Listek. Jnnakinja. Pripovedtye protestant. — Vzeto iz češkega lista nKfiž a Mariau. Ker sem kupec, se vozira večkrat po železnici iu reči morem, da se vozim rad. Na eno vožnjo vendar, dokler bom živ, ne pozabim. Peljal sem se v Š. Ze se je dalo znsmenje za odhod, ko 8e odpre sprevodnik dverce našega oddelka in nam pripelje katoliško redovnico in njeno spremljevalko. V kupeju za dame je bilo že vse prenapolnjeno, zato jo je privedel med nas. Redovnica nas skromno pozdravi in se vsede na prazno mesto v kotu. Po obleki je bila usmiljena sestra; mladostno njeno lice je pričalo, da šteje največ kakih petindvajset let. Krasne, plemenite poteze so bile zastrte z neko otožnostjo in v modrih očeh so blestele majhne solzice. Kot protestant nisem navduSen za redovniški stan, usmiljene sestre pa imam vendar že davno v čislih, zakaj dobro mi je znano, kako strežejo te dobre duže na bojiSčih in v bolnišnicah protestantu in katoliku z enakomerno ljubeznijo in skrbjo, in mislim, da mora vsakdo, prijatelj in nepri- jatelj, priznati njih požrtvovalno delovanje. Videl sem, da moj sosed, starovičen gospod, deli z menoj isto spožtovanje do usmiljenih sester. Ravno si je nažigal smodko; da bi vendar ne nadlegoval nove potnice, je vrgel prižgano smodko skozi okno. Vlak je imel nekoliko zamude. Usmiljena sestra vpraša, 6e bo li injel^zvezo z brzovlakom v K. Dobila je bfzojav, da je oče na smrt bolan, in ako ne bode imel ta vlak zveze, ne pride danes več domov. Ko smo ji rekli, da se bode zapoznil brzovlak ravno toliko kakor osebni vlak in sicer radi debelega snega, ki je padel ta dan, in se ji ni treba bati pretrgania vožnje, se je s tem pomirjena, nagnila v kot; iz gibanja njenih ustnic 8tno sodili, da sirota moli za umirajočega očeta. V roki je držala rožni venec. Vsi sopntniki smo imeli sočutje z boljo mlade redovnice. Govorili smo z zamolklim glasom, ker je nismo hoteli motiti. Na postaji N. je izstopilo nekoliko potnikov in vstopila sta dva mladeniča. Njih drzno in izzivajoče obnašanje je opozorilo vsakega izmed nas, da smo si jih ogledali natačneje. Ta dva pa sta začela preklinjati zarnudo vlaka, upravo železnice, ne da bi imela količkaj ozira na druge potnike. Ko sta bila gotova s tem predmetom, vrgla sta se nad politiko ter razodela na- zore in načela, da bi se zavzeli vsi državniki in politiki evropski nad dovtipom in modrostjo teh mladih možev in se mogli marsikaj naučiti. Tega, kar bi bili slišali tu, ne zvejo kar tako in njih znanosti ostanejo zato skrhane. Mlajsi izmed njih, devetnajstletni golobradec se je začel ozirati na usmiIjeno sestro, ki je bila vtopljena v molitev. Ko je bila politična ponev že do dna izcr« pana, preSla sta na versko polje, da bi, kakor se nam je dozdevalo, nagajala in dražila molečo sestro. MlajSi, da bi pokazal syojo bistroumnost, je jel zasmehljivo govoriti o božjih potih ter svojemu sodrugu razkladati — oba sta bila potna agenta — da mu zdaj ni treba celo leto nič moliti in 3e dalje, češ, saj si je hodil na božjo pot po odpustke: tej duhoviti Sali se je glasno smejal starejši mladič. To pa je dalo mlajšemu še več poguma in začel je dajati po samostanih, oziraje se vedno na usmiljeno sestro, ter razkladati že davno pobite neumnosti in reči o samostanih, k čemur mu je s svojim glasnim in neznosnim krohotom pritrjeval starejši prijatelj. Pikanje drznega žlobudravca je postajalo čedalje% ostrejže, smeh sodruga vedno bolj razuzdan. Ostali sopotniki, bodisi da se niso zmenili za ta nastop, ali pa so si prizadevali pokazati s pogledi, kako siten jim je blebetač. Drznost mlajšega je prišla tako daleč, da se je osmelil vprašati redovnico, kako pokoro ji je naložil njen izpovednik. Usmiljena sestra je zardela, vendar pa molčala in ni niti pogledala nesramnega potnika. Starovični gospod poleg mene je zmeril s srditim pogledom od pet do glave vprašajočega agenta. In razburjenosti se mu je tresel glas, ko je dejal: »Mladič, trpeli smo še vaše neumnosti, ne bomo pa prenaSali dalje vaše nesramnosti, ko dražite s podlim izzivanjem slabotno redovnico, kateri niti vreden niste odvezati jermenčkov na obutalu — tega ne trpimo več. Molčite!« Hvaležni pogled usmiljene sestre, soglasje navzočih je bilo plačilo častitemu možu. In jaz sem mu vroče stisnil desnico. Te besede so vendar bile, kakor da bi vlil olja v ogenj. Za trenutek je bil drzni mladič pobit, vendar pa je od jeze sopeč takoj vstal in divje zakričal nad starim gospodom: »Gospod, jaz sem plačal svoje mesto tako dobro kakor vi, imam torej tukaj pravico govoriti kakor vi. . . Kakor se mi dozdeva, ste nekak potuhnjen jezuit; imenitno — kako naklučje — hahaha! Dajte nuni takoj odvezo, bila je med vaSo pridigo raztresena v molitvi — hahaha!« Tudi njegov sodrug se je smejal temu slabemu dovtipu, medtem ko so drugi bodisi zaničljivo, ali pa je/.no pogledovali na blebetača, in jaz sam sem mu zagrozil, da se pri prvi priliki pritožim pri sprevodniku radi njegovega nesramnega počenjanja. Stvar se je imela vendar drugače končati. Ta junak ni mogel pogoltniti, da ga je stari gospod tako odločno zavrnil in da pri ostalih potnikih ni dosegel soglasja — pač pa ravno narobe. Zato si je hotel izliti jezo nad nedolžno redovnico. Zmerjal je kar je mogel čez vero, samostane, zlasti čez ženske, ki so po niegovem mnenju zavetišča prevaranih src. Svoji razuzdanosti je postavil krono z besedami: »Škoda, da ste tako mlada šla v samostan, ste zala; gotovo bi bila prišla pod čepico, če ima vaš stari doma . . .« Vseobče mrmranje in nevolja ste sledile na to nesramnost. Usmiljena sestra je zbledela. Vzpametovala se je vendar takoj in tiho odgovorila: »Gospod, vaše Sale so duhovite, samo da jaz nimam smisla zanje; tudi nisem voljna, da bi se jim čudila. Prizanesite mi tedaj iz ljubezni do svojega očeta, pridnega katoličana«, je dodala, ko je opazila, da ogovorjeni zopet hoče začeti. >Moj oče — kaj — kje — kaj je vam za mojega očeta?« je jecljal junak. »Tako, tako, vi veste ali vsaj hočete vedeti, da ie katoličan? To je znamenito. Tolar vam dam za vaše bolnike, poznate li mojega očeta. Aj, aj, nisem še vedel, da so nune deležne nezmotljivosti in vsevednosti papeževe, hahaha! To je znamenito!« »Tega tolarja ne izmečite, znabiti ga boste enkrat potrebovali, ali ga pa privoščite svoji stari materi, kakor bi to bila tudi vaša dolžnost. Da pa boste vedeli, da more človek poznati vašega očeta tudi brez takozvane vsevednosti papeževe, vedite tedaj: vi imate brata, ki je bil pred kakimi petimi ali šestimi leti denarničar pri banki v K ... . Pri pregledovanju denarnice je enkrat zmanjkalo tam 5800 tolarjev; kakor se je pokazalo, poneveril ]ih je denarničar, da bi mogel poplačati dolgove, ki bi ga sicer morali spraviti ob vse zaupanje. Njegov oče, ki se je bil že postaral v poštenosti, je prišel globoko užaljen k bankirju ter ga prosil s solzami v očeh, da bi stvar zamolčal radi njegovih osivelih las in radi bodočnosti najmlajšega sina, ki ga je vodil za roko, čegar čast bi bila po bratovi krivdi omadeževana. Bankir je stvar zatajil, starega očeta sta vendar spravila žalost in sramota nad naistarejšim sinom kmalu v grob. Najmlaiši sin ste vi, bankir je — moj umiraioči oče«, je odgovorila ihteč. Kakor v grobu je nastala po teh besedah tiSina; pretrgovalo jo je le ihtenje usmiljene sestre. Potni agent je bil kakor omamljen, lice njegovo je zbledelo — umolknil je. Nihče izmed navzočih ni mogel besede izpregovoriti — da, tudi prijatelj nesramnežev je bil videti potrt. Na prvi postaji sta zapuslila molče kupe in vstopila v drug voz, da bi se peljala dalje. Še po odhodu nepokojnežev smo dolgo čutili vtis o njih ničvrednosti; navdalo nas je najiskrenejše sočutje z velikoduSno hčerjo, ki se ni pomisljala zapustiti svet in bogastvo v cvetu mladosti, da bi žrtvovala liubezen in svoje moči bolnikom in ubožcem, za plačilo pa prejemala — posmeh in zasramovanje tega sveta. Vozili smo se kake četrt ure — kar se slisi nekak sunek, trganje vozov — in že smo poskakali s svojih mest, iz vseh vozov so se slišali klici na pomoč, lokomotiva }e Skripala in sikala, zarivajoč se v zemljo — vlak je skočil raz tir. Na srečo se ni pripetila večini potnikov nobena nesreča, razen strahu, ki so ga prestali; le v prednjih vozovih so bili nekateri ranjeni in otolčeni. Razen strojevodje in zavirača so bili samo Stirje potniki težko ranjeni. Med njimi se je nahajal tudi oni nesramnež, ki je imel nogo zlomnjeno in na glavi krvavečo rano; bil je brez zavesti. Na srečo je skočil vlak iz tira nedaleč neke postaje; tje so se prepeljali ranjenci in prenesli v restavracijo. Poslalo se je takoj v sosedno mestece po zdravnika. Po naključju ta ni bil doma, bil je poklican na oddaljeni dvorec k operaciji; trajalo je dobro uro, predno se je pripeljal na postajo. Medtem je blagohotno opravljala svojo službo naša usmiljena sestra; videča, da je potni agent, ki jo je na potu toliko žalil, brez zavesti, in da mu teče kri iz glave, je pristopila k njemu, izmila rano in jo zavezala. Nato ga je dala položiti v posteljo ter obljubila poravnati domačim vsakojake stroSke. Nato se je pripeljal zdravnik; temu je pomagala pri obvezovanju noge, in ko je omenil zdravnik, da se bo mogoče lotila ranjenca po noči kot nasledek silnega otolčenja mrzlica, ga je pomirila z besedami, da se ne pelje dalje in da bode rada bedela celo no6 pri postelji ponesrečenca. Odpotoval sem s prvim vlakom v K. Drugi dan čitam v časniku, bankir M. je umrl okoli enajste ure minule noči. Hčerka je poljubliala naslednjega dne le Se hladna usta očetova. Tako se maSčuje krSčansko plemstvo.