Verjetno ni nikakršnega razloga, da bi še naprej v evidenci zemljiškega katastra vodili podatek o nosilcu stvarnopravne pravice in o številki zemljiškoknjižnega vložka, če ga bo mogoče pridobiti iz skupne baze obeh evidenc, in prav tako ne bo razloga, da bi zemljiška knjiga posebej vodila podatke o katastrski občini, parcelni številki, vrsti rabe in po- vršini, če bo ta podatek mogoče pridobiti iz iste skupne baze podatkov; pri tem je za spreminjanje in vzdrževanje podatkov pristojnost sodišča oziroma geodetske uprave jasno določena. Za to pa so potrebne poprejšnje popolne uskladitve podatkov iz obeh evidenc in nekatere spremembe v že obstoječi zakonodaji oziroma upoštevanje- teh ciljev pri pripravi novega Zakona o zemljiški knjigi. Vida BITENC* AVTOMATIZACIJA KARTOGRAFSKE GENERALIZACIJE l. Avtomatizacija v topografski kartografiji Sodobna računalniška tehnologija omogoča avtomatizacijo mnogih faz v iz- delavi topografskih kart srednjih in majhnih meril. Avtomatizacija se tudi v bogatih deželah, v primerjavi s hitrim razvojem avtomatskega kar- tiranja v velikih merilih, le počasi uvaja v proizvodnjo topografskih kart, Vzrokov je veliko: visoka cena in hitra zastarelost opreme, avto- matizacija zahteva reorganizacijo proizvodnega procesa, ki pomeni zača­ sen zastoj v proizvodnji in kadrovske spremembe oziroma dodatno izobra- ževanje zaposlenih, obstoječa programska oprema še vedno ne omogoča take grafične kvalitete karte kot tradicionalni način izdelave (problem je očiten zlasti pri prikazu reliefa in opisu). Vendar pa pomembnejše topo- grafske službe poleg utečene proizvodnje razvijajo tudi nove, avtomatizi- rane postopke izdelave kart. Avtomatizacijo v topografsko kartografijo najhitreje uvajajo v deželah, kjer so potrebe po kartah najbolj pereče. Avtomatizacija omogoča najhitrejše kartiranje nenaseljenih prostranstev Kanade, Avstralije, Južne Amerike, severne Afrike, ki postajajo vse zani- mivejše za izkoriščanje naravnih bogastev. V Evropi je ta proces počasnejši, saj glavna dejavnost topografske kar- tografije ni več izdelava novih kart in serij, temveč vzdrževanje obsto- ječih. Izgled obstoječih kart je pogojen s tradicionalnim načinom izde- lave. Tudi krog uporabnikov topografskih kart je v Evropi najširši in je zaradi stare topografske tradicije zelo kritičen glede vsebine in izgle- da karte. Predvsem pa so evropske topografske karte skoraj neprimerljive s kartami nenaseljenih področij (čeprav istega merila), saj večino vsebi- ne predstavljajo prav antropogeni elementi. Razvoj gre vendar, tudi v Evropi, v smeri postopne digitalizacije in av- tomatizacije procesa izdelave posameznih topografskih serij. 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. Prispelo v objavo: 1986-04-07 96 GV 30(1986)2 2, Prednosti digitalne karte: poljubno spreminjanje merila in projekcije, - hitra ~rimerljivost vsebine digitalne karte z drugim_:i avtomatsko za- jetimi in digitaliziranimi podatki (kartografskimi, rotogrmetričnimi, satelitskimi, statističnimi), - enostavna izdelava različnih tematskih kart, - enostavno vnašanje sprememb, - reprodukcija je omejena na tisk, hitra izdelava karte poljubnega območja in v omejenem smislu tudi me- rila, - odpadejo vsi problemi deformacij nosilcev sli.ke, - podatki so varno shranjeni, pooblaščenim pa hitro dostopni, - možnost izdaje "digitalnih kart", po katerih je pričakovati vedno več- je povpraševanje, 3, Avtomatska izdelava izvedenih kart z obstojem kartografske baze podatkov, ki smo jo ustvarili z digitaliza- cijo neke topografske serije, se nehote začnemo ukvarjati z mislijo, ka- ko iz te baze podatkov na čimbolj avtomatiziran način izdelovati tudi izvedene karte v manjših merilih kot je merilo naše osnovne karte, Tu se srečamo s problemi ka-rtografske generalizacije, Vsebinska generalizacija (kaj prikazati, klasifikacija prikazanih ele- mentov) je v neki meri rešena že s predpisi za posamezne serije. Za iz- vedbo geometrijske generalizacije pa je do nedavnega obstajalo zelo malo strogih pravil. še vedno prevladuje med kartografi mnenje, da je dobra generalizacija stvar občutka, temelječega na dolgoletni praksi. Z vedno večjo prisotnostjo avtomatizacije v kartografiji pa se pojavlja nujnost razčlenitve geometrijsko generalizacijo na končno število korakov, ki se izvajajo v določenem, logičnem zaporedju, V zadnjih desetih letih je bi- lo napisano mnogo algoritmov in računalniških programov, ki rešujejo po- samezne, relativno majhne probleme generalizacije (npr. glajenje linij, poenostavljanje oblike ploskovnih elementov). Vrednost teh prizadevanj ni toliko v njihovem prispevku k avtomatizaciji kot v sistematičnem pristo- pu h generalizaciji in v analizi že obstoječih postopkov. Značilno za vse generalizacijske programe je, da že izvajanje razmeroma enostavnega programa, zaradi velike količine podatkov, zahteva veliko ra- čunalniškega spomina in časa, zato kompleksnejših problemov geometrijske generalizacije zaenkrat še ni mogoče reševati avtomatsko. Večina karto- grafov je celo prepričana, da generalizacije ni mogoče povsem avtomati- zirati, preprosto zato, ker ni mogoče postaviti strogih pravil, ki bi zadovoljivo reševala generalizacijo za vsako na karti upodobljeno območ­ je. Najbrž res ne bo mogoče nikoli popolnoma avtomatsko iz dane karto- grafske baze podatkov izvesti karte~ znatno manjšem merilu kot je meri- lo osnovne karte, ki bi bila popolnoma enakovredna današnjim, ročno iz- vedenim topografskim kartam. Ker postaja računalniška oprema vse· zmog- ljivejša in dostopnejša, ročno delo pa vse dražje, se bo gotovo tudi kar- tografska generalizacija v prihodnosti vse hitreje avtomatizirala, 4. Interaktivne grafične postaje v kartografiji Interaktivne grafične postaje pomenijo most med tradicionalno kartogra- fijo in že avtomatiziranimi fazami v izdelavi karte. Za kartografa je grafična postaja novo orodje, s katerim po starih načelih sestavlja in oblikuje vsebino karte. To novo orodje ima mnoge prednosti. Različni pro- izvajalci grafičnih sistemov (za kartografske namene so pomembni zlasti Intergraph, Scitex, Laser-Scan, Sysscan, Computervision) ponujajo raz- lične možnosti manipuliranja z grafičnimi elementi. Za kartografskega ope- raterja so najbolj uporabne: GV 30(1986)2 97 poljubno spreminjanje merila slike na zaslonu, - enostavno brisanje, premikanje, kopiranje elementov, - poljubno spreminjanje velikosti oziroma debeline poslameznih elementov, - rotiranje posameznih elementov, - rastriranje površin, poljubno nameščanje in spreminjanje velikosti opisa, - projiciranje samo izbranih elementov ("nivojev") grafične datoteke na zaslon in - hkratno projiciranje večih grafičnih datotek. 5. Prispevek k avtomatizaciji kartografske generalizacije V lanskem.letu sem se udeležila enoletnega podiplomskega tečaja s pod- ročja kartografije na International Institute for Aerospace Survey and Earth Science (ITC) v Enschedeju na Nizozemskem. Zadnja dva meseca te- čaja sta namenjena zaključnemu projektu. V tem obdobju vsak študent iz- dela samostojno delo, praviloma karto oziroma fragment karte. Čeprav avtomatizirana kartografija zavzema manj kot tretjino splošnega dela tečaja, se vse več študentov odloča za zaključni projekt s tega področja, Sekcija za avtomatizirano kartografijo razpolaga z interaktivnim grafič­ nim sistemom, ki ga sestavljajo tri Intergraphove grafične postaje, pri- ključene na računalnik VAX 751 (4 MB glavnega spomina), dva 300 MB diska, precizni linijski risalnik Kongsberg DC 300, precizni linijski digitalnik Altek, več grafičnih in alfanumeričnih terminalov. V obdobju zaključnega projekta sem sodelovala pri izdelavi fragmenta to- pografske karte v merilu 1:250 000 iz kart merila 1:50 000 območja Riada (Saudska Arabija). Namen naloge je bil izdelati postopek in izvesti generalizacijo na cim- bolj avtomatiziran način, s predpostavko, da razpolagamo s kompletno di- gitalno bazo podatkov za osnovno karto. Da bi zadostili tej predpostavki, je bilo potrebno najprej digitalizirati vse elemente osnovne karte s kar največjo natančnostjo. Moje delo pri tej nalogi je bilo izdelati računalniški program in avto- matsko generalizirati vodno mrežo iz dveh listov karte 1:50 000. Z upo- rabo programskega paketa za višinsko interpolacijo HIFI (izdelan na Od- delku za fotogrametrijo Tehnične univerze v Mlinchenu) so bile na osnovi digitalnega modela reliefa in generalizirane hidrografije (vodotoki in razvodnice predstavljajo lomne črte v reliefu) generirane nove plastnice. Ostali elementi karte so bili generalizirani interaktivno na Intergraphovi grafični postaji. 5.1. Program za generalizacijo vodotokov Program za generalizacijo vodne mreže (RIVERGEN) temelji na standardni strukturi grafičnih podatkovnih datotek, ki je v rabi v Sekciji za av- tomatizirano kartografijo (Computer Assisted cartography) na ITC-ju, in ji ustrezajo tudi programi za vektorsko digitalizacijo, Struktura podatkovne datoteke: Snn//nnn// .•....• kodna vrstica XI X2 X3 Yl Y2 Y3 r,odatk± Pred digitalizacijo so vodotoki razdeljeni v več redov. Vodotok prvega re- da je najpomembnejši vodotok (glavna reka) rečnega bazena, njegovi pri- toki so drugega reda, pritoki vodotokov drugega reda so tretjega reda itd. . , 98 GV 30(1986)2 Diagru poteka programa RIVERGEN Z•••1i,.:3--k---------nallll d 'i II nJ iskanje eepientov, ki pripadajo enem izračun dolžine vodotoka l. reda 1 vodotok 1, reda 1daljši •od izbrane najmanjše dolžine u lDA izpis aegmentov vodotoka l. reda v iz rečnemu bazenu NE hodno datoteko ena glede n.a red č i b re n . azen vodotoka aortiranje vseh sepentov rečnega baz iakanje segmentov istih vodotokov in nuaeriranje vodotokov za vse rede izračun dolžin vaeh vodotokov v bazen l. -na vodotok 2, rela daljši od izbrane najmanjše dolžine }A izpis segmentov vodotoka 21 reda v iz iskanje pritokov (3, red vodotoka 2 izbor pritokov za prikaz na izvedeni dolžin in prostorske porazdelitve . nas ----- u slednji v.odo tok NE hodno d111toteko reda karti na osnovi lednji izbrani vod otok 3, reda izpis segmentov izbrane a vodotoka 3, reda v izhodno iskanje pritokov 4, reda 2, reda njihovih datoteko izbor pritokov 4, reda in izpis s konec vodotokov 3, reda eg111entov v izhodno datoteko NE fA konec vodotokov 2, reda NE rA konec rečnih bazenov NE 1·· konec. GV 30(1986)2 ; ~ ~ ,y \ . - 99 Primer razvrščanja vodotokov: Obstajajo tudi drugi sistemi razvrščanja vodotokov, vendar se je izbrani izkazal kot najprimernejši za namene kartografske generalizacije. Red vodotoka označuje prva koda v kodni vrstici (nn). Druga koda (hnn) je številka (enolična oznaka) rečnega bazena. · Vsak vodotok, ki ga ne moremo opredeliti kot pritok nekega večjega yoao-· toka, je kodiran kot glavni vodotok (1.red) novega rečnega baz.~a. Vsi segmenti istega vodotoka imajo enako kodno vrstico. Vodotoki so na vektorskem digitalniku digitalizir.ani po segmentih: od izvira do prvega pritoka, od prvega pritoka dp drugega pritoka itd. Vrst- ni red digitaliziranja segmentov oziroma ~~hovo zaporedje v podatkovni datoteki sta popolnoma poljubna, edina z-ahteva programa je, da so vsi segmenti zapisani v smeri vodnega to,ka. Program izbira vodotoke za prika~ na izvedeni karti, pri čemer obravna- va vsak rečni bazen ločeno. rybor vodotokov prvega in drugega reda vrši samo na osnovi njihovih dolž,in, pri izboru pritokov višjih redov pa po- leg dolžin posameznih vodotokov upošteva tudi njihovo prostorsko poraz- delitev, z namenom, da ohfani osnovni vzorec rečne mreže. Število vodo- tokov, izbranih .za pri~az na izvedeni karti, je odvisno od obeh meril (osnovne in izvedene karte) in izbranih najmanjših dolžin za vodotoke posameznih redov. Spremenljivka v programu je tudi toleranca za spajanje segmentov, ki je oqvisna od tipa (natančnosti) digitalnika in od kvalite- te digitalizacij~/ Program je pisan v FORTRANu. Izhod programa so rečni segmenti, taki kot so bili digitalizirani. Za glajenje linij obstaja mnogo enostavnih in tudi elegantnejših rešitev. Najenostavneje rešimo ta problem z redukcijo točk posameznih segmentov. 5.2. Uporabnost postopka Opisani način izdelave izvedene karte je možen le, če razpolagamo s po- trebno opremo (računalnikom, interaktivno postajo in risalnikom visoke natančnosti, primernim za izdelavo založniških originalov), pa tudi v tem primeru ni vedno smotern. Gotovo nima smisla digitalizirati celotne vsebine osnovne karte samo za potrebe izdelave karte v manjšem merilu. Če osnovna karta še ni v digitalni obliki, je mnogo hitreje in ceneje ročno ge~eralizirati vsebino in potem digitalizirati dobljeni kartograf- ski original izvedene karte. Na interaktivni postaji elemente samo še grafično dodelamo in nato z risalnikom izdelamo založniške originale. Opisani postopek je namenjen obdobju postopne avtomatizacije kartografske proizvodnje. Z digitalizacijo osnovne karte bistveno poenostavimo njeno vzdrževanje, z izdelavo izvedene karte pa uvajamo nov način dela v kar- tografske vrste. 100 GV 30(1986)2 1 1