84 Movement activities on the trim trail for preschool children Abstract Outdoor movement activities are important for children‘s holistic development, especially if they are carried out within the family. In this paper, we present the importance of trim trails for adults and children and give some examples of movement activities that children can perform with the help of exercise chart with images on the already existing trim trail Mostec in Ljubljana. Children do the activities in the presence of their parents, or they can visit the trim trail as part of their kindergarten activities. Keywords: movement activity, nature, trim trail, preschool child, parents. Izvleček Gibalne dejavnosti na prostem so v zgo- dnjem otroštvu pomembne za otrokov celostni razvoj, še posebej če se izva- jajo v okviru družine. V prispevku smo predstavili pomen trim steze za odrasle in otroke ter nekaj primerov gibalnih na- log, ki jih lahko otroci izvajajo ob pomoči vadbenih kartonov na trim stezi Mostec v Ljubljani. Otroci naloge izvajajo ob pri- sotnosti staršev ali z njihovo pomočjo, lahko pa se odpravijo na trim stezo tudi v sklopu aktivnosti v vrtcu. Ključne besede: gibalna dejavnost, narava, trim steza, predšolski otrok, starši. Lena Založnik, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič Gibalne dejavnosti na trim stezi za predšolske otroke Vir: https://www.vrtec-poljane.si/ športna rekreacija 85 „ Uvod Vloga staršev pri celostnem razvoju otroka Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, otrokov organizem je namreč prav takrat najbolj dovzeten za vplive okolja. V tem obdobju imajo najpomembnejšo vlo- go starši, ki bi morali otroka spodbujati v njegovih gibalnih poskusih in mu omogo- čiti, da z igro razvija svoje gibalne sposob- nosti, osnovne gibalne koncepte oziroma sheme, usvaja osnovne elemente različnih športnih zvrsti ter postopno sprejme špor- tno dejavnost kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga spro- ščala ob psihičnih napetostih vse življenje (Videmšek idr., 2018). Spodbudno družin- sko okolje namreč pozitivno vpliva na obli- kovanje otrokove osebnosti in vrednot. Zaradi pomanjkanja zelenic in otroških igrišč so danes otroci premalo gibalno dejavni. Starši bi se morali zavedati, da sta potrebi po gibanju in igri temeljni otrokovi potrebi. Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vodene gibalne dejavnosti, če jim to omogočimo oziroma jih pri tem spodbujamo (Dekleva idr., 2021). Kljub hitremu tempu življenja so današnji trendi takšni, da družino zno- va vračajo v središče otrokovega razvoja. Družina namreč s svojimi odnosi izjemno močno oblikuje otrokovo osebnost, še po- sebej v predšolskem obdobju (Videmšek in Stančevič, 2011). Za otroke je zgled staršev nedvomno zelo pomemben in koristen, veliko bolj kot le nasveti, kako pomembna je gibalna dejav- nost in kako škodljivo je neskončno pose- danje pred računalnikom ali televizorjem. Otroci večinoma od staršev postopno pre- vzamejo različne navade oziroma razvade (Lupu, Norel in Laurenţiu, 2013). Številnim staršem je lažje nadzirati otroka, ki mirno gleda televizijo, kot pa ga nadzorovati ali celo aktivno spremljati na zunanjem igrišču oziroma v naravi (Hinkley in McCann, 2018). Videmškova in Pišot (2007) poudarjata, kako pomembno je, da starši čim več de- javnosti izvajajo skupaj z otroki ter jih tako navajajo na spoštovanje do aktivnega in zdravega načina življenja. Starši naj bodo tudi sami ustrezno telesno pripravljeni. V družinah, v katerih so tudi starši športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne spo- sobnosti, kot so vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje v samega sebe, str- pnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je treba potruditi, če hočemo doseči cilj. Gibalna igra s starši je za otroka pomemb- na z različnih vidikov. Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje in uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez po- moči staršev ne bi zmogel. Tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje (Videmšek, Stančevič in Permanšek, 2014). Postopno postaja bolj spreten, močan, hiter, vzdržljiv, čedalje več gibalnih nalog lahko opravi sa- mostojno, starši pa mu po potrebi poma- gajo. Otrok se postopno nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov. Pomen gibanja v naravi za otro- ke in starše Z razvojem gospodarstva in izboljšanjem življenjskega standarda ljudje vse več po- zornosti namenjamo prostemu času. Vad- ba na gozdnih poteh in v naravi nasploh je postala pomemben kraj rekreacijske dejavnosti na prostem. Ljudem omogoča pristen stik z naravo in prijazen način preži- vljanja prostega časa (Huang, 2022). Dostop do zelenih površin in gozdnih poti je povezan z več vidiki zdravja ljudi, vključno z boljšim duševnim zdravjem in višjo stopnjo gibalne dejavnosti otrok in odraslih. Poleg tega ljudje v takšnih okoljih v večji meri razvijejo občutek za skupnost; starši svoje otroke spodbujajo k pogostejši gibalni dejavnosti, hkrati pa zagotavljajo, da so ta okolja ustrezno urejena in vzdrže- vana, da omogočajo aktivno igro (Grigsby- -Toussaint idr., 2011). Györek (2018) navaja, da so številne raziska- ve pokazale pozitivne vplive preživljanja časa v naravnem okolju na telesni, gibal- ni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj otrok. Otroci, ki se redno igrajo v naravnem okolju, imajo bolje razvite gibalne sposob- nosti, ki vključujejo koordinacijo, gibljivost in ravnotežje. Narava pomaga premagova- ti ali pa vsaj blažiti negativne vplive vsako- dnevnih stresnih situacij v življenju. Györek (2018) še posebej izpostavlja naslednje pozitivne učinke preživljanja časa v naravi oziroma v gozdu: • otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato bolje razumejo, • otroci razvijajo občutek za odgovornost do narave, jo bolj cenijo in varujejo, • v naravi so otroci bolj ustvarjalni, svobo- dneje razmišljajo in so manj obremenjeni, • v naravi se svobodno gibajo, kar pozitiv- no vpliva na razvoj njihovih gibalnih spo- sobnosti, pa tudi možganov, • v gozdu se otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gradijo medsebojne odnose, • v naravi otroci pridobijo različne sposob- nosti in spretnosti, se prek igre učijo in pridobivajo izkušnje za vsakdanje življe- nje, • preživljanje časa v naravi v vsakem vre- menu ugodno vpliva na zdravje otrok. Razvoj otroka na telesnem, gibalnem, ko- gnitivnem, socialnem in čustvenem po- dročju poteka v naravi spontano, ob prosti igri, izkustvenem in situacijskem učenju ter gibanju (Erdem, 2018). Nevroznanost v zadnjih desetletjih dokazuje, da je narava neprecenljivo razvojno okolje, ki spodbu- ja razvoj možganov, to pa razvija otrokove sposobnosti (Vilhar, 2018), prav zato bi bilo treba vsem otrokom omogočiti pestrost čutnih vtisov in aktivne izkušnje v naravi. Stik z naravo je pomemben za zdravje, dobro počutje in razvoj otroka, sodobni urbani način življenja in mestno okolje pa nam te možnosti omejujeta (Jayasuriya idr., 2016). Kljub temu so raziskave pokazale, da je med ljudmi precejšnja ozaveščenost o pomenu stika z naravo za otrokov razvoj, kar pa zagotavlja obetavne pogoje za pri- hodnje izboljšave v naravo usmerjenih reši- tev (Zwierzchowska in Lupa, 2021). „ Trim in trim steza V slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda trim opisana kot rekreacijska tele- sna dejavnost, pod katero štejemo zlasti hojo, tek in gimnastične vaje. Pri trim ste- zi gre za gozdno pot s postajami za vaje, speljano po ravnem, navkreber in navzdol. Berčič (1980) trim stezo opisuje kot vadnico v prirodi, sestavljeno iz steze za hojo in tek ter posameznih postaj, ki si sledijo vzdolž steze. Na posameznih postajah lahko vade- či izvajajo gimnastične vaje ali druge gibal- ne naloge oziroma dejavnosti. Trim steza je večinoma postavljena v prijetnem okolju, ki je na voljo vsem, obdaja jo ugodna klima in svobodna izbira posameznika, ki se je odločil za športno-rekreativno dejavnost. Del tega športnega objekta v naravi so tudi posamezne vadbene postaje, ki si sledijo v določenih presledkih. Dolžina stez je od 100 metrov do 10 kilometrov. Pri tem gre lahko za krožno stezo ali za stezo nepravil- 86 ne oblike. Z organizacijskega vidika je bolje, če sta začetek in konec steze vsaj v nepo- sredni bližini. Razdalja med posameznimi postajami je največkrat med 70 in 200 m. Beseda trim ima glede na izvor več po- menov, vsi pa so si med seboj podobni. V športnem izrazoslovju pomeni v življenju človeka ravnovesje med vključevanjem njegove telesne in psihične komponente, na katerem koli področju delovanja. Prav tako je v ospredju ravnovesje človeka z njegovim okoljem (Klemenak, 2010). Pojem trim si torej razlagamo kot biopsihosocial- no ravnotežje sodobnemu načinu življenja. Glavno vlogo pri razmahu trimske dejav- nosti v Sloveniji pripisujemo prof. Dragu Ulagi, ki je v literaturi večkrat omenjen kot »oče slovenskega trima«. Trimske steze so se v Sloveniji pojavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Uredili so jih zato, da bi se ljudje čim več gibali v naravnem okolju in kar največ prispevali k svojemu zdravju. Nekaj časa so tam redno vadili, nato pa so zaradi njihovega slabega vzdrževanja vad- bo na njih opustili. Po določenem času so trimske steze znova »oživili« in spodbudili ljudi k redni vadbi (Berčič, 2000b). Avtor navaja koristi obiskovanja trim steze; poleg aerobne sposobnosti se izboljšujejo tudi gibalne sposobnosti, kot so moč, gibljivost, koordinacija, ravnotežje. Tovrstna vadba naj bi doprinesla, da bi obiskovalci steze bili bolj vitalni, zdravi in na splošno bolj veseli. Na trim stezi je možno vaditi sam, z družino ali v skupini prijateljev. Skupna dejavnost v družini ali s prijatelji poglablja medsebojne odnose ter povečuje družabnost med lju- dmi in njihovo zadovoljstvo (Berčič, 2000a). Trim stezo številni opisujejo kot športni poligon v naravi. Za trim steze je značil- no, da so orodja in improvizirane ovire na vadbenih postajah iz naravnih materialov, večinoma iz lesa, saj so steze večinoma po- stavljene na gozdnih površinah in so lesena orodja skladna z naravo. Orodja so obliko- vana tako, da je na njih mogoče izvajati različne vaje za krepitev moči, gibljivosti, ravnotežja in koordinacije gibanja. Razdalje med postajami so različnih dolžin, odvisno od razgibanosti terena. Potek oziroma smer poti je ustrezno markirana, tako da se na- zorno vidi, kje se trim steza nadaljuje. Na začetku trim steze je postavljena informa- tivna tabla, ki obiskovalce obvešča o dolžini steze ter številu vadbenih postaj itd. (Trim steze in otoki – moj športni poligon v na- ravi, 2022a). Najpomembnejša značilnost trim stez (in trim otokov) je to, da jih lahko uporablja prav vsakdo, da so dostopne ves čas, hkrati pa so brezplačne. Edini pogoj je, da so re- dno in ustrezno vzdrževane. Vadba na trim stezi je zasnovana na temelju praktične uporabnosti. Večina vaj, ki jih ponuja, ima uporabno vrednost v vsakdanjem življenju, poleg tega pa trim steze ponujajo giba- nje na svežem zraku in vaje, ki pomagajo izboljšati ali ohranjati gibalne sposobnosti ter posledično zdravje in počutje uporab- nika. Trim steze na splošno vabijo odrasle, mladostnike in otroke k aktivnemu preži- vljanju prostega časa (Trim steze in otoki – moj športni poligon v naravi, 2022b). „ Prilagoditev trim steze Mostec za otroke Trim steza Mostec, zgrajena leta 2012, je speljana ob Večni poti na delu sprehajalne poti med Mostecem in živalskim vrtom. Dolga je 520 metrov in ima 15 različnih trim naprav. Vsaka izmed teh je bila nekoč opremljena z informativno tablo, na kate- ri naj bi bila zapisana navodila za pravilno izvajanje priporočene vaje. Steza je name- njena vsem, ki se radi rekreirajo v naravi, tako mlajši populaciji in otrokom kot tudi starejšim. Naprave so skrbno izbrane, cilj snovalcev pa je bil, da bi v čim večji meri vplivale na hitrejši razvoj gibalnih sposob- nosti posameznika in pridobivanje gibalnih izkušenj (Javni zavod Šport Ljubljana, 2022). Trasa ni zahtevna, zato je primerna tudi za predšolske otroke. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj primerov prilagoditve vaj za predšolske otroke na trim stezi Mostec. Otroci nalo- ge opravljajo v navzočnosti staršev ali ob njihovi pomoči, lahko pa se nanjo odpra- vijo tudi v okviru aktivnosti v vrtcu. Nalo- ge lahko opravljajo skupaj in tako krepijo medsebojne odnose. V gozdu imamo zelo veliko nestrukturiranih materialov, kot so kamenčki, hlodi, storži in veje, in jih lahko izkoristimo na vadbenih postajah. Otrokom moramo ponuditi možnosti, da sredstva in pripomočke raziščejo ter preizkusijo po la- stnih poteh in načinih. Na Slikah 1–12 so prikazani vadbene posta- je trim steze Mostec in vadbeni kartoni, ki smo jih izdelali za določeno vadbeno po- stajo. Na vadbenih kartonih so naslov nalo- ge (naše poimenovanje), skica in navodilo (opis), kako nalogo izvesti. Oblikovali smo jih zato, da si otrok lažje predstavlja, kaj naj bi na posamezni napravi izvedel. Navodila ob postaji otroku prebere odrasli, otrok pa si ob tem ogleda še skico gibalne naloge in poskusi vajo izvesti, kot je zamišljeno. Otroci naj se pred začetkom vadbe ogreje- jo, na koncu pa izvedejo še vaje za umiritev oz. sprostitev. Otroci na trim stezi usvajajo različne gibalne izkušnje, ki večinoma ob- segajo naravne oblike gibanja. Vključili smo gibalne naloge, pri katerih skačejo, plezajo, lazijo, preskakujejo ovire ipd. Tako otroci večinoma razvijajo sposobnost ravnotež- ja (vzpostavljajo in ohranjajo ravnotežje v različnih položajih in med gibanjem), koor- dinacije gibanja in moči. Vključili smo tudi Slika 1. Trim naprava za stopanje na čoke Predlogi vaj, ki jih otrok lahko izvaja na tej postaji: razovka (lastovka); ciljanje čoka s storžem ali kamenčkom (z boljšo in slabšo roko); počepi na čoku; skoki v globino. NAŠ IZBOR VAJE: LASTOVKA Slika 2. Vadbeni karton – LASTOVKA športna rekreacija 87 naloge, ki vsebujejo vese – te blagodejno vplivajo na hrbtenico. „ Zaključek Trim steze so lahko zelo uporabne in ko- ristne za gibalni razvoj otroka, poleg tega ima gibanje na svežem zraku dodatne kori- sti za zdravje otroka. Narava bogati in ponuja neomejene mo- žnosti za učenje, otroci pa so že po naravi neustrašni raziskovalci. Zato je pomembno, da otrokom čim bolj približamo naravo. Pri tem imamo ključno vlogo starši oz. vsi ti- sti, ki smo na kakršen koli način vpleteni v predšolsko vzgojo. Otrok mora biti v pred- šolskem obdobju deležen dovolj obsežnih in kakovostnih gibalnih spodbud (Škof, 2016), saj je zamujeno gibalno priložnost v zgodnjem otroštvu pozneje težko nado- knaditi (Videmšek idr., 2018). Prav zato smo se odločili za oblikovanje gi- balnih nalog, ki jih otroci lahko izvajajo na trim stezi Mostec. Na trim stezi lahko starši aktivno preživijo čas z otroki, prav tako pa lahko strokovni delavci, ki delajo s predšol- skimi otroki, tem ponudijo bogato, kreativ- no in kakovostno gibalno izkušnjo. Ugotovili smo, da bi bilo treba trim vadbe- ne prostore bolje vzdrževati. Informativnih tabel na stezi po večini ni več, tiste, ki so se obdržale, pa imajo pomanjkljive opise in premalo nazorne prikaze nalog. Menimo, da bi jih bilo treba na novo zasnovati in postaviti. Poleg naprav, ki so po večini na- menjene odraslim, bi lahko dodali naprave, ki bi bile primerne razvojni stopnji otrok in njihovim posebnostim. Odrasli imamo velik vpliv na oblikovanje ži- vljenjskega sloga otrok, zato moramo mlaj- šim generacijam zagotoviti spodbudno okolje, ki jim bo omogočalo razvoj zdrave- ga odnosa do gibalne dejavnosti in narave, ki ga bodo ohranili v pozno starost. Pri tem pa je izjemno pomembno, da ne prevlada pretirana skrb za varnost otroka, ker bi s tem otroke prikrajšali za zelo potrebne gi- balne izkušnje v zgodnjem otroštvu. „ Literatura 1. Berčič, H. (1980). Vabilo na trim (priročnik za organizatorje športne rekreacije). Šolski center za telesno vzgojo, Ljubljana. 2. Berčič, H. (2000a). Vse se začne v družini. V J. Turk (ur.), Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 15). Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Slika 3. Trim naprava za krepitev trebušnih mišic Predlogi vaj, ki jih otrok lahko izvaja na tej postaji: letalo; dvigi trupa; preskakovanje trama; hoja vzvratno, bočno; skoki v glo- bino. NAŠ IZBOR VAJE: LETALO Slika 4. Vadbeni karton – LETALO Slika 5. Trim naprava za zgibe na drogu Predlogi vaj, ki jih otrok lahko izvaja na tej postaji: mešana vesa (pujsek); vesa (opica); premik v levo in desno s preprijemanjem; dvig nog v vesi; horizontalni potegi k drogu v vesi ali mešani vesi. NAŠ IZBOR VAJE: PUJSEK Slika 6. Vadbeni karton – PUJSEK Slika 7. Trim naprava za preskakovanje ovir Predlogi vaj, ki jih otrok lahko izvaja na tej postaji: lazenje v opori spredaj med ovira- mi (medvedji slalom med ovirami); mešana vesa (pujsek); horizontalni potegi v mešani vesi; globoki počepi ob opori na leseno konstrukcijo. NAŠ IZBOR VAJE: MEDVEDJI SLALOM MED OVIRAMI Slika 8. Vadbeni karton – MEDVEDJI SLALOM MED OVIRAMI 88 3. Berčič, H. (2000b). Trimska steza – vadnica v naravi. V J. Turk (ur.), Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 87−91). Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 4. Dekleva, M., Videmšek, M., Čoh, M. in Kar- pljuk, D. (2021). Skok v svet atletike; učenje atletike mlajših otrok. Fakulteta za šport, In- štitut za šport. 5. Erdem, D. (2018). Kindergarten Teachers‘ Views About Outdoor Activities. Journal of Education and Learning, 7(3), 203. https://doi. org/10.5539/jel.v7n3p203 6. Grigsby-Toussaint, D. S., Chi, S.-H. in Fiese, B. H. (2011). Where they live, how they play: Neighborhood greenness and outdoor physical activity among preschoolers. Inter- national Journal of Health Geographics, 10(1), 66. https://doi.org/10.1186/1476-072x-10-66 7. Györek, N. (2018). Zelena učna okolja: Predno- sti učenja v naravi za otroke s posebnimi potre- bami. Inštitut za gozdno pedagogiko. Prido- bljeno s https://gozdna-pedagogika.si/files/ Zelena_ucna_okolja_brosura_slo_final.pdf 8. Hinkley, T. in McCann, J. R. (2018). Mothers‘ and father‘s perceptions of the risks and benefits of screen time and physical acti- vity during early childhood: a qualitative study. BMC Public Health, 18(1). https://doi. org/10.1186/s12889-018-6199-6 9. Huang, Z. (2022). Research on the Construc- tion of Forest Health Care Trails based on the Perspective of promoting Sports Health. Fo- rest Chemicals Review, 1949–1955. Pridobljeno s http://forestchemicalsreview.com/index. php/JFCR/article/view/1057/994 10. Javni zavod Šport Ljubljana. (2022). Trim steza Mostec. Pridobljeno s https://www.sport-lju- bljana.si/Otoki_sporta_in_trim_steze/ 11. Jayasuriya, A., Williams, M., Edwards, T. in Tandon, P. (2016). Parents‘ Perceptions of Preschool Activities: Exploring Outdoor Play. Early Education and Development, 27(7), 1004–1017. https://doi.org/10.1080/1040928 9.2016.1156989 12. Klemenak, J. (2010). Gimnastika na prostem. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za šport]. https://www.fsp.uni-lj.si/ COBISS/Diplome/ Diploma22065250Kleme- nakJernej.pdf 13. Lupu, D., Norel, M. in Laurenţiu, A. R. (2013). What the Preschool Children Prefer: Compu- ter, TV or Dynamic, Outdoor Activities?! Pro- cedia – Social and Behavioral Sciences, 82, 7–11. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.06.217 14. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mlado- stnikov. Fakulteta za šport, Inštitut za kinezi- ologijo. 15. Trim steze in otoki – moj športni poligon v naravi (2022a). Kaj je trim steza in kaj trim otok. Pridobljeno s https://trim.si/kaj-je-trim-ste- za/ 16. Trim steze in otoki – moj športni poligon v naravi (2022b). Zakaj na trim stezo/otok. Prido- bljeno s https://trim.si/zakaj-na-trim/ 17. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 18. Videmšek, M. in Stančevič, B. (2011). Ulovimo prosti čas; gibalne igre na prostem za otroke in starše. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 19. Videmšek, M., Stančevič, B. in Permanšek (2014). Igrive športne urice. Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 20. Videmšek, M., Karpljuk, D., Videmšek, D., Bre- skvar, P. in Videmšek, T. (2018). Prvi koraki v svet športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 21. Vilhar, U. (2018). Narava kot terapevtsko oko- lje in orodje. V N. Györek (ur.), Zelena učna okolja. (str. 5). Inštitut za gozdno pedagogiko. Pridobljeno s https://gozdna-pedagogika.si/ files/Zelena_ucna_okolja_brosura_slo_final. pdf 22. Zwierzchowska, I. in Lupa, P. (2021). Provi- ding contact with nature for young gene- ration - A case study of preschools in the City of Poznań, Poland. Urban Forestry & Urban Greening. https://doi.org/10.1016/j. ufug.2021.127346 Lena Založnik, mag. prof. šp. vzg. lena.zaloznik14@gmail.com Slika 9. Trim naprava za raztezanje ter krepitev rok in trebušnih mišic Predlog vaje, ki jo otrok lahko izvaja na tej postaji: met storža (do neba). NAŠ IZBOR VAJE: DO NEBA Slika 10. Vadbeni karton – DO NEBA Slika 1 1. Trim naprava za dvigovanje uteži – okro- glic Predlogi vaj, ki jih otrok lahko izvaja na tej postaji: potiskanje hloda (močan kakor slon); dvigovanje, nošenje, vlečenje in po- tiskanje primerno velikih in težkih hlodov. NAŠ IZBOR VAJE: MOČAN KAKOR SLON Slika 12. Vadbeni karton – MOČAN KAKOR SLON