Prispevajte, da nam bo lepše!
»Tati, ipami! Saj bosta vidva tudi glasova-la za naš tretji samoprispevek. Oh, no, kaj pa je tisti poldrugi procent vajine plače. Bomo preživeli tudi brez tistih tisočakov. Pa nam bo zato potem mnogo lepše. Tati, ti boš hodil v službo v novo lepo zgradbo, v svetel zdrav-stveni dom, bolj udobno in prijetno ti bo. Ma-mi, pa tudi ti ne skrbi. Tudi tebi bo samopri-spevek gotovo prinesel nekaj  lepega.
Tako prepričujem svoje starše. Pa za take pogovore ne potrebujem mnogo časa, saj vem, da bosta moja roditelja glasovala za tako obli-ko zbiranja skupnih financ. Tudi jaz bi se tako odločila, saj bom, ko bom starejša, potrebo-vala skoraj vse take ustanove. Od porodnišni-ce, zdravstvenega doma, vrtca pa do lutkov-nega gledališča, 2ene bodo svoje naslednike rojevale v lepših, bolj higieničnih prostorih in nestrpni možje. ne bodo nervozno hodili po temačnih hodnikih, ampak se bodo vsaj malo umirili v udobnih naslonjačih, ki jim bodo na voljo. Otrok bo rastel in obiskovati bo začel nov vrtec, za katerega denar sta prispevala njegova starša. Potem bodo skupaj obiskali težko pričakovano lutkovno gledališče in nji-hovo življenje bo še bolj sodobno, ko bo nji-hov cicibanček začel hoditi v moderno osnov-no šolo.
Generacije se bodo tako izmenjavale in mislim, da bo vsaka še dolgo glasovala za sa-moprispevke, saj drugače tudi ne bo mogla ravnati ob misli, koliko lepih uric je preživela iz koristi vseh samoprispevkov?
Gvozden«vič Tanja, 8.a OŠ Medvode v ustanavljanju