PRAVLJICE IZ LEDENE DOBE Tit Vidmar P r va .Kirisa je imela bedra kot ribja telesa, boke kot skale in prsi kot buče ali tikve. A ni bila srečna. Bila je žalostna. Šla je pO' vodo k potoku in se postrani ozrla v tolmun, a tam notri je venomer vrelo in drgetalo. 666 Sedela je pred kolibo in pazila na ogenj, strmela je vanj, toda plamen se je gnetel in pletel in ni prišel nikamor. Ponoči je prisluškovala, toda tulila je sam O' žival in Kirisa se je prav tako bala lune in ni mogla mižati. Zato so ji rekli Kirisa. Potem pa SO' j O' nekoč videli, kako je čepela tri dni razkrečenih nog in mesila med njimi ilo. Tako je naredila skodeJo'. Dela je vanjo zelenega boba in rep najlepše svinje. Potem je vse skupaj odnesla pod šipkov grm. 667 Potem je vsak dan pod večer hodila gledat, ali bo bolje. Toda šipkov grm ni maral jesti zelenega boba in tudi svinjskega repa ne. In Kirisa je bila žalostna, ni bila srečna, čeprav so jo ščipali v bedra, ji plodili boke, ji sesali prsi. In to so delali i^rav radi. Druga Bil je Bagara, junak, da takega ni bilo ne prej ne poslej: bodi za petje in ples, bodi za boj in ljubezen, bodi za delo in pašo, bodi za jed in pijačo, bodi za moč in modrost ali kar koli že. Pasel je na primer divje bradate 668 bivole in jih krotil kot jagnjeta in jih molzel poi troje hkrati. bil se je na primer z divjimi oblastnimi poglavarji in jih krotil kot jagnjeta in jih odstavi j al po troje hkrati, ljubil je na primer divje prekrasne žene in jih krotil kot jagnjeta in jih varal pO' troje hkrati. Nekoč pa se je naveličal. Kajti vse to' je bilo zanj premalo. Tuhtal je, kaj bi. Potem pa je splezal na skalo in s skale na strmO' skalo in s strme skale na drevo iu z drevesa na visoko drevo in z visokega drevesa na bel oblak in z belega oblaka na črn oblak in tako dalje. Vse to je trajalo devet let in sedem dni. 669 In ko je stopil na nebo, je pocenil in prijel za krake veliko zeleno zvezdo in jo izdrl. Potem se je oberoč hitro spustil na zemjo. Zvezdo zelenorogato je dal ljudem. In ljudje so tri dni in noči slavili Bagaro, junaka, in peli, plesali in pili in hrustali mlade sovražnike. A to je bilo že davno. Bil je Bagara, junak, sin Bagare, junaka, da takega ni bilo ne prej ne poslej: bodi za petje in ples, bodi za boj in ljubezen, bodi za delo in pašo, bodi za jed in pijačo, bo>di za moč in modrost ali kar koli že. 670 Pasel je na primer divje bradate bivole 171 jih krotil kot jagnjeta in jih molzel po troje hkrati, bil se je na primer z divjimi oblastnimi poglavarji in jih krotil kot jagnjeta in jih odstavi j al pO' troje hkrati, ljubil je na primer divje prekrasne žene in jih krotil kot jagnjeta in jih varal po troje hkrati. Nekoč pa se je naveličal. Kajti vse to^ je bilo' zanj premalo. Tuhtal je, kaj bi. Potem pa je splezal na skalo in s skale na strmo skalo in s strme skale na drevo in z drevesa na visoko drevo in z visokega drevesa na bel oblak in z belega oblaka na črn oblak in tako dalje. 671 Vse to je trajalo devet let in sedem dni. In ko je stopil na nebo, je pocenil in prijel za krake veliko zeleno zvezdo in jo' zabil nazaj. Potem se je oberoč hitro vspustil na zemljo. Zvezdo zelenoTOgato je vzel ljudem. In ljudje so tri dni in noči slavili Bagaro, junaka, sinu Bagare, junaka, in peli, ])lesali in pili in hrustali mlade sovražnike. A to je bilo že davno. Tretja Ko je bil mladič, je stari Teno žvižgal kot strnad, čeprav ne zmerom. 672 Potem, ko je že nosil volka krog ledij, pa se je vse bolj niračil. In poslej je kazal zobe le še takrat, kadar je čaral, zaklinjal prikazni in pošiljal tega in onega v grozo' in smrt. Taka je bila namreč njegova moč. In v ta namen je iznašel tudi besede, ki jih poprej nihče nikoli ni slišal: bitje, sestra, lepota, vest. In besedi je dal ime beseda, kdo ve čemu. Razsajal, hrumel je in plesal kot konj in kača in pajek hkrati. 43 Naša sodobnost 673 Zdaj je bil velik kot noc, zdaj majhen kot moker ptič. Zdaj je zavijal kot burja, zdaj je bil tih kot oblak. Zdaj je bičal kot trnje, zdaj je hladil kot lapuhov list. Bil je strašen v tem in onem. A česa se je bal on sam? In če se je, je moralo biti hujše od žela v zenici. In ko' je imel stari Teno le še en zob in lase kot haloge in prozorna višesa in več sline kot besedi in oči kot lesketavo močvirje, je šel nekoč do bele stene in storil nekaj nezaslišanega: z zelmi, prstjo' in čadom je udaril vanjo svojo veliko' podobo. 674 Potem ga ni videl nikoli nihče več. Podoba pa je imela en zob, lase kot haloge, usta, polna sline, oči, spreminjaste in prazne, in je kričala brez glasu. In nekateri, ki SO' hodili tja, so se bali, in drugi, ki so tudi hodili tja, soi jokali, nekateri pa so si mašili ušesa. A ne ti ne oni niso imeli besede za to. Nekdo pa je vprašal: Zakaj pa je žvižgal kot strnad? 675