lahko na Havajih parcelo ali ne. To se da ugotoviti in se da obdavčiti. Pa dajmo v to zagristi. Samo enostavne stvari so. Ne pa reči, jutri ne bo tega, ne bo regresov, plače bodo nižje, ne bo prevoza na delo, ne bo časa za dopust. Ja pa kaj bodo ljudje delali?! Jaz se strinjam, da ukinemo odmor za prehrano, če imamo plače kot v Nemčiji. Pa v nekaterih teh firmah, ki sem jih prej naštel, naši delavci niso nič manj produktivni, kot tisti tam gor. Ampak so očitno v napačni državi doma. In ker vse te tajkune servisiramo še danes. Komu smo zaplenili premoženje? Nobenemu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Jožef Horvat. Prosim? Boste dobili možnost prijave za razpravo. Ali ste bili omenjeni v razpravi? Se opravičujem.
Imate besedo, gospod Srečko Meh,
izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Vodja poslanske skupine gospod Tanko je na začetku, ko je govoril rekel: "Bodite fer." Hvala lepa. Ko sem poslušal razpravo, je nekdo rekel približno takole: "Prejšnja vlada, vlada Boruta Pahorja je ustavila tranzicijo in se vračamo nazaj v socializem." Na to sem jaz reagiral, ko sem govoril o socializmu. Ne morem pa pristajati na
to, da je bil socializem sprevržen sistem, lahko za koga, lahko da je kdo tudi nastradal, danes nastradajo, gospe in gospodje, vsi tisti, ki ne živijo, ki si tudi kruha ne morejo kupiti. In za tiste je sprevržen sistem ta. In če zdaj govorimo o socializmu, pogosto kdo od nas govori, kako je bilo v socializmu. Vrnite diplome, gospe in gospodje, vrnite premoženje, ki ste ga tam dobili, gospe in gospodje, prodajajte tisto, kar ste v tem sistemu pridobili ali kar smo pridobili v tem sistemu. Koliko našega premoženja pa imamo zdaj v tem sistemu? Prodajamo še zadnje tisto, kar nam je ostalo iz onega sistema. Pa sem jaz za to, seveda skupaj z vsemi nami, ki smo takrat glasovali, prišel v sistem, v katerem smo danes. Ampak danes bi mi morali govoriti o zakonu. O zakonu oziroma spremembah zakona, s katerim bomo pomagali tistim družbam, ki imajo težave. Vmes pa je veliko vprašanj, ki se postavljajo. Na vsa ta vprašanja nimamo odgovorov in jih najbrž tudi nikoli ne bomo dobili. Zato še enkrat, bodimo fer, ne govorimo grdo o nečem, o čemer ni treba, in sprejmimo spremembe zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Saj iz razprav, ki so danes bile, je zaznati, da pravzaprav po mojem mnenju skorajda vsi podpirate to besedilo zakona.
Naslednji razpravljavec je gospod Jožef
Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Mislim, da je ključna stvar ali, če hočete, ključna vrednota za boljše funkcioniranje naše družbe vrednota, ki se ji reče zaupanje. O vrednotah na splošno se je včeraj veliko govorilo na posvetu pri predsedniku republike z naslovom Slovenija 2030. Če ni zaupanja znotraj družine, družina ne funkcionira. Če ni zaupanja znotraj vaške skupnosti, ni sožitja. Če ni zaupanja znotraj gospodarskega subjekta -med poslovnimi partnerji, ne funkcionira. To lahko posplošimo tudi na skupnost na ravni države. In zdaj konkretno. Jaz zaupam ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Stepišniku, da ima dober namen s to novelo zakona. Jaz zaupam mojemu spoštovanemu kolegu Bojanu Starmanu, ko je govoril o podatkih, vezanih na Cimos. Jaz mu zaupam, so zaskrbljujoči, ampak mu zaupam. Jaz zaupam kolegu Jerku Čehovinu, ko je govoril o tem, da je dobil informacije od državnega sekretarja, ki pa je dobil informacije od tujih poslovnih partnerjev Cimosa, da bodo ostali naprej partnerji Cimosa. Ampak tu imam problem, kolegice in kolegi. Če sem rekel, da zaupam gospodu Čehovinu, nisem pa ravno zaupam, če zaupam temu državnemu sekretarju, včasih našemu poslanskemu kolegu. Zakaj? Mislim, da mi bodo lahko potrdili in pritegnili vsi pomurski poslanci. Zato, ker je, mu bom pomagal, nepremišljeno izjavil, da je dejanje denarja v Pomurje isto kot
155
DZ/VI/13. seja
metanje denarja v brezno. In to je danes državni sekretar te slovenske vlade. Pomagajte mi, da bom tudi njemu zaupal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo besedo? Odpiram možnost
prijave.
Besedo dajem gospodu Branku Ficku.
BRANKO FICKO (PS PS): Dragi kolega Horvat, zdaj v imenu pomurskih poslancev. Izjava, ki je bila povzeta, gospoda Gašpar Gašpar Mišiča, sedanjega državnega sekretarja, s tvoje strani ni bila korektna. Gospod Gašpar je dal izjavo, dal je primerjavo, katerim konjem na katerem delu Slovenije je treba dati prioriteto in jim je treba tudi pomagati s strani države. Res pa je, in tako kot je govoril za Luko Koper kot prioriteto za primorski teritorij, je govoril tudi o prioritetah Pomurja ,geotermalni energiji, vlaganju v turizem in tako naprej. Res pa je, da je v tisti izjavi rekel, da so tudi skozi pomurski zakon bila določena sredstva, ki niso bila mogoče pravilno usmerjena v prioritete, in je takrat uporabil stavek, da so bila dana v brezno. In to je resnica, to je pika. Prosim, da pri takšnih izjavah uporabljamo kompletno vsebino, ne pa samo tiste stavke, ki nekaterimi odgovarjajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Bi pa resnično rad še enkrat opozoril, da danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in naj bo to vendarle izhodišče, kajti še enkrat poudarjam, skoraj vsi, ki ste razpravljali in se opredeljevali glede tega zakona, ste se opredelili, da ga podpirate. Dajmo v tem duhu razpravljati tudi v prihodnje.
Repliko je pa želel gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Absolutno se strinjam. O tem zakonu govorimo. In še enkrat, zaupanje je tu največ vredno, zaupanje. Dragi kolega Branko Ficko, oba bereva naš lokalni časopis Vestnik, malo reklame zdaj za njega naredim. To, kar sem povedal, natančno to sem prebral v tem Vestniku na naslovnici v tem tedniku. Če bi bila tam napisana kakšna laž, bi gospod državni sekretar preko svojega aparata gotovo lahko zahteval popravek. Pa ga ni. Jaz vztrajam pri tem, kar sem povedal. V bistvu sem pa, kot rečeno, citiral najin lokalni časopis. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Žal replike na repliko ni, je pa možnost prijave potem naprej za razpravo, vendar še enkrat poudarjam, ostanimo raje pri tem zakonu, ki se nanaša tudi na Pomurje. Ne dela nobenih razlik ta zakon, tako da mislim, da z velikimi pričakovanji lahko pričakujete prav vsi iz vseh sredin uveljavljanje tega zakona v gospodarskih družbah, od koder tudi sami prihajate.
Naslednji razpravljavec pa bo gospod Bojan Starman.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa.
Prej nisem zaključil svoje misli. Poudarek bi dal na to, da ne smemo pri teh enkratnih akcijah pozabiti na to, na kar vedno opozarjam in mislim, da je zelo pomembno za vse nas, da izboljšamo pogoje našega gospodarjenja in izboljšamo konkurenčnost našega gospodarstva. Zato lepo prosim, dajmo na tem področju narediti, dajmo čim več vseeno narediti sistemskih stvari, ki bodo enake za vse, dajmo pogledati, lepo prosim vse, pozabite dvig DDV, glejte, da se bo energija zmanjšala, najbolj smo obdavčeni na svetu, če že ne vsem, da se znižajo stroški dela s prispevki iz delovnega razmerja, če že ne vsem, vsaj delovno intenzivnim branžam. Jaz sem nekaj let nazaj, v času, ko se je kriza najbolj razplamtela, se je dvignila minimalna plača za 24 % ali nekaj podobnega ali 22,9 %, sem lepo prosil, nehajte s tem, ne moreš tega narediti v podjetjih, kjer je 95 % ljudi na minimalni plači, nimaš kje vzeti, da bi to stvar naredil. Pa smo to naredili in poslabšali konkurenčnost gospodarstva. Takrat sem rekel 40 tisoč ljudi bo v treh, štirih letih zaradi tega izgubilo delo, bodo na borzi. To so mejni primeri, kjer je treba zelo malo, zelo majhna neumnost, da ljudje izgubijo delo. In ni več nazaj teh delovnih mest. Tekstilna branža, zdaj lesna, vse po vrsti propada, ker bi bilo treba z majhnim odpustkom pri nekaterih sistemsko danih zadevah izboljšati te pogoje in urediti te stvari. Vedeti je treba, katera podjetja so, ki imajo tekoče oziroma poslujejo pozitivno, da jih bremenijo samo krediti. Še nekaj stvari, ki so tukaj, tudi birokracija, dajmo pospešiti prenos, efektivno delovanje te slabe banke. Dajmo potegniti ven te slabe kredite, jih razbremeniti in jim dopustiti, da kvalitetno in dobičkonosno poslujejo banke. Ne vem, kaj s tem čakamo in zakaj tega ne naredimo, ker tukaj bomo dosegli velik sistemski vpliv na vse gospodarske subjekte. Dajmo to, kar smo dopoldne diskutirali, se resno lotiti, kako upravljati z državnim premoženjem, kako dati prestrukturiranje tega dela, ki dela ležerno, kjer se dela slabo. Vem, da smo v Sloveniji sposobni narediti veliko več. Vem, da smo sposobni poiskati s tem, da bomo izboljšali pogoje gospodarjenja, najmanj 60, 70 tisoč delovnih mest. Verjemite mi, tudi če zmanjšamo na primer prispevke, da bomo pokasirali več. Povem vam pa, če bomo dvignili DDV za 2 ali 3-odstotne točke, izračunali bomo, da bomo pokasirali 300, 400 milijonov, dejansko bomo pa efektivno dobili manj, na dolgi rok izgubili, vse bomo obremenili. Prosim, da ne razmišljamo o teh stvareh, o raznih taksah in vseh stvareh, ki vplivajo na te stvari. Dajmo enkrat razumeti, kaj je podjetnik, vedno nam povedo, rabimo mir, rabimo enake pogoje, kot so zunaj. Dajmo to pogledati, ker vsi vemo, kako je, dajmo zagotoviti te sistemske stvar, lepo prosim, na področju gospodarstva, tudi na
156
DZ/VI/13. seja
področju financ je veliko teh stvari, ki se dogajajo in dajmo se enkrat resno in skupno dogovoriti za neke stvari, ki so nujno potrebne. Še enkrat bi rekel, da tole podpiram, sem pa moral še tole zaključiti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Ljubo Žnidar je naslednji, ki bo dobil besedo.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani kolegi, vladni poslanci!
Rekel bi, da res ne razumem danes vaših razprav, kajti razpravljate tako, kot da ste danes v opoziciji. In ta razprava se mi zdi nekonstruktivna in nekako neplodna razprava. Zdaj ne vem, ali še niste uspeli preklopiti, da ste danes vladni poslanci, kajti v rokah imate vlado, v rokah imate večino, v rokah imate rešitve in na vas je naloga, sprejmite odgovornost, sprejmite odločitve, izpeljite in rešite zadeve! In vse to izgubljanje časa je nekonstruktivno, vse je v vaših rokah.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še zadnji v tem krogu razpravljavcev je gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tule imam nekaj iz Primorskih novic iz lanskega julija, kjer piše, da so lastniki k dokapitalizaciji povabili partnerje, od katerih pričakujejo tudi kupnino za svoje delnice. To je bilo poročano julija lani. Piše, da je nezavezujoče ponudbe za dokapitalizacijo poslalo pet mednarodnih skladov, a nad njimi lastniki Cimosa niso bili navdušeni in pričakujejo, da bodo ponudbe zvišali. Se pravi, pojavilo se je pet potencialnih vlagateljev, ki bi vložili, najbrž po tržnih cenah, v tisto, kar je bilo vredno, ampak lastniki niso bili zadovoljni. Ti nezadovoljni lastniki zdaj pritiskajo na državni zbor, na nas, ki se tu počutimo kot neka uprava Karitasa ali pa Rdečega križa. Tisto, česar niso hoteli od trga, hočejo od politike. Med temi lastniki je tudi Modra zavarovalnica, ki je v principu pokojninski sklad. In ta Modra zavarovalnica bi morala nalagati viške v varne naložbe, je pa naložila v tvegano naložbo. Drži? In to Modro zavarovalnico vodi čudežni deček večine v tej koaliciji: Borut Jamnik. Koga zdaj mi rešujemo, Cimos ali pokojninski sklad? Tu bi zelo rad nedvoumen odgovor, ker ta odgovor ste dolžni dati. Mi ne rešujemo samo Cimosa, mi predvsem rešujemo pokojninski sklad, ki se imenuje Modra zavarovalnica. Ta se je zaplaniral, zakalkuliral, vrednost njegove naložbe je trenutno mogoče 20-krat manj vredna, kot jo ima zavedeno v svojih poslovnih knjigah. Mi rešujemo s tem bilanco Modre zavarovalnice. Ja, glejte, mislim, da je to na nek način tako. In me prav zanima, kakšni bodo ukrepi proti tistim, ki so tako neodgovorno vložili pokojninski denar. To je tudi dolžnost države kot lastnika, 100-procentnega posredno, Modre
zavarovalnice. Najbrž bi to odgovoren lastnik naredil, če je to ugotovil. Po drugi strani vidim tule iz tega poročila, da je Cimos odprl pet, šest podjetij tudi v Bosni, kjer je tisoč zaposlenih. Vložil je 73 milijonov evrov. Novo delovno mesto, ki se odpre najbrž kje v Sloveniji, je približno vredno 50 tisoč evrov, toliko približno rabimo za odprtje novega delovnega mesta. Tu je faktor 1,5, se pravi, 75 tisoč evrov na delovno mesto. Ne razumem, da je v neki Bosni delovno mesto 1,5-krat dražje kot delovno mesto v Sloveniji. Ne zdi se mi logično, po kateremkoli kriteriju. In najbrž je v teh poslih tudi nekaj takega, kar ni ravno korektno, kar bi bilo treba pogledati, proučiti in tudi koga vprašati za odgovornost. Tudi lastnike, tudi upravo. In tu je problem. Mi imamo na eni strani firmo, ki ima približno 400 milijonov evrov letnega prometa in istočasno ta firma s približno 400 milijoni evrov dolgov. Če bi deset let ta firma ustvarjala 10 % dobička, bi bilo komaj dovolj, in ga ne bi nič delila, komaj dovolj za saldiranje, da bi prišli na neko nulo, komaj dovolj.
To je zelo enostavno za izračunati. Tu ne govorimo najbrž o neki trajni rešitvi, ampak o neki začasni, mi rabimo nekaj zdaj ad hoc vložiti, da boste nekaj ad hoc rešili, ravno toliko, da se bodo ti lastniki na nek način "prešvercali" čez in potem bo že nekaj sledilo naprej. To ni odgovorna poteza, čeprav ji ne nasprotujem, ker gre v principu za delovna mesta, ampak je neodgovorno. Predlagam, da tudi kaj ukrepate.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Izčrpali smo vse, ki ste bili prijavljeni k
besedi.
Besedo želi pa še gospod minister,
izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Odgovor. Cimosu se da pomagati na več načinov. Prej smo govorili o lastniškem kapitalu, dolžniškem kapitalu, lahko pomagamo Cimosu pri kapitalskem prestrukturiranju tudi z mezzanine kapitalom. Drugače je pa treba Cimos, to je podrejeni kapital, ki izstopa v podjetje, v bilanco stanja na pasivni strani in ga lahko tisti, ki ga vloži, si po petih ali desetih letih izplača. To so neke tehnike, imam čas, če se boste kdaj pri meni najavili, bova lahko ravno Cimos razdelala zelo podrobno. Tudi petkratnik EBITDA je tisti pogoj glede na dolgove, kjer banke pravijo, da je podjetje še znosno in se splača v njega kreditirati. In ravno to skušamo na dolgi rok pri Cimosu narediti.
Ampak danes ni tema Cimosa, danes je tema zakona. To je kot primer, da se Cimos lahko rešuje po takem modelu. Saj to je zakon, ki velja za vsa podjetja v Sloveniji, ne samo za Cimos. Imamo na drugi strani Mariborsko livarno Maribor, ki je popolnoma drug problem. Bile so banke pri nas na ministrstvu na sestanku, kjer ima 17 milijonov evrov negativnega kapitala, promet 60 milijonov, izgube 49 milijonov v enem letu, ker so vse tiste zgube, ki so jih prej skrivali
157
DZ/VI/13. seja
v treh letih, prikazali v zadnjem letu. Kdor je bil direktor podjetja, dobro ve, da se da bilanco tri leta kar dobro prirejati, ampak po treh letih "ti avion pade dol" in takrat je pa nesreča in so vsi mrtvi.
Jaz bi prosil, dejansko vidim, da imate dosti dobrih stališč, mnenj o tem zakonu, ostanimo pri zakonu, ko bo šlo pa konkretno za podjetja, bi pa jaz želel, da se ne rešujejo podjetja v parlamentu, po časopisu in tako naprej. Slaba izkušnja je pri Peku. Pripeljali smo podjetje do konca, mislili smo, da je že rešeno, da smo dosegli tisto, kar smo želeli, zaščititi tudi delavce, ker je osnovna pogodba zelo dobra, ampak ko smo tu v parlamentu nekaj besed spregovorili, ko je imel kupec naš aneks, sporazum, pa ga noče podpisati. To je ena zlata izkušnja, ki smo jo že prej vedeli in tudi v bodoče bo veljala, da se poslovni odnosi ne morejo reševati v javnosti, v medijih in tako naprej. Poslovni odnos se mora med dvema strankama urediti in potem ko je končan, se pa da v razpravo, potem pa lahko razpravljajo, ali je to prav ali ni prav. Če to prej narediš, si vedno v nekem podrejenem položaju. In do hrvaškega kupca je bila cela Slovenija zdaj v podrejenem položaju. Jaz si tega več nikoli ne bom dovolil, da me bo nekdo od novinarjev sprovociral ali pa bilo kdo, da bi kakršno koli izjavo dal. Tako kot rečejo pri policiji: preiskava poteka, počakajte, da bo končana, potem vam bomo dali naslednje informacije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam in ugotavljam, da ni več želje po razpravi.
Replika, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Poglejte, zdaj je gospod minister dejal, da bi mi lahko pokazal podatke. Jaz bi predlagal, da bi jih dobili, ko smo dva dni razpravljali o tem zakonu. Vlada se je v obrazložitvi, ko je zakon vložila v Državni zbor, sklicevala izključno na Cimos, nekatere družbe in Cimos. In zato teče tu razprava o Cimosu, ker ste to ekskluzivno navedli kot način reševanja. S tem zakonom ste to hoteli doseči. Tudi spremembe, ki ste jih v tem zakonu predlagali, gredo v smer reševanja velikih sistemov, zato ker brišete limite. Gre tudi v smer reševanja po, bom rekel, prirejenih tudi obrestnih merah. Vi v zakonu več ne ohranjate komercialne obrestne mere, ampak tisto, ki jo določi vlada. V tem pristopu gre za nek poseben položaj tistih, ki bodo izbrani za ta primer. Ampak Cimos je "number one" tega projekta. To ste povedali, to ste pokazali s svojo prvo službeno potjo. To ste pokazali z udeležbo na tem sestanku s svojim agentom za sanacijo, gospodom Mišičem, in tako naprej. Iz tega je nastal zakon. In to, o čemer mi razpravljamo, ima podlago v vaših dejanjih in v tem, kar je vlada napisala v spremnem besedilu za predložitev zakona. In če ste to tako koncipirali, bi bilo dobro ali logično, pametno, da bi to tudi obrazložili in dokumentirali v tem delu, da bi vsaj
mi vedeli, za kaj gre. Sedaj pa nekaj preberemo v Primorskih novicah in komentiramo, nekaj tam in nekaj tam in tako naprej. Ni to princip, ni to način dela. Če želite odločitve tudi opozicije, za koalicijo pač imate neke druge mehanizme, potem bi bilo treba to obrazložiti, da opozicija lahko to uporabi in presoja. V tem delu pa vi tega programa nimate. Nimate analize učinkov tega projekta. In kar je najhujše, ste se modro izognili Modri zavarovalnici. To pa zagotovo, gospod minister, ne štejemo v dobro, ker gre za lastnike, za pokojninski sklad, ki je vlagal v tvegano naložbo in očitno veliko izgubil. Če ni hotel lani prodati, ko so bili pogoji boljši kot letos, potem je ta kapitalska naložba Modre zavarovalnice v Cimosu vredna še bistveno manj kot lani julija meseca. S tem se najbrž oba strinjava? Drži. Nihče pa ne ve, kolikokrat. Kolikšna je razlika med vložkom, ki je zaveden v knjige, in koliko je trenutna vrednost tega vložka. Najbrž je faktor 1 : 25, 1 : 30, 30 krat manj. In to je problem tega.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V	času te razprave se je k besedi želel prijaviti oziroma se je prijavil tudi gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
V	stališču Slovenske ljudske stranke smo napovedali podporo temu zakonu v želji, da bi ta dobronamerni namen, ki mu tudi verjamem, bil uresničen in bi se ne zgodil polom tudi okoli podjetja Cimos, ki je navedeno v sami obrazložitvi tega zakona. Mirno lahko rečem, da smo se tudi v prejšnji vladi o Cimosu pogovarjali in tudi poskušali iskati rešitve, ki gredo v pravni okvir države, pravni okvir Evropske skupnosti, v kateri smo in katere pravni red moramo tudi spoštovati.
Dileme, ki se danes odpirajo na tem konkretnem primeru, bodo dileme zagotovo na vsakem primeru posebej. Se pa v celoti strinjam z ministrom, da najbrž ni ali pa zagotovo ni državni zbor mesto, kjer bi govorili o poslovnih tajnostih oziroma niso to poslovne tajnosti, ker so največkrat družbeni problemi, ampak o nekaterih povsem poslovnih stvareh. Je pa res, da prihajamo na dokaj tanek led, da to lahko postane družbeni pojav v državi, ko bo želja in realnih potreb po tej državni pomoči bistveno več, kot jih bo naš proračun zmogel. Tudi današnje razprave so šle v tej smeri, kar smo govorili tudi na Vladi, ali so takšne intervencije, glede tudi na izkušnje v preteklosti, varne, glede na to, da imamo zelo zelo malo dobrih primerov teh podjetij, ki so se z državno pomočjo poskušala reševati, da so v veliko primerih bila ta sredstva izgubljena. V celoti podpiram razpravo tistih, ki so tukaj govorili, da moramo ob tem problemu vzpostaviti pogoje za to, da bomo imeli čim več delovnih mest, poiskati tiste ukrepe, ki so nam mogoče bližje dosegljivi, predvsem vidim na kratek rok tukaj možnosti v
158
DZ/VI/13. seja
evropskih sredstvih. V Vladi smo prej sprejeli tudi določen program na področju vodarstva, za kar je tudi možno pridobiti dobre kredite, lesne industrije in podobni ukrepi, s čimer bomo naredili ta zagon gospodarstva in uredili to naše stanje v tej državi. Bojim se in na nek način sem se ustrašil tudi nekaterih razprav danes tukaj, ki so šle zopet v to smer, da se ne bomo ničemur odrekli. Jaz se zelo bojim, da je ta pot, ki je, kot sem že dejal, jo podpiram, da dobimo nov zagon in nova delovna mesta, na drugi strani pa besede, ki jih je izrekel gospod Starman, da rabimo stabilno gospodarsko okolje, okolje, v katerem bo deloval finančni sektor, v katerem bodo delovale banke, okolje, v katerem bomo tudi transparentno in javno upravljali državno premoženje, da so to tista ključna sporočila, ki jih moramo vsi skupaj, vlada, koalicija, opozicija, spraviti skupaj v naslednjih tednih, mesecu, da bomo imeli tudi normalne pogoje za to delo. Zato predlagam tudi sam to, kar je bilo že rečeno, da ne podaljšujemo te razprave, ugotavljamo vsi skupaj, da je večinska podpora temu zakonu, minister je dobil na eni strani odobravanje tega zakona, hkrati pa tudi celo vrsto opozoril, za katere verjamem, da se tudi sam zaveda pasti na tej poti, in da ta zakon sprejmemo, v naslednjih dneh, tednih pa se usmerimo v naše ključne programe, projekte. Sam sem dobil danes že tudi povabilo za sejo odborov Državnega zbora v petek, tako financ kot gospodarstva, kjer bomo govorili o nacionalnem reformnem programu. Mislim, da nas tam notri čakajo ključne naloge, da potem s tistimi reformnimi ukrepi tudi uredimo to gospodarsko in fiskalno plat naše države.
Še enkrat, ob zavedanju, kaj bi pomenil padec podjetja Cimos in vseh vezanih družb na to podjetje, smo v Slovenski ljudski stranki enotni, da danes ta zakon podpremo in bomo to tudi storili pri glasovanju.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker je bil to zadnji prijavljeni razpravljavec, predvidevam, da ne želi nihče več razpravljati, zato zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez 10 minut v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prekinjam tudi 13. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 18.15.
(Seja je bila prekinjena ob 18.05 in se je nadaljevala ob 18.15.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je druga obravnava Predloga zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je Soglasje h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o soglasju h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga, ki se glasi: Državni zbor daje soglasje h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga z dne 28. februar 2013.
Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo zboru predlaga, da predlaganega sklepa ne sprejme.
Mag. Andrej Vizjak v imenu poslanske skupine, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci!
V Slovenski demokratski stranki bomo podprli soglasje h klasifikaciji, kajti menimo, da je koncept upravljanja z državnim premoženjem, kot je bil zastavljen, torej zakon o državnem holdingu, nato klasifikacija in smernice upravljanja ter šele potem seznam podjetij, ki gredo v prodajo ali kakorkoli drugače, edini pravi logični vrstni red. Torej najprej kriteriji, določitev javno dostopnih pogojev in načinov, potem pa šele tisto, kar sledi. Ne pa obratno. In sedanja vlada napoveduje, da bo šla po obratnem vrstnem redu. Torej da bo čez kakšnih 14 dni prišla s prvim seznamom podjetij, pri čemer pa ne bomo imeli ne sprejete klasifikacije, kakor tudi ne sprejetih smernic upravljanja. Torej se oblikuje ta seznam podjetij na nepregleden način v kabinetu finančnega ministra, verjetno bo znan tudi parlamentu, ko ga bo vlada sprejela, pri tem pa ne bomo vedeli na podlagi katerih kriterijev, meril, na kakšen način je do tega seznama prišlo.
Mislim, da bi te smernice, katerim soglasje dajemo danes, lahko bile pomemben dober pripomoček za oblikovanje takšnega predloga, zato ga bomo v Slovenski demokratski stranki dali in s tem podprli klasifikacijo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
159
DZ/VI/13. seja
Gospod Franc Bogovič v imenu poslanske skupine SLS, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tudi v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo trdno prepričani, da bi moral Slovenski državni holding biti čim prej operativen. Ključni pogoj za operativnost je sprejetje klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga. Razočarani smo bili na Odboru za finance, kjer smo ga obravnavali in ugotovili, da se je koalicija odločila, da to klasifikacijo zavrne, kajti prepričani smo, da je to tista prava pot, da se slovenski parlament opredeli do določb in da potem tudi transparentno holding upravlja s temi naložbami.
Poti, ki je ubrana, nasprotujemo, zato lahko kar napovem, da bomo podprli tudi smernice, hkrati pa nasprotovali zakonu o spremembi Slovenskega državnega holdinga, kajti mislim, da odlagamo prepotrebno materijo, materijo upravljanja z državnim premoženjem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Če ni več potrebne obrazložitve glasu, prehajamo na glasovanje. Še kdo želi razpravljati v lastnem imenu?
Gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Kot je bilo povedano, bom tudi sam klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga in smernice, kar bo v naslednji 12. točki, podprl. Dejstvo je, da s to klasifikacijo prvič v zgodovini samostojne Slovenije naredimo jasno in glasno, kaj je tisto, kar je državno, in s to klasifikacijo tudi povemo, kaj je to strateški pomen, kaj je portfeljski in kaj je pomembno za državo.
Ne bi bil problem biti proti tej klasifikaciji, če bi nova vladna koalicija prišla s svojo klasifikacijo in s smernicami, pa tega ni naredila. Prvič v slovenski zgodovini bi o javnem premoženju govorili javno, v skladu z zakonom in v Državnem zboru potrjevali, dajali soglasja za prodaje, pa tega ne bo. Vi seveda delate drugače, nimate alternative, nimate druge klasifikacije, problem je, ker nimate rešitev in problem je, ker nimate vizije.
V današnji razpravi se je pokazalo, da bodo nekateri poslanke in poslanci bivše koalicije imeli precej težav in bodo očitno morali kaj narediti v nasprotju z lastno vestjo, kar je pa predvsem škoda in izguba za državljanke in državljane in s tem pehate državo, državljanke in državljane v še večjo revščino.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani gospod Pukšič, poleg obrazložitve vašega glasu je bila tudi polemika.
Prehajamo na glasovanje o sklepu: Državni zbor daje soglasje h Klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga z dne 28.2.2013.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga smernic upravljanja naložb.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog smernic upravljanja naložb ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Mag. Andrej Vizjak v imenu Poslanske skupine SDS, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): V poslanski skupini bomo glasovali proti takšnemu sklepu, ker mislimo, da so smernice primerne in da bi jih bilo treba uveljaviti. Poudaril bi ob tem, kajti to je nek dvojček s klasifikacijo, še eno dejstvo, ki skrbi. To je to dejstvo, da je bil z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu sprejet koncept, da se upravlja z državnim premoženjem celoviteje, ekonomično, z določenimi donosi, pregledno in tudi gospodarno. V prehodnem obdobju do sprejetja klasifikacij in tudi smernic pa velja nek začasni režim, kjer se politika še zelo, zelo lahko vpleta v upravljanje. To je režim, po katerem bo Sod, Slovenska odškodninska družba, katerega nadzorni svet je sedanja vladajoča koalicija pred časom zelo politično zamenjala, krojil upravljanje tega državnega premoženja in da bo s tem, kar bomo v nadaljevanju videli tudi ob noveli Zakona o Slovenskem državnem holdingu, dajala soglasje tudi Vlada. V prehodnem obdobju, dokler ti dokumenti ne bodo sprejeti, bo upravljala s tem državnim premoženjem še vladajoča koalicija, ne več niti ta parlament, kar pomeni nadaljnje vpletanje, neposredno vpletanje vladajoče politike v upravljanje teh deležev. Odmika se sprejetje tistih prepotrebnih pogojev, da pride do razmejitve med upravljanjem premoženja in politiko, ker se umikajo smernice in klasifikacije. S tem sporočate samo eno, da želite speljati še celo kopico skupščin, seveda s tem tudi nadzornih svetov, zamenjati nadzorne svete po političnih kriterijih, na političen način, zato tudi umikate za določen čas smernice in klasifikacijo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ni več nobene želje za obrazložitev glasu, zato glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 28.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet, zato je zakonodajni postopek o predlogu smernic končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
160
DZ/VI/13. seja
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, nujni postopek. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 24. 4. 2013.
V odločanje dajem najprej amandma k 2. členu, in sicer amandma Nove Slovenije. Želite obrazložiti glas? Ne. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o tem amandmaju in prehajamo k naslednjemu členu, torej k 5. členu zakona, kjer je vložen amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o vloženih amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagana amandmaja nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 9.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2.a točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo in odločanje bomo opravili na podlagi predloženega amandmaja k 3. členu z dne 24. 4. 2013. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 3. členu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
V skladu s predlogom poslanca Franca Bogoviča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Franca Bogoviča v zvezi s sprejetjem fiskalnega pravila in paketom ukrepom za javnofinančno konsolidacijo. Želite obrazložiti glas?
Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Najbrž je zelo pričakovana obrazložitev, da bom podprl svoj predlog, ki sem ga dal. Glede na odgovore, ki sem jih bil deležen na tej seji, mislim, da je ta razprava še toliko bolj potrebna, kajti ko govorimo o urejanju javnih financ in določenih zavez, ki bi jih naj sprejeli s sprejetjem fiskalnega pravila, nekateri želijo obrniti besede in pogledati resnici v oči z druge strani, kot je treba. Sam sem trdno prepričan, da so finančni kazalci, ki jih imamo v tej državi, tako resni in da je na nas tako velika odgovornost, da se o tem v taki poglobljeni razpravi tudi v Državnem zboru pogovorimo in poiščemo prave ukrepe, da bomo v tej ljubi državi čim prej začeli dobro gospodariti in tudi uredili javne finance. Odgovor je bil v smeri, kot da je v mandatu vlade, v kateri sem sam sodeloval, v enem letu nastal celoten primanjkljaj, kot da so vsi problemi iz tistega časa. Sam sem že odgovoril v drugem dodatnem vprašanju, da je treba pogledati tudi za obdobje še katere vlade več. Ne želim obremenjevati in obtoževati nobene, sem pa trdno prepričan, da je iz odgovora, ki je bil dan s strani premierke, bilo na nek način določeno sprenevedanje, ne pa iskanje rešitev v teh težkih časih.
Zato mislim, da je prav, da v Državnem zboru o tem spregovorimo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 45.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
161
DZ/VI/13. seja
Prehajamo k drugemu predlogu za razpravo. V skladu s predlogom poslanca Jožeta Tanka bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Jožeta Tanka v zvezi s spoštovanjem ustavnega načela enakosti pred zakonom.
Želite obrazložiti predlog?
Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Ta seja je v bistvu seja o zarečenem kruhu. Ko je treba izjemno malo časa, da se pravzaprav stvar, ki se na eni strani zagovarja, prelije v nasprotje in se tej isti zadevi nasprotuje. Bilo je cel kup primerov danes, ko smo se z njimi soočali, in tudi to poslansko vprašanje je v bistvu vprašanje o zarečenem kruhu. Imeli smo primer poslanca Boruta Ambrožiča, ko so mu odrekli podporo soglasno na svetu stranke Pozitivna Slovenija. Tudi Alenka Bratušek je glasovala za to, da se pozove gospoda Ambrožiča k odstopu s poslanske funkcije ali pa ga bodo izključili. To se je potem tudi dejansko zgodilo. Ko se je ta isti problem nekaj mesecev kasneje pojavil pri Alenki Bratušek, svet Pozitivne Slovenije ni odločal, ni o tem razpravljal. Gospa je predsedujoča stranki Pozitivna Slovenija in ni sprožila nobenih postopkov, da bi o tem sploh razpravljali. V tem času, ko so gospoda Ambrožiča izključili, je potem na osnovi pravzaprav diametralno ali povsem identične odločitve gospa dvakrat napredovala, ima funkcijo mandatarke in potem tudi predsednice vlade. In glede na to, da zelo zagovarjate dvig politične kulture in da tudi zelo zagovarjate argumentacijo političnih ciljev, sem vprašal samo predsednico vlade, kako bo na osnovi teh odločitev in teh ravnanj zagotovila enakopravno obravnavo v postopkih, v katerih se znajdemo ali politiki ali državljani ali kdorkoli. Odgovor je bil aroganten. Več vprašanj kot odgovorov.
Zato predlagam, da o njene odgovoru opravimo tudi razpravo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Prekinjam glasovanje.
Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Spoštovana gospa podpredsednica!
Glas bom obrazložila v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Če bi sledili običajni maniri odgovarjanja na vprašanja, kadar je odgovor enoznačen, bi ob tem vprašanju, ali spoštujemo ustavno določilo enakosti pred zakonom, ne potrebovali nobene javne razprave oziroma razprave o odgovoru, ker je spoštovanje tega ustavnega načela aksiom. Res je, da je v tem času bilo kar trikrat mogoče razpravljati o plagiatih, in sicer enkrat na zahtevo Poslanske skupine Slovenske
demokratske stranke, potem v nadaljevanju ko smo se odločali o javni predstavitvi mnenj in nato smo imeli v Državnem zboru še javno predstavitev mnenj. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, da v zvezi z odgovorom ni treba opraviti razprave, opiram ravno na to zadnjo javno predstavitev mnenj o plagiatorstvu, ker kolikor mi spomin seže nazaj, ni bila nobena javna predstavitev še tako kratka, kot je bila ta, malo več kot eno uro je trajala, ob zelo klavrni udeležbi zainteresirane in strokovne javnosti. Prva javna predstavitev, na kateri je bilo več poslank in poslancev kot predstavnikov zainteresirane javnosti. In vse, kar je bilo mogoče slišati, je bila na eni strani zelo usmerjena politizacija in na drugi strani nekaj utemeljenih sodb o tem, da je plagiatorstvo resen problem, da pa je to razreševanje in odločanje o tem vendarle stvar institucije, na kateri je bila posamezna diploma opravljena. In primerjati različne primere je seveda mogoče in potem se je mogoče vprašati, kako isti tisti, ki zahtevajo razpravo o tem, ne priznavajo ne sodb sodišča. Še vedno je pod vprašajem razsodba sodišča v zvezi z ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Še 20 sekund.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): ... in ne
kakšnih drugih, ko je bilo tudi rečeno, da bo šele odločba ali pravni postopki tisti, ki bodo o tem odločali. Plagiatorstvo je resen problem. V Evropi še ni nobenega primerjalnega pregleda in zanesljivih podatkov o tem, koliko tega je, zato mislim, da ni Državni zbor tisti, ki bi moral o plagiatorstvu odločati.
Mi torej tega predloga ne bomo podprli.
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ob priklopu se ni vzpostavilo merjenje časa, zato je bilo merjeno preko ekrana, zato sem vas spomnila, koliko časa še je. Hvala lepa, mag. Potrata.
Gospod Jože Tanko v svojem lastnem
imenu?
Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Moje vprašanje se je nanašalo na dvojna merila pri identični stvari. Ko je zaradi suma plagiata eden izmed poslancev izločen iz poslanske skupine, izključen, drugi pa je zaradi istega suma plagiata zavarovan vseh odločitev in celo napreduje. Nas ne zanima javna razprava ali javna predstavitev mnenj. Nas zanimajo dvojna merila in uporaba načela enakosti v teh postopkih. Glede na to, da je v konkretnem primeru odločala politika, me je zanimalo, ali je takšna politika sposobna zagotoviti načelo enake obravnave vseh v tej državi, če pri tako identični zadevi, v identični fazi postopka sprejme dve različni odločitvi. In če
162
DZ/VI/13. seja
samo citiram, gospod generalni sekretar stranke Pozitivna Slovenija je dejal, da tisto, kar je prepisano, odstavki, cela besedila in tudi po več strani, ni skladno z vrednotami stranke Pozitivna Slovenija, njenim statutom in programom. To je bilo v primeru gospoda Boruta Ambrožiča. Imate posnetek na televiziji. In ko se je obravnaval naslednjič primer Alenke Bratušek, pravi drugi pomemben funkcionar Pozitivne Slovenije, vodja poslanske skupine, da je plagiat oziroma to, kar se očita Alenki Bratušek, nekaj povsem minornega. To so dvojni kriteriji, dvojna merila v identični fazi, identične stvari. In na to bi rad odgovor: ali je to koncept, je to ravnanje koalicije, je to ravnanje ali pa prioriteta poslanske skupine, da bo tako odločala pri teh stvareh. Imamo primere dokapitalizacije, imamo cel kup interventnih in podobnih zadev, in to je pač pomembno vprašanje, na katerega je treba jasen odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da je več interesa za obrazložitev v lastnem imenu. Gospa Maša Kociper in še nekaj rok vidim. Odpiram prijavo. Predlagam, da se osredotočite na obrazložitev glasu in razloge.
Prva ima besedo gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Glasovala bom proti takšnemu predlogu. Z zavitimi besedami o enotnem obravnavanju, o katerem se moramo pogovoriti, seveda ne stoji nič drugega kot poskus diskreditacije predsednice vlade gospe Alenke Bratušek, ki se nahaja v formalnem postopku ugotavljanja avtentičnosti njene magistrske naloge. O tem odločajo organi, ki morajo odločati. Sama je večkrat zagotovila, da v primeru ugotovitvi plagiatorstva odstopila. Nasprotujem takšni zlorabi instituta poslanskega vprašanja, ki je namenjen povsem drugemu vprašanju, se pravi vprašanjem poslancem ali morda generalnemu sekretarju in zlorabi poslanskega časa za to, da se takšne diskreditacije tukaj javno ponavljajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Seveda bom glasoval proti. Je pa seveda zanimivo, da je gospod Tanko, ki zelo rad poudarja, kako je treba v tej dvorani vedno spoštovati poslovnik, večkrat kršil ne samo poslovnik, zlorabljal še člene Ustave, med drugim tudi 14. člen Ustave, in se skliceval na njega, zato ker je hotel imeti razjasnitev dvojnih meril. Ni razumel in izgleda še danes ne razume, komu je pravzaprav namenjen 14. člen Ustave. Je pa tudi res, da je danes končno javno priznal, da ga pravzaprav javna razprava sploh ne zanima, kar pomeni, da je dvakrat zlorabil poslovnik. Enkrat je zlorabil,
ker ni znal niti postaviti vprašanja, čeprav je dobro vedel, kaj počne. Se pravi tega ni naredil zato, ker se je zmotil ali ni bil pravilno podučen, ampak ker je zavestno zlorabljal svojo pozicijo in hotel vnesti nemir v dvorano in v politiko, in to tisto politiko, ki je načeloma sem ne nosimo. To pa je, da bi se pogovarjali, kaj kdo v kakšni stranki doma pravzaprav počne. Jaz verjamem, da si bomo to dejanje gospoda Tanka zapomnili, vsaj jaz osebno vem, da ga bom vedno spomnil, kadar mi bo dal na plan Poslovnik Državnega zbora, in ga bom spomnil, da naj najprej pogleda svoja dejanja. Tako upam, da se to ne bo ponavljalo in da bo to opomin in spomin, kaj se ne sme početi v Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Ne bom podprla predloga za razpravo o vprašanju, za katerega menim, da so odgovorne za to pristojne inštitucije, to je v pristojnosti fakultet in statutom in drugimi pravili določenih korakov, kako se sum razrešuje. Tudi se ne nameravam opredeljevati do notranjih strankarskih ravnanj. Pričakujem pa od slehernega, pri komer je ugotovljeno, potrjeno, da je za plagiat šlo, da nosi tudi posledice ugotovitev. Zato bi pričakovala, da bi tisti, pri katerih je postopek že končan, ravnali v skladu s končanim postopkom, tisti, ki pa so še v postopku, pa vsaj zagotavljajo, da bodo nosili posledice, kar bo pač stroka oziroma komisija ugotovila. Bi pa še enkrat rada opozorila na to, da smo bili v dvorani Državnega zbora priče sejanju dvoma v sleherno diplomo, kajti predstavniki političnega podmladka Slovenske demokratske stranke so prišli na plan celo z idejo, da bi bilo treba preučiti, pregledati vse diplome na različnih stopnjah. Ne vem, ali je to edini problem, s katerim se sooča Slovenija, in ali je zaradi ugotovljenih nepravilnosti treba dvomiti o sleherni listini, ki je bila komu izdana. Zato bi še enkrat rekla, da se mi zdi odgovornost tistih, ki so povzročili s svojim neodgovornim ravnanjem sejanje takega dvoma, toliko večja in želela bi si, da se to ne bi še kdaj ponovilo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Borut Ambrožič, izvolite.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča.
Predgovornica mi je dala pravzaprav iztočnico, ker bi želel nadaljevati, ko je delala, da so pri posameznikih postopki zaključeni, pri drugih pa niso. To mi daje torej priložnost, da tudi v svojem primeru povem ali pa izrazim svoje začudenje, da mi je čez vikend čudežno izginila oznaka na mojem glasovalnem mestu, torej "mag." pred mojim imenom in priimkom, in tudi
163
DZ/VI/13. seja
na vratih poslanske pisarne, čeprav po mojem mnenju in mnenju mojega pravnega svetovalca postopki in tudi na splošno v pravnem žargonu v mojem primeru, kot rečeno, niso zaključeni, drugače povedano, dokončni in še manj pravnomočni, saj sem javno že večkrat izjavil, da se bom na odločitev senata Pravne fakultete oziroma posledično odločitev senata Univerze v Mariboru pritožil oziroma sprožil upravni spor. Dokler pa postopek pred Upravnim sodiščem traja, imam namen uporabljati naziv, za katerega sem vložil veliko truda in energije, da sem ga pridobil in za mene nikakor ni oznaka "štirje znaki s presledki vred", kot ga nekateri želijo predstavljati tukaj ali pa zunaj pred javnostjo.
Kar se tiče plagiatorstva, pa mislim, da je splošno razmišljanje ali pa dikcija, saj ne moremo govoriti o plagiatorstvu, pač pa o metodologiji pisanja znanstvenih besedil, ki se je v mojem primeru po mojem osebnem prepričanju in prepričanju dela stroke razvijala desetletja na vseh fakultetah, posledično tudi na Pravni fakulteti v Mariboru, kar bi ustrezna analiza, kot je predgovornica povedala, ob upoštevanju načela enakopravnosti vseh diplom, magistrskih in doktorskih del pokazala kot sistemsko napako, kar bomo v upravnem sporu tudi dokazovali.
Zato se bom pri glasovanju vzdržal, ker, kot rečeno, želim svoj prav dokazovati kot enak pred zakonom v postopkih, ki so za to predpisani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim še želje po obrazložitvi glasu. Gospa Alenka Jeraj. Morda še kdo? (Ne.)
Gospa Jeraj, imate besedo.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Sama bom predlog, da opravimo razpravo, podprla, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je ta, da ste se nekateri spraševali, zakaj taka vprašanja. Ob tem bi vas rada spomnila, na kaj vse je moral odgovarjati bivši premier gospod Janez Janša, na stvari, ki niso imele nobene zveze s premiersko funkcijo, pa je vedno na ta vprašanja tudi odgovarjal, čeprav so zadevala osebne stvari in marsikaj takega, kar dejansko ni primerno za vprašanje. Drugi razlog, zaradi katerega bom podprla predlog, je pa ta, da sem že takrat, ko je gospa Alenka Bratušek kandidirala za mandatarko, tisti dan, ko ste odločali o tem, da postane predsednica vlade, apelirala na njo, da zahteva, da se ugotovi, ali je njena naloga plagiat, preden bi prešli na glasovanje. Sama tega poguma ni zmogla, prav tako tega poguma niso zmogli njeni koalicijski partnerji, od katerih bi prav tako pričakovala, da bodo zahtevali, da preden ji dajo glas, ugotovijo, ali je njena magistrska naloga plagiat. Če bi se to zgodilo, se danes o tem sploh ne bi več pogovarjali, zato bom predlog za razpravo podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naj še povem, da sem obveščena s strani strokovnih služb Državnega zbora, da je s strani fakultete prišel dokument v zvezi z nazivom gospoda Ambrožiča, tako da se ni nihče od nas kar samoiniciativno odločil. Gospod Borut Ambrožič, za ostale zadeve se boste lahko oglasili pri strokovnih službah Državnega zbora.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 46.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke gospe Romane Tomc bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak na poslansko vprašanje gospe Romane Tomc v zvezi z zakonodajo na področju socialne dejavnosti.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 46.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke Jasmine Opec bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje gospe Jasmine Opec glede ukrepov na področju pravosodja.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke gospe Sonje Ramšak bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje gospe Sonje Ramšak v zvezi z reformo pravosodnega sistama.
Izvolite obrazložitev predloga gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa podpredsednica za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Mislim, da je reforma pravosodja ena tistih ključnih nalog, ki bi si jih morala koalicija zadati v tem svojem mandatu. Meni je žal, da do pravosodne reforme ni prišlo že v zadnjem letu, ko je vlado vodil Janez Janša. Ko smo se mi odločali o tem, da se osamosvojimo in ustanovimo svojo samostojno Republiko Slovenijo, smo v ustavo kot najvišji upravni akt zapisali, da je Slovenija pravna in socialna
164
DZ/VI/13. seja
država. Žal pa v zadnjem času vse pogosteje ugotavljamo, da ni niti pravna, niti pravična, še manj pa socialna. In glede na to, da sicer moramo reči, da je bil gospod minister zelo izčrpen v odgovorih, tako na vprašanje gospe Opec kot tudi na moje, pa vendar me nekateri njegovi odgovori niso prepričali in menim, da je prav, da se opravi splošna razprava predvsem v tistem delu, ko je bilo govora o trajnem sodniškem mandatu. Ko sem ga dodatno vprašala, kakšno je njegovo stališče o trajnem oziroma omejenem mandatu, so bili njegovi odgovori zelo jasni, da še vedno vztraja pri trajnem mandatu, da pa želi uvesti neko izobraževanje za sodnike. Potem se pa sprašujem, mislim, da so sodniki zelo strokovno usposobljeni in zakaj potem dodatna izobraževanja in usposabljanja. In tudi to, da postopki pred sodišči trajajo predolgo, si zasluži obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 44.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca gospoda Janeza Ribiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Sama Omrzela na poslansko vprašanje gospoda Janeza Ribiča v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Izvolite gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje!
Peto leto, od kar sem v tem državnem zboru, dajem poslanska vprašanja v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, bolj točno Ptuj-mejni prehod Macelj, mejni prehod s Hrvaško. Mislim, da je zelo pomembno, saj se od tistega trenutka, ko sem dal prvič vprašanje, nič ni spremenilo. Izdelana naj bi bila gradbena dokumentacija. Ta gradbena dokumentacija ni našla niti prostora na štajerskem koncu, ampak je nekje shranjena v skladišču na Jesenicah. Bilo je tukaj večkrat povedano, da se odkupujejo zemljišča, da se čisti trasa, se rušijo objekti in seveda to nič ni res. Nič se ne čisti, nič se ne rušijo objekti, skratka ne dela se nič. Želim povedati, da se mi zdi to ena zelo zelo pomembna avtocesta, saj vodi iz Nemčije, pyhrnska avtocesta preko Avstrije v Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in naprej vse do Turčije. In samo teh 13 kilometrov v tem našem predelu, bi rekel evropske skupnosti, ta del avtoceste ni urejen. Ko se pripelješ s hrvaške strani je to prava sramota, ko prideš na mejo in vidiš tam veliko tablo Evropska unija,
naprej pa takšna cesta. Jaz sem prepričan, da tudi tisti poslanci, ki prihajate s štajerskega konca ali Prekmurja, se dobro zavedate, da se je treba o tem tukaj v Državnem zboru pogovarjati, saj niti nimamo sredstev v proračunu za to in je to naš skupni problem.
Ne vidim nič slabega, če postavljam to vprašanje, in pričakujem tudi od vas, da boste podprli to razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za 30, proti 43.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o štipendiranju v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog Zakona o štipendiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za 73, proti 2.
(Za je glasovalo 73.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih, skrajšani postopek.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 26.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, skrajšani postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 22. 4. 2013.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu zakona. Vložile so ga poslanke skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih
165
DZ/VI/13. seja
demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 4. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje.
Ker vidim, da ne, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon soglasno sprejet. S tem zaključnem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020.
Ker amandmaji k dopolnjenem predlogu resolucije niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu resolucije. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog resolucije neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je resolucija sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, skrajšani postopek. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. 4. 2013. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SDS k 3. členu.
Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Želite obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Še kdo ali samo gospod Danijel Krivec v imenu SDS?
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Pri tem amandmaju zasledujemo tisto, za kar se vsi v svojih razpravah nekako zavzemate, to je za to, da se omogoči konkurenčnost na tem področju. Mi v tem amandmaju odpravljamo samo obveznost, ki je v dveh alinejah definirana z obveznostjo, da se za registracijo javnega prevoza lahko registrira samo podjetje, ki ima avtobuse, mi menimo, da je to treba pustiti odprto, ker zaradi modernizacije novih prevoznih sredstev so tudi druga, se pravi, da s tem urejamo ta del, in v četrtem odstavku, ki ureja nadomestna vozila in dodatna vozila na posameznih linijah, je ponovno v zakonu obveznost, da je to avtobus. Mi predlagamo, da se nadomesti z besedilom "vozila za prevoz potnikov". Mislim, da s tem ne rušimo nobenega koncepta tega zakona. Ostale zadeve tudi podpiramo. Tudi na odboru je bilo kar nekaj pametnih amandmajev v razpravi sprejetih. Menimo pa, da je s tem predlogom nekako zmanjšano omejevanje konkurence, ki je z dikcijo "avtobusi" preveč togo v tem zakonu zapisana. Prosil bi za podporo, ker s tem omogočamo dejansko, da se odpre možnost konkurenčnosti v tem segmentu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 41.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 4. členu. Naj opozorim, če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod številko 2 brezpredmeten. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 4. členu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 45.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov k 4. členu.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 1.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 4. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje. Vidim, da ne.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me
166
DZ/VI/13. seja
Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je bil zakon soglasno
sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga resolucije o Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013-2022.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu resolucije niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu resolucije. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog resolucije neusklajen. Obrazložitev glasu.
IVAN SIMČIČ (NeP): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Moram se oglasiti, in sicer pri glasovanju se bom vzdržal. Kot sem pred nekaj tedni povedal tu v tej dvorani, občina Ilirska Bistrica je bila na 2. seji 4. aprila imenovana kot občina, ki nima semaforiziranih križišč, niti dvopasovnic. In tukaj javno sprašujem, kdo je za to odgovoren. Občina ali država? Mi imamo ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Obrazložitev glasu ne polemiziranje in vprašanja.
IVAN SIMČIČ (NeP): Spoštovana podpredsednica, nekdo je polemiziral z mojim krajem in tukaj sem videl odnos do mojih občank in občanov. Imamo pa dvopasovnico in semaforizirana križišča samo 8 kilometrov stran, samo 30 kilometrov stran semaforizirano križišče in krožišča, ki so na rangu Ljubljane. S 1. 7. vstopamo v Evropsko unijo, prost pretok blaga in storitev. Se pravi, da imamo lahko za nove voznike varno vožnjo. In kar je še bolj zanimivo pri vsej tej stvari - stroški. Mlad voznik se bo moral voziti v Koper ali Postojno. Podeželju in staršem na podeželju dajmo še dodatno stroške.
Hvala lepa za prijaznost do mojih občank in občanov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Niste povedali, kako boste glasovali.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je resolucija sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 22. 4. 2013.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 5. členu. Naj spomnim, če ta amandma ne bo sprejet, postanejo amandmaji k 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34. in 37. členu brezpredmetni.
Želite obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Dr. Vinko Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Kot ste pravilno ugotovili, se večina amandmajev, ki ste jih našteli, res nanaša na eno in isto stvar in so povezani. Gre za vprašanje, ali bomo na sodiščih še vedno pisali klasične zapisnike po nareku, tako kot tam to poteka, ali pa bomo uporabljali vso tehniko, ki jo moderni čas nudi. Z amandmaji, ki so pred vami, dobro bi bilo, da jih podprete, ne določamo, da se vedno uporablja samo snemanje za vse tiste kritične primere, ko je javnost izključena, tudi ne, v principu pa seveda da sodišča uporabljajo moderne tehnične pripomočke in ne narekujejo več zapisnikov. Vi sami veste, kako potekajo glavne obravnave, vsaj tisti, ki ste kdaj v takšni ali drugačni vlogi sodelovali na sodiščih. Približno pol časa glavne obravnave gre za narekovanje zapisnika. To s sprejetjem teh amandmajev ne bi bilo več potrebno.
Druga stvar, ki jo ti amandmaji urejajo, pa je vprašanje tako imenovanega snemanja oziroma tudi javnega predvajanja potekov glavnih obravnav. Govorimo samo o možnosti in ne o tem, da to tudi bo. Tudi tu so predvidene izjeme in tudi to bi bilo dobro, da sprejmemo. Mi smo tekom današnjega dne veliko govorili o denarju in ne vem čem, sprejetje teh amandmajev bi pomenilo kar velike prihranke. Naj še enkrat spomnim na tisto, kar sem vas že včeraj, da slovenski državljani plačujemo skoraj 90 evrov na prebivalca za delo enega sodnika oziroma za delo sodišč, pravosodnega sistema, medtem ko Evropska unija plačuje več kot enkrat manj v povprečju. Evropejci plačujejo 41,7 evrov, Slovenci pa 89 evrov.
Če bi bila ta stroka, ki ste jo tako zagovarjali včeraj in na odboru, pripravljena kaj narediti, bi verjetno te stroške lahko znižali, zato predlagam, da amandmaje podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V imenu Pozitivne Slovenije ima besedo gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
167
DZ/VI/13. seja
Problemi slovenskega pravosodja so kompleksni, ampak niso predmet tega glasovanja. Tukaj glasujemo samo o predlaganih amandmajih Slovenske demokratske stranke.
Naj povem, da je samo s temi amandmaji Slovenska demokratska stranka ponovila to, kar je bilo v drugem branju tega zakona s strani poslancev že zavrnjeno, in sicer nedomišljeno uvrstitev nekaterih inštitutov v to novelo zakona, zlasti slikovnega in glasovnega snemanja. Rešitve so bile v prvem branju enotno zavrnjene s strani strokovne javnosti, tako Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta, Sodniškega društva in Državnega sveta, ki se je strinjal. Vsi so temeljito utemeljili, zakaj so rešitve nedorečene, nepremišljene in nimajo preračunanih finančnih učinkov. Menijo ravno obratno, da bi bili finančni učinki takih nedorečenih rešitev zelo veliki in zato predlagajo, da se ostane na sedanjem predlogu izvedbe nekih pilotskih projektov, ki bodo potem pokazali, katere rešitve so resnično prave in učinkovite.
Takšne ad hoc rešitve, ki so bile v ta zakon uvrščene mimo koalicijskega usklajevanja in mimo soglasja s strokovno javnostjo, delajo ravno nasprotno, podaljšujejo kazenske postopke, otežujejo delovanje pravosodja in zmanjšujejo njegovo učinkovitost.
Zato Pozitivna Slovenija ponovno zavrača, kot ostala koalicija že enkrat postopku, te rešitve in bomo glasovali proti tem amandmajem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje k vloženemu amandmaju k 5. členu.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 20, proti 45.
(Za je glasovalo 20.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ker amandma poslanske skupine SDS k 5. členu ni bil sprejet, postanejo vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS k 8., 27., 28., 30., 32., 33., 34. in 37. členu brezpredmetni.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 39. členu, katerega so vložile poslanske skupine DeSUS, DL, PS in SD.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 5.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 5.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmaju k 39. členu. Strokovne službe so me spomnile, da imamo tudi vloženi amandma k 29. členu, katerega je vložila Poslanska skupina SDS. Odločamo sedaj o amandmaju k 29. členu.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 44.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo zaključili z odločanjem o vloženih amandmajih. Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji.
Na podlagi tretjega odstavka, 137. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam zboru, da sprejme naslednji sklep: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG AKTA O DOPOLNITVAH AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN KONVENCIJ, SPREJETIH V MEDNARODNI AGENCIJI ZA ATOMSKO ENERGIJO.
Predlog akta je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog akta je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročalo. Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu akta.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je akt sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POTRDITEV URADNEGA PREČIŠČENEGA BESEDILA ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI.
Uradno prečiščeno besedilo je pripravila Zakonodajno-pravna služba zbora in ga zbor potrdi brez razprave.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Potrdi se uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor uradno prečiščeno besedilo navedenega zakona potrdil.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
168
DZ/VI/13. seja
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju podpredsednika Odbora za zunanjo politiko. Predlog je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Pozitivne Slovenije. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju dr. Jožefa Kuniča za podpredsednika Odbora za zunanjo politiko.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje predsednika Računskega sodišča.
Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je na podlagi 151. člena Ustave Republike Slovenije in tretjega odstavka 8. člena Zakona o Računskem sodišču Državnemu zboru z dopisom z dne 10. aprila 2013 predlagal, da za predsednika Računskega sodišča imenuje gospoda Tomaža Vesela. V skladu z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o Računskem sodišču je član Računskega sodišča imenovan za dobo 9 let od dneva, ko nastopi funkcijo. Za dodatno obrazložitev predloga dajem besedo predstavnici Urada predsednika Republike Slovenije gospe Nataši Kovač.
Lepo pozdravljeni in izvolite!
NATAŠA KOVAČ: Spoštovano vodstvo Državnega zbora, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Naj mi bo dovoljeno, da se na začetku v imenu predsednika republike Boruta Pahorja ponovno iskreno zahvalim vsem za dosedanje uspešno sodelovanje pri izbiri in izvolitvi kandidatov za opravljanje pomembnih državnih dolžnosti. Dosedanja praksa iskrenega medsebojnega sodelovanja in posvetovanje med uradom in poslanskimi skupinami v Državnem zboru, povečevanje transparentnosti postopkov in s tem omogočanje široke podpore strokovno kompetentnim kandidatom za vodenje nosilnih državnih institucij je pokazala, da smo ne glede na siceršnje legitimne razlike, sposobni in pripravljeni z veliko večino skupaj sprejemati pomembne odločitve za državo in za učinkovito ter nemoteno delo njenih temeljnih institucij. V nasprotnem primeru bi se kaj lahko znašli v situaciji, ko bi se srečali z velikim problemom institucionalnega deficita. Temu smo se izognili. To je po mnenju predsednika republike pomembno sporočilo tako za domačo kot širšo javnost.
Ob vseh dosedanjih je danes pred vami še ena pomembna odločitev, odločitev o predsedniku Računskega sodišča Republike Slovenije, vodenju najvišjega organa kontrole celotne javne porabe v Republiki Slovenije.
Predsednik republike predlaga Državnemu zboru, da za predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije imenuje gospoda Tomaža Vesela, univerzitetnega diplomiranega pravnika, vrhovnega državnega revizorja na Računskem sodišču Republike Slovenije.
Gospod Tomaže Vesel je izjemno dober poznavalec področja delovanja Računskega sodišča. Med drugim je do februarja letos opravljala funkcijo prvega namestnika predsednika Računskega sodišča. S svojim dosedanjim delom je izkazal visoko stopnjo strokovnosti in zavzetosti za opravljanje predlagane funkcije. Posebej naj omenimo njegovo vlogo pri vzpostavljanju področja revidiranja javnih naročil in koncesij in drugih primerljivih institutov v Republiki Sloveniji. Nadalje njegovo izvrstno poznavanje področja javnih naročil, koncesij, postopkov razpolaganja s stvarnim in finančnim premoženjem javnega sektorja, državnih pomoči, prava Evropske unije in metod dela vrhovne revizijske institucije. V zadnjih letih je objavil vrsto člankov s strokovno tematiko, pomembno za izvrševanje revizijskih pristojnosti Računskega sodišča. Objavljena dela in tudi drugi številni prispevki s tega področja urejanja javnih naročil so pomemben prispevek ne samo k temu, ampak tudi ostalim področjem prava. Raziskovanje tem, s katerimi se gospod Vesel ukvarja, ima izrazito poudarjeno evropsko komponento. Kot strokovnjak za to področje sodeluje z nekaterimi mednarodnimi organizacijami OECD, OSCE, tako tudi sodeluje kot zunanji ekspert OECD za pripravo poročil in izvedbo zunanje pomoči v državah nekdanje Jugoslavije. Je projektni vodja in zunanji ekspert v več twinning projektih na področju javnega naročanja in državne revizije.
Gospod Vesel je ob svoji kandidaturi predložil obširen program ukrepov za večjo učinkovitost in uspešnost dela Računskega sodišča, s katerim ste bili poslanke in poslanci tudi seznanjeni. V njej je nakazal svoj pogled na nadaljnji razvoj te institucije, od določitve strateškega načrta za naslednje obdobje, prednostnih področij revidiranja, optimizacije kadrovske sestave Računskega sodišča, razvoja novih vrst revizij, nujnosti povečanja svetovalne in preventivne vloge Računskega sodišča in morebitnih potrebnih sprememb zakona o Računskem sodišču. Vse navedeno je po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja primerno in zadostno zagotovilo, da bo predlagani kandidat vestno in strokovno opravljal svoje delo in pripomogel k prepotrebnemu nadaljnjemu zaupanju v delo Računskega sodišča in njegovih revizijskih ugotovitev in mnenj.
Predsednik republike je prepričan, da si gospod Tomaž Vesel zasluži vaše zaupanje in podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Najlepša hvala, gospa Nataša Kovač.
169
DZ/VI/13. seja
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima poslanska skupina Socialnih demokratov in gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana generalna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi!
Danes je pred Državnim zborom še ena od niza pomembnih odločitev. Odločali bomo namreč o tem, kdo bo naslednjih devet let vodil organ, ki ima po Ustavi Republike Slovenije položaj neodvisnega, a hkrati najvišjega državnega organa kontrole državnih računov, državnega proračuna in na sploh celotne javne porabe. V luči tega je še toliko pomembneje, da je odločitev Državnega zbora vezana na zaupanje, ki upam, da bo izkazano v podpori kandidatu za predsednika Računskega sodišča gospodu Tomažu Veseli. Med postopkom izbore kandidata za predsednika Računskega sodišča smo Socialni demokrati vse skozi zavzemali stališče, da že ustavni položaj Računskega sodišča od kandidatov zahteva veliko strokovnega znanja, izkušenj in tudi primernih osebnih kompetenc. V naši poslanski skupini, Poslanski skupini Socialnih demokratov, smo se med predstavitvijo kandidata Tomaža Vesela in pa tudi kandidatke Nataše Prah prepričali, da imata oba vse to našteto. Zato smo takrat zavzeli stališče, da nobenemu - ne kandidatu in ne kandidatki ne bomo v naprej izrekli podpore, ampak bomo počakali na odločitev predsednika republike gospoda Boruta Pahorja. Njegovo odločitev, da za kandidata predsednika Računskega sodišča predlaga Tomaža Vesela, spoštujemo. Hkrati nas veseli, da ima gospod Vesel široko podporo tako med levo in tudi desno politično opcijo. Prav je, da se politika pri odločitvi o vodenju tako pomembnega organa uspe poenotiti do te mere, da ne pride že ob imenovanju do občutka o političnih zaledjih ali pa o strankarskih apetitih. Naloge Državnega zbora v tem procesu zato ne vidim samo kot neposredno odločitev, kdo bo vodil, če govorim o današnji odločitvi, Računsko sodišče, temveč tudi kot pomemben prikaz delovanja politike kot tiste, ki ne samo, da je sposobna preseči morebitne lastne interese, ampak se ji tudi večinsko uspe poenotiti v mnenju, da je strokovnost tisto, čemur moramo dati prednost prav pri odločanju o predsedniku Računskega sodišča. Mislim, da je to dober signal tudi širši javnosti, ki ima velikokrat občutek, da je spolitiziranost institucij med glavnimi ovirami pravne države in pa predvsem učinkovite države. Kot sem že dejal, Socialni demokrati odločitev predsednika republike, da za kandidata Državnemu zboru predlaga Tomaža Vesela, spoštujemo. Tudi prednostne naloge pri delovanju Računskega sodišča, kot nam jih je gospod Vesel predstavil na poslanski skupini, nas na nek način navdajajo z upanjem, da bo
predlagani kandidat svoje delo opravljal dobro. Predvsem pozornost vsem tistim področjem delovanja Računskega sodišča, ki so se morda izkazala za pomanjkljiva, vidimo kot priložnost, da Tomaž Vesel svojo vizijo in pa predvsem s poznavanjem dela Računskega sodišča, katerega prvi namestnik je bil od leta 2004, tudi nadgradi.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo zaradi vsega tega naštetega podprla gospoda Tomaža Vesela za predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Državljanske liste in mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana generalna sekretarka, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
V Državljanski listi bomo za predsednika Računskega sodišča podprli dosedanjega vrhovnega državnega revizorja gospoda Tomaža Vesela. Desetletne delovne izkušnje na različnih področjih znotraj Računskega sodišča dajejo kandidatu dobro popotnico za uspešno delo tudi na najodgovornejšem delovnem mestu v okviru te institucije. Računsko sodišče je po ustavi najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Sloveniji. S svojim delovanjem in poslanstvom tako lahko pomembno prispeva k odgovornosti državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in s tem vpliva na dobro vseh prebivalcev naše države. Gospod Tomaž Vesel nas je prepričal s predstavitvijo programa ukrepov za večjo učinkovitost Računskega sodišča. Po predstavitvi v naši poslanski skupini smo prepričani, da bo gospod Vesel v delovanje Računskega sodišča vnesel večjo svetovalno in preventivno vlogo in pa uspel vzpostaviti ravnotežje tako med inovativnim in pričakovano konservativnim načinom dela. Predvsem pa v Državljanski listi upamo, da bo Računsko sodišče pod vodstvom gospoda Tomaža Vesela začelo bedeti nad potmi javnega denarja tudi v tistih institucijah, v katere so v preteklosti redko ali pa celo nikoli niso vstopili revizorji Računskega sodišča. Tu imam predvsem v mislih številna javna podjetja in prenekatere občine.
Vrednoto zavedanja, da mora biti sleherni davkoplačevalski evro porabljen z namenom in transparentno, lahko bistveno pomaga krepiti ravno institucija Računskega sodišča. In pri tem v Državljanski listi gospodu Veselu želimo uspešno delo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
170
DZ/VI/13. seja
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana predstavnica Urada predsednika Republike Slovenije, spoštovane kolegice in kolegi!
V Slovenski ljudski stranki smo z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi kandidatov za novega predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je po slovenski ustavi najvišji organ kontrole državnega proračuna in pa celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Vsekakor gre za eno najpomembnejših državnih inštitucij, ki o svojih ugotovitvah in izsledkih revizij obvešča ne le revidirance, pač pa tudi javnost. Vodenje te inštitucije bo novi predsednik prevzel za dobo 9 let, kar še povečuje odgovornost tako predsednika države, ki predsednika predlaga v imenovanje, kot tudi odgovornost Državnega zbora.
Gospod Tomaž Vesel, ki ga je za to funkcijo predlagal predsednik države, je s svojim dosedanjim delom že dokazal, da je kos odgovornim državnim funkcijam. Njegove reference, tako članstvo v državni revizijski komisiji kot tudi v aktualni funkciji vrhovnega državnega revizorja ter dolgoletnega namestnika predsednika Računskega sodišča, izkazujejo izkušenega in kompetentnega kandidata, ki bo lahko še nadgradil profesionalno delo vodstva in celotne ekipe Računskega sodišča. V njegovi predstavitvi smo bili še posebej pozorni na njegove podane predloge za izboljšanje delovanja Računskega sodišča. Zlasti smo pri tem prisluhnili predlogom h krepitvi preventivne vloge in predvsem povečanju svetovalne vloge te inštitucije, zlasti pri pripravah in sprejemanju predpisov s podajanjem mnenj o ustreznosti zakonskih in drugih predlogov sprememb. Kot izpostavlja sam kandidat, da želi, da Računsko sodišče postane partner Vladi Republike Slovenije pri oblikovanju strokovnih rešitev predvsem s področja javnih financ. Prav tako podpiramo tudi kandidatov predlog za oblikovanje posvetovalnega organa senatu Računskega sodišča, sestavljenim iz priznanih strokovnjakov z javnofinančnega področja ter predstavniki civilne družbe. Smiselne se nam zdijo tudi predlagane spremembe zakona o Računskem sodišču, zlasti prenos pristojnosti iz enega posameznika, torej predsednika, na tričlanski senat in s tem na kolegijsko odločanje o pomembnejših odločitvah Računskega sodišča. Prav tako je več kot upravičen predlog, da se razširi definicija uporabnikov javnih sredstev, s katero bi omogočili tudi revizijo v nekaterih institucijah in podjetjih, kjer Računsko sodišče doslej ni moglo preveriti porabe javnih sredstev, kot je bil to primer Mobitela kot hčerinske družbe Telekoma.
Na osnovi takšnih predlogov, ki vodijo tudi k večji učinkovitosti delovanja Računskega sodišča, smo se v Slovenski ljudski stranki
odločili, da bomo sledili predlogu predsednika države in soglasno podprli kandidata Tomaža Vesela za predsednika Računskega sodišča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Lep pozdrav predstavnici Urada predsednika Republike Slovenije, spoštovane kolegice in kolegi!
V	začetku postopka so bili trije kandidati za predsednika Računskega sodišča: gospod Šoltes, gospod Vesel in gospa Prah. Predsednik republike se ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Obstajajo težave ... / izklop mikrofona/
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Zdaj pa imam veliko tremo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Kar nadaljujte.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Predsednik republike se je na osnovi razgovora z vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank odločil, da Državnemu zboru predlaga gospoda Tomaža Vesela. Gospod Tomaž Vesel, kandidat za predsednika Računskega sodišča, je na včerajšnji seji Mandatno-volilne komisije Državnega zbora dobil soglasno podporo članov, kar nas v poslanski skupini zelo veseli. Gospod Vesel je namreč s svojo predstavitvijo v naši poslanski skupini prepričal tudi člane naše poslanske skupine, da je primeren za predsednika Računskega sodišča. Tudi gospa Prah je imela dobro predstavitev.
V	svoji predstavitvi je predstavil obširen program ukrepov za večjo učinkovitost Računskega sodišča. V programu je izpostavil prednostno področje dela Računskega sodišča, optimizacijo dela ter potrebne spremembe Zakona o Računskem sodišču. Po naši oceni je v svojem dosedanjem delu kot vrhovni državni revizor od leta 2004, od letošnjega februarja pa tudi prvi namestnik predsednika Računskega sodišča pokazal kredibilnost in dobro poznavanje področja revidiranja javnih naročil in koncesij.
Poslanska skupina bo podprla sklep Mandatno-volilne komisije, da Državni zbor za predsednika Računskega sodišča imenuje gospoda Tomaža Vesela. Gospodu Tomažu Veselu v imenu poslanske skupine že v naprej čestitam in mu želim, da uspešno, dobro in strokovno opravlja svoje delo. Hvala lepa.
171
DZ/VI/13. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Najlepše se zahvaljujem.
Prehajamo k stališču Poslanske skupine Nove Slovenije. Predstavil ga bo mag. Matej Tonin. Spoštovane kolegice in kolegi, vljudno prosim, da prisluhnemo.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi, vidim, da ste nekateri že zelo utrujeni od celega dneva in da na nek način vam gre poslušanje težko od ušes. Zaradi tega vas ne bom utrujal z našim dolgim stališčem, ampak bi rad izpostavil samo tri bistvene stvari, zakaj smo se v Poslanski skupini Nove Slovenije odločili, da podpremo gospoda Vesela za novega predsednika Računskega sodišča.
Ena izmed stvari, ki jo je rekel, je, da se bo osredotočil samo na bistvene stvari, ki naj bi jih Računsko sodišče delalo, da ne bo izgorevalo v nepomembnih stvareh. Druga stvar je, da je obljubil, da bo optimiziral delo Računskega sodišča. In zadnja, tretja stvar, ki jo je tudi obljubil, da bo šel v prenovo Zakona o Računskem sodišču. To so bile tiste tri glavne stvari, zaradi katerih ima gospod Tomaž Vesel našo podporo. Upam, da vam nisem tratil preveč vašega dragocenega časa. Srečno!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, ki ga bo predstavil gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Dober dan!
Na samem začetku smo imeli tri kandidate in že v začetku nas je trojica presenetila s tem, da se je spremenila v dvojico in moram reči, da sta tako gospa Prahova kot gospod Vesel pokazala na sami predstavitvi visoko strokovno usposobljenost in poznavanje materije, za katero sta se odločila, da kandidirata in da bi jo vodila nadaljnjih 9 let. Predsednik države se je odločil, predlagal je kandidata gospoda Vesela. Verjamem, da bo danes v Državnem zboru dobil dovolj veliko podporo, da bo lahko to funkcijo opravljal, predvsem pa mu želim, da udejanji predvsem tisti del, ki ga je napovedoval, verjamem, tudi v ostalih poslanskih skupinah, to pa je, da Računsko sodišče v prvi vrsti opravlja svoja primarno, osnovno funkcijo, to pa je nadzor nad porabo javnih financ, in pa tisto, kar je najbolj pomembno, da se dogaja vse v okviru zakonitosti in da zmanjša vlogo predvsem v tistem delu, da deluje zelo skrbno in preudarno.
V Pozitivni Sloveniji bomo gospoda Vesela podprli in se bo odločal vsak poslanec posebej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Pred nami je odločanje o funkciji, o eni izmed dveh, ki ima devetletni mandat, pri čemer je treba poudariti, da je kandidat Tomaž Vesel en tak mandat že opravil kot namestnik predsednika računskega sodišča. Gre za vodenje pomembne inštitucije, ki nadzira pravilnost, smotrnost oziroma učinkovitost javne porabe, poslovanja nekaterih gospodarskih družb v državni lasti in revidira poslovanje političnih strank. Nekatere pristojnosti pa se še dodatno prenašajo z zakoni, ki jih imamo v postopku. Za vse neodvisne nadzorne inštitucije, tudi za Računsko sodišče, je zelo pomembno, da svoje delo opravijo korektno, da vse zadeve merijo z enakimi vatli in da ne spuščajo v javnost dvomov, da delujejo in da oblikujejo mnenja po tako imenovanih političnih preferencah ali revidiranca ali revizorja.
Glede na to, da Računsko sodišče opravlja revizije, ki tako ali drugače zadenejo politični sistem, je upravičeno pričakovanje, da bodo ugotovitve ter predlagani ali izrečeni ukrepi sorazmerni ugotovitvam, odmerjeni v skladu z Zakonom o Računskem sodišču in da Računsko sodišče ter druge neodvisne institucije bi se morale ogibati ravnanj, ki dajejo slutiti, da je njihovo delo in odločitve podrejeno dnevni politiki ali političnim preferencam. Ne morejo oziroma ne smejo biti ugotovitve v postopkih revizij in teža mnenj odvisna od politične všečnosti ali osebnega odnosa do revidiranca ali nosilca funkcije o revidirani pravni osebi. Take institucije, kot je Računsko sodišče, imajo veliko javnomnenjsko težo in tega ne samo, da ne bi smele, ampak tudi ne smejo uporabiti za politične obračune.
Imamo pa na primer primere, ko se je s predlogom Računskega sodišča za razrešitev ministra Podobnika streslo prvo Janševo vlado, ko se je s predlogom za razrešitev ministra Erjavca začelo z rušenjem Pahorjeve vlade ali pa na primer pri poročilu neke druge inštitucije, recimo protikorupcijske komisije, ki je poročala o domnevnih nepravilnostih v izkazu premoženjskega stanja predsednika Janše, sprožil celo padec Janševe vlade z vsemi posledicami, ki so se v tem času pojavile in niso ne enostavne in ne poceni. Dvoličnosti političnih akterjev ni manjkalo tedaj ob padanju Janševe vlade ne ob nastajanju nove vlade in tudi ne sedaj, ko se nova vlada z neizkušeno predsednico in ministri lovi in poskuša nekaj, za kar nima dovolj občutkov in morda ji manjka še česa drugega.
Tudi pri revizijah političnih strank se ve, kdaj gre za dejanske probleme in napake v poslovanju strank in kdaj za ceneno medijsko obračunavanje, ki je lahko samo nadaljevanje ali dodatek ali pa podaljšek tovrstnega delovanja drugih institucij. Tak občutek se pojavi, ko se zahtevajo popravki ali dopolnitve nečesa, kar je bilo prej desetletje ustrezno in primerno, tudi za
172
DZ/VI/13. seja
institucijo, ki opravlja nadzor, sploh če se vmes ni spremenilo nič, ne področni zakon in ne podzakonski predpisi.
Kandidat za predsednika Računskega sodišča Tomaž Vesel zagotovo dobro pozna vsebino in način dela Računskega sodišča. Za njega najbrž ni nobenih skrivnosti, ne potrebuje nobenega uvajanja. Pričakujemo pa, da bo uveljavil vsa tista pozitivna načela in predloge, ki nam jih je predstavil na srečanju z našimi poslanci.
Pričakujemo torej, da bo držal dano besedo, saj bo za to dobil naše glasove in upamo, da po izglasovanju Vesela ne bomo žalostni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Zaključujem razpravo. Prehajamo na izvedbo glasovanja o predlogu za imenovanje predsednika Računskega sodišča. V skladu s četrtim odstavkom 8. člena Zakona o Računskem sodišču o imenovanju Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega.
Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: mag. Barbara Žgajner Tavš, Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospod Zvonko Lah, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Branko Kurnjek, Poslanska skupina Državljanske liste, gospod Jožef Horvat, Poslanska skupina Nove Slovenije. Članica te komisije sem tudi jaz kot predsedujoča. Pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj.
Ali kdo predlogu za sestavo komisije nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja. Prehajamo na odločanje o takšni sestavi komisije. Naj tudi povem, da bomo danes glede na obširno glasovanje doživeli tudi eno spremembo, namreč elektronska glasovalna naprava ne deluje in bomo v skladu z drugim odstavkom 82. člena Poslovnika Državnega zbora glasovali z dvigovanjem rok.
Glasujemo. Kdo je za? Prosim, če malo dlje držimo roke, da lahko naši sodelavci preštejejo. Kdo je proti, če lahko dvigne roko, če je morebiti kdo proti?
Navzočih je 56 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ker glasovalna naprava omogoča tudi kvorum oziroma vzdržan, je morebiti kdo vzdržan? Ne.
Ugotavljam, da je komisija med navzočimi 56 poslankami in poslanci s 56 glasovi za imenovana oziroma izvoljena v predlagani sestavi.
V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali beseda "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna. V skladu s četrtim odstavkom 8. člena Zakona o Računskem sodišču bo predlagani kandidat imenovan, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanske in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo začelo čez 10 minut oziroma čez 5 minut ob 20.05 in bo trajalo do 20.20. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217.
Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 20.35.
(Seja je bila prekinjena ob 20.uri in se je nadaljevala ob 20.35.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo sejo. Nadaljujemo s prekinjeno obravnavo predloga za imenovanje predsednika Računskega sodišča.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju predsednika Računskega sodišča: Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 24. aprila 2013. Razdeljenih je bilo 70 glasovnic, oddanih je bilo 70 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice, veljavnih je bilo 67 glasovnic. Za je glasovalo 62 poslancev, proti je glasovalo 5 poslancev. Na podlagi izida glasovanja je bil Tomaž Vesel z večino glasov vseh poslancev imenovan za predsednika Računskega sodišča.
Prosim gospoda Tomaža Vesela, bodočega predsednika Računskega sodišča, da priseže pred Državnim zborom.
TOMAŽ VESEL: Prisegam, da bom opravljal svoje delo skladno z ustavo in zakonom, pošteno, vestno in nepristransko.
/ aplavz/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Predsedniku Računskega sodišča gospodu
173
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
Tomažu Veselu čestitam ob izvolitvi in mu želim veliko uspeha pri opravljanju dolžnosti.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Zaključujem tudi 13. sejo Državnega
zbora.
Seja je bila zaključena 24. aprila 2013 ob 20.38.
174
DZ/VI/13. seja
INDEKS GOVORNIKOV
a
AMBROŽIČ, BORUT............................................................................................................................163
b
BATTELLI ROBERTO..........................................................................................................................131
BEVK, SAMO...........................................................................................53, 77, 81, 83, 84, 133, 135, 141
BOGOVIČ, FRANC............................................................................... 12, 14, 15, 16, 125, 158, 160, 161
BOSNIC, DRAGAN.................................................................................................................................60
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................15, 16, 17, 18, 20, 21
BRECELJ, TINA................................................................................................................................82, 88
BREZNIK, FRANC....................................................................................................48, 94, 124, 142, 150
BRULC, MIRKO................................................................................................................78, 90, 153, 155
BRUNSKOLE, RENATA......................................................................................................................145
ČEHOVIN, JERKO................................................................................................................................152
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..............................................................56, 61, 65, 66, 69, 71, 74, 98
ČUŠ, ANDREJ.............................................................................................................................39, 40, 54
f
FICKO, BRANKO..........................................................................................................................146, 156
FRANGEŽ, MATEVŽ......................................................................................................99, 108, 116, 119
g
GANTAR, TOMAŽ................................................................................................................46, 50, 51, 52
GONCZ, DR. LASZLO...........................................................................................................................41
GORENAK, DR. VINKO...............................................................................................32, 33, 88, 93, 167
GRILC, DR. UROŠ..................................................................................................................................28
GRILL, IVAN..............................................................................................................................50, 51, 124
GRIMS, MAG. BRANKO............................................................................................95, 96, 97, 146, 151
h
HAN, MATJAŽ...................................................................................................20, 21, 105, 130, 142, 170
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...................................................................................................131, 132
HOČEVAR, MAG. KATARINA..........................................................................................12, 47, 48, 170
HORVAT, JOŽEF...........26, 27, 63, 72, 101, 106, 111, 115, 121, 124, 130, 133, 136, 138, 144, 155, 156
HRŠAK, IVAN........................................................................................................................................138
i
IRGL, EVA..........................................................................................................................................37, 38
j
JENKO, MAG. JANA..............................................................................................34, 59, 63, 67, 75, 100
JERAJ, ALENKA......................................................................................................................64, 73, 164
JEROVŠEK, JOŽEF.............................................................................................................120, 122, 129
JURŠA, FRANC....................................................................................................................................171
k
KAVTIČNIK, JOŽEF.....................................................................................................................135, 144
KOCIPER, MAŠA....................................................................................................................91, 163, 167
KOPAČ MRAK, DR. ANJA...............................................................................22, 23, 49, 58, 62, 66, 71
KOTNIK POROPAT, MARJANA..............................................................................................80, 86, 95
KOVAČ, NATAŠA.................................................................................................................................169
175
DZ/VI/13. seja
KRIVEC, DANIJEL..................................................................................................41, 42, 80, 81, 82, 166
KURNJEK, BRANKO...........................................................................................................58, 65, 70, 74
l
LAH, ZVONKO............................................................................................................................48, 78, 84
m
MEH, SREČKO...................................................................................................... 132, 136, 150, 151, 155
MODERNDORFER, JANI............................................................................................................163, 172
n
NAPAST, JANJA..............................................................................................................................43, 44
NOVAK, LJUDMILA.........................................................................................................................59, 80
o
OMERZEL, SAMO....................................................................................................36, 37, 42, 43, 44, 45
OPEC, JASMINA..........................................................................................................23, 24, 25, 58, 100
OSTERMAN, ALEKSANDRA.....................................................................................................140, 144
p
PAVLIČ, ALENKA..................................................................................................................87, 137, 141
PAVLIŠIČ, MARKO..............................................................................................................................139
PIKALO, DR. JERNEJ...............................................................................................................32, 37, 38
PLEVČAK, MARIJA.............................................................................................................105, 110, 114
PLIČANIČ, DR. SENKO.................................................................................................24, 25, 29, 30, 76
POGAČNIK, MAG. MARKO.................................................................... 13, 29, 107, 112, 116, 127, 147
POTOČNIK, ALOJZIJ..................................................................................................................107, 115
POTRATA, MAG. MAJDA...................................................................................27, 28, 54, 55, 162, 163
PREVC, MIHAEL.................................................................................................................45, 62, 75, 171
PUČNIK, MATEJA..................................................................................................................................45
PUKŠIČ, FRANC................................................................... 104, 105, 110, 118, 126, 127, 145, 146, 160
r
RAMŠAK, SONJA........................................................................................................29, 30, 31, 53, 164
RIBIČ, JANEZ......................................................................................35, 36, 37, 53, 70, 79, 85, 139, 165
s
SIMČIČ, IVAN........................................................................................................................................167
STARMAN, BOJAN................................................................97, 103, 104, 109, 112, 113, 117, 153, 156
STEPIŠNIK, MAG. STANKO........................................................34, 39, 40, 47, 48, 137, 148, 149, 157
STRLE, BOŽO.......................................................................................................................................121
š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ...............................................................................................18, 35, 149, 154
ŠPOLJAR, LUKA....................................................................................................................................57
t
TANKO, JOŽE........................................................... 18, 19, 118, 120, 121, 128, 134, 157, 158, 162, 172
TAVČAR, IRENA.....................................................................................................................................49
TISEL, MAG. ŠTEFAN.....................................................................................................................51, 52
TOMC, ROMANA..............................................................................................21, 22, 23, 50, 60, 69, 147
TONIN, MAG. MATEJ...................................................................................... 16, 17, 18, 68, 87, 93, 172
v
VALENČIČ, KRISTINA...................................................................................................31, 32, 78, 85, 99
VELIKONJA, JOŽE..........................................................................................................................77, 81
VESEL, TOMAŽ....................................................................................................................................173
VIRANT, DR. GREGOR...........................................................................................26, 27, 33, 34, 50, 55
176
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/13. seja
VIZJAK, MAG. ANDREJ.............................................................................................. 102, 143, 159, 160
VRANIČAR, MATEJA............................................................................................98, 104, 109, 113, 123
z
ZANOŠKAR, MATJAŽ.................................................................................................................123, 140
ž
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA...............................................................................64, 68, 73, 102
ŽNIDAR, LJUBO.....................................................................................................25, 135, 136, 152, 157
177
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/13. seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
178