Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |||1 JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE B DRAVSKE
19. kos.	v	LJUBLJANI,	DNE
Vse
73. Zakon o dopolnitvi § 109. meničnega zakona z dne 29. novembra 1928. in § 28. čekovnega zakona z istega dne.
74. Zakon o premeščanju, upokojevanju in odpuščanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev.
75. Zakon s katerim se podaljšuje izplačevanje povračila vojne škode, prisojene po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in njenih izpremembah in dopolnitvah kakor tudi po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah.
76. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.
77. Zakon o dopolnitvi predpisov, s katerimi se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde.
78. Popravek k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
79. Naredba, s katero se izpreminja naredba ministrstva za notranje posle o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu.
ANSKE UPRAVE BANOVINE
14. JANUARJA 1930.	Letnik	I.
ina:
80. Uredba o likvidaciji Jugoslovenskega Sokola, Hrvatskega Sokola, Orla in Srbskega Sokola.
81. Uredba o olajšavah glede obveznosti služenja v kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije.
82. Navodila za izvrševanje odredb v oddelku 111. § 8. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja kakor tudi v oddelku 1. § 42. zakona o banski upravi.
83. Uredba o odsluževanju denarnih kazni in nadomeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti.
84. Dopolnitev uredbe o opravljanju prisege v resortu ministrstva za šume in rudnike v rudarski stroki.
85. Izprememba in dopolnitev člena 118. v pravilih bratovske skladnice.
86. Pojasnilo o največji dovoljeni obremenitvi za motorna vozila.
87. Popravek k Uradnemu listu z dne 25. decembra 1929., št. 49/13.
88. Izprememba člena 1. v pravilniku za denaturiranje in . prodajanje denaturiranega petroleja.
Zakoni in kraljevske uredbe.
73.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o dopolnitvi § 109. meničnega zakona z dne 29. novembra 1928. in § 28. čekovnega zakona z istega dne.*
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 31. decembra 1929., št. 307/CXXXI. — Menični zakon in čekovni zakon glej v Uradnem listu z dno 9. aprila 1929., št. 135/37 in št. 136/37.
§ L
Na koncu § 109. meničnega zakona z dne 29. novembra 1928. se dodaja to-le: Prav tako vrše v tem času v teh krajinah overovitve oblastva, ki so jih vršila doslej.
§ 2.
Predpis prednjega paragrafa velja tudi za overovitve po § 28. čekovnega zakona.
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah», obvezno moč pa dobi dne 19. decembra 1929.
V Beogradu, dno 14.decembra 1929.; št. 103.880.	...
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
74.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o premeščanju, upokojevanju in odpuščanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev.*
§ 1.
Civilni uradniki in drugi državni uslužbenci sinejo biti po službeni potrebi tudi brez svojega pristanka premeščeni in upokojeni, dokler pa niso pridobili pravice do osebne pokojnine, tudi odpuščeni iz državne službe; v tem poslednjem primeru se uporabljajo glede odpravnine predpisi zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine in o odpravnini z dno 1. marca 1929.**
Predpisi prednjega odstavka no posezajo v predpise drugih zakonov o pr ostanku službe po zakonu samem.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi, obvezno moč pa dobi z dnem 15. avgusta 1939. Tega dne 'prestanejo veljati vsi zalkdni in ostali predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu.
V Beogradu, dne 14. decembra 1929.; br. 108.890.
Aleksander s. r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Predsodnik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
(L. S.)
75.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za fiiuince, podan v soglasnosti s predsednikom Našega ministrskega sveta,
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* dne 9. januarja 1930., št. 5/1.
** Uradni list z dne 12. marca 1929., št. 105/2;
Zakon,
s katerim se podaljšuje izplačevanje povračila vojne škode, prisojene po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in njenih izpremembah in dopolnitvah kakor tudi po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah.*
člen 1.
Izvršne razsodbe v povračilu vojne škode, prisojenem po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in njenih poznejših izpremembah in dopolnitvah, kakor tudi izvršne razsodbo', izdane po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah z dne 25. maja 1923., ki doslej še niso bile predložene v izplačilo, se morejo predložiti v izplačilo najkesnejo do dne 30. junija 1980.
V tem roku se morajo predložiti izvršne razsodbe, izdane po uredbi z dne 30. junija 1920., neposredno oddelku za državne dolgove ministrstva za finance, izvršne razsodbe, izdane po pravilniku z dno 25. maja
1923.,	pa tako, kakor je predpisano s členom 29. uredbe o plačevanju vojno škodo, kor dovrše sodišča za vojno škodo, sestavljena po omenjenem pravilniku, svojo delo do dne 31. marca 1930.
Člen 2.
Ta zaikon stopi v veljavo in dobi obvozno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah».
V Beograd u, dne 15. decembra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
tir. S. Šverljuga s. r.	ministrskega sveta,
minister za notranjo posle, Videl in pritisnil	&istni	a(ljlltant
državni pečat	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata,	' kralja
minister pravde:	divizijski general:
dr. M. Srškič s. r.	peter živkovič s r
(L. S.)
* 76.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in. proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.*
§ l-
§ 50. se izpreminja ter so glasi: «če grd za tožbo zoper ukaz in če državni svet no usvoji ministrovega pismenega odgovora, odnosno pojasnila, mora obvestiti o tem predsednika ministrskega sveta in ri sortnega ministra. Predsednik ministrskega sveta sine podati v 15 dneh svoje nasprotne razloge ali pa zahtevati sejo državnega sveta zaradi pojasnila o spornem predmetu. Ko prejme državni svet nasprotne razloge ali zahtevek za sejo, odredi sejo, v kateri vzame v oceno nasprotne razloge, odnosno zasliši pojasnilo, ter izda potem svojo odločbo. Če predsednik ministrskega sveta v omenjenem roku ne poda nasprotnih razlogov in tudi ne zahteva seje zaradi pojasnila o spornem predmetu, mora državni svet v tem primeru odrediti sojo. v kateri izda svojo odločbo.»
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
A’ B e o g r a d u, dno 29. decembra 1929.
Aleksander
s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant N jogo vega Voličanst v a kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(k. S.)
77.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravdo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o dopolnitvi predpisov, s katerimi se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde.*
§ 1.
Načelniki in inšpektorji ministrstva pravde v
1.	uradniški kategoriji, katerih se ne tičejo predpisi § 7. zakona o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in osTalc prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. julija 1929..** imajo čin, plačo in ostale prejemke, in sicer načelniki kalkor sodniki apelacijskih sodišč in inšpektorji kakor sodniki okrožnih sodišč; glede pokojnine pa se uporabljajo nanje odredbe člena 19. zakona o sodnikih rednih sodišč z dno 8. januarja 1929._
Prevedbo teh uradnikov na nove plače in prejemke vrši minister pravde po stanju z dne 1. decembra 1929. in od tega dne jim pripadajo prejemki po tem zakonu.
Ob prevedbi na plače in prejemke po tem zakonu ne sme dobiti prevedene« no višje ne nižje položajne skupine od one, v kateri je bil dne 1. decembra 1929.
§ 2.
Pooblastitev, dana ministru pravde v prvem odstavku člena 23. finančnega zakona za leto 1929./ /1930., volja tudi glede plač in doklad, omenjenih v § 1. tega zakona.
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah».
V Beogradu, dno 31. decembra 1929.; br. 107.279. Z—356.
Aleksander s. r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Voličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
(L. S.)
78.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z
dne 9. januarja 1930.. št. 5/1. — Navedeni zakon glej v Uradnem listu z dne 21. junija 1929., št.202/63.
Popravek k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem zakoniku (Uradni list z dne 31. oktobra
1929..	št. 432/109, so mora glasiti poslednji stavek
v drugem odstavku § 116. pravilno: Drugače pa ga privede najdlje v osem in štiridesetih urah k preiskovalnemu sodniku.
Uredbe osrednje vlade.
79.
Naredba, # s katero se izpreminja naredba ministrstva za notranje posle o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu.
Glede na novi zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja in na zakon o notranji upravi se izpreminja naredba ministrstva za notranje posle J. B. br. 16.560 z dine 9. novembra 1927.* tako-le:
1.) Kjerkoli stojita v naredbi besedi: «veliki župan*, se nadomeščata z besedo: *ban», beseda: «ob-last», pa z besedo: «banovina*.
2.) Drugi odstavek člena 3. se izpreminja ter se glasi;
«iSeznamek motornih vozil vodijo: uprave policij, predštojništva mestnih policij in sreska načelstva za območje svoje pristojnosti.*
3.) Četrti odstavek točlkb 2.) člena 8. se izpreminja ter se glasi:
. «Kontrolna številka leta se zapisuje v sodih letih pod znak (banovinske številke), v lihih letih pa nad to številko, in sicer vedno tako, da zavzame številka banovine primeroma tri četrtine malega polja, številka leta pa eno njegovo četrtino.*
Ostali del besedila, ki stoji za tem odstavkom, ostane, kolikor so nanaša na velikost tablice, ne-izpremenjen.
4.) Drugi odstavek člena 9. se izpreminja ter se glasi:
«Za poedina upravna območja odrejam te-le znake:
Uprava mesta Beograda (Beograd, Zemun,
Pančevo) ....		1.
Dravska banovina . .	O
Savska banovina . .		3.
Vrhaska banovina . .	
(Primorska banovina	
Drinska banovina . .		6.
Zotska banovina . .		7.
Dunavska banovina		8.
Moravska banovina	
Vardarska banovina		10.
5.) Odredbo člena 11., s	j katerim so odreja
motorna vozila, kj prestopajo državno mejo, za znak naše države znak; «SHS», se izpreminja tako, da mora biti odslej znak naše države tiskana črka:
* Uradni list z dne 6. decembra 1927., št. 479/121.
ypsilon latinske abecede, t. j. ta-le znak na sredi ovalne bele tablice: «Y».
Ostale odredbe tega člena veljajo še nadalje.
6.) Vse ostale neizpremenjene odredbe zgoraj omenjene narodbo J. B. br. 16.560 veljajo še nadalje.
Po teh izpremembah naj se takoj odredi izdelava novih tablic, ki ostanejo torej po barvi in velikosti take, kakršne so bile doslej, razlikujejo pa se od starih toliko, da stoji namesto številke, ki je označevala županijo, številka banovine po prednjem razporedu številk in da se označujejo leta odslej tako, kakor je to odrejeno v točki 3.) to naredbe.
Zaradi zgleda morajo biti tablice za potniške avtomobile po gorenjem opisu take:
2	.		1931	
	275		2	275
1930				
V Beogradu, dne 12. decembra 1929.;
II. br. 39.003.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranjo posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Živkovič Peter s. r.
80.
Na podstavi § 13. zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavijo predpisujeva v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta
Uredbo
o likvidaciji Jugoslovenskega Sokola, Hrvatskega Sokola, Orla in Srbskega Sokola.*
Člen 1.
Ona društva «Jugoslovenskega sokolskega sa-veza, «Hrvatskega sokolskega savosa*, «Jugoslo-vanske orlovske zveze* in «Srbskoga Sokola ,Dušan Silni'*, ki so se po odredbi § 12. zakona o ustanovitvi Sokola kraljevino Jugoslavije ujedinila in so vstopila v Sokol kraljevino Jugoslavijo, morajo do vštetega dne 15. januarja 1930. skleniti vse račune, zaključiti, dovršiti vse knjige, ugotoviti stanje blagajne in sestaviti inventarje vse svoje premično in nepremične imovino, seznamek svojih terjatev in svojih obveznosti obenem z dokumenti, ki sc nanašajo na imovinsko stanje.
Uprave društev, navedenih v členu 1., izreče zaključene knjige, arhiv, dokumente in ostalo kakor tudi vso premično in nepremično imovino novo-odrejeni upravi društva Sokola kraljevine Jugoslavije, če niso odločila njih društva drugače.
Novoodrejene uprave društva Sokola kraljevine Jugoslavije prevzamejo vse to in potrdijo prejem s svojim podpisom na zaključkih knjig’, inventarjev in seznanikov.
Dokler nove uprave ne prevzamejo dolžnosti, nadaljujejo stare uprave krajevnih društev svoje delovanje ob svoji osebni odgovornosti po posebnih, .nalašč za to urejenih knjigah, seznamkih itd. Na platnicah, v zaglavjih in podpisih se morata vedno dodajati besedi: «v likvidaciji*.
Člen 3.
Lmovina društev »Jugoslovanskega sokolskega saveza», «Hrvatskega sokolskega saveza», »Jugoslovanske orlovske zveze* in »Srbskega Sokola ,Dušan Silni1«, ukinjenih z odredbo § 12. zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, pripada namenu, določenemu s pravjli dotičnih društev.
Člen 4.
Uprave društev, omenjenih v členu 3., nadaljujejo svojo funkcijo samo glede likvidacije kot likvidacijske uprave ukinjenih društev z nazivom: »Likvidacijska uprava ukinjenega društva...» ter morajo, ko so predhodno postopalo po odredbi člena 1., likvidirati imovinsko društveno stanje v roku, ki je po razmerah potreben, da se ugotove in realizirajo društvena aktiva in poravnajo pasiva.
Pristojno nadzorstveno oblastvo odredi v vsakem poedinem primeru dolžino roka za likvidiranje, nadzira delovanje likvidacijskih uprav ter sprejme, odobri in razreši njih končni likvidacijski račun.
Po razrešitvi likvidacijskega.računa oddado li: kvidacijske uprave preostalo imovino prvenstveno onemu, ki mu je namenjena po društvenih pravilih, dokumente o oddaji pa predlože pristojnemu nadzorstvenemu oblastvu.
Ko se to odda, razreši pristojno nadzorstveno oblasEvo likvidacijsko upravo ukinjenega društva dolžnosti ter ji izda o tem potrebno listino.
Člen 5.
Pristojna nadzorstvena oblastva morajo postopati po zakonu zoper one uprave, ki bi ravnale po razglasitvi te uredbe z društveno imovino in njenimi poedinimi deli zoper predpise društvenih pravil in te uredbe.
Člen 6.
Predpisi členov 1., 2., 3., 4. in 5. te uredbe se nanašajo tudi na zvezne uprave in na župne uprave organizacij, omonjenih v Členu 1. to uredbe.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 6. januarja 1930.; P. br. 716.
Minister za prosveto:
Bož. Ž. Maksimovič s. r.
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
arinijski general:
Stev. S. Hadžič s. r.
81.
Na podstavi člena 10. zakona d ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije predpisujem
Uredbo o olajšavah glede obveznosti služenja [v^kadru za člane Sokola kraljevine 'Jugoslavije.*
Člen 1.
Za člane Sokola kraljevine .Jugoslavije so olajšave pri njih služenju v kadru te-le:
1.) Odpuščanje iz kadra tudi pred odsluženim rokom, na katerega so bili po zakonu o ustroju vojske in momarnice potrjeni pri naboru.
2.) Prvenstveno napredovanje v čine v kadru, ko izpolnijo tudi ostale zakonske odredbe za napredovanje.
. 3.) Prvenstveno napredovanje, odnosno predlaganje za napredovanje v čine v rezervi, ko izpolnijo tudi ostale zakonske odredbe.
4.) Dobivanje odsotstva zaradi udeležbe pri sokolskih javnih vajah, tekmah in zletih tudi poleg odsotstva po členu 57. zakona o ustroju vojske in momarnice.
5.) Prvenstveno dobivanje daljšega odsotstva, določenega s členom 57. zakona o ustroju vojske in momarnice, toda ko izpolnijo tudi ostale odredbe omenjenega člena.
Člen 2.
Pravico do olajšave iz člena 1. te uredbo ima samo oni član Sokola kraljevine Jugoslavije, ki prebije kot telovadec pri sokolskem društvu ali selski sokolski četi neprekinjeno najmanj pet let in dovrši uspešno program potrebne priprava V neprekinjenih pet let se šteje tudi čas, ki ga prebije član z delom v naraščajski kategoriji.
člen 3.
Člani Sokola kraljevine Jugoslavije, potrjeni pri naboru na popolni rok službe v kadru po členu 42.
zakona o ustroju vojslke in mornarnice, .služijo v kadru tri mesece manj od roka, ki jim je odrejen po omenjenem členu zakona.
Člen 4.
Člani Sokola kraljevino Jugoslavije, potrjeni pri naboru na skrajšan rok službe po členu 49. pod a), točkah 2.), 3.), 4.) in 5.), in pod b) zakona o ustroju vojske in mornarnice, služijo v kadru 45 dni manj od roka, ki jim je odrejen po omenjenem členu zakona. Ta .olajšava velja tudi za one nabornike-dijakc, ki bi morali služiti po členu 49. pod a), točki 1.), 14mesečni rok.
Člen 5.
Skladno s členom 51. pod d) in s členom 57. zakona o ustroju vojske in mornarnice se vodijo vojaki, odpuščeni iz kadra po tej uredbi, na začasnem odsotstvu, dokler ne izteče njim odrejeni rok služenja v kadru.
člen 6.
Za dokaz pravice do skrajšanega služenja v kadru po tej uredbi služi komandantom vojaških okrožij seznamek takih nabornikov — članov Sokola kraljevine Jugoslavijo — ki ga jim pošlje zvezna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije najkesneje v 15 dneh pred vstopom v kader.
Poleg tega pa mora pokazati vsak član Sokola kraljevine Jugoslavije, ki ima pravico do olajšave iz točke 1.) člena 1., te uredbe, ob priliki nabora nabornim komisijam svojo sokolsko legitimacijo s fotografijo. Naborne komisijo postavijo v pripombo se-znamka nabornikov označbo take prijave, da ga primerjajo s seznamkom zvozne uprave.
Ko ugotove komandanti vojaških okrožij glede takih mladeničev pravico do skrajšanega služenja v kadru, vpišejo v seznamek nabornikov, koliko se komu skrajšuje služenje, ter postavijo ta podatek tudi v unikat in duplikat sprevodnice neposredno, preden se odpošlje nabornik v kader.
Člen 7.
Po členu 51., pod d), zakona o ustroju vojske in mornarnice se sme odložiti v izjemnih in opravičenih primerih na posamezne prošnje članom Sokola kraljevino Jugoslavijo vstop v kader za tretjino skrajšanega roka iz členov 3. in 4. te uredbe.
Člen 8.
Izjemoma veljajo za mladeniče člane Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se potrdijo pri naboru leta
1930.,	določila te uredbe, če so prebili do dne, ko se potrdijo, tri leta kot člani telovadci v društvih: «Jugoslovenakega sokolskega saveza», »Hrvatskega sokolskega saveza*, »Jugoslovanske orlovske zveze» in »Srbskega Sokola ,Dušan Silni1* ter dokažejo do vstopa v kader na preskušnjah, ki se vrše v društvih, da so sposobni, uživati olajšavo iz to uredbe.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko še razglasi v «Službenih Novinah».
V B e o g r a d u; D. br. 186/1930.
Minister za vojsko in mornarnico častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
Stev. S. Hadžič s. r.
82.
Na podstavi § 9. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja predpisujem ta-le
Navodila za izvrševanje odredb v oddelku III. § 8. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja kakor tudi v oddelku I. § 42. zakona o banski upravi.*
Člen 1.
V pristojnost občih upravnih oblastev prve stopnje spada odločanje o vseh vprašanjih, za katera je odrejena po zakonih ali na njih podstavi izdanih uredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., pristojnost upravnih oblastev prve stopnje. Vse posle, ki so jih vršila po zakonu sreska načelstva (poglavarstva), mestna poglavarstva, mestna načelstva, mestne kapetanije, policijska nadzor-ništva in mestni magistrati, vrše ta oblastva tudi nadalje v svoji dolžnosti.
V območju, kjer velja zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., vodijo trgovske, industrijske in obrtniške zbornice, vsaka za svoj okoliš, vse one posle, za katere so pristojne po zakonih ali na njih podstavi izdanih uredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd. Prizadete stranke se morajo obračati, ne glede na to, v kateri banovini bivajo, na pristojno zbornico v vseh vprašanjih njene pristojnosti.
Člen 2.
V pristojnost banske uprave spada odločanje na prvi stopnji o vseh poslih, ki so spadali po zakonih ali na njih podstavi izdanih odredbah? pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., v pristojnost ministrstva na prvi ali na drugi stopnji, izvzemši posle, ki so pridržani po odredbah v oddelku I. § 42. in v drugem odstavku § 56. zgoraj navedenega zakona za ministra, kakor tudi odločanje na drugi stopnji o vseh poslih, ki so jih reševala po zakonih ali na njih podstavi izdanih odredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., na drugi stopnji upravna oblastva druge stopnje.
Banske uprave odločajo o vseh poslih, glede katerih je odrejena po zakonih ali na njih podstavi
izdanih uredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., pristojnost na prvi ali drugi stopnji prejšnjih deželnih vlad, županij kakor tudi mestnih poglavarstev (senatov) svobodnih mest, v katerih so fungirala ta mesta kot oblastvo druge stopnje po točki II. § 166. zakonskega člena XVII. iz leta 1884.
V pristojnost uprave mesta Beograda spada: reševanje vseh poslov, ki jih je reševala po zakonih, naštetih v § 42. pod I. zakona o banski upravi, in na njih podstavi izdanih uredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., doslej uprava mesta Beograda; reševanje na prvi stopnji vseh poslov, ki ne spadajo po § 42. pod I. zakona o banski upravi v pristojnost banskih uprav in ki so spadali doslej v pristojnost ministra ali ministrstva za trgovino in industrijo ali uprave mesta Beograda, razen onih, ki so pridržani v omenjenem paragrafu v zvezi s § 56. istega zakona ministru za trgovino in industrijo; reševanje poslov, ki so bili po pravilih, pravilnikih, rešitvah, naredbah itd., izdanih na podstavi zakona o radnjama ali drugega zakona, navedenega v § 42. pod I. zakona o banski upravi, v pristojnosti ministra ali ministrstva za trgovino in industrijo ter niso sedaj še nadalje pridržani ministru za trgovino in industrijo; reševanje na drugi stopnji vseh poslov, o katerih izdajajo po zakonih in na njih podstavi izdanih naredbah, rešitvah, pravilih in pravilnikih na prvi stopnji odločbe trgovska zbornica, industrijska zbornica in obrtniška zbornica v Beogradu v okolišu občine mesta Beograda, kakor tudi reševanje poslov na drugi stopnji, za katere je pristojno po zakonih in na njih podstavi izdanih naredbah, rešitvah, pravilih in pravilnikih za reševanje na prvi stopnji mestno poglavarstvo v Zemunu in Pančevu.
O poslih svoje pristojnosti odločajo banske uprave dokončno. Zoper njih rešitve (odločbe) niso po redni poti dopustne pritožbe na ministrstvo. Vendar pa smejo prizadete stranke tudi v takih primerih opozarjati ministrstvo za trgovino in industrijo na poslovanje banskih uprav, če niso zadovoljne z voditvijo vrhovnega nadzorstva. Na podstavi takih vlog se preskuša zakonitost postopanja banskih uprav in se izdajajo potrebne direktive.
Člen 3.
Ob priliki tožb zoper dokončne odločbe banskih uprav, ki se vlagajo pri upravnih sodiščih, sme od-goditi banska uprava po členu 36. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih na tožilčevo prošnjo izvršitev svoje odločbe.
Člen 4.
V območju, kjer velja zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., je pristojna, reševati pritožbe zoper odločbe trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic ona banska uprava, v katere območju ima pritožilec svoje bivališče ali v katere območju so interesi, za katere gre in ki so predmet pritožbe.
Če so interesi v območju banovine, v katerem pritožilec stanuje, kakor tudi če gre samo za pritožil-čeve osebne interese, spada rešitev pritožbe v pristojnost one banske uprave, v katere območju ima pritožilec stalno bivališče. Če pa so interesi vendarle v območju banovine, v kateri interesenti ne stanujejo (podružnica, industrijske naprave, otvoritev obrata v drugi banovini), je pristojna za rešitev pritožbe ona banska uprava, v katere območju so ti interesi.
Zbornice morajo označiti v svojih rešitvah vselej bansko upravo, ki naj ji pritožilec pošlje pritožbo, če je nezadovoljen.
Člen 5.
Trgovske, industrijske in obrtniške zbornice, katerih okoliš obseza več banovin, spadajo pod nadzorstvo one banske uprave, v katere območju je sedež zbornice. Spojitev zbornic kakor tudi od-delitev zborničnega okoliša, kjer je to po zakonih mogoče, se sme izvršiti samo z naredbo ministra za trgovino in industrijo.
Trgovska, industrijska in obrtniška zbornica v Beogradu spadajo pod neposrednje nadzorstvo ministra za trgovino in industrijo. Vsi posli glede teh zbornic, ki se nanašajo na zbornice kot ustanove, spadajo v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo. Glede ostalih zbornic se prenašajo v pristojnost banskih uprav vsi posli, za katere je odrejena po zakonih o ustroju zbornic, odnosno po zakonu o radnjah, in na njih podstavi izdanih uredbah, pravilnikih, pravilih, rešitvah, naredbah itd., pristojnost ministrstva, kolikor niso pridržani po točki 16.) oddelka I. § 42. zgoraj navedenega zakona ministru za trgovino in industrijo. Banska uprava je pristojna, odobravati poslovne rede zbornic, pravila o dolžnostih in pravicah zborniških nameščencev in pravila o pokojninskem fondu zanje.
Glede poslov iz točke 16.) pod I. § 42. zakona o banskih upravah, ki spadajo v pristojnost ministra za trgovino in industrijo, se morajo obračati zbornice na ministrstvo po pristojnih banskih upravah; zbornice v Beogradu pa sinejo v teh vprašanjih kakor tudi v poslih, navedenih v drugem odstavku § 56. istega zakona, direktno občevati z ministrstvom.
V ostalih poslih se smejo obračati zbornice na ministrstvo direktno.
V vprašanjih, o katerih izdajajo banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda, dokončno odločbo, se morajo obračati zbornice v Beogradu na pristojno bansko upravo, odnosno na upravo mesta Beograda, te pa se obračata po potrebi na ministrstvo.
Člen 6.
V vprašanjih, za katera je ministrstvo pristojno po predposlednjem odstavku oddelka I. § 42. zakona o banski upravi, Vlagajo prizadete stranke prošnje po pristojnem sreskem oblastvu pri oni banski upravi, v katere območju je sedež podjetja.
Banska uprava zahteva o takih vprašanjih mnenje vseh drugih prizadetih banskih uprav.
Če imajo taka podjetja sedež v območju, kjer velja zakon o radnjama, in preidejo v območja banskih uprav, v katerih veljajo drugi predpisi o obrtih, dovoli ministrstvo za trgovino in industrijo voditev podjetja na onem ozemlju, kjer se mora dobiti po zakonu dovolitev. V območju, kjer velja zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., izdaja dovolila za svoj okoliš pristojna zbornica. Če seza podjetje čez dve ali več banovin, izdaja v območju zakona o radnjama dovolila zbornica, v katere okolišu je sedež podjetja. Če ima podjetje sedež v območju, kjer velja zakon o radnjama in preide, v mejah iste banovine, v območje, kjer veljajo drugi zakoni o obrtih, so odločilni za dovolitev teh podjetij zakonski predpisi območji, čez katera seza poedina črta.
Člen 7.
Izpraševalne komisije po zakonu o radnjama z dne 29. junija 1910. in po pravilih, izdanih na njega podstavi, ne spadajo pod nadzorstvo banskih uprav, odnosno uprave mesta Beograda v okolišu občine mesta Beograda.
V okolišu občine mesta Beograda je pristojna za izpite po točki I. člena 6. pravil o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 17. januarja 1928., V. br. 8085/28, komisija, postavljena pri obrtniški zbornici v Beogradu; za izpite, ki so se opravljali po pravilih, izdanih na podstavi člena 13. zakona o radnjama z dne 29. junija 1910., pri ministrstvu za trgovino in industrijo, pa ustanovi uprava mesta Beograda novo komisijo. V tej komisiji se smejo pridržati vsi dosedanji člani. V izpraševalni komisiji, ustanovljeni pri obrtniški zbornici, se pri-drže na dolžnosti vsi postavljeni člani, dokler ne prestane njih dolžnost. Novo postavljanje članov te komisije, ki ga je vršilo doslej ministrstvo za trgovino in industrijo, vrši uprava mesta Beograda.
Za ostalo območje, kjer velja zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., smejo ustanavljati banske uprave vse komisije po odredbi člena 13. zakona o radnjama z dne 29. junija 1910., odnosno po členu 6. pravil o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 17. januarja 1928., V. br. 8085/28, kakor tudi drugih pravil, izdanih po členu 13. omenjenega zakona.
Banski upravi dunavske in drinske banovine smeta odrediti za svoje območje zakona o radnjama, da opravljajo izpraševalne komisije, obstoječe pri obrtniški zbornici ali upravi mesta Beograda, dolžnosti tudi za njiju območje. Dokler se te komisije ne sestavijo, se smejo pošiljati kandidati za opravljanje izpitov iz okoliša obrtniške zbornice h komisiji, postavljeni pri obrtniški zbornici ali pri upravi mesta Beograda.
Komisije po členu 14. zakona o radnjama, odnosno po točki II. člena 6. kakor tudi po členu 8. spredaj navedenih pravil 6 opravljanju mojstrskih izpitov, se pridržujejo na dolžnosti, dokler ta ne prestane. Postavljanje novih članov, ki ga je vršilo
doslej ministrstvo za trgovino in industrijo, vrše banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda.
Pri vsaki banski upravi v območju, kjer velja zakon o radnjama, je ustanoviti strokovni odbor po odredbi člena 43. zakona o radnjama. Ta odbor rešuje v območju, kjer velja zakon o radnjama, vsa vprašanja, omenjena v navedenem členu. Strokovni odbor, postavljen pri ministrstvu, vrši to dolžnost samo za okoliš mesta Beograda.
Člen 8.
Fondi, ustanovljeni po členu 96. zakona o radnjama iz leta 1910., spadajo pod nadzorstvo banske uprave, odnosno uprave mesta Beograda. Komisarji, postavljeni pri teh fondih po členu 151. omenjenega zakona, se pridrže na dolžnosti, dokler ta ne prestane. Nove komisarje pri teh fondih s sedežem v Beogradu postavlja uprava mesta Beograda.
Člen 9.
Banska uprava je prav tako pristojna, izdajati po odredbi § 88. zakona z dne 31. julija 1929., s katerim se podaljšuje veljavnost dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, dovolila za ustanavljanje industrijskih in tvorniških podjetij. V okolišu uprave mesta Beograda izdaja dovolila ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta dovolila se izdajajo za industrijska in tvorniška podjetja, v katerih dela nad 15 delavcev, če se uporablja motorna sila, ali 25 delavcev, če se ne uporablja motorna sila in če se vrši delo v eni delavnici ali na enem kraju. V to število delavcev se računijo tudi učenci.
To dovolilo se mora izposlovati, preden se začne postavljati industrijska naprava. Postopanje, določeno z zakonom za postavitev industrijske naprave, se izvede, ko je bilo dovolilo izdano. Postopanje izvaja oblastvo, ki je pristojno po zakonu.
Interesenti, ki zahtevajo dovolilo za ustanovitev industrijskih in tvorniških podjetij, morajo priložiti prošnji potrebne načrte in opise ter izpolniti obče pogoje, ki jih določa zakon za voditev industrijskega obrta.
Glede na načelni značaj omenjenega dovolila ne spada posel dovoljevanja v območju, kjer velja zakon o radnjama, med posle, ki se rešujejo pri strokovnem odboru po členu 43. zakona o radnjama.
Dokler se ne predpišejo navodila, najedena v § 88. omenjenega zakona, mora zahtevati banska uprava, prgden izda dovolilo po § 9. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, navodilo od ministrstva za trgovino in industrijo, ali se sme zaprošeno dovolilo izdati ali ne, ter morajo naznaniti v ta namen ministrstvu vsak predmet, ki se nanaša na ustanovitev industrijskega in tvorniškega podjetja.
Za podjetja, ki ne spadajo pod pojem industrijskega in tvorniškega podjetja po prvem odstavku tega člena, ni treba predhodnega dovolila.
Glede prošenj inozemskih državljanov za ustanovitev obrta v državi postopajo banske uprave po zakonitih predpisih o obrtih kakor tudi po odredbah veljavnih trgovinskih pogodb in konzularnih konvencij.
S pripadniki onih držav, s katerimi glede ustanavljanja obrtov ni pogodbenih obveznosti, postopajo banske uprave po specialnih navodilih.
Člen 11.
Posli nadzorstva nad delniškimi družbami, komanditnimi družbami na delnice, zavarovalnimi družbami, kreditnimi zadrugami in ostalimi ustanovami, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog, se vodijo po zakonih, veljavnih v območju banovine. Banske uprave so pristojne, odrejati stalne komisarje pri delniških družbah in ostalih kreditnih ustanovah kakor tudi komisarje za zbore po zakonskih predpisih, ki veljajo v po-edinih banovinah in kjer je to določeno. Ti komisarji smejo biti prvenstveno državni uradniki. V izjemnem primeru smejo biti po predhodnem sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo postavljene tudi druge osebe.
Banske uprave odrejajo po potrebi komisarje, ki izvršujejo revizije poslovanja delniških družb. Za izvrševanje revizij se smejo odrejati razen državnih uradnikov tudi uradniki Narodne banke, Državne hipotekarne banke, poštne hranilnice, Privilegirane agrarne banke, nadalje osebe, ki smejo opravljati po zakonih revizorski obrt.
Da se ščitijo koristi vlagateljev, mora obračati banska uprava posebno pozornost na delniške družbe in ustanove, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog. Kontrola delniških družb se mora •voditi s pripomočjo knjigovodstvenih strokovnjakov. Kontrola mora preskušati, ali se giblje poslovanje družbe v mejah zakonov in družbenih pravil in ali so bilanca in končni računi pravilni.
V območju, kjer velja zakon o delniških družbah z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 17. novembra 1808. (območje prejšnje kraljevine Srbije in črne gore), ocenjajo banske uprave, ali delujejo zbori delniških družb pravilno. Če gre za vprašanja zasebnopravnega značaja poedincev proti družbi, ne spada odločanje o teh vprašanjih v pristojnost nadzorstvenega upravnega oblastva, ampak v pristojnost rednega sodišča.
Člen 12.
Ministrstvo za trgovino in industrijo daje specialna dovolila v nastopnih primerih:
a)	za ustanavljanje delniških družb in koman-ditnih družb na delnice:
1.) če gre za dovoljevanje podružnic inozemskih družb;
2.) če se ustanavljajo družbe, ki so afiliacije inozemskih podjetij, ali če je med ustanovitelji tudi kaj inozemskih državljanov;
3.) če gre za prenos družbenega sedeža iz inozemstva v državo;
4.) če gre za ustanovitev družbe, ki se bavi s sprejemanjem hranilnih vlog;
5.) če gre za ustanovitev kakšne druge družbe z glavnico 10 in več milijonov dinarjev;
b) za spajanje, zviševanje ali zniževanje glavnice spredaj navedenih družb;
c) za ustanavljanje zavarovalnih družb in mestnih ali drugih samoupravnih hranilnic kakor tudi nedelniških ustanov, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog, izvzeinši zadružne in regulativne hranilnice.
V vseh teh primerih odobruje minister za trgovino in industrijo tudi pravila teh družb.
Ustanavljanje ostalih delniških družb s pravili vred dovoljujejo bani po zakonih, ki veljajo v njih območju.
Prav tako dovoljujejo banske uprave ustanavljanje zavodov, ki.se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog in so osnovani na zadružni podstavi, kakor tudi ustanavljanje regulativnih hranilnic.
V območju, kjer velja zakon o ustanavljanju delniških družb z dne 30. marca 1922., dovoljujejo ustanavljanje kreditnih zadrug banske uprave.
V okolišu Beograda, Zemuna in Pančeva spadajo vsi spredaj navedeni posli, vštevši posle dovoljevanja kreditnih zadrug, v pristojnost ministra za trgovino in industrijo.
Prošnje se morajo pošiljati pristojnj, banski upravi. Če gre za ustanovitev ali izpremembo pravil, je treba pridodati prošnji poleg potrebnih prilog, ki jih zahtevajo zakoni v poedinih območjih, štiri izvode osnutka pravil, odnosno izpremembe. Za okoliš občine mesta Beograda zadoščata dva izvoda.
Banske uprave odločajo o vloženih prošnjah, kolikor so pristojne za to; ostale prošnje pa pošiljajo s svojim mnenjem v rešitev ministru za trgovino in industrijo.
Člen 13.
Glede poslov, ki so regulirani z zakoni in na nijh podstavi izdanimi uredbami, pravilniki, pravili, rešitvami, naredbami itd. in ki niso navedeni niti v oddelkih III. in VI. § 8. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja niti v odredbah oddelka I. § 12. zakona o banski upravi, se določa pristojnost po samem besedilu teh predpisov, tako da je glede teh poslov pristojno ministrstvo v vsakem primeru, kjer zakon to odreja, banska uprava ali obče upravno oblastvo prve stopnje pa takrat, kadar določa zakon pristojnost druge stopnje, odnosno prve stopnje upravnega oblastva.
Zoper odločbe banskih uprav na prvi in drugi stopnji v tukaj navedenih vprašanjih ni pritožbe.
Člen 14.
Banska uprava Vrši tudi posle turizma, kolikor se tičejo njenega območja.
Vprašanja turizma se rešujejo v oddelku, odnosno odseku za trgovino, obrt in industrijo.
Člen 15.
Državna hipotekarna banka, uprava za zaščito industrijske svojine, zavod za pospeševanje industrije in obrta, osrednja uprava za mere in dragocene kovine in zavod za pospeševanje zunanje trgovine so pod neposrednjo upravo in ne-posrednjim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo.
Glavne podružnice in agenture Državne hipotekarne banke, ki so ustanovljene v poedinih banovinah, poslujejo popolnoma samostalno po zakonih in navodilih, ki jim jih daje centrala.
Kolikor obstoje v izvestnih banovinah ustanove za pospeševanje domačega obrta, so podrejene in spadajo pod nadzorstvo bana, v čigar območju je ustanova. Te ustanove so pomožni organ odseka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave.
Kontrole mer in dragocenih kovin spadajo pod • nadzorstvo banov, toda glede tehničnega poslovanja dobivajo instrukcije izključno od osrednje uprave za mere in dragocene kovine. O pritožbah zoper administrativne odločbe tehničnega značaja po zakonu o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi kakor tudi po zakonu o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, ki jih izdajajo na prvi stopnji kontrole mer, odloča na drugi stopnji osrednja uprava za mere in dragftcene kovine. O kaznivih dejanjih, navedenih v omenjenih zakonih, izdajajo odločbe na prvi stopnji obča upravna oblastva prve stopnje, na drugi pa banske uprave. V okolišu občine mesta' Beograda izdaja take odločbe dokončno uprava mesta Beograda. V okolišu mest Zemuna in Pančeva izdajata na prvi stopnji odločbe mestni poglavarstvu' (mestna policija), na drugi stopnji pa jih izdaja uprava mesta Beograda.
Člen 16.
Vsa prejšnja navodila, vse prejšnje naredbe in rešitve, ki jih je izdal meni podrejeni resort o tem, kako je predlagati spise v mnenje, vpogled ali reševanje vprašanj, ki se nanašajo na zakon o obrtili (radnjama) kakor tudi vprašanj delniških družb, prestanejo veljati v primerih, za katere je pristojna banska uprava.
Člen 17.
Banske uprave izdajajo navodila podrejenim oblastvom po potrebi, zlasti pa, kadar gre za javne koristi kakor tudi za interese zdravja in morale, in sicer v poslih, ki so jih pristojna reševati obča upravna oblastva prve stopnje.
Banska uprava mora poročati ministrstvu o odobrenih proračunih in končnih računih zbornic ter mu pošiljati po en njih izvod.
Banska uprava mora voditi zaradi potrebne evidence seznamek o letnih sejmih in tedenskih tržnih dneh kakor tudi seznamek obrtov, ki jih vodijo inozemski državljani.
Do dne ‘20. januarja in do dne 20. julija vsakega leta morajo predložiti banske uprave ministrstvu izčrpno poročilo o stanju in razvoju Obrtne uprave kakor tudi o specialnih olajšavah v območju banovine glede obrtne uprave.
Prav tako mora poročati banska uprava ministrstvu o gibanju obrtov in o blagovnem prometu na letnih sejmih.
Pregled tržnih cen morajo pošiljati banske uprave ministrstvu vsake tri mesece.
Člen 18.
Banske uprave in uprava mesta Beograda izdajajo obče odredbe, pravilnike in pravila po členih 115., 16., -14., 78., 82. in 103. zakona o radnjama z dne 21). junija 1010. kakor tudi njih izpre-membe in dopolnitve po predhodno pribavljeni soglasnosti ministrstva za trgovino in industrijo.
Člen 19.
Če poseza poslovanje oddelka, odnosno odseka za trgovino, obrt in industrijo v interese ostalih oddelkov pri banski upravi, je treba pribaviti, preden se izda odločba, tudi njih mnenje,
O tehničnih vprašanjih iz področja tega oddelka ali odseka je treba zaslišati mnenje pristojnih tehničnih strokovnjakov banske uprave.
Člen 20.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah».
V Beograd u, dne 4. decembra 1929.;
I. br. 36.413/0.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Dcmetrovič s. r.
83.
Na podstavi §§ 43., 44. in 45. kazenskega zakonika z dno 27. januarja 1929. in §§ 7. in 424. zakonika o sodnem kazenskem postopanju z dne 16. februarja 1929. predpisujem to-le
Uredbo
o odsluževanju denarnih kazni in nadomeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti.*
I.
Odsluževanje.
§ 1.
Denarne kazni, izrečene po predpisih kazenskega zakonika, razen denarnih kazni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, izrečenih polog robijo ali strogega zapora (§ 43. k. z.), lahko odslužijo obsojenci po dovolitvi sodišča deloma ali celoma s svobodnim
delom v korist, fonda za zidanjo in popravljanje kazenskih zavodov, zavodov za vzgajanjo in poboljše-vanje in zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb (§ 42. k. z.) samo pri delih, ki jih izvajajo v svoji režiji ta fond, država ali samoupravno telo, in samo, če je ob času prošnje za odsluževanje prilika za tako delo (§ 42. k. z.).
§ 2.
Preden dovoli sodišče odsluževanje denarne kazni, zagotovi obsojencu v vsakem poedinem primeru delo. primerno njegovi strokovni izobrazbi in njegovim sposobnostim, in odredi, glodo na to in na ostale razmere poedinega primera sporazumno z upravo fonda ali s .krajevnim organom fonda ali z oblastvom, pri čigar delih naj bo obsojenec zaposlen, obsojencu nagrado za dolo; ta nagrada ne sme biti večja od 100 dinarjev in ne manjša od 25 dinarjev.
§ 3.
V rešitvi, s katero se obsojencu dovoljuje odsluževanje denarne kazni, je navesti delo, s katerim jo mora obsojenec odslužiti, kraj in čas tega dela kakor tudi nagrado za to delo, ki je odrejena po predpisih prednjega paragrafa. Ta rešitev se vroči obsojencu, upravi ali krajevnemu organu fonda ali onemu oblastvu, pri čigar delili naj bo obsojenec zaposlen.
§ 4.
Čim obsojenec odsluži denarno kazen ali dovrši dani posel ali čim zapusti posel ali se odpusti iz njega, sporoči uprava fonda ali krajevni organ fonda ali oblastvo sodišču, koliko dni je obsojenec prebil na dolu, ter izda tudi obsojencu tako potrdilo.
§ 5.
Ko prejme sodišče to poročilo, priobči, ako ni bil obdolžence zaposlen pri delih fonda, upravi fonda ali krajevnemu organu fonda, koliko dni in pri katerem oblastvu jo obsojenec prebil na dolu in kolik znesek je odslužil s tem delom; uprava fonda pa poskrbi, da ta znesek za svoj račun izterja od do-tičnega oblastva.
§6-
Obsojencu, ki izjavi, da ne sprejme dela, ki ga jo sodišče našlo zanj, ali tega dela sploh ne izvrši ali ga zapusti ali ki se po svoji krivdi odpusti iz posla, se ne sme več dovoliti odsluževanje isto kazni.
U.
Nadomeščanje denarne kazni s kaznijo na prostosti.
§7.
Če se denarna kazen ne more izterjati ali ne odslužiti z delom, bodisi ker je obsojenec neče odslužiti, bodisi ker je izgubil pravico do odsluževanja, bodisi ker sodišču ni moči ali se mu ne zdi prhnemo, da bi mu dovolilo odsluževanje, so nadomesti denarna kazen s kaznijo na prostosti, in sicer tako, da stopi na mesto 60 dinarjev denarne kazni kazen eno-
dnevnega zapora. Ta zapor ne sme biti po zakoniku o sodnem kazenskem postopanju daljši od enega leta pri zločinstvih, od šestih mesecev pri prestopkih in od štirinajstih dni pri denarnih kaznih.
§ 8.
Če se denarna kazen za kaznivo dejanje iz koristoljubja, izrečena poleg robi je ali strogega zapora (§ 45. k. z.), no more izterjati, se nadomesti vkljub predpisom prednjega paragrafa tako, da stopi na mesto 100 dinarjev denarne kazni en dan robijo ali strogega zapora, kakor je pač izrečena kot glavna kazen robija ali strogi zapor; vendar pa nei sme biti ta robija daljša nego leto dni, zapor pa ne daljši nego šest mesecev.
TIL
Skupne odredbe.
§ <>•
Ko se uporabljajo prednji predpisi, se smatrajo denarne kazni, manjše od 60 ali od 100 dinarjev, in toliki ostanki večjih denarnih kazni za denarne kazni ali za ostanke denarnih kazni 60 ali 100 dinarjev.
§ io.
Predpisi te uredbe se uporabljajo v vseh primerih. ko se denarne kazni . odslužujojo z delom ali nadomeščajo s kaznijo na prostosti.
Po teh predpisih se izračunava odsluževanje ali nadomeščanje, ko se je denarna kazen deloma odplačala. kakor tudi plačilo ostanka denarne kazni, ko je ta kazen na prostosti (§ 44. k. z.) deloma preslana ali ko jo denarna kazen doloma odslužena.
IV.
Končna odredba.
§ H-
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Služ-benih Novinah kraljevino Jugoslavije*.
V Beogradu, dno 31. decembra 1021).; br. 107.800 U—706.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
84.
Dopolnitev uredbe o opravljanju prisege v resortu ministrstva za šume in rudnike v rudarski stroki.*
V tej uredbi (Uradni list z dne 20. septembra
1929.,	št. 390/94) naj se postavi v členu 3. na koncu točko c) podpičje in doda temu členu nastopna točka č):
č) osebje pri direkcijah rudnikov, železarn in solarn pred dotičmimi direktorji.
85.
Izprememba in dopolnitev člena 118. v pravilih bratovske skladnice.*
Na podstavi Člena 1. uredbe o organizaciji rudarske stroke z dne 27. junija 1921., razglašene v »Službenih Novinah» z dne 26. julija 1921., št. 164,** členov 2. in 3., točke 12.), členov 5. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 12. uredbe o razdelitvi prodsodništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke odrejam:
V pravilih bratovsko skladnico za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev R. br. 11.324 z dne 1. decembra 1924.*** naj se v IX. poglavju: «Knjigovodstvo in statistika* člen 118, izpremeni in dopolni talko-le:
•»Knjigovodstvo bratovsko skladnice se opravlja po načelih dvojnega knjigovodstva, vendar ločeno za bolniško, invalidsko in pokojninsko blagajno, in sicer po predpisanih obrazcih.*
Ta izprememba in dopolnitev volja od dne 1. januarja 1930.
To naj se razglasi v prvi prihodnji številki »Službenih Novin».
O tej odločbi naj se obveste vse glavne bratovske skladnice v kraljevini z dostavkom, da se naknadno prepišejo obrazci, potrebni za dvojno knjigovodstvo.
V Beogradu, dne 23.decembra 1929.;
R. br. 16.813.
Minister za sume in rudnike: dr. Korošec s. r.
86.
Pojasnilo o največji dovoljeni obremenitvi za motorna vozila.1
Na več vprašanj, poslanih ministrstvu za gradbe, ali je smatrati največjo dovoljeno obremenitev 8000 kg za motorna vozila, določeno v členu 31. uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za tovor brez teže vozila ali pa je v njej obsežena poleg tovora tudi teža vozila, daje ministrstvo za gradbe pojasnilo, da je treba umeti pod izrazom: »Največja dovoljena obremenitev motornega vozila je 8000 kg* skupno težo tovora in vozila,
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z
dne 31. decembra 1929., št. 307/CXXXI.
** Uradni list z dne 30. septembra 1921., št. 303/ /119.
*** Uradni list z dne 4. marca 1926., št. 63/23. t »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 28. decembra 1929., št. 305.
analogno nečisti teži pri vozilih z živalsko vprego, predpisani v členu 17.
Tako tolmačenje izhaja tudi iz člena 6. omenjene uredbe, v katerem je predpisana brzina vožnje motornih vozil glede na njih skupno težo in jo označena skrajna meja skupne teže motornih vozil z 8000 kg.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu,
dno 24. decembra 1929.; št. 84.750.
■ --*••*---------------
Razne občeveljavne odredbe.
87.
Popravek k Uradnemu listu z dne 24. decembra 1929., št. 49/13.
V drugem odstavku sklepa o uvozu soli iz inozemstva naj stoji namesto besede: »denaturiranem* beseda; «nedenaturiranem».
88.
Izprememba Člena 1. v pravilniku za denaturiranje in prodajanje denatu-riranega petroleja.*
Upravni odbor samostalne monopolno uprave je sprejel pod M. br. 29.220 z dne 6. decembra 1929. sklep te-le vsebine, ki ga je odobril tudi minister za finance pod št. 306 z dne 14. decembra 1929.:
Clen 1. pravilnika za denaturiranje in prodajanje (lenaturiranega petroleja se izpreminja ter se glasi: «Zaradi podpiranja domačega kmetijstva se dovoljuje domačim rafinerijam, denaturirati in prodajati denaturirani petrolej, namenjen za traktorje za pogon kmetijskih strojev, in sicer samo za plug, brano, sejalnico, stroj za žetev, mlatilnico, selektor, trijer, luščilnico, črpaljko za namakanje in osuševanje, inkubatorje za valjenje perutnine, umethe kbkle, motorne škropilnice za sadovnjake in vinograde, motorne aparate za pretakanje vina za zadružno kleti, stiskalnico za grozdje in tolkače za precejanje sadja in zelenjave za vinogradniške in sadjarsko zadruge.*
To se priobčuje z naročilom, da se vpiši ta izprememba v pravilnik, razglašen v »Službenih No-vinah* z dne 23. junija 1927., št. 138/XLI.**
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 18. decembra 1929.; M. Pr. br. 41.786.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 27. decembra 1929., št. 394/CXXIX.
** Uradni list z dne 30. junija 1927., št. 308/70.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tlaka in zalaga: Detariflfca tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.