Murska Sobota, 30. junija 1955 Leto VII. — Štev. 26. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/II. — Čekovni račun pri podružnic; NB FLRJ v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini Tovariš Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta LRS: V BODOČNOST ZREMO z jasnim pogledom Množica ljudi, ki se je v nedeljo dopoldne zbrala v Murski Soboti k velikemu političnemu zborovanju Socialistične zveze ob proslavi desete obletnice osvoboditve, je v svoji sredi toplo pozdravila predsednika Izvršnega sveta LRS tovariša Borisa Kraigherja. Tovariš Kraigher je najprej čestital delovnim ljudem Pomurja k uspehom, doseženim doslej, in jim želel še novih. V obširnem govoru o naših gospodarskih uspehih doma in uspehih o svetovni politiki, je med drugim poudaril, da se Pomurje ne sme čutiti zapostavljeno zaradi tega, ker je drugod o teh desetih letih zraslo več industrijskih objektov kot v tej pokrajini. Naše gospodarstvo je tako povezano, da ga je treba vedno ocenjevati kot celoto za vso državo. Pomurje bo prav tako uživalo koristi naših velikih tovarn in drugih objektov, saj jih je tudi samo pomagalo graditi. Ti novi objekti, naša industrija, bo le še bolj omogočila hitrejšo rast in razvoj kmetijstva v Pomurju, ki bo o prihodnjih letih lahko dobivalo večja sredstva za to. Pametna prizadevanja delovnih ljudi Pomurja in tudi o bodoče trdna vera v moč lastnih sil v okviru čvrstih komun pa bo s tem prvo, kar bo koristilo pomurskemu kmetijstvu in tako vsej pokrajini. Govoreč o bodočih velikih občinah je tovariš Kraigher poudaril, da bo to daljši proces, treba pa ga je začeti takoj, četudi še ne bomo mogli že v samem začetku prepustiti novim občinskim odborom in njihovim upravnim aparatom vseh predvidenih nalog. Govor predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Kraigherja in njegova napotila bodo gotovo zelo koristila političnim delavcem Pomurja pri bodočem delu, zato ga bomo v prihodnji številki objavili v celoti. OD TEDNA DO TEDNA Poleg svečanega zasedanja Generalne skupščine OZN ob deseti obletnici podpisovanja Ustanovne listi-ne Združenih narodov v San Franciscu so svetovno javnost v zadnjih sedmih dnevih zanimali predvsem trije ali štirje mednarodni dogodki: zmaga peronističnega režima v Argentini nad uporniki, pristanek Molotova na postopek in organiziranje ženevske konference, kakor so predložili na Zahodu, padec Scelbove vlade v Italiji in potovanje indijskega premiera Nehruja po deželah vzhodne Evrope. O vzrokih, ki so spremenili argentinska tla v kratko prizorišče neredov in pouličnih borb, smo pisali že zadnjič. »Katoliška akcija« v deželi je upala, da bo Vatikan z izobčenjem predsednika Perona, članov njegove družine in ožjih sodelavcev razburkala razmeroma zaostale katoliške množice in jih nahujskala proti vladi. Toda delavski sindikati ter armada sta ostala krepko ob strani Perona. Prve dni je — predvsem po vesteh nekaterih tujih agencij — kazalo, da bo obrambni minister prevzel oblast v roke in skušal potisniti Perona vsaj v ozadje, če ne s predsedniškega položaja. Razvoj dogodkov pa dokazuje, da je šlo tedaj le za izredno budnost proti vsem poizkusom vladnih nasprotnikov, da izzovejo nemire in nerede v deželi. Sedaj je položaj v Argentini že spet kot poprej. Predsednik Peron je obljubil, da bo narod z referendumom odločal o tem, ali naj spremene državno ustavo tako, da katoliške cerkve ne bo več razglašala za državno. Pričakujemo tudi lahko, da bo odvzel cerkvi vse one privilegije, s katerimi je vse bolj prodirala v javnost in tako tudi vse odločneje vplivala na gospodarsko, politično in kulturno življenje. Načrti Vatikana so potemtakem splavali po vodi... Že večkrat smo poudarili, da pomeni to leto velik preobrat v zunanji politiki sovjetske diplomacije. Zato so nekdanji štirje veliki zavezniki v protinacistični vojni — ZDA, ZSSR, Vel. Britanija in Francija — lahko rešili v zelo kratkem času avstrijsko mirovno pogodbo ter se pozneje domenili o ženevskem sestanku štirih ministrskih predsednikov. Moskva je kar »pozabila« svojo jezo nad zahodnoevropskimi obrambnimi organizacijami (Atlantski pakt in Zahodnoevropska zveza), v katere so tri zahodne sile pritegnile tudi Zahodno Nemčijo ... Potem ko so trije zahodni zunanji ministri po posvetovanju v San Franciscu izjavili, da spremembe v sovjetski zunanji politiki ne pomenijo zgolj propagandnih potez, je Molotov na sprejemu pri Dullesu sporočil, da sovjetska vlada odobrava zahodni predlog o organizaciji in postopku na ženevski konferenci. S tem so vrata za razgovore »štirih velikih na široko odprta. Svoje dni so namreč organizacijska vprašanja pomenila glavni kamen spotike, okrog katerega so se sukali dolge — tedne! Že dalj časa govore v Italiji o tihi vladni krizi. Dosedanji Scelbov kabinet se je opiral na štiristrankarsko vlado krščanskih demokratov, ki Številčno prevladujejo, socialdemokratov, liberalcev in republikancev. Toda že nekaj mesecev republikanci ne podpirajo več Scelbe, pa tudi zno- traj same demokrščanske stranke se čutijo vse bolj glasovi proti predsedniku »administrativne vlade, vlade, ki je zaživela le kot kompromisno telo med štirimi strankami sredine. Scelba je odstopil, predsednik republike Gronchi pa se te dni trudi, da bi v posvetovanju z vodilnimi politiki našel primernega naslednika. Kaže, da bodo krščanski demokrati morali spet poseči po koalicijski vladi, ker bo sicer borba z opozicijo prehuda. Nehru, indijski ministrski predsednik, je prejšnji teden končal večtedensko potovanje po državah Vzh. Evrope. Njegov namen je bil, da se seznani z vodilnimi državniki tega dela Evrope in z njimi zamenja poglede o vseh perečih mednarodnih vprašanjih. Uspeh tega poslanstva je izreden. O tem govorita sovjetsko-indijska in poljsko-indijska deklaracija, v katerih na obeh straneh izražajo svojo vdanost načelom miroljubnega sožitja. Največji pobornik miru in mednarodnega sodelovanja je s svojo potjo povezal Azijo in Vzhodno Evropo. Jugoslovani pozdravljamo to zbližanje, ker se zavedamo, da lahko vodilni državniki obeh celin samo z medsebojnimi posvetovanji odpra- vijo nesoglasja in pripravijo pot tesnejšim medsebojnim stikom. Le na ta način bodo izginile pregrade, ki so do nedavna ločile blokovsko opredeljeni svet med seboj. Te dni se indijski premier mudi v Avstriji, zatem pa bo obiskal našo državo. Ob zaključku pa še eno novico. Predsednik Severnega Vietnama Ho Ši Minh je odpotoval v Peking na pomenke s kitajskimi vodilnimi državniki. Tudi iz Kitajske lahko pričakujemo skupno deklaracijo, ki bo postavila miroljubno sožitje med narodi ne glede na ideološke ali družbene razlike na prvo mesto. Doslej - 20.000 obiskovalcev prireditev I. Pomurskega tedna Murska Sobota je v teh dneh — že od zadnje sobote sem — vsa v prazničnem razpoloženju. Zastave vihrajo raz hiš in drogov ob glavnih ulicah od kolodvora do velikega razstavišča I. Pomurskega tedna in v mestu je živahno vrvenje, kakršnega ni vsak dan. Od blizu in daleč prihajajo ljudje v metropolo Pomurja na ogled velike razstave in ostalih prireditev 1. Pomurskega tedna — velike manifestacije delovnih ljudi Pomurja ob deseti obletnici osvoboditve. Svečana otvoritev je bila v soboto, 25. junija popoldne. Po uvodnih besedah zveznega poslanca tov. Vaneka Šiftarja, ki je obenem predsednik prireditvenega odbora 1. Pomurskega tedna, je odprl razstavišče predsednik OLO tovariš Franc Rogl. Poleg predstavnikov političnega vodstva Pomurja, na čelu s predsednikom Okr. odbora SZDL, tov. Milošem Ledinekom, so tej svečanosti prisostvovali ljudski poslanci Jože Kus, France Kimovec, Boris Kocjančič, dalje prekmurska rojaka dr. Tone Vratuša in pisatelj Miško Kranjec, delegati dopoldanske konference Socialistične zveze in številni drugi gostje. Že drugega dne, v nedeljo, 26. junija, si je razstavo in prireditve I. Pomurskega tedna ogledalo kakih 10.000 ljudi. V soboto zvečer je številno občinstvo navdušil Slovenski oktet s koncertom v dvorani kina »Park«, v nedeljo zvečer pa je nad 1500 gledalcev gledalo uprizoritev Žižkove ljudske igre »Mi- klova Zala« na letnem odru pred otroškim vrtcem, posebno živahno pa je bilo že v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na prostoru za razstaviščem, kjer so se zbirali kmetovalci ob veliki reviji živine. Na ponedeljek predvideno večerno prireditev je onemogočil dež, ki sicer razen v nedeljo doslej ni bil naklonjen tej veliki prireditvi. Lepo je uspel tudi jubilejni koncert pevskega zbora KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote v torek zvečer, naslednjega dne, to je včeraj, pa se je na razstavišču spet trlo veliko število obiskovalcev kljub vremenu, ki ni bilo najugodnejše. Tako že prvi štirje dnevi letošnjega Pomurskega tedna kažejo velik uspeh, saj si je razstavo in ostale prireditve tedna doslej ogledalo že okrog 20.000 ljudi iz Pomurja in ostalih krajev Slovenije. PRIHODNJA ŠTEVILKA našega tednika bo izšla že v nedeljo, 3. julija. Številka bo precej zajetnejša od rednih, v njej pa bomo objavili številne prispevke, posvečene deseti obletnici osvoboditve, dalje obširno poročilo o konferenci SZDL za Pomurje, ki je bila prejšnjo soboto, kakor tudi poročila o praznovanju ob I. Pomurskem tednu, v kulturnem delu zapiske o gledališki, glasbeni in zborovski dejavnosti v Prekmurju, čestitke naših delovnih kolektivov in razgovore naših sodelavcev z delovnimi ljudmi Prekmurja ob deseti obletnici osvoboditve. To bo obenem številka, s katero bo naš tednik dobil novo ime — »Pomurski vestnik.« Čeprav Invalidi - še vedno koristni družbi V lepo okrašeni dvorani so se k skupščini zbrali skoraj vsi delegati, saj je imel zbor svoj zgodovinski pomen, ker spada med svečanosti, ko zaključujemo prvih deset let svobodne graditve nove Jugoslavije. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki SZDL, LOMO in okrajne invalidske uprave. Predsednik Okrajnega odbora ZVVI Štefan Šabjan je podal izčrpen referat o vlogi or- ganizacij ZVVI, o naših odnosih s Sovjetsko zvezo in o drugih zunanjih in notranjih političnih dogodkih. Tajnik okrajnega odbora Rapl Rudi - Savo je v svojem poročilu navedel, da deluje v okraju 19 osnovnih organizacij, poverjeniki pa še v Kuzmi, Gaberju in Prosenjakovcih. V Prekmurju je 1550 invalidskih upravičencev, od katerih je včlanjenih v invalidski organizaciji samo 1266 invalidov in družinskih članov. Lani so povečali število naročnikov na Invalidski Vestnik od 450 na 734, skrbeli so pa tudi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Vsi otroci v okraju so prejeli za Novoletno jelko darila, predvsem tekstilno blago in nekaj živil v skupni vrednosti 182.000 dinarjev. Odbor vodi tudi evidenco o učnih uspehih teh otrok, žal pa so pri tem ugotovili, da uspehi šolobveznih otrok niso zadovoljivi. Najbolj uspešne pri svojem delu so bile organizacije v Lendavi, Beltincih, Dobrovniku, Puconcih, Martjancih, Turnišču, Šalovcih in Bodoncih; najslabše pa je bilo delo osnovne organizacije v Cankovi. Na novo sc je ustanovila osnovna organizacija v mestu Murska Sobota. Napredki te organizacije so vidni, vodita pa jo tov. Ivan Muc in Franc Reš. Pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah so bili invalidi med prvimi in so sodeloval tudi pri vseh delih. Prispevali so 12.500 prostovoljnih delovnih ur v denarni vrednosti 500.000 din, iz česar sledi, da so invalidi, čeprav z manjšo delovno sposobnostjo, aktivni člani naše socialistične družbe, katero so pomagali graditi s krvjo in sedaj to delo nadaljujejo v ostalih organizacijah in društvih. Aktivnost dela na tem področju pa bo invalidom mnogo bolj kot doslej razvijati v bodočih komunah. Vsem, ki delajo v invalidski organizaciji, mora biti jasno, da brez močne, to se pravi po moralno politični sili krepke organizacije v občini kot osnovni celici naše ljudske oblasti, ni mogoče misliti na uspešno delo v korist članstva ZVVI. V prihodnjih tednih in mesecih pa čaka odbor izvedba programa za proslavo 10-let nega obstoja Zveze voj. voj. invalidov Jugoslavije. R. F. KONFERENCA SZDL ZA POMURJE: POLITIČNA ZDRUŽITEV POKRAJINE OB MURI je dogodek zgodovinskega pomena V soboto, 25. junija 1955, je bila v Murski Soboti prva konferenca Socialistične zveze za združeno Pomurje. S tem, da so delegati z obeh bregov Mure analizirali dosedanje delo SZDL, si zadali nove naloge v bodoče in izvolili skupen Okrajni odbor SZDL, je bilo storjeno pomembno delo, kateremu bo kmalu sledila tudi upravna združitev obeh doslejšnjih okrajnih ljudskih odborov v enotno skupnost komun. Ob tem zgodovinskem dogodku sta prišla med svoje rojake tudi tovariša dr. Tone Vratuša in Miško Kranjec; poleg org. sekretarja SZDL Slovenije, tov. Franceta Kimovca, pa so konferenci prisostvovali tudi ljudski poslanci Jože Rus, Boris Kocjančič, Vanek Šiftar in drugi in še nekaj gostov. Poročilo o gospodarsko - političnem stanju Pomurja, predvsem pa o bodočih nalogah SZDL v tej pokrajini, je podal predsednik doslejšnjega Iniciativnega odbora, to- voriš Miloš Ledinek. Njegovemu zares izčrpnemu in dobremu referatu je sledila razgibana razprava, v kateri se je oglasilo mnogo delegatov, med njimi France Kimovec, dr. Tone Vratuša, V. Šiftar in drugi, konferenca pa je tako prinesla plodne zaključke za bodoče delo in okrepitev SZDL v Pomurju. Referat tovariša Ledineka in besede posameznih govornikov bomo obširno objavili v prihodnji, svečani številki Pomurskega vestnika, posvečeni 10. obletnici osvoboditve. Po razrešitvi obeh dosedanjih okrajnih odborov SZDL so delegati izvolili nov 27-članski Okrajni odbor SZDL za Pomurje. V ožji sekretariat so na konstituiranju odbora izvolili devet članov: Miloš Ledinek, Jože Gričar, Franc Rogl, Sida Podlesek, Bogomir Verdev, Tone Truden, Alojz Briški, Vanek Šiftar in Jože Varga. Nedvomno je eno: konferenca in z njo politična združitev pokrajine ob Muri je za njen bodoči razvoj dogodek zgodovinskega pomena. Praznično razpoložena Sobota vas vabi in pričakuje — Obiščite I. Pomurski teden IZVOLJEN JE INICIATIVNI ODBOR za lendavsko komuno V zadnjem tednu so se v Lendavi polnoštevilno zbrali člani občinskih ljudskih odborov iz lendavske, polanske, turniške, gaberske in dobrovniške občine. Sestanka se je udeležil tudi tov. Rapoša, tajnik OLO M. Sobota. Po krajši razpravi je bil izvoljen 30-članski Iniciativni odbor za bodočo lendavsko komuno. Predsednik odbora je tov. Slavko Lindič, sedanji predsednik LO MO Lendave, podpredsednik Ivan Nemec, predsednik občinskega ljudskega odbora Turnišče, za tajnika pa je bil izvoljen tov. Kotnjek, sedanji tajnik lendavske občine. Izvolili so tudi tri komisije: za kadrovska vprašanja, tehnično in komisijo za statut. -ce VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 10. julija V roku med 2. in 4. ter med 6. in 7. julijem v splošnem lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostimi padavinami. Delovni kolektiv kmetijskega gospodarstva v Kramarovcih sredi velikih načrtov Tik ob avstrijski meji leži Kmetijsko gospodarstvo Kramarovci, ki sodi med večja zadružna kmetijska gospodarstva v Pomurju. Čeprav je bilo gospodarstvo ustanovljeno šele spomladi lanskega leta — po reorganizaciji KDZ Kramarovci in Fikšinci — se je že pričelo živahno razvijati in je prvo poslovno leto zaključilo z dobičkom. Gospodarstvo leži v sadjarskem okolišu Goričke in ima skoraj 190 hektarov zemlje. Orna zemlja je v glavnem v večjih parcelah, bolj so pa razdrobljeni vinogradi in delno tudi sadovnjaki. Zaradi ugodnega podnebja in lege ter strukture tal se na posestvu bavijo predvsem s sadjarstvom in živinorejo. Delovni kolektiv se je že prepričal, da razmetano sadno drevje gospodarsko ne pomeni mnogo in zato je začel zasajati sadovnjake po sodobnih načelih. Že prej so obnovili 5 ha plantažnih sadovnjakov, letos spomladi so pa zasadili večjo površino z izbranimi sadikami jablan in kot vmesni začasni nasad breskve. Lani so prodali nad 4 vagone sadja, v prihodnjih letih pa pričakujejo od sadja še večje dohodke. Sadovnjake bodo še dalje obnavljali, pričakujejo pa tudi podporo skupnosti. Pred leti zgrajeni živinski hlevi jim omogočajo, da lahko redijo primerno število živine. Tako imajo nad 60 glav goveje živine, še več prašičev in 21 konj. Vendar pa z dohodki, ki jo daje živinoreja, še niso povsem zadovoljni in se trudijo, da bi prišli do boljše živine. Vzlic še nizki mlečnosti so že lani prodali skoraj 24.000 litrov mleka. Vrednost osnovnih sredstev gospodarstva znaša nad 16 milijonov dinarjev; za obdelovanje zemlje imajo poleg traktorja tudi ostale kmetijske stroje, ki jih pridno uporabljajo. Vendar pa lega zemljišč ne dovoljuje povsod obdelovanja s traktorjem in zato morajo rediti precej konj. Delovni kolektiv je sredi svojih velikih načrtov in se dokaj uspešno bori s težavami, ki jih ne manjka. Ko bo odpravil začetne težave in izboljšal delavsko samoupravljanje, bodo tudi uspehi še večji. Ob zaključku spomladanskih zborovanj predvojaške vzgoje v Prekmurju Po pripravah s komandnim kadrom, ki je bil po večini iz vrst rezervnih oficirjev, so se sredi maja začela spomladanska zborovanja mladincev. Zaradi boljše kontrole in uspešnejšega dela so teren razdelili v šest etap, zborovanja pa so se vršila v 22 centrih. Tudi letos je bilo opaziti, da so v krajih, kjer sta nudili vsestransko pomoč mladinska organizacija in SŽDL, dosegli lepe rezultate v strokovnem pogledu, še posebno pa so se mladinci odlikovali v disciplini. To velja še posebno za občino Bodonci, kjer je s pomočjo SZDL in mladinske organizacije bilo organizirano logorovanje, kar je edi- ni primer v Prekmurju. Dobro so se pripravili na zborovanje v Beltincih, kjer zasluži za svoje požrtvovalno delo in pomoč vso pohvalo tov. Stane Alauf, matičar. Razumevanje in pomoč je bilo v znatni meri opaziti pri Gradu, v Šalovcih in Rogaševcih. Med najboljšimi centri pa so bili: Bodonci, Tišina in Puconci. Dobro so se odrezali tudi v občinah, kjer so se udeležili zborovanj mladinci madžarske narodne manjšine. Razen strokovnih predavanj so mladinci v vseh krajih pokazali mnogo zanimanja za šport in streljanje z zračno puško. Pravilno bi bilo, da v bodoče o tem vodijo račun društva Partizana in strelske družine ter vključijo mladino v svoje vrste. Uspeh pa bi bil nedvomno še mnogo večji, če bi bilo organizirano skupno logorovanje, kot so to storili v ostalih okrajih. Odgovorni činitelji na okraju bodo morali v bodoče misliti tudi na to možnost. PROSLAVA 10. OBLETNICE OSVOBODITVE NA CANKOVI Tretjo proslavo 10. obletnice osvoboditve so v cankovski občini — komuni praznovali na Cankovi 19. junija. Vreme je bilo lepo in zato se je na prostranem trgu zbralo čez tisoč ljudi, ki so z zanimanjem poslušali govor svojega ljudskega poslanca tov. Brgleza, predsednika OLO tov. Rogla in predsednika Občinskega odbora SZDL tov. Vogrinčiča, ki je v svojem govoru orisal uspehe in pridobitve minulih let. Sedemindvajset najzaslužnejših članov SZDL in delovnih kolektivov pa je prejelo za svoje desetletno delo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju zasluženo priznanje. Drugi del programa je obsegal razne kulturne nastope. Najprej sta skupno nastopila pionirska pevska zbora iz Cankove in Rogaševec in ob spremljavi godbe na pihala zapela štiri borbene pesmi. Potem so še zaigrali tamburaši iz Korovec in Cankove in godbi iz Cankove in Rogaševec. Proslava je bila uspela manifestacija desetletnega dela in uspehov, hkrati pa tudi manifestacija sožitja prebivalcev Poledavske doline, ki tako skupno stopajo v novo dobo, k novim in še večjim uspehom nasproti. Popoldne sta pa domače in soboško TD Partizan priredili telovadni nastop. Nastopilo je nad dve sto telovadcev, ki so želi pri številnih gledalcih za lepo izvedene točke tudi veliko priznanje. Občinski odbor SZDL je ob tej priliki tudi organiziral razstavo. Številni grafikoni so prikazovali razvoj občine, načrti pa spet pot naprej. Poleg tega so bili razstavljeni razni poljedelski stroji, umetna gnojila, obrtni izdelki in razni drugi predmeti. Razstavo si je z zanimanjem ogledalo mnogo ljudi. Prebivalci Cankove so računali, da jim bo na ta slavnostni dan zasvetila električna luč, toda čeprav se to ni zgodilo, jo ta praznik ostal še dolgo v spominu. Doslej smo v Križevcih pozabljali na alkoholizem in na matere z otroki Ko smo pred lanskim letom reorganizirali organizacijo RK in izvolili novi občinski odbor RK, so se kmalu začeli kazati prvi uspehi. Najprej smo še morali urediti organizacijo po vaseh in izvoliti vaške odbore. To nam je v polni meri tudi uspelo, saj imamo danes v vsaki vasi organizacijo RK in tudi vaški odbor. V celi občini pa imamo 542 članov. Odborniki se v vseh vaseh zelo trudijo, da bi povečali število članov. Pri tem delu pa nalete na mnoge težave, ker ljudje še ne razumejo pravilno namenov organizacije RK. Težave imamo tudi z razdeljevanjem pomoči, ki jo dobimo od OO RK in jo dajemo socialno najšibkejšim, bolnikom in invalidom. Mnogi pa hočejo imeti od RK samo koristi. Tako premožni kmetje večkrat izjavljajo, da bodo izstopili, ker še niso ničesar dobili. Pogoste so tudi razne čenče, ki izvirajo iz nevoščljivosti. Glede asanacij v zadnjem času nismo mnogo napravili. Začeli smo s čiščenjem vodnjakov v Lončarovcih, morda bomo s takim delom nadaljevali tudi v Kančevcih. V zimskem času prirejamo razna zdravstvena predavanja in to predvsem v središču občine, v oddaljenejših vaseh pa bolj redko. Na žalost moram zapisati, da je udeležba pogosto zelo majhna. Nekoliko več uspeha je pokazal zdravstveni tečaj za mladinke, ki ga je obiskovalo kar 22 deklet. Opaziti pa je, da mlade matere, ki so ta tečaj obiskovale, tudi delajo tako kot so se učile. V Ivanovcih in Domanjševcih imamo postaji za prvo pomoč, ki sta se zelo dobro izkazali. Take postaje bi radi organizirali tudi v ostalih vaseh, toda za to nimajo denarja. Vse premalo pa smo se doslej borili proti alkoholizmu, ki je tudi pri nas pereči problem, poleg tega smo pa tudi zanemarjali matere in otroke. V bodoče se pa bomo morali pri tem’ delu povezati s SZDL in DPM in tako skupno reševati te probleme. Pomladke RK imamo v vseh šolah. V Križevcih je v šoli organiziran higienski aktiv in kotiček, delavni so pa tudi v Domanjševcih in Kančevcih. Doslej so tudi po-mladkarji izvršili nekaj akcij. -ez Zaključek šolskega leta v Veliki Polani Slovesen zaključek šolskega leta na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Vel. Polani so imeli dijaki 18. junija. Po razdelitvi spričeval jim je dramatska skupina pionirjev zaigrala mladinsko igro Kraljica brez bisera. Na osnovni šoli je uspešno končalo 82 % učencev, na gimnaziji pa 68 %. Uspeh je bil predvsem odvisen od rednega obiska in delavoljnosti učencev. Stik s starši je bil vse leto dober, saj je bilo med šolskim letom deset roditeljskih sestankov. Kulturno življenje na šoli je bilo zelo pestro. Otroci so pod vodstvom učiteljstva organizirali šest javnih proslav, en fizkulturni nastop in dve mladinski igri.. Velika večina dečkov je vse leto igrala tudi šah. Za prihodnje leto bo pa potrebno pripraviti za najmlajše tudi lutkovno gledališče, za katero so lutke že pripravljene. Mladina bi hotela toda ... V četrtem razredu nižje gimnazije v Veliki Polani je učiteljstvo izvedlo anketo o izbiri poklica po končanem šolanju. Anketa je pokazala naslednji uspeh. Od 15 dijakov se jih je odločilo: za podoficirsko šolo 4, za kemično ind. šolo 2, za učiteljišče 3, za medicinske sestre 2, za obrt 2 in za kmetijstvo 2. Dijaki so vzeli anketo zelo resno, upoštevajoč svoje veselje za poklic in še potrebno sposobnost. Toda življenje vseh teh ljudi se ne bo usmerilo po njihovih željah, ker se starši kljub temu, da imajo pri hiši več otrok, z izbiro izven kmetijskega poklica ne strinjajo in jih obdržijo doma. Tako bodo jeseni nadaljevali šolanje samo 2 v podoficirski šoli, 2 v kemični ind. šoli in 2 na učiteljišču. Ena od najboljših dijakinj, ki si je izredno želela na učiteljišče, bo morala ostati doma. Torej: Mladina bi hotela, pa ne more... Ali bo na tak način njih življenje srečno, njih delo plodno? Odgovor na to vprašanje je težak in zato bi to moralo biti važno družbeno vprašanje za slehernega državljana širom domovine. VANEK ŠIFTAR: KRKO BOMO DEDOVALI (Nadaljevanje in konec) Govorili smo že o dednih deležih, pa se še vsaj malo ustavimo pri določilih zakona, s katerimi je posebej zaščitena delovna skupnost družin in prispevki posameznikov, ki jih ti dajejo povečanju zapustnikovega premoženja. Zakon o dedovanju določa, da zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z njim in so mu s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež. To določilo pomeni predvsem ureditev včasih neznosnih razmer v nekaterih družina, kjer so kaj često najslabše »obtalali« tistega- ki je največ delal ali pa največ pomagal s svojim zaslužkom kot sezonski delavec ali na kak podoben način. Poleg tega pa je treba še omeniti, da se preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem, ki so z njim živeli v istem gospodinjstvu, prepustijo gospodinjski predmeti, na- menjeni predvsem za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb kot na primer pohištvo, posteljnina, posoda, razen predmetov, ki so večje vrednosti, na primer posebej dragocene preproge, umetniške slike in podobno. Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež. In a tak način je posebej nekako nagrajeno sožitje ljudi v družini. Za prekmurske razmere, kjer postaja razdrobljenost parcel že skoraj največja ovira nadaljnjemu razvoju Kmetijstva, bo dobrodošlo tudi posebno določilo, ki določa pravice dedičev, ki so živeli ali pridobivali skupaj z zapustnikom. Ob razpravljanju o predlogu Zakona o dedovanju je bilo tudi precej govora, kako naj se prepreči nadaljnja drobitev posesti. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da razdrobljenost ni samo posledica drobitve z dedovanjem, pač pa na to vplivajo še drugi faktorji. Istočasno z zakonom o dedovanju je bil sprejet tudi zakon o davku na dediščine in darila, ki je odpravil ta davek »po domače rečeno deseti penez« v vseh primerih razen če podedovano ali da- rovano zemljišče proda naprej. Namen tega zakona, ki je sicer črtal iz naših občinskih proračunov precejšen vir dohodkov, je bil, da se pomore kmetijstvu in s tem tudi nekako zavre drobitev posesti, kajti doslej so jo mnogokrat drobili samo, da je bilo manj davka. V že omenjenem določilu Zakona o dedovanju je rečeno, da sme dedič, ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom, zahtevati in sedišče lahko odloči, če to terja upravičena potreba, da se mu pustijo posamezne premične ali nepremične stvari ali skupine stvari, ki bi pripadle kot delež drugim dedičem. Dedič, ki to zahteva, izplača potem ostalim dedičem vrednost teh stvari in to v roku, kot ga določi sodišče, ki pa pri tem upošteva seveda vse okoliščine. Dedičem, ki morajo dobiti izplačane svoje stvari, torej v primerih, o katerih smo pravkar govorili, pripada zastavna pravica na delih zapuščine, ki bi jih morali dobiti, pa so bile na zahtevo upravičenega dediča prepuščene njemu po sodni odločbi. Ce v določenem roku ne dobijo izplačane vrednosti dednih deležev, imajo pravico, da zahtevajo plačilo svoje terjatve ali izročitev stvari, ki IZ LENDAVSKE OKOLICE Koloradski hrošč se je v letošnjem letu pojavil v mnogo večjem številu kot prejšnja leta. Razen v Lendavi so ga našli v Lendavskih goricah, Petišovcih in Čentibi. Škropljenje, ki bi moralo biti izvršeno do 20. junija, še danes ni končano. Prav bi bilo, da se kaznuje gospodarje, ki še danes ne verjamejo, kakšno škodo lahko povzroči ta škodljivec in zato ne izvršujejo predpisov. Lendavske vinograde so že drugič poškropili. Mnogim vinogradnikom pa primanjkuje galice, ki si je niso mogli pravočasno kupiti. Vinogradniki tarnajo, da je letos tudi zelo slabo povpraševanje po vinu. Kar je bilo odkupljenega, so ga odkupila domača gostišča in delno Vinarska zadruga v Radgoni, ki je bila edini kupec izven okraja. * Lutkovna skupina iz Gaberja je ob zaključku šolskega leta gostovala v Lendavi z igro: »Sneguljčica«. Igro so si ogledali pionirji osnovne šole. * Pred tedni so začeli na Kobiljskem potoku graditi novi most. Most, ki z glavno cesto veže Mostje in Lendavo, je bil porušen v zadnjih dneh vojne. Zaradi povodnji je bil skoraj vsako leto v zgodnji pomladi in jeseni na tej cesti za več dni ustavljen ves promet. Prebivalstvo je graditev pozdravilo z velikim zadovoljstvom. -ce g OBMURSKI TEDNIK, 30. junija Prekmurje je za razvoj narodnoosvobodilega gibanja imelo slabše pogoje od ostalih slovenskih pokrajin. Po zaslugi poedinih organizatorjev se je to sicer razvijalo, o okupator ga je od časa do časa zavrl, padli so najhrabrejši borci, toda vera v zmago slovenskih in jugoslovanskih partizanov je bila močna in neomajna tudi v Prekmurju. V nekaterih krajih se je že v času okupacije organizirala OF, a v večini krajev šele po osvoboditvi. Ljudje ob Kučnici so slišali za Osvobodilno fronto šele po prihodu RA, nakar so bili formirani prvi odbori. Na Cankovi se je prvi odbor OF formiral 24. aprila 1945 štel je 8 članov, predsedoval mu jc Jožef Derkač. Organizacija se je hitro širila in ima danes v vasi skoraj 170 članov. V vasi Korovci sc je organizirala OF takoj po osvoboditvi in je štela 55 članov. Predsedoval ji je Jožef Geder. Danes šteje tam SZDL 87 članov in je ena najagilnejših v občini. Težje je bilo ustanoviti OF v Gerlincih, kjer je 1945. leta bil le en član, Stefan Turha, ki je 1946. leta ustanovil prvi odbor. Danes je tu dokaj močna SZDL, saj šteje 150 članov in se lahko ponaša z velikimi gospodarskimi in kulturnimi uspehi. Tudi v ostalih vaseh občine so odbori bili formirani 1945. leta. Pri ustanavljanju in širjenju je OF naletela na dokajšnje ovire, saj je sovražna propaganda bila še precej močna in se je skušala uveljaviti zlasti na jesenskih volitvah 1945. leta. Toda danes so člani SZDL v cankovski občini močni po številu, a močni tudi po veri v zmago so- cializma. Naši ljudje so bili nekoč lahkoverni, precej so verjeli v razne sovražne parole, nekateri so celo večkrat čakali napovedane spremembe, celo konec sveta itd. Veliko preobrazbo je naredila SZDL v desetih letih med našimi ljudmi. Čez 600-član-ska armada članov predstavlja steber zaupanja, steber graditve in steber razvoja. Razvoj in napredek je iz naših ljudi, ki so pod vplivom režimov iz stare Jugoslavije in okupacije bili dokaj malodušni, naredil zavedne državljane, ki zavestno sodelujejo v družbenem upravljanju vsega našega življenja. In uspehi desetih let? V dveh letih so bili obnovljeni vsi v vojni opustošeni domovi, poleg tega pa je do danes bilo zgrajenih še 28 stanovanjskih in 37 gospodarskih poslopij s priključenim stanovanjskim poslopjem, 55 novih gospodarskih poslopij itd. Zgrajen je bil telefon Cankova—Gerlinci, trije 'gasilski domovi, zadružni dom v Can- kovi, 10 mostov, od njih večina betonskih, cesta Cankova—Gerlinci, desetine kilometrov cest temeljito popravljenih in še mnogo manjših del. Skoraj vsa občina je v fazi elektrifikacije; v Korovcih in Cankovi bo vsak čas zasvetila električna luč, v nekaterih ostalih vaseh pa še v tem letu. Izgradnja v stari Jugoslaviji ni niti senca današnjemu tempu graditve in napredka. To so izvršene naloge in uspehi SZDL. Društveno življenje se je razmahnilo v letih po osvoboditvi kot nikoli poprej. Skoraj sleherna vas ima svoje gasilsko društvo, vsa pa aktivno delajo, v večini vaseh so tudi mladinske organizacije, v vseh vaseh organizacije RK, Izobraževalno umetniško društvo v Cankovi in Gerlincih, Društvo prijateljev mladine na Cankovi, TVD Partizan na Cankovi itd. Po vseh vaseh pa so gonilne sile vaški odbori SZDL, ki se v polni meri zavedajo svojih nalog in svojega poslanstva. Zborovanje kmetijcev v Murski Soboti V nedeljo, 3. julija 1955, bo v Murski Soboti važno kmetijsko zborvanje in sicer ob 8.30 uri zjutraj o dvorani hotela Zvezda. Na zborovanja vabimo vodstva kmetijskih zadrug, predstavnike občinskih ljudskih odborov in vse kmetovalce, ki jih zanimajo pereča kmetijska vprašanja. Vabljeni! ZAPISKI OB 10. OBLETNICI USTANAVLJANJA VAŠKIH ORGANIZACIJ OSVOBODILNE FRONTE v cankovski občini Gasilski nastop na I. Pomurskem tednu: Ob zaključku I. Pomurskega tedna bo velik gasilski nastop s praktičnimi vajami. — Poveljstva društev vabimo, naj člane pripravijo za ta nastop, prav posebno še v vajah s sekiricami. Tega dne nas bodo obiskali predstavniki avstrijskega gasilstva, zaradi Česar naročamo društvom, da pošljejo na parado čimveč članov in članic. Natančnejša navodila za izvajanje programa bodo društva prejela v prihodnjih dneh. Iz pisarne OGZ bi jim sicer šle v njihov dedni delež. Ako hočemo napredovati v kmetijstvu, bo treba to določilo Zakona o dedovanju mnogokrat uporabiti, a predvsem pa tam, kjer ni razumevanja za utrditev enega gospodarstva. V zvezi z 10 ha maksimumom je Zakon o dedovanju tudi v skladu s prejšnjimi določili določil, da nihče ne more imeti več zemlje, kot določa maksimum, kar pomeni, da tisti, ki ima že maksimum zemlje in podeduje še zemljišče, ima le pravico, da izbere, katere parcele obdrži zase in to izmed svojih in podedovanih, seveda v okviru določenega maksimuma. V kolikor kdo pridobi kaj zemlje (računana družiska skupnost) čez maksimum, postane ta presežek zemlje splošno ljudsko premoženje in upravičeni dedič dobi zanj odškodnino po obstoječih predpisih. Zakon o dedovanju pozna še dva načina, na osnovi katerih lahko prednik razpolaga s svojim premoženjem: da po predpisanem opravilu med živimi izroči svoje premoženje svojim potomcem ali pa sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Omenjena izvršitev in razdelitev premoženja sta veljavni, če se s tem strinjajo vsi prednikovi otroci in njegovi drugi potomci odnosno posebej, ki so poklicani po Zakonu k dedovanju. Tak spora- zum pa mora biti napravljen v pismeni obliki in overovljen od sodnika, ki ga pred overovitvijo prebere vsem prizadetim in jih opozori na posledice sporazuma. Posledica take izročitve je, da tako razdeljeno premoženje ne spada v zapuščino, s takim sporazumom si lahko prednik pridrži zase ali samo za svojega zakonca ali za koga drugega preužitek, rento, ali kaj podobnega. Izročitelj premoženja sme preklicati tak sporazum in zahtevati, da mu tisti, ki je sklenil z njim sporazum vrne kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo. Sporazum se lahko razdere, če se je oseba pregrešila proti izročitelju z veliko nehvaležnostjo ali če mu ne dajo odgovarjajočega preužitka. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa se določa, da bo en sopogodbenik, ki ni na primer v nikakšnem rodbinskem odnosu s sopogodbenikom katerega se obveže, da bo do smrti preživljal ali pa koga drugega, ki ga določi sopogodbenik, za to pa dobi vse ali le del premoženja svojega pogodbenika. Tudi ta pogodba mora biti sestavljena v pismeni obliki in overjena od sodnika. Tako pogodbo lahko stranki sporazumno razvežeta ali smeta razhtevati razvezo pogodbe, če se je njuno razmerje v skupnem življenju skalilo, da jima postane neznosno ali če ne izpolnjujeta svo- jih obveznosti eden napram drugemu. Če se pa po sklenitvi pogodbe razmere v toliko spremenijo, da postane s strani enega sopogodbenika izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ob upoštevanju vseh v poštev prihajajočih okoliščin razveže to pogodbo. Na koncu pa še nekaj o oporokah, ki so bile napravljene do sedaj, pa niso sestavljene v nobeni izmed oblik kot jih določa ta Zakon o dedovanju. Vse dosedaj sestavljene oporoke so veljavne, če oporočitelj umre v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona ali če je že umrl. Zakon o dedovanju stopi v veljavo 11. avgusta 1955. Poleg teh primerov pa ostane oporoka veljavna, če med tem časom postane oporočitelj nesposoben ali kako drugače nima več možnosti, da bi napravil novo oporoko. V kolikor ne nastopi noben izmed navedenih pogojev, pa je treba seveda napraviti novo oporoko po določilih tega Zakona o dedovanju. Vsa, vsaj v glavnem iznešena najvažnejša določila Zakona o dedovanju, imajo med drugim tudi namen pomagati hitrejšemu razvoju našega kmetijstva, kar pomeni veliko pomoč rasti socializma v naši domovini. USPELA PIONIRSKA AKADEMIJA ob zaključku šolskega leta Pionirski odred na osnovni šoli v Lendavi je bil minulo šolsko leto dokaj delaven. Delo pionirskih krožkov se je večkrat pokazalo na raznih prireditvah. Še več! Pionirji so ob zaključku šolskega leta priredili za svoje starše akademijo z bogatim sporedom. Nastopilo je preko sto pionirjev. Program pa je obsegal: igrico, simbolične vaje, nastop folklorne grupe, petje, deklamacije, narodne plese itd. Več pionirjev je tudi zaigralo na harmoniko in klavir. Načelnica pionirskega odreda Puckova se je mamicam v imenu vseh pionirjev lepo zahvalila za pomoč pri mlečni kuhinji. Marsikateri mamici se je ob tej priložnosti zarosilo oko. Z istim programom so nastopili tudi ob zaključku šolskega leta pred pionirji domačega odreda. Takrat so tudi svečano sprejeli v pionirsko organizacijo nove člane, -ce KUD »MIRAN ŠUMENJAK« iz Dokležovja Ob koncu igralske sezone - veliko slavje Povsod marljivo zaključujejo z delom in pregledujejo svoje uspehe in neuspehe. Prav tako naše društvo. Ob kritičnem pogledu pa nas kljub napakam navdaja zadovoljstvo, saj smo v tej sezoni imeli 24 prireditev na domačem in sosednjih odrih. Skoraj povsod smo si pridobili občinstvo, ki nas bo gotovo ob vsakem obisku z veseljem sprejelo. Gostovali smo tudi v sosednjem okraju in prepričani smo, da ljudi nismo razočarali. V februarju smo v svoje vrste sprejeli tudi pevce. K delu smo pritegnili tudi pionirje, mladino, gasilce, skratka vse: staro in mlado. Društvo sedaj šteje s pevci 60 aktivnih članov. Za najmlajše, pionirje, je bil velik dogodek, ko so uprizorili pravljično igro. Za 10-letnico osvoboditve bomo 16. in 17. julija priredili veliko slavje. Želimo pa, da bi na tem slavju sodelovala tudi druga društva, zato se nam naj javijo. Vsako delo pa mora biti prej štirikrat igrano. Najboljša v ivanjkovski šoli Pred kratkim so tudi v Ivanjkovcih in na Runču zaključili s šolskim letom. Ob tej prilki so priredili v šolah lepe zaključne proslave s pestrim programom. Tako so pionirji pokazali, kaj so se v šoli naučili. Nastopili so pevci, recitatorji, zaplesali so pa tudi narodne plese Po proslavah so najboljši učenci dobili nagrade. Na Runču je kot najboljši učenec dobil nagrado Alojz Mavrič iz Stanovna, a v ivanjkovski šoli je bila najboljša Alojzija Kavčič iz Žerovinec. T. A. Boj koloradskemu hrošču Uničujte nevarnega škodljivca, kjerkoli se pojavi. Kako? Preglejujte krompirišča, da pravočasno odkrijete nevarnega škodljivca! Obirajte in uničujte hrošče, ličinke in jajčeca! Okužene in ogrožene njive škropite ali prašite s kemičnimi sredstvi! Za škroplejnje uporabljajte: 1 °/o svinčeni arzenat (1 kg na 100 litrov vode) ali 0,20 °/o Lindan (2 dl na liter vode) ali 1 do 2 % tekoči Pantakan. Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni dodajte navedenim sredstvom 1 % bakrenega apna (1 kg na 100 litrov škropiva). Za prašenje uporabljajte: Lindan, bakreni Lindan, Pe-pein, Pantakan, Bentox. Kemična sredstva, škropilnice in prašilnike zahtevajte pri Vaši kmetijski zadrugi. OLO — Tajništvo Sveta za gospodarstvo v desetih letih Trimlini so vas, ki sodi med najmanjše v lendavski občini. V njej živijo v večini pripadniki madžarske narodne manjšine. Ko so v njihovi neposredni okolici kmalu po osvoboditvi našli nafto, se je začelo za vaščane novo življenje. Mnogi so se zaposlili pri podjetju Nafta, ostali pa so pridno obdelovali svoja polja. Zunanji videz vasi pa se je naglo spreminjal. Danes, ko po naših vaseh pregledujemo dosežene uspehe v desetih letih svobodne graditev, lahko rečemo, da je vasica Trimlini med prvimi v Prekmurju. Le nekaj podatkov: V tem razdobju je dobila vas električno luč, napeljana je plinska kurjava. Še več! Samo v razdobju zadnjih petih let je bilo zgrajenih 14 stanovanjskih poslopij, kar pomeni, da je vsaka četrta hiša nova. V vasi je zelo udomačeno tudi pletenje cekarjev, kar prinaša lep narodni dohodek. OTROŠKI VOZIČEK, globok in dobro ohranjen — ugodno prodam. Vprašati v M. Soboti, Kroška 33. Tri razstave v Lendavi Ob koncu pouka na lendavskih šolah so vsepovsod pripravili razstave, ki so prikazale delo in napredek v zadnjem šolskem letu. Učenci osnovne šole madžarske narodne manjšine so razstavili lepe ročne izdelke, na razstavi v nižji gimnaziji pa je bilo največ risb, poleg teh pa tudi nekaj izdelkov ženskega ročnega dela. Največ pozornosti so vzbudile risbe Perše, dijaka IV. razreda. Zelo dobri so pa tudi ročni izdelki. Na razstavi učencev vajeniške šole pa je bilo videti izdelke raznih strok: mizarjev, kovačev, krojačev, mehanikov itd. Posebno so ugajali izdelki učencev, ki so zaposleni pri podjetju Nafte. -ce Šport ŠPORTNE PRIREDITVE V LENDAVI KOLESARSKA DIRKA Za nastop kolesarjev je bilo v Lendavi veliko zanimanje, kar potrjuje tudi veliko število gledalcev, ki so se zbrali že uro pred začetkom dirke. Poleg domačih kolesarjev so nastopili člani KK Prekmurje in Beltinec in dva člana iz Sobote. Razdeljeni so bili v tri skupine: člani z dirkalnimi kolesi, člani s turističnimi kolesi in mladinci. V prvi skupini je zmagal Svatina Slavko, član Sobote, ki je 21.2 km prevozil v času 36:32 min; v drugi skupini je prvi privozil na cilj Cerovec Ferdo, član Lendave, 19:30 min.; v tretji pa mladinec Graber Štefan, Lendava, 22 min. Za obe skupini je bila pot dolga 10.6 km. ŠAHOVSKI DVOBOJ Lendavske šahiste so obiskali vrstniki iz Lipe in Murskega Središča. Od povabljenih pa se niso udeležili šahisti iz Ljutomera in M. Sobote. Med šahisti iz Lendave in Lipe je bil odigran turnir po ševeniškem sistemu. Prvo mesto sta si delila Živko Balovic in Ivan Kramar, oba člana Lendave, ki sta dosegla po 7 točk, 3. Štefan Šinko, Lendava, 4. Koloman Varga, Lendava, 3. Štefan Režonja, Lipa itd. šahovski dvoboj med Lendavo in Murskim Središčem pa se je končal neodločeno 4:4, kar se je letos že drugič ponovilo. Najboljši šahisti so bili ob zaključku nagrajeni z denarnimi nagradami. Okrajna gasilska zveza v M. Soboti sporoča Tromesečna poročila: Ponovno opozarjamo sekretarje PGD, da naj poročila o stanju članstva za II. tromesečje pravočasno dostavijo svojim sektorskim štabom. Sektorski štabi pa so dolžni zbrana poročila poslati nam najpozneje do 3. julija. KMETOVALCI! KMETIJSKE ZADRUGE! Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« MURSKA SOBOTA bo 2. in 3. ter 9. in 10. julija 1955 v okviru Pomurskega tedna priredilo na razstavišču demonstracijo kmetijskih strojev, orodja, zaščitnih sredstev itd. Pridite in oglejte si našo razstavo, na kateri se boste prepričali o praktični uporabi strojev, njih delovanju in odlični kakovosti, pa o našem prizadevanju, da bi vam pomagali. Prav tako si lahko ogledate izdelke domače obrti. Tu najdete številne možnosti za dober in lahek zaslužek v dolgih zimskih mesecih. AGROMERKUR « zadružno trgovsko podjetje Murska Sobota Pri Gradu — Janoš hači iz starega grada Takrat, ko sem se prvič pripeljal h Gradu, je bilo drugačno okolje kakor je danes. Blatna cesta je Gradu dajala čisto drugo lice. Kdor se pa danes pripelje k nam, bo zagledal lepo urejeno cesto. Ob obeh straneh pa je zasajen drevored topolov. Zdaj je prijetno in domače in se zelo lepo zliva z ozadjem — z grajskim parkom. Naša zadruga je s tem opravila zelo hvalevredno nalogo, saj je olepšala svoj domači kraj. Tam, kjer se cesta konča, se pa začenja stari grajski park. Rdeče bukve in platane se mogočno košatijo in dajejo prijetno senco, samoto in mir. Vse je v enem samem petju. Tu gnezdijo vsi mogoči ptiči, divje rože vabijo čebele . . . kako lepo in prijetno je tukaj! Ta slavospev narave bi človek poslušal in poslušal, če bi v tem lepem kraju bile klopi, kamor bi se vsedel in počival. Tako pa hodiš v šoli iz razreda v razred, po hodnikih, na cesti se pa tudi ne da sedeti, ker tako pravi stric »Bonton«, in ko prideš v park, pa bi tako rad počival, da bi si uboge noge od- dahnile od celodnevnega dela, pa tudi tu ne moreš sedeti, ker ni klopi. Stari Janoš, ki stanuje v ostankih starega grada, ki že tudi skoraj vzame slovo od sveta, pravi včasih svoji ženi: »Poslušaj stara, gda so v tom gradi ži-vli grofje, ve so te bile klopi v parki. Zdaj pa nega klopi in nej parka. Po starih potaj zdaj raste trava.« Da, da Janoš bači, jaz tudi tako pravim. Zdaj pa ni in ni. Tudi ne vem kaj bo z gradom. Kako lepo so nekatere gradove obnovili, da izgledajo kot novi. Ta graški grad pa razpada, razpada iz dneva v dan. Na severni strani je že porušen in lepega dne se bo zgodilo, da se bo podrl še drugje in tako ga bo čas razjedal, da ne bomo vedeli ne kdaj in ne kako. V sobah ponekod sploh ni sten, strop za stropom se ruši in ruševine bodo kmalu vse pokopale. Po drugih sobah, kjer je bil parket, je vse ožgano. Kar je lesenega, je vedno v nevarnosti, da se bo skadilo skozi prenovljene dimnike. Sicer pa dosti ni več za sežgati. Po sobah, kjer je včasih šuštela grofovska svila, zdaj nesejo in valijo kokoši. Nekega dne sem šel skozi park in prišel do grada. Tedaj sem obstal: kakor nekoč mlada grajska gospodična se je iz okna razgledovala kura. Kokodajs, kokodajs ... in zafrfotala je skozi okno. In kje so vse tiste neštete stvari, ki so bile po sobanah? Vse so šle na sprehod v sosednje vasi. Za vse to se pa nihče ne zanima. Pa pravijo, da je grad zavarovan, da je park zavarovan, da je vse zaščiteno kot kulturni spomenik. Samo še nekaj let, pa ne dosti, samo nekaj, in stari grajski kulturni spomenik bo postal najbolj nekulturni spomenik, kar jih je kdaj sploh bilo! O parku sploh nočem govoriti. Podirali so staro, posušeno drevo, zraven pa so še podrli zdravo. Kakšen bo park čez nekaj let? Ostalo bo še samo ime. O klopeh sem pa že prej govoril. Pa mimo grada, skozi park gredo vsak dan ljudje, ki bi to morali videti. Toda ti ljudje gredo naprej, ne gledajo ne na levo in ne na desno, ampak gredo le po svoji ravno začrtani poti. Ne vedo pa, da so že daleč od prave poti. Milan Horvat I. POMURSKI TEDEN SPORED: 1. julija Ob 20. uri: Koncert orkestrov in solistov iz M. Sobote in Ljutomera v dvorani kina »Park«. 2. julija Ob 14. uri: Medmestno tekmovanje trgovskih uslužbencev v nogometu, šahu in streljanju. Ob 20. uri: Koncert godb na pihala iz M. Sobote in Ljutomera — na zabavnem prostoru pri razstavišču. 3. julija Ob 14. uri: Zaključek tekmovanja trgovskih uslužbencev, izročitev pokalov in mednarodna nogometna tekma. Ob 20. uri: Kulturni program trgovskih nameščencev na zabavnem prostoru pri razstavišču. 4. julija Ob 20. uri: Nastop Totega teatra iz Maribora na zabavnem prostoru pri razstavišču. 5. julija Ob 20. uri: Kmečki večer na zabavnem prostoru pri razstavišču. 6. julija Ob 20. uri: »Miklova Zala«, ljudska igra v priredbi Frana Žižka — na letnem odru pred poslopjem otroškega vrtca. Gospodarska razstava je odprta vsak dan od 7. zjutraj do 7. ure zvečer. Vsak večer ples v baru in na veseličnem prostoru. — Z dobrimi jestvinami in pijačami boste vedno postreženi. Vinska poizkušnja! Prekmurska klet. Na dvorišču so razstavljeni kmetijski stroji, izdelki domače obrti in plemenska živina. Tamkaj so tudi vzorno urejeni nasadi in grede. AKADEMIJA TD PARTIZAN V LENDAVI Pred nabito polno dvorano so nastopili tudi člani Partizana. Program je bil dokaj obširen, saj je obsegal kar 15 točk, nastopilo pa je 60 telovadcev. Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke ter članice so nastopili s prostimi vajami, vajami na bradlji, konju, preskoki itd. Gledalci, ki so nastopajoče ob koncu lepo pozdravili, pa so pogrešali odrasle člane. —ce Tedenski koledar Nedelja, 3. julija — Nada Ponedeljek, 4. julija — Urh Torek, 5. julija — Ciril in Metod Sreda, 6. julija — Bogomila Četrtek, 7. julija — Vilko Petek, 8. julija — Špela Sobota, 9. julija — Tomaž Gibanje sonca: 11. julija vzide ob 4.21 in zaide ob 19.53. — Dolžina dneva: 15 ur in 32 minut. Lunine spremembe: 5. julija ob 06 uri in 28 minut polna luna. KINO KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 2. in 3. julija ameriški film »Poštna postaja« — 6. in 7. julija angleški film »Osebna zadeva«. RADENCI — 3. in 4. julija ameriški barvni film »Čarobni fižol« — 7. julija mehiški film »La Red«. ČEPINCI — 3. julija ameriški film »Težka pot« — 10. julija ameriški film »Cesta tatov«. »PARK«, M. SOBOTA — od 1. do 3. julija ameriški film »Korziški banditi« — od 5. do 7. julija francoski film »Prepovedani sad«. VELIKA POLANA — 3. julija jugoslovanski film »Vesna« — 10. julija mehiški film »En dan življenja«. SEJMI Beltinci v sredo, 6. julija živinski sejem; Cankova v ponedeljek, 4. julija živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 4. julija živinski sejem; Gor. Petrovci v ponedeljek, 4. julija kramarski sejem; Grad v sredo, 6. julija živinski sejem; Križevci v Prekmurju v sredo, 6. julija živinski sejem; Lendava v torek, 5. julija živinski sejem; Prosenjakovci v ponedeljek, 4. junija živinski sejem; Puževci v torek, 5. julija živinski sejem; Šalovci v sredo, 6. julija živinski sejem; Tišina v sredo, 6. julija živinski sejem; Turnišče v torek, 5. julija živinski sejem, v četrtek, 7. julija svinjski sejem; Gornja Radgona v torek, 5. julija živinski sejem; Ljutomer v soboto, 9. julija splošni sejem. NAJBOLJŠE ŽELJE Štefanu Fotivcu iz Razkrižja in Pepci Stanko iz Veščice pri Ljutomeru želijo kar največ sreče v bodočem življenju dekleta iz Velike Polane MALI OGLASI POSESTVO v izmeri 3 ha, z vsem inventarjem — prodam. Poizvedbe: Ljutomer, Ormoška cesta 10. TRGOVSKI LOKAL na zelo prometni točki prodam. — Poizvedbe: Ljutomer, Ormoška cesta 10. KMETIJSKE DELAVCE, sezonske in stalne, sprejme takoj ali po dogovoru Zadružno kmetijsko gospodarstvo Jarenina pri Mariboru. TRITONSKI AVTOMOBIL dam v najem. — Franc Kos, Rihtarovci št. 2. PODPISANA obveščam vse upnike, da ne priznavam dolgov svojega moža Jožeta Kuharja, upokojenca iz Rogaševec. — Helena Kuhar, Rogaševci št. 3. MLATILNICO znamke Hoffher 1 Schrantz, dolžina bobna 1.20 m, prodam. Cena po dogovoru. — Mihael Brumen, Biserjane št. 10, p. Videm ob Ščavnici. ZIDAN ŠTEDILNIK s tremi ploščicami in keramično oblogo, dobro ohranjen, in razno pohištvo prodam. — Vprašati: Lipold, Maribor, Heroja Staneta 18. PARCELA 23 arov, delno zasajena z jelševjem, naprodaj pri postajališču Ljutomer - mesto. — Naslov v upravi lista. Kmetijska zadruga z o. j. Andrejci razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA Pogoji: Srednja kmetijska šola ali najmanj 5 let prakse v finančni stroki. Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe s 1. julijem 1935. Uprava zadruge KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Domanjševci razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA s honorarno mesečno plačo. Pogoji: Najmanj petletna praksa v zadružni, trgovski ali finančni stroki. JAVNA DRAŽBA Občinski ljudski odbor Mačkovci razpisuje za dne 3. julija 1955. ob 9. uri javno dražbo, ki bo v Kuštanovcih. Prodana bo mlatilnica (dolžina bobna 1m). ObLO Mačkovci TRGOVSKEGA POMOČNIKA (CO) po možnosti manufakturista, sprejmemo v službo. — Nastop službe takoj. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela je poslati Tekstilni trgovini »Moda«, M. Sobota, Titova cesta 17. OBMURSKI TEDNIK, 30. junija 3 OB DESETLETNICI ustanovitve pevskega zbora KUD Letos v juniju je minulo deset let, ko so soboški pevci ustanovili pevski zbor, ki je predhodnik sedanjega pevskega zbora KUD Štefana Kovača. Takrat se je zbor imenoval »Sindikalni pevski zbor v Murski Soboti«. Ustanovite v zbora Takoj spočetka je k zboru pristopilo 44 pevcev. Takrat in še nekaj let po tem je bil zbor žarišče vsega kulturnega udejstvovanja v Soboti, saj so bili skoraj vsi vodilni kulturni delavci tudi pri pevskem zboru. Lahko trdimo, da je ravno iz sindikalnega pevskega zbora nastalo poznejše sindikalno kulturno umetniško društvo Štefana Kovača, ki se še danes zelo uspešno uveljavlja v našem prosvetnem življenju, v zadnjem času kot Kulturno umetniško društvo Stefana Kovača. Od začetka je vodil zbor Ferdo Pirc do svojega odhoda v septembru 1948, ko je pri Mariborski operi prevzel mesto zborovodje. Prvič je zbor nastopil 1. moja 1946 v takratnem Mladinskem domu, sedanjem Domu Partizana. Celovečerni spored je bil skrbno izbran, dobro naštudiran in ga je občinstvo navdušeno sprejelo. Poleg mešanega zbora je še nastopil ženski zbor z dvema pesmima. Prvi uspehi V letu 1946 je zbor nastopil 36-krat. Samostojnih koncertov je bilo kar 25, za mladi zbor prav lepo število. 16 koncertov je poslušalo prekmursko prebivalstvo v svojih domačih vaseh. Povsod so bili nastopi prav dobro obiskani. Ljudje so pevce zelo prijazno sprejeli in jih večinoma tudi prisrčno pogostili. Že v oktobru 1946 se je zbor udeležil okrožnega tekmovanja v Mariboru in dosegel prvo mesto. Ljudska prosveta Slovenije ga je nato v priznanje njegovih uspehov povabila na svoj kongres v Ljubljano, kjer je poleg drugih zborov zapel štiri pesmi. Zbor je torej že dosegel solidno kvaliteto in jo nekaj let obdržal. Dvakrat zaporedoma, in to v letih 194? in 1948, je dosegel zbor pri republiških tekmovanjih v Ljubljani prvo mesto. Tekmovanje je organizirala Ljudska prosveta Slovenije. Zbor krepi narodno zavest Zbor se je zavedal, da ni njegova haloga v tem, da bi dosegal vrhunstva z diplomami in prehodnimi zastavicami ter nagradami, čeprav so v nekem oziru tudi taki zunanji znaki neka gonilna sila pri napornem delu, temveč si je nadel nalogo širiti slovensko pesem po Prekmurju, ki je potisnjeno med dve sosednji državi in ki je ne po lastni krivdi najdalje nosilo na svojih plečih tujčevo gospostvo. Po osvoboditvi po prvi svetovni vojni se je mnogo storilo za dvig narodne zavesti v Prekmurju. K temu je v izdatni meri pripomogla slovenska šola. Pesem, pa bodisi ona iz šole ali pa tista, ki se je vtisnila v srce pri pevskih nastopih, veže ljudi v močno skupnost. Tu mislimo na skupnost nas vseh Slovencev, iz Koroške, Primorske, Kranjske, Štajerske, Prekmurja itd. Zato je pevski zbor, kadarkoli je bila prilika, pohitel na vas, da tudi kmetsko in delavsko ljudstvo na vasi spozna naše domače pesmi, spozna, da smo po narodnosti eni, čeprav govorimo razna narečja in nas na videz ločijo reke, gorovja in podobno. Pevci na deloviščih ... Zbor je ponesel domačo pesem tudi med delavce v tovarne in delavnice. Tako je pel mizarjem v delavnici invalidskega podjetja, mesarjem v Tovarni mesnih izdelkov, šiviljam v Tovarni perila itd. Celo na dnu soboškega kanala je pel delavcem, ki so rili po zemlji in jo premetavali. Enkrat je nastopil v bližini Črnelavec, drugič med Bakovci in Dokležovjem, obakrat s celotnim koncertnim programom. Tudi vojaki soboške garnizije so večkrat poslušali soboški pevski zbor. ... in pri proslavah v Soboti Da je zbor sodeloval pri vseh proslavah, narodnih praznikih in raznih priložnostnih prireditvah OF, AFŽ, RK, pri odhodu in povratku delovnih brigad, pri odhodu rekrutov, pri pogrebih, slavnostih, ob odkritju spomenikov in spominskih plošč, na festivalih, v zadnjem času tudi pri občinskih dnevih, je popolnoma samoumevno. Prva mesta na tekmovanjih Za umetniški vzpon pevskih zborov, kakor tudi za dvig drugih kulturnih skupin so v prvih povojnih letih odigrala važno vlogo razna tekmovanja, ki jih je prirejala Ljudska prosveta Slovenije. Vseh takih tekmovanj se je udeležil tudi soboški pevski zbor. že na prvem okrožnem tekmovanju ljudsko prosvetnih skupin v Mariboru 6. X. 1946 sta si priborila ženski in mešani pevski zbor prvi mesti. V naslednjem letu se je zbor udeležil revije in tekmovanja kulturno umetniških skupin v republiškem merilu. Revijo in tekmovanje je organizirala LPS in se je vršila 25. XI. 194? v Ljubljani. Pevski zbor je tokrat zapel 3 pesmi: Adamičevo Kresovale tri devojke, Tjardovičevo Bolen mi leči in Simonitijevo Puntarska. Dosegel je prvo mesto in prejel prehodno zastavico, diplomo in 15.000 din nagrade. Ljudska pravica je takrat zapisala, da razpolaga sindikalni pevski zbor iz Sobote z najbolj svežimi glasovi in da je zaradi svojega temperamenta s tremi pesmimi, ki jih je zapel, najbolj navdušil. Slovenski poročevalec piše isto, dodaja pa še, da je moral pevski zbor eno pesem še dodati in da je najbolj ugajala Tjardovičeva Bolen mi leči. Nadalje pravi, da je zbor na lepi višini in predstavlja dobro zlito homogeno celoto in da se odlikuje tudi z dobrimi solisti in solistkami. Pol leta pozneje, 8. V. 1948, se je vršila v Ljubljani druga revija in tekmovanje pevskih zborov, ki se je je udeležil tudi pevski zbor iz Sobote. Zapel je 7 pesmi, in sicer: Hajdrih: Prvomajska, Vrabec: Udar na udar, Diklič: Pesem o pesti, Aleksandrov: Stalingrajska, Tomc: Majeva. Tomc: Vlahi, Simoniti:. Tito. Tudi pri tem tekmo- vanju je dosegel zbor prvo mesto in je ponovno prejel prehodno zastavico, diplomo in 15.000 din nagrade. Kritika je bila zelo laskava. Omenimo naj le Ljudsko pravico, ki je pisala, da je med pevskimi zbori posebno navdušil poslušalce zbor iz M. Sobote. Uspehi perifernega soboškega zbora so tembolj pomembni, ker so se tekmovanja udeležili priznani pevski zbori iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Kranja in tako dalje. Pri tretjem tekmovanju, ki je bilo 16. XII. 1949 v Mariboru, je ptujski zbor prehitel soboškega. Ptujčani so si zasluženo priborili prvo mesto. Soboški pevski zbor je pred začetkom sezone 1948 izgubil nekaj najboljših pevcev. Novi pevci se pa do decembra še niso vpeli. Ptujski pevski zbor pod spretnim vodstvom pevovodje Jožeta Gregorca se je z izkušenimi pevci že dalje časa pripravljal na to tekmovanje. Soboški pevski zbor je pa še vendarle dosegel 82 odstotkov dosegljivih točk in zasedel drugo mesto. Tekme vzpodbujajo Revije ozir. tekmovanja se v naslednjih letih zaradi štednje niso več vršila, kar pa napredku zborov ni ravno koristilo. Tekmovanja, pa naj so to okrožna, okrajna ali republiška, so dala zborom nov zalet, jih zdramila iz enolične vsakdanjosti ter jih pognala v intenzivno delo. Tekme so rodile pri zborih prav dobre uspehe in je škoda, da so se opustile na kulturno-prosvetnem torišču, medtem ko se na športnem polju čedalje bolj poudarjajo in uveljavljajo. Pregled nastopov pevskega zbora KUD ,Štefan Kovač᾽ Kraj nastopov Leto Sobota soboški in lendavski okraj ljutomerski in radgonski okraj drugod Skupno število nastopov Število poslušalcev 1945 — — — 1946 13 20 2 2 37 8.700 1947 11 * 9 2 14 36 16.600 1948 19 10 7 10 46 19.200 1949 21 11 4 23 59 31.600 1950 17 21 1 4 47 30.500 1951 25 3 2 3 33 17.200 1952 13 1 2 — 16 8.600 1953 10 2 1 — 13 15.300 1954 16 6 4 1 29 10.300 1955 15 6 6 — 27 8.900 do 1. VII. Skup. 160 93 31 57 343 163.900 Franč Hajnšeh »Štefan Kovač« Pri mladinskih brigadah Na pobudo LPS se je zbor podal na dolgo pot k mladinskim delovnim brigadam na progi Šamac—Sarajevo. V enajstih dneh od 20. IV. do 1. V. 1947 je zbor imel za 38 delovnih brigad 15 koncertov s skupno 10.300 poslušalci. Pevci so prinesli mladinskim brigadam razvedrila in jim dali vzpodbude za nove podvige. V letu 1948 je pevski zbor obiskal mladinske delovne brigade v Novi Gorici. Tretja velika pot pevskega zbora je bila od 1. VI. do 5. VI. k graditeljem avtostrade v okolici Ivaničgrada. V petih dneh je bilo pri 18 brigadah 9 koncertov z 2750 poslušalci. Takoj po zaključku turneje na avtostradi so odšli pevci na pot v Beograd. V dneh od 6. VI. do 10. VI. so imeli v Beogradu, v Novem Beogradu in v Zemunu 11 nastopov z 9300 poslušalci. Vsi nastopi so odlično uspeli. Velika in lepa doživetja Parola, ki so jo pevci na vseh gradiliščih videli: Mi gradimo progo, proga gradi nas, je veljala v polni meri tudi za pevski zbor. Proga je gradila pevce. Vračali so se v Soboto z novimi pogledi na ogromna dela naše socialistične skupnosti. Spoznali so precejšnji del naše domovine, videli so nov utrip dela, divili so se naši prestolnici Beogradu, občudovali silo mladincev in mladink na avtostradi, čudili se orientalskemu Sarajevu, ogorčeno motrili krivično mejo v Gorici. Bistra Soča s svojo edinstveno barvo je napravila nanje silen vtis. A tudi počasna Donava v večerni zarji ter Sava z živahnim rečnim prometom jim ostaneta v trajnem spominu. Spoznali so mladino iz vseh predelov naše države pri delu, tek- movanju in telovadbi, a tudi pri večerni zabavi in kolu. Vse je bilo našim pevcem novo doživetje. Nov jim je bil delovni polet mladine in nove Jugoslavije. A tudi sami so postali novi. Iz ozkega domačega obzorja so prešli k novim, širšim pogledom na silen razvoj, ki so ga povsod videli in občudovali. Na proslavah v Sloveniji Zbor je bil povabljen na sodelovanje pri proslavi 70-letnice rojstva Otona Župančiča, ki je bila 25. januarja 1948, sodeloval je na Trubarjevi proslavi 9. septembra 1951 v Velikih Laščah, 30. julija 1950 je pohitel na Koroški festival v Guštanj - Ravne. Udeležil se je seveda tudi ljudske manifestacije na Ostrožnem in 20-letnice Ljudske pravice v Lendavi. Pester izbor pesmi Pevski zbor je nastopal vedno s skrbno izbranim in pestrim sporedom. Borbeni partizanski pesmi je sledila narodna ali umetna pesem v težji ali lažji izvedbi. Na do- Pevski zbor SKUD » Štefan Kovač « nastopa na Koroškem festivalu o Ravnah leta 1950 Orkester in zbor SKUD »Štefan Kovač« na zaključni prireditvi Prekmurskega festivala leta 1953 mače prekmurske pesmi se seveda tudi ni pozabilo. Med umetnimi pesmimi naj navedemo, da se je zbor lotil tudi zelo težkih skladb, kot sta n. pr. Gobčeva Vojna in Pahorjev Očenaš hlapca Jerneja. Zbor jih je zmogel ter dobro izvajal. Največkrat so se izvajale skladbe naših znanih komponistov, kot so: Adamič, Tomc, Vrabec, Gobec, Simoniti, Krek, Premrl, Pahor, Lajovic, Hubad, Marolt, Vodopivec, Mihelčič in drugi. Zbor je tudi naštudiral skladbe z orkestrom, ki jih je občinstvo vedno hvaležno sprejelo. Naj omenimo Prinčičev Venček partizanskih pesmi, Dolinar - Bernardove Narodne pesmi, Gobčeve delovne pesmi in Švabov Večer. Operete so priljubljene S člani pevskega zbora je leta 1952 KUD Stefana Kovača uprizorilo Gobčevo opereto Planinska roža in leta 1954 tudi Gobčevo opereto Hmeljska princesa. Planinsko rožo so igrali v Soboti devetkrat, nato še v Lendavi, Beltincih, Križevcih, Radgoni in Ljutomeru. Hmeljska princesa je šla 17-krat na oder. Z njo so nastopili še po dvakrat v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Beltincih in enkrat v Gradu. Povsod so bile dvorane popolnoma razprodane. V Gradu je moralo zaradi pomanjkanja prostora mnogo ljudi celo oditi. V prvi polovici leta 1955 je društvo naštudiralo opereto Mam ᾽zelle Nietouche in z njo 22-krat nastopilo. V M. Soboti so jo igrali 10-krat, v Beltincih, Lendavi, pri Gradu, v Ljutomeru in Križevcih po dvakrat, v Radgoni in na Kapeli pa po enkrat. Opereta je povsod žela prodoren uspeh. Zlasti so ugajale solistične pevske točke in orkestralna glasba. Več delavcev v zbor Zbor je po svojem sestavu zelo pester. Sestavljajo ga ljudje najrazličnejših poklicev. V zboru poje poleg predsednika okraja železniški delavec, poleg profesorice tovarniška šivilja. Vsi se prav dobro razumejo in tvorijo kolektiv, ki stremi za tem, da širi slovensko pesem in pesmi drugih republik med najširše sloje Pomurja. Želeti pa bi bilo, da bi prišlo v zbor čim več delavstva. Delavski razred bi naj bil številčno na prvem mestu. Sedaj je v zboru največ nameščencev, ki pa niso vedno stalni. Zaradi tega se dogaja, da odhajajo uslužbenci leto za letom na nova službena mesta v drage kraje, zaradi česar izgubi zbor letno prilično eno tretjino članstva, kar seveda močno vpliva na kvaliteto zbora. Novi Člani se sicer zelo trudijo, da bi čimprej prebredli začetne težave in se prilagodili zbornemu petju, kar pa seveda ni tako lahka stvar. Število pevcev Pri zboru je od začetka v letu 1945 do danes pelo okrog 200 pevcev. 6 pevcev poje pri zboru že od njegove ustanovitve, 3 pevci pa z daljšo vmesno prekinitvijo. Leta 1945 je bilo pri zboru 44 članov, danes jih je 49. Zbor ne sme popustiti • Zbor je v zadnjem letu kvalitetno morda nazadoval. Vzrokov za to je več. Pešanje zbora je verjetno le kratkotrajnega značaja in ga je treba pripisovati več momentom. Iz Sobote je odšlo več odličnih pevcev in pevk, za katere se trenutno ni našlo nadomestila. Odšlo je pa tudi precej, drugih dobrih pevcev, ki so že dalje časa sodelovali pri zboru. V zbor so se pa vključili novi pevci in pevke, ki so še pri petju več ali manj novinci, kar vsekakor vpliva na kvaliteto zbora. Dani so pa vsi pogoji, da se zbor zopet dvigne na višino, kot jo je že nekoč imel. Ženitve pevcev Problem pri zboru so tudi ženitve. Značilno in čisto svojevrstno soboško gledanje je v tem, da mislijo pevci in še bolj pevke, če se poročijo da naj ne hodijo in niti pravzaprav ne smejo iz kdove kakšnih razlogov več k pevskim vajam. So še to neki predsodki menda iz prejšnjih stoletij, ki se pa počasi izgubljajo. Ni pa nikakih pomislekov, da hodijo k petju že starejše poročene žene in možje ter seveda mladina. Sicer so pa že trije primeri, da so pevci ostali v zboru še potem, ko so se poročili. Število nastopov pada Od leta 1951 beležimo močan padec nastopov. Se v letu 1950 je zbor nastopil 47, a leta 1951 33-krat, v letu 1952 16-krat, 1953 — 13-krat in leta 1954 27-krat; nastope so tukaj šteti tudi nastopi pri Hmeljski princesi, ki jih je bilo 17. Kje tiči vzrok tako naglemu in močnemu padcu nastopov? Krivda padanju nastopov je edino v tem, da se je prevoz s tovornimi avtomobili v letu 1951 silno podražil. Društvo tako visokih prevoznih stroškov ni več zmoglo ter je opustilo gostovanja na vasi in po sosednjih okrajih. Pevovodje Od ustanovitve zbora v letu 1945 do 6. septembra 1948 je vodil zbor Ferdo Pirc. Pod njegovim vodstvom je zbor nastopil 103-krat. Po Pirčevem odhodu je prevzel vodstvo prof. Mirko Močan, ki je do danes že pri 240 raznih nastopih spretno vodil zbor. 343 nastopov Zbor je v desetih letih svojega obstoja nastopil 343-krat. Letno povprečje je torej nad 34 nastopov. To pa je že kar lepo število, ki pač dovolj jasno kaže ogromno delo, ki ga je pevski zbor v teh letih opravil na ljudskoprosvetnem polju, za kar je treba zboru kot njegovemu neutrudljivemu zborovodji izreči vse priznanje ter nuditi pri nadaljnjem delu vso možno pomoč. Zboru se pridružuje društveni orkester Istočasno s praznovanjem 10. obletnice osvoboditve slavi tudi orkester soboškega KUD »Štefan Kovač« pomembno obletnico: deset let svojega delovanja. Že profesor Danijel Grum je v drugi •številki »Gledališkega lista« 1954/55, ki ga je izdal KUD »Štefan Kovač« ob uprizoritvi operete »Mam'zelle Nitouche«, prikazal, da dejavnost instrumentalnih ansamblov v Prekmurju, med njimi tudi orkestra KUD »Stefan Kovač«, zaostaja za dejavnostjo vokalne, predvsem zborovske glasbe, tako po kakovosti del, kakor po številu nastopov. To pa zato, ker je pot sodelavca v orkestru v primerih s pevcem precej težavnejša. Za pevca, ki želi sodelovati v pevskem zboru, je dovolj, da ima posluh in veselje do. petja. Za godbenika v orkestru pa je potreben tudi daljši predhodni študij glasbe. Ker v Murski Soboti pred in -med vojno ni bilo glasbene šole, ki bi načrtno vzgajala bodoče godbenike v orkestru, je bilo številčno stanje soboškega orkestra vedno — zlasti pri godalih — zelo pičlo. Ob ustanovitvi je orkester štel 16 članov. Že v nekaj letih pa je glasbena šola, ki je bila po osvoboditvi ustanovljena v Murski Soboti, dala nove člane, ki so orkester pomladili. To so bili dijaki gimnazije, ki pa so v orkestru sodelovali le kratek čas, namreč dokler niso gimnazije dokončali in se vpisali na univer- zo. Z vpisom na univerzo so Mursko Soboto in seveda tudi orkester zapustili. In tako se dogaja iz leta v leto. Komaj se ti mladi dijaki nekoliko vigrajo v orkestru, že zapuščajo Mursko Soboto. Številčno naj višji vzpon je orkester dosegel teta 1949 ob pripravah na oblastno tekmovanje v Mariboru. Tedaj so v orkestru požrtvovalno sodelovali tudi člani Baranjeve ciganske godbe. Tudi današnje številčno stanje orkestra ni zadovoljivo. Nujno bi ga bilo treba izpopolniti, zlasti z violinami, čelom in violo. V desetih letih obstoja je orkester KUD »Stefan Kovač« nastopil 131-krat. Dvakrat je sodeloval na oblastnem tekmovanju. Prvo tako tekmovanje je bilo 15. decembra 1949 v Mariboru, kjer je soboški orkester dosegel drugo mesto (prvo ni bilo podeljeno), drugo pa v Ljutomeru, kjer si je delil prvo mesto z orkestrom KUD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera. Program, ki ga je orkester izvajal, je obsegal skladbe, prirejene za salonski orkester: uverture, karakterne komade, valčke, koračnice in šopke. Spremljal je tudi soliste in zbor. Najbolj pa se je orkester po vsem Pomurju uveljavil z izvedbo treh operet: s Planinsko rožo, Hmeljsko princeso in Mam᾽ zelle Nitouche. S temi operetami je KUD »Stefan Kovač« gostoval tudi v Ljutomeru, Lendavi, Radgoni, pri Gradu, v Beltincih, Križevcih pri Ljutomeru in na . Kapeli. »Planiška roža« je bila izvajana trinajstkrat, »Hmeljska princesa« sedemnajstkrat in »Mam᾽ zelle Nitouche« dvaindvajset-krat. Do 6. IX. 1948 je orkester vodil Ferdo Pirc, od tedaj pa ga vodi profesor Danijel Grum. Pod njegovo taktirko je orkester z načrtnim sistematičnim delom dosegel zavidljivo višino. Letos pa je narejen v razvoju orkestralne glasbe Pomurja velik korak naprej: v pripravah za deseto obletnico osvoboditve Pomurja sta se prvič združila oba salonska orkestra KUD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera in KUD »Stefan Kovač« iz Murske Sobote. Ta korak je pozdraviti, ker bo lahko rodil dalekosežne posledice. Združena orkestra bosta namreč z razpoložljivimi instrumenti lahko ustvarila simfonični orkester, ki bi bil prvi tak neprofesionalni orkester v Sloveniji. Ob jubilejnem koncertu, ki bo dne 1. julija, se bosta oba združena orkestra pomurskemu ljudstvu prvič predstavila. Danica Hiršl OBMURSKI TEDNIK. 30. junija 4