LETO IV. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 8 LENART, 23. APRILA 1964 POROČILO O DELU SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SKUPŠČINA RAZPRAVLJALA 0 NEKATERIH ili STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ Sprejet poslovnik skupščine občine Lenart — Odborniki potrdili zaključni račun proračuna, davčni zaključni račun in zaključne račune skladov za leto 1963. — Odobreno poslovanje »Završke kleti« v Zavrhu. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Od osmih krajevnih skupnosti je sedem že sestavilo svoje osnutke, ki jih bodo še popravili liin prilagodili svojim krajevnim potrebam in možnostnim. Sedaj, ko so krajevne skupnosti svojo temeljno nalogo skoraj že opravile, se pred njih postavljajo nove naloge, ki izhajajo iz določil statutov. Gre v prvi vrsti za to, da krajevne skupnosti začrtajo nadaljnji razvoj. V tej zvezi pa je nujno, da se čimprej lotijo sestavljanja svojih enoletnih in perspektivnih delovnih načrtov. Prav je, da sedaj, ko v občini razpravljamo o smernicah nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja za prihodnjih sedem let, o istem razmišljamo tudi v krajevnih skupnostiii. Torej gre za to, da sii krajevne skupnosti za daljšo časovno raz-ibje programirajo svoj lasten razvoj, ki pa mora temeljiti na realnih materialu i li osnovah i n na dejanskih potrebah, ki se gotovo izražajo v raznih oblikah. Naj naštejemo nekaj stvari, ki bi jih krajevne skupnosti pri programiranju letnega ali perspektivnega delovnega načrta nujno morale upoštevati. Znamo je, da so obrtne dejavnosti v naši občini še vedno slabo razvite ne glede na davčne ol.a ršave. Za to bi bilo prav. da bi KS tam kjer so največje potrebe po obrtnih uslugah razmislile o ustanovitvi obrtnih delavnic oz. servisov. Najceneje bi bilo. da bi v teh delavnicah zaposlovali delavce, ki so sicer v rednem delovnem razmerju. To je po novih predpisih obrtnih dejavnostih tudi mogoče. Posebne naloge glede na naravne pogoje se postavljajo tudi pri razvoju turizma. Tu bi morale krajevne skupnosti z ostalima družbenopolitičnimi organizacijami stremeti predvsem za tem, da se turistične postojanke ustanavljajo tam, kjer imamo največ naravnih pogojev in kjer ho tudi izkazana rentabilnost. V komunalni dejavnosti, zlasti pa pri popravilu krajevnih cest so krajevne skupnosti tudi doslej mnogo storile, samo, da je bilo to delo večkrat premalo načrtno, saj so nemalokrat vlagala sredstva tam, kjer ni bilo posebne potrebe. Zato bi bilo potrebno pomembnejšim eestam dati prednost v delovnih načrtih, ne glede na to. kdo je sredstva prispeval. Zelo hvaležna je tudi naloga urejanja oz. olepševanja krajev. Privlačno urejena zunanjost krajev lahko zlasti mnogo pomeni pri nadaljnjem razvoju turizma. Ze večkrat smo doslej pisali in govorili o organizaciji otroških zavetišč, ki bi prišla v poštev na kmečkih območjih. Zelo pomembne naloge se postavljajo pred KS pri finansiiranju kulturno prosvetne dejavnosti, zlusli pri urejanju kino dvoran. Vse KS na območju katerih še nimajo kmo-dvoran ali bolje rečeno široko-tračnih fcinoaparatur. naj bi v svojem perspektivnem delovnem načrtu predviidle, odkod dobiti sredstva. Nekatere KS bodo morale razmišljati o ureditvi krajevnih vodovodov, kopališč itd. Našteli smo le nekaj najvažnejših nalog, ki jih velja v delovnih načrtih upoštevati. Pri vsem programiranju iin delovanju pa je potrebno izhajati iz tega, da večino potrebnih sredstev zagotavljajo občani sami. Na seji skupščine občine Lenart, ki je bila 7 .aprila, so odborniki poslušali poročilo direktorja Službe družbenega knjigovodstva za okraj Maribor, ki je uvodoma govoril o pomenu in nalogah te službe. Dejal je, da je služba družbenega knjigovodstva družbeni evidentičar, blagajnik, kontrolor in analitik. Služba družbenega knjigovodstva skrbli za pravilno 'izvajanje (materialnih, finančnih predpisov in postopkov. Skrbii za to. da ise sredstva trosijo v skladu s sklepi samoupravnih organov in v okviru zakonitih možnosti. V .tej zvezi opravlja tudi preventivno dejavnost, ki je usmerjena k preprečevanju Taiznah prestopkov .materialno finančne narave. Služba DK je važen faktor našega sistema samoupravljanja. Ta služba z analizami stanja v de lovni,h organizacijah u-spešmo pomaga pri sprejemanju najbolj ustreznih ukrepov. Kontrolira tudi, kako se izvajajo inventure. ki bi bile sicer v več primerih zgolj formalnost, ne pa odkrivanje dejanskega stanja. Izhajajoč iz vsega tega služba družbenega knjigovodstva deluje v korist družbene skupnosti in vsake delovne organizacije posebej. Po izvajanju predstavnika SDK je odbornik skupščine Ludvik Štelcer vprašal, zakaj je prišlo do ukinitve podružnice narodne banke v Lenartu iin če so se z ukinitvijo stroški koristnifcov bančnih uslug kaj zmanjšali. Edo Zorko, predsednik skupščine mu je odgovoril, da »e je skupščina potegovala za to, da bi podružnica ostala, zlasti pa se je zavzemala /.a ustrezno tolmačenje potrebe po njeni ukinitvi. Na zahtevo je skupščina dobila iz Beograda od SDK zelo skop dopis v katerem je bilo rečeno, da so se v Beogradu tako odločili. Franc Ilant. direktor SDK iz Maribora pa je dejal, da so bili določeni od Beograda pogoji za obstoj podružnic. Ker lenarška podružnica teh pogojev ni (izpolnjevala. so jo ukinili. Povedal jie še, da se je število uslužbencev v združeni banki zmanjšalo za 28. Priporočal je delovnim organizacijam, naj čimveč poslujejo preko pošte zaradi slednje sredstev za plačilo potnih stroškov. Skupščina je po poročilu in razpravi sprejela več sklepov o SDK, ki jih objavljamo v današnji številki. Skupščina je tudi razpravljala o nekaterih statutih delovnih organizacij. Komisiji za statute delovnih organizacij pri občinski skupščini je bil v obravnavo do roka predložen statut KZ Lenart, delavske univerze in Osnovne šole Lenart. Zato je skupščina razpravljala samo o teli statutih. Po poročilu komisije za statute delovnih organizacij, ki ga je podal njen predsednik Gabriel Kosil, se je k razpravi (Nadaljevanje na 2. strani) DO M M | in flv smtu, Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora so razpravljali o tem, naj bi delovnim organizacijam omogočili čimoečjo samostojnost v razpolaganju z dohodkom. Predsednik republike Tito si je ogledal Slavonski Brod in okoliške kraje, ki jih je prizadel potres. Na konferenci OZN o trgovini in razvoju so razpravljali o tem, da bi bilo potrebno čimprej ustanoviti fond za kapitalni razvoj nerazvitih oziroma manj razvitih dežel. Izvedelo se je, da bo predsednik Tito obiskal Poljsko. 16. aprila je predsednik Alžirske republike Alimed Ben Bela odprl prvi kongres Fronte za narodno osvoboditev Alžirije. Generalni sekretar CK ZK J Josip Broz Tito je kongresu poslal poslanico v kateri poudarja vlogo FLN za osvoboditev Alžirije in toplo pozdravlja delo kongresa. 15. aprila se je z mitingom d Kolašinu začela letošnja zvezna mladinska delovna akcija na Jadranski magistrali. - Na mitingu o Kremlju je 15. aprila Nikita Ilruščov prvi sekretar CK KPSS in predsednik vlade ZSSR obtožil kitajske voditelje, da so privedli s svojo razbijaško dejavnostjo mednarodno komunistično gibanje na rob razkola. Dejal je. da ne gre za nikakršno teoretično polemiko, temveč za željo kitajskih voditeljev, da vsilijo svojo hegemonijo socialističnemu taboru in svetovnemu komunističnemu gibanju. Dejal je še, da se Sovjetska zveza ne bo nikdar odpovedala komunizmu zaradi sporov s KP Kitajske. CK KP SZ je poslal preko svojega tiska prvomajski pozdrav vsem ljudem sveta. Med prvomajskimi pozdravi je dobila posebno mesto Jugoslavija, ki jo pozdravljajo takole: »Bratski pozdrav, delovnim ljudem SFRJ. ki gradijo socializem. Živelo večno in nerazdružljivo prijateljstvo ter sodelovanje med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi.« Na slavnostni seji upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča v Ljubljani so podelili letošnje Kidričeve nagrade dr. Petru Gosar-ju, akademiku prof. dr. Aliji Koširju in dr. Dušanu Kermavnerju. V Ljubljani je bil pred nedavnim občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov. Na občnem zboru so veliko govorili, kako omogočiti višji življenjski standard delovnim ljudem. Menili so, da je višji življenjski sandard eden od pogojev za hitrejšo rast proizvodnje. Za novega predsednika slovenskih sindikatov je bil ponovno izvoljen Frac Popit. V Jugoslaviji je bil na krajšem obisku predsednik vlade Trinida-da in Tobaga dr. Eric iViliams. JViliamsa je sprejel tudi predsednik republike Tito. Na Cipru še vedno ni vzpostavljeno normalno stanje. Od časa do časa kljub prisotnosti sil OZN pride do spopadov med Turki in Grki. Pri nas je bila na obisku delegacija vlade Poljske, ki jo je vodil podpredsednik Pjotr Ja-roszevic. Podpredsednik Poljske vlade je vodil delegacijo na šestem zasedanju jugoslovansko-poljskega komiteja za gospodarsko sodelovanje. Zbiramo dokumente o naši preteklosti V uredništvu »Domačih novic« bi radi obogatili arhiv s fotografijami in drugimi dokumenti ki bi nam približali našo preteklost. Zelo bi nas zanimale fotografije raznih dogodkov v letih pred prvo svetovno vojno, med njo in v času do druge svetovne vojne. Prav posebej pa si želimo slik in dokumentov iz Časov narodnoosvobodilne vojne. Dobrodošle nam bodo slike o starih objektih in običajih, zlasti tistih, ki že izumirajo. Ustregli nam boste tudi s slikami ljudi, ki so se svoj-čas proslavili v dobrobit naših ljudi. Skratka: radi bi imeli vse, kar nam lahko čimbolj nazorno ilustrira našo preteklost. DRAGI BRALCI! Dokumente za katere menite, da bi jih lahko uporabili, pošljite najkasneje do 15. MAJA 1964 NA NASLOV: UREDNIŠTVO »DOMAČE NOVICE«, LENART, RADGONSKA CESTA 9. Poslane dokumente bomo prefotografirali IN JIH VRNILI DO VKLJUČNO 15. JUNIJA LETOS. Tistih dokumentov, ki so jih lastniki pripravljeni odstopiti uredništvu brez vrnitve, ne bomo vračali, kar pa je potrebno označiti. PRIČAKUJEMO VELIK ODZIV NAŠIH BRALCEV. Skupaj z dokumenti pošljite točen naslov bivališča. Uredništvo V LENARTU ŠE LETOS avtomatska telefonska centrala V teku je montiranje prve avtomatske telefonske centrale v občini Lenart. V tej zvezi smo upravniku lenarške pošte Ivanu Ban.iču, po,stavili nekaj vprašanj. Kakšne prednosti bodo imeli telefonski naročniki z uvedbo nove avtomatske telefonske centrale? V sedemletnem družbenem načrtu je predvideno, da bo v Sloveniji celotna telefonija avtoma- Razprava o statutih krajevnih skupnosti Občinski odbor SZDL Lenart je slical posvetovanje o dosedanjem .delu krajevnih skupnosti in o njihovih statutih. Na posvetovanju so ugotovili, da so skoraj vse KS že sestavile svo je statute. ki pa so precej pomanjkljivi. saj so premalo konkretni. Vsi tudi niso usklajena z ustavo. Nekateri tudi enaka vprašanja različno Obravnavajo. Je tudi precej nejasnosti, kaj so zbori volivcev itn kaj zbori občanov. V precej primerih ni jasno, ikdo sprejme statut KS. kdo skliče prvo sejo sveta, kdo opravlja tehnične posle oz. tajniške dolžnosti. V nobenem statutu nI členov, ki bi govorili o materialni osnovi skupnosti. Precej statutov obravnava vlogo poravnalnih svetov precej obširno iin jim daje pravice. ki jih nimajo. V,si statuti veliko govorijo o javnosti delovanja. vendar so tozadevna določila zelo nerazumljiva. Na vsa ta vprašanja so na posvetovanju skušali najti ustrezen odgovor. Sklenili so, da bodo sklicali s sveti KS posebna posvetovanja na katerih bo mogoče vsa vprašanja povezana s statutom obravnavati in nejasna oziroma slabo postavljena tudi razčistiti. JUNAKI BLAZIN ROKOBORCI LENARTA: 2NIJ-DERL. ŠENVETER IN MAJCE-NOVIČ NA POTI DO NAJVIŠJIH NASLOVOV Na mladinskem rolkoborskem prvenstvu Jugoslavije v zahodni skupini, ki je bilo v Zagrebu, so se Lenarčani zelo dobro plasirali. Od 39 tekmovalcev so so Žnuderl, Šenveter in Majcenovič z doseženimi prvimi mestii plasirali v finale državnega mladinskega prvenstva v rokoboribi, ki bo na Dan madosti verjetno v Srbiji. To je zopet eden velikih podvigov lenarških junakov blazin. Od štirih, ki so sodelovali na zagrebškem tekmovanju, so kar trije dosegli največje število točk in uvrstitev med najboljše mladinske rokoborce v državi. Tudi ta uspeh naj bo spodbuda vsem tistim, ki še oklevajo in sc ne vpišejo med rokoborce. Lenarški ^Partizan« vabi vse, ki imajo veselje do rokoborbe, naj se čimprej priglasijo. tizi rana. To pomeni, da bo lahko vsak telefonski naročnik govoril olb vsakem času s katerimkoli telefonskim naročnikom v Sloveniji neposredno. Lenarška avtomatska centrala bo zaenkrat povezana z Mariborom. Vsakdo bo lahko govoril ob vsakem času na liniji med1 našo občino in Mariborom. Kdaj bo centrala začela obratovati? Lahko povem, da je centrala že preizkušena. Položiti je treba le še neke kable in urediti preklopnike v Mariboru. Predvidoma bo nova avtomatska centrala v Lenartu dana v javni promet enkrat meseca junija lotos. Kdo je investitor in koliko bo stala montaža nove centrale? Investitor je PTT podjetje Maribor. Centrala je vredna 6 milijonov din. Izdelala jo je naša znana tovarna »Iskra« v Kranju. Centrala v Lenartu bo naj nove j- Primarij dr. Franjo Radšel Alkoholiki so nedostopni za nasvete zdravnikov Le redki so TBC bolniki, k,i redno sodeljujejo z zdravniki »n ki tudi dosledno spoštujejo nasvete zdravnikov od začetka do konica zdravljenja. Zdravljenje se zlasti zatakne talk pat, ko bi so naj bolniki zdravili v domači oskrbi. Ker neredno jemljejo zdravila, kaj kmalu nastopi neobčutljivost bacilov do zdravil. Cc pride do tega, ni več sredstev s katerimi bi bilo mogoče zdraviti, sa j so vsa nemočna. Mogoča je sicer uporaba drugih zdravil, ki pa niso na izbiro. Taki bolniki okužujejo zdravo okolico z bacili, ki so vnaprej neobčutljivi za naša najboljša zdravila. V Sloveniji je po zadnjih podatkih že okoli 6 odstotkov takih bolnikov. Naša zdravilišča, dispanzerji in patronažne službe nenehno poučujejo bolnike o vseh nevarnostih novodobnega zdravljenja in o potrebi rednega jemanja zdravil, da ne bi nasto- Občinska skupščina Lenart v Slov. goricah je na seji 7. aprila imenovala več članov v razne komisije. Med drugim je. tudi razrešila člane disciplinskega sodišča iin imenovala nove. Za no- ša izvedba tovrstnih central. Montaža in nabava centrale ibo po vsej verjetnosti stala okrog 10 milijonov din. Koliko naročnikov bo priključenih na novo centralo? Poleg vseli naročnikov v Lenartu bo na našo centralo še priključenih 5 bližnjih pošt. Na teh poštah bodo takoimenovane pol avtomatske -centrale. Priključene pošte bodo imele enake ugodnosti kot naročniki v Lenartu. Dovolite, naj na koncu še omenim. da imamo poštni delavci v občini Lenart sindikalno svojo grupo v okviru katere iso zaradi izmenjave izkušenj od čaisa do čaisa sestajamo. Skušamo uresničiti načelo hitrega, točnega in sigurnega posredovanja telefonskih in drugih poštnih uslug. Vse to pa .bomo še izboljšali, zlasti z uvedbo novih sodobnih poštnih naprav. pila neobčutljivost, toda vse kaže, dla bolnikom ne gre v glavo. Pogosto tuberkulozni bolniki pr.i-povedujejo, da so v zdravilišču redno jemali predpisana zdravila. Nekateri so jih prinesli celo domov, kjer so jiih hranili. Neredni bolniki imajo za zdravniku tisoč izgovorov 'in opravičil, samo, da jim ni treba jemati zdravil. Staro kmečko pravilo, ki sem ga pogosto slišal med našimi kmeti je bilo, da tisti, ki se je spri z lastnim advokatom pravdo že izgubil. Torej je tudi tisto bitko žc izgubil, ki ne uboga svojega advokata — zdravnika. Žalostno je, da računa za to izgubo ne plačujejo samo bolniki, ampak v precej primerih tudi skupnost. Poseben problem še predstavljajo alkoholiki. Izkušnje namreč kažejo, dia so praktično za vse naše nasvete nedostopni. S tem pa predstavljajo ogromno nevarnost za vso zdrave. ve člane disciplinskega sodišča pri občinski skupščini so bili imenovani Rudi Pen za predsednika. Ivan Ivnik, Marija Klobučar. Franc Kline in Feliks Vo-grin. SKUPŠČINA RAZPRAVLJALA 0 NEKATERIH STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ (Nadaljevanje s 1. strani) priglasil odbornik Viktor Kra-ner, iki je menil, naj bi v statutu Agrokombinata K Z Lenart določili. naj bi bila kooperacijska proizvodnja ločena kot obračunska enota, da bi bilo mogoče vsak času igotoviti, kakšno je ekonomsko stanje pogodbenega sodelovanja!. Ivan F ras , odbornik iz Oseka je menil, da bi zadružniki morali biti v zadružnem svetu zastopani z večjim številom kot sedaj dolloča statut. Po njegovem naj bi jih bilo vsaj 50 odstotkov. Edo Zorko mu je pojasnil, da je razmerje določeno s predpisom in, da bi se le to moralo ravnati po ustvarjenem dohodku. Po razpravi so odborniki izglasovali za predloge, iki naj bi jih predlagatelji statutov upoštevali. Skupščina je razpravljala o poslovniku skupščine iin ga sprejela. Odborniki so potem, ko so poslušali poročevalce še potrdili zaključni račun proračuna in skladov občine Lenart za leto 1963, davčni zaključni račun občine za preteklo leto in izglasovali spremembo odlokov o ustanovitvi kmetijskega, gozdnega in komunalnega sklada. Sprejeli so tudi odlok o spremembi odloka o krajevnem samoprispevku. Gostinskemu podjetju Lenart pa nadalje izglasovali odobritev gostišča v Zavrliu. ki Iki poslovalo pod imenom ZAVRSKA KLET«. Pred zaključkom seje iso še obravnavali poročilo komisije /a volitve in imenovanja. Obvestilo Okrajni odbor H K Maribor una svoje počitniške domove oziroma okrevališča za otroke i/ mariborskega okraja. Letos pride iz občine Lenart ^ poštev za okrevanje v teh okrevališčih 50 otrok, ki so šibkega zdravja. Otroci so v zdravilišču pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, deležni pa so tudi zdravega zraka in morske vode. Prijave sprejemajo šole, katerim smo poslali potrebne tiskovine. V poštev pridejo otroci tistih staršev, ki so socialno zavarovani in otroci, ki so štiri pet tet Te otroke je potrebno čimprej prijaviti. KER GREDO ZE OKROG 15. MAJA V PUNAT. V času šolskih počitnic konec junija pa bodo SLI V PUNAT ŠOLOOBVEZNI OTROCI. Ti otroci pridejo v poštev iz vseh razredov, če so socialno zavarovani. STARŠI. POBRIGAJTE SE. DA BODO OTROCI. KI PRIDEJO V POŠTEV PRAVOČASNO VPISANI PRI RAZREDNIKU NA ŠOLI. OB TORKIH IN SREDAH NAJ SE OTROCI, KI NAJ BI ŠLI LETOVAT. ZGLASIJO PRI ZDRAVNIKU V ZDRAVSTVENEM DOMU PRI LENARTU. Druge dneve naj ne hodijo k zdravniku, ker so samo ob teh dnevih rentgenski pregledi. ROK ZA PRIJAVO IN ZDRAVNIŠKI PREGLED JE 15. MAJ 1964. IZJEMA SO PREDŠOLSKI OTROCI, KI NAJ SE PRIJAVIJO DO VKLJUČNO 27. APRILA LETOS. Podrobnejše informacije dobite na občinskem odboru RK Lenart vsak dan od 7. do 12. ure. OBČINSKI ODBOR RK LENART Malo je bolnikov, SSES IMENOVANJA strogo zaupno Stališče 00 ZMS Gradišče o članku »Mladina in hišnik« 29. februarja letos je bilo na poslovilnem večeru od fantov, ki so šli k vojakom, izjemoma veliko število mladine. Takrat je tudi prišlo do dogodka, ki ste ga objavili pod naslovom »Mladina in hišnik« v rubriki »Strogo zaupno«. O vsom, kar je bilo doslej v tej zvezd objavljenega, zastopa OO ZMS Gradišče naslednje stališče: Hišnik je resnično prišel med mladino v vinjenem stanju. Prijetno družbo je zaprosil za nekaj besled. Družba ga je poslušala. Govori 1 je o potrebi po kopanju jarkov za vodovod za prosvetni dom. Mladina je predlog o tem, da bi pomagala, soglasno sprejela. Potem je hišnik govoril o tem, koliko časa se mladina lahko zadržuje v mladinski sobi in dejal: »Mladina se po 22. uri ne sme zadržavaiti v mladinski soibi«. Te besede so mladino hudo vnemi rile. Predsednica je hišnika želela umiriti, kar se ji ni posrečilo. Predsedničine besede so hišnika še bolj vznemirile. Na njene besede je takole reagiral: »Mi nismo Lenarčanii, nvi smo Grad.i-ščani«. S takim govorjenjem se mladina ni mogla strinjati, saj je bilo navzočih tudi nekaj mladincev iz Lenarta. Eden od mladincev je medtem dejal: »Ce je tako prav, pa grem domov.« Hišnik pa je na to takole odgovoril: »Tebe imam že do vratu. Ti nisi mladinec.« Ta tovariš pa je dejansko član mladinske organizacije. Mladina se je zatem razšla. Kaj se je dogajalo ria cesti mod vodjo dramske sekcije ter hišnikom, nam n,i znano, ker nismo bili navzoči. Mladinka Gustika Škrget, ki je bila navzoča pni dogodku, je na prigovarjanje nekaj mladincev napisala članek o tem dogodku s katero vsebino se aktiv ZMS v Gradišču strinja. Po objavljenem članku ji; hišnik zahteval poravnavo med piscem članka i:n .njim. Imenovana je bila na obravnavo klicana tik pred začetkom, tako, da ni imela časa posvetovati se z ostalimi mladinci. Na poravnavi je tov. šfcrgatova privolila v preklic članka iz naslednjih razlogov: Na njo ise je izvajal moralni pritisk, hkrati pa je imella še tremo. Pristala je tudi zato, iker je bila pred odhodom v Ljubljano zaradi nastopa službe. Preklic je objavila brez vednosti ostalih mladincev ter se OO ZMS Gradišče s preklleom in njegovo vsebino ne stri- OO ZMS Gradišče Sebičnost, ki ji ni para Ljudje, ki živimo v urejeni družbi smo za to, da si drug drugemu pomagamo, kadar je ito potrebno. To načelo takozvane vzajemnosti je uzakonila tudi naša .socialistična ustava. Zal se še vedno najdejo ljudje, ki so tako sebični, da odpovedo celo takrat, ko naj bi dali svojo ikri za druge ljudi, ki so je potrebni. Najdejo pa se tudi taki, ki tega niso pripravljeni storiti, čeprav so že sami dobili tujo kri. V nekem kraju v naši občini si; je v neki družini zgodilo, da so kar trije družinski člani dobili transfuzijo krvii. Vsem so kri v celoti zamenjali. Sedaj ta družina živi v sreči in zadovoljstvu. To pa predvsem zato, ker se je našel človek, ki je daroval svojo kri, da bi nekoga rešil. In v tem primeru je rešil troje človeških življenj. Rdeči križ je kasneje to dru-družino pozval, naj bi dali kri za tiste, ki so je potrebni. Pozvana seveda ni bila zato, da bi nujno morala dali kri. 'temveč bolj zato, da zdravnik ugotovi, če bi oddaja krvi ne škodovala zdravju. V tem primeru bi članu te družine kri odvzeli. Žal se na večkratno vabilo ni odzval, čeprav je sam prejel kri tujega človeka. To , j c piti mer sebičnega ravnanja, ki je vreden obsojanja. Imena nismo objavili, ker ni niti toliko pomembno, saj ta primer ni niti tako osamljen. Tisti, ki pa čuti. da je prizadet, naj o teh vrsticah razmisli in se odloči. VODOVOD ZA. PROSVETNI DOM V Gradišču so pred dnevi končali z montažo vodovoda za prosvetni dom. Tako so rešili problem pomanjkanja viodie v kijioka-binii, sanitarijah in v šolski mlečni kuhinji, ki gostuje v kulturnem domu. Š. S. V soboto 2. maja velika zabava na Zavrhu POSTREGLI VAM BODO Z DOMAČIMI SPECIALITETAMI Razne organizacije v občini se pripravljajo na praznovanje prvega maja — praznika delovnih ljudi. Večina naših ljudi bo, kakor kaže, odšla na razne izlete v oddaljene in bližnje turistične postojanke. Gostinsko podjetje iz Lenarta se je odločilo ustreči ljubiteljem narave, dobrtih jedi in pijač tako, da ho pripravilo V SOBOTO, 2. MAJA VELIKO ZABAVO V IZLETNIŠKI SLOVENJEGORIŠKI POSTOJANKI ZAVRH PRI VOLIČINI. Gostinsko podjetje je v Zavrhu uredilo gostišče v ljudskem stilu pod naslovom »Završka klet«, kjer bo gostom stregla znana Završka Katica. V ZAVRHU BODO GOSTI POSTREŽEM Z GIBANICAMI. MESOM IZ TUNJKE, DOMAČIMI KLOBASAMI IN NAJBOLJŠIM VINOM. ZA TISTE. KI RADI POSKOČIJO IN POSLUŠAJO LEPO GLASBO. PA BO IGRALA PRIZNANA GODBA. DOBRODOŠLI V ZAVRHU! GOSTINSKO PODJETJE LENART Piše: Ivan Knuplež Problemi, uspehi in načrti KZ Zg. Ščavnica- Velka ENOTNA POLITIKA EDINA MOŽNA POT IN POGOJ ZA IZPOLNITEV NALOG V POGLEDU SOCIALIZACIJE KMEČKE ZEMLJE Kar v začetku bi ponovil stari pregovor: >k]er se borita dva, tretji dobiček ima«. Gre za neskladno in neenotno politiko, ki je posledica obstoja dveh kmetijskih gospodarskih organizacij na enem delovnem področju; konkretno naše kmetijske zadruge in Ekonomske enote Agrokombinata Maribor na Velki. Obe gospodarski organizaciji bi naj imeli enoten cilj: strniti zemljišča in začeti z intenzivno in specializirano proizvodnjo, pospešiti odkup zemljišč, zgraditi potrebne objekte in usposobiti zemljišča, ki jih odkupita, za takojšnjo intenzivno proizvodnjo. Temu pa ni tako. Obe gospodarski organizaciji imata sedaj raztresena zemljišča po celem področju in za primer: naša zadruga vozi reprodukcijski material (hlevski gnoj in mineralna gnojila) na Velko in Lokavec, i/. EE Agrokombinata pa vse to vozijo zopet v dolino Dražen vrha in v Lokavec.^ Na isti način pošiljamo na ta razstrešeTia zemljišča delovno silo in stroje, pri čemer zaradi zamude časa in nepotrebnih dolgih prevozov znatno podražimo kmetijsko proizvodnjo. Upravičeno lahko trdim, da se zaradi takega načina dela in zaradi take politike podraži proizvodnja npr, črnega ribeza najmanj za 40 din, proizvodnja pšenice najmanj za 15 do 20 din, sadje za 20 din. krma za 8 din itd. EE Agrokombinata na Velki je začela naši zadrugi konkurirati tako, da je poslala na teren svoje kmetijske tehnike, ki so poleg blatenja naše zadruge češ: »ne hodite več v kooperacijo z zadrugo, saj ta vas okrog prinaša in če boste z njo kooperirali, boste kmalu ob zemljo itd.«, ponujali kmetom za kooperacijo v travništvu umetna gnojila Mit 5 ' HH si , i i 1 1 naravnost po smešni ceni. Gre za thoma-ževo žlindro ki so jo v EE Agrokombinata na Velki izdali kmetom po 14 din, čeprav dobro vemo, da stane to gnojilo fco. jugoineja 13 din, prevoz po železnici 2 din, prevoz z železniške postaje do Velke 2 din, delavci, ki to gnojilo nakladajo in prevažajo najmanj 1 dinar, uskladiščenje. razsip in upravno prodajna režija pa tudi minimalno 2 din po kg, in znaša tedaj cena tega gnojila na Velki brez kakega dobička najmanj 20 din. K temu pripomnim, da je cena tega gnojila na splošno 20 din. kajti to ceno ima npr. KZ G. Radgona, ki je tik ob železniški postaji. Tu torej vidimo, da ima EE Agrokombinata na Velki pri vsakem kilogramu izdanega umetnega gnojila za kooperacijo v travništvu 6 din izgube. To pa vsekakor ni smotrno za kooperacijo kmetijske gospodarske organizacije in nima nič skupnega s stimulacijo, kf bi jo naj dosegla s kooperacijo. Nič boljša ni zadeva s kooperacijo v živinoreji. EE Agrokombinata na Velki je zadnji čas začela pravi »lov« za odkupom živine. Ker s sklepanjem pogodb ne dosežejo zaželenih rezultatov (kmetje so pač navajeni na zadrugo, s katero že več let kooperirajo in imajo vanjo tudi zaupanje), so začeli kupovati vse povprek tudi brez predhodno sklenjene pogodbe, mlado pitano živino po ceni, ki je zvišana še za kakih 15 dinarjev od cene. ki bi jo kmet pri zadrugi dosegel s prodajo po sklenjeni pogodbi. S takim delom so naše kmetovalce dobesedno zmešali, ustvarili tako zmedo, da sedaj kmetje trde, da je vseeno, če sklenejo pogodbo ali ne, ker je cena enaka, odnosno kmetje pogodb več nočejo sklepati misleč, če pogodbe nima sklenjene, ni vezan na prodajo ter lahko v takem primeru živino celo boljše proda. Opisal sem le nekatere stvari in napake, toda teh je še mnogo več. Iz opisanega nazorno izhaja, kako se nepotrebno razmetavajo družbena sredstva tam, kjer ni enotne politike in kjer se borita dva. Naša zadruga je za odpravo takega stanja ukrenila že številne ukrepe pri Gospodarski zbornici, pri Skupščini občine Maribor Center in drugod, toda do danes se še nihče ni zganil, čeprav je Skupščina občine Maribor Center pri svojem svetu za kmetijstvo in gozdarstvo imenovala posebno komisijo že pred letom da bi to stanje uredila tako, da bi prišlo do eventualne pripojitve EE Agrokombinata na Velki k zadrugi in sicer predvsem zato, ker je ta enota oddaljena od svoje matične enote kakih 35 km in životari sama. Ta komisija pa se še do danes ni sestala. Po našem mnenju gre zgolj za »vodilne« pri EE Agrokombinata na Velki, ki verjetno vplivajo na to, da do združitve ne bi prišlo, kajti ravno vodilni pri tej enoti so se na vsakem pametnem razgovoru o združitvi krčevito z vsemi mogočnimi triki branili, da bi prišlo do združitve. V celi zadevi pa je najbolj zanimivo to, da se v EE Agrokombinata na Velki vkljub vsako leto večjim gospodaFskim neuspehom in primanjkljajem dvigajo osebni dohodki, predvsem za vodilne kadre. šef ekonomske enote dobi vsako leto zvišane osebne dohodke za kakih 15 do 20 tisočakov. Osebni dohodki se dvigajo tudi še za nekatere, dočim so osebni dohodki delavcev-težakov ostali več ali manj nespremenjeni, delavci težaki pa tudi nikoli niso nasprotovali združitvi z našo zadrugo, vendar tega zaradi stališč vodilnih ljudi niso upali povedati javno. (Se nadaljuje) ZGORNJA ŠČAVNICA 100 - LETNICA ŠOLE Lato,s bodo v Zgornji Ščavniei slavtili pomembno obletnico — 100-letn;ico šole. Na ta veliki dogodek se že sedaj skrbno pripravljajo. Poseben pripravljalni odbor v sklopu krajevne organizacije SZDL pripravlja načrt proslave, ki ibo predvidoma junija ali enkrat v jeseni. Za dokončen datum se še niso odločili. Proslavo 100-letn,ice šole bodo verjetno združili z otvoritvijo obnovljenega kulturnega domin. Tako bi ta pomembna obletnica dobila še širši značaj. Na proslavo bodo povabili v,se živeče učitelje, ki so poučevali v tem kraju- V OBNOVLTENTII ŠOLSKIH POSLOPJIH JE DELO OLAJŠANO Kakor smo v našem listu že poročali, so v Ščavniei lami obnovili obe šolski poslopji. Nekaj sredstev je v ta namen prispevala občinska skupščina, precej pa so občani zbrali sami. Za -obnovo poslopij se je zelo zavzemal tudi šolski upravitelj Rudi Ro-tc.r, s katerim smo se tokrat pogovarjali. V Obnovljenih poslopjih je delo olajšano. Na šoli aktivno delujejo mladinski in pionirski pevski z,bor. šahovski, likovni. dramski in lutkovni kro-žielk ter organizacija RK, ZMS. pionirska organizacija, šolska zadruga in šolska ter razredna skupnost. Učenci so tako vsestransko angažirani. Šola pa sc močno približuje zahtevam (reformirane šole pač glede na materialne možnosti, ki niso najbolj rožnate. Zanimivo je, da so v Zg. Ščavniei uspeli dio maksimuma znižati število tistih, ki ne izdelujejo v drugih višjih šolah. Po pripovedovanju tov. Rotorja razen dveh vsi absolventi ščavnlišike šole dobro uspevajo na drugih šolali. PO DRUGI VOJNI IZ šč A V NIČE 60 SLUŠATELJEV NA RAZNIH SREDNJIH IN VIŠJIH ŠOLAH Podatek s kater,i.in so nam v Zg. Ščavniei polstregli. je zelo spodbuned in optimističen. V sitar.i Jugoslaviji se je zelo malo ljudi iz tega kraja šolalo na raznih drugih šolah. V letih pred prvo svetovno vojno, med njo in vse do druge svetovne vojne je po dokaj zanesljivih podatkih šlo ma šolanje v srednje in višje šole le kakih 10 ljudi, medtem ko jih je v 15 letih po drugi svetovni vojni odšlo najmanj 60. Pri tem pa niso upoštevane razne strokovne in druge šole, ki niso v rangu srednjih oz. višjih šol. V te šole pa gre skoraj vsako leto nad polovica absolventov ščav-niške osemletke. Večje zanimanje za druge šole je zlasti od takrat, ko so v tem kraju uvedli popolno osnovno šolo. Prej so tisti, ki so želeli imeti popolno osnovno šolo hodili v Lenart, Apače, nekateri pa celo v Maribor. Morda še ta podatek: pred drugo vojno ni nobeden učenec ščavniške šole postal učitelj, medtem ko jih je sedaj osem, ki ,so hodili v to šolo in .sedaj poučujejo v raznih krajih Slovenije. NEDELJSKA ŠOLA ŽE PRED LETOM 1864 Zgodovina šolstva v Zg. Ščavniei je zelo pestra. Vsega skupaj ne bi spravili v naš list. Najstarejši prebivalci tega kraja pomnijo, da so imeli pouk celo v zasebnih stanovanjih in sicer še pred letom 1849. Tega leta pa šolska kronika že beleži prvo slovensko dvorazredno šolo, na kateri so sicer poučevali kasneje tudi tedensko eno uro nemški jezik. Sicer pa je bilo šolstvo že od vsega začetka v tem kraju izrazito slovensko 'usmerjeno,. V teh prvih letih so imeli takoime-novane nedeljske šole, ki niso bile obvezne. Pouk so imeli običajno ob nedeljah. Poučevali pa so po navadi mežnarji .in duhovniki. Za organiziran začetek šolstva v Ščavniei se smatra leto 1864. Tega leta so ustanovili redno " razredno osnovno šolo z neprekinjenim poukom v sloven- skem jeziku. Da bi lahko začeli /. rednim poukom, so pred sto leti zgradili prvo šolsko poslopje v tem ikraj-u, ki se še dobro drži.. čeprav je bilo dejansko samo dvakrat obnovljeno. Pri gradnji te šole so precej prispevali starši, v glavnem pa jo je finansira-la država. Prvotno so bile v tej šoli tri učilnice in tri stanovanja za učitelje. Že takrat so poznali pokroviteljstvo. Nad šolo v Ščavniei je namreč leta 1870 prevzela pokroviteljstvo neka verska ustanova iz Gradca, ki jo je pomagala vzdrževati. K vzdrževanju pa so po svoje prispevali tudi starši. Ti so vsako leto brezplačno zagotovili dovolj drv za ogrevanje šolskih prostorov. PRED DESETLETJI VEČJI ŠOLSKI OKOLIŠ Šola v ščavniei ni imela vedno sedanjega šolskega okoliša. Do leta 1886, ko so zgradili šolo v Loka ven, je ščavniški šolski okoliš obsegal 11 zaselkov, po tem času pa samo 9. Kakor smo že rekli, šolanje v tistih letih še ni bilo obvezno, zato nas skoraj ne preseneča podatek, da je na pri- Lani so v Ščavniei obnovili tudi šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno pred 100 leti. Na sliki zgoraj: pred obnovo, spodaj isto poslopje po obnovi Šolski upravitelj Rudi Roter mer v šolskem letu 1864 šolo obiskovalo od 556 za šolo godnih otrok samo 165. Število šoloobveznih otrok (ta izraz se je udomačil pravzaprav šele v stari Jugoslaviji) se od vsega začetka šolstva v Ščavniei pa do- danes ni bistveno spremenilo. O tem nam precej zgovorno govorijo tile podatki: V šolskem letu 1965/64 obiskuje šolo 576 otrok, medtem ko jih je leta 1912 obiskovalo 377. Tega leta je prvi razredi obiskovalo 83. drugi 74. tretji 65. četrti "6 in peti razred 79. Torej zelo velika obremenitev za učitelje, saj takrat niso imeli oddelkov. Pouk je bil od 9. do 13. ure z enournim oclmo rem. O razvoju šole med drugo svetovno vojno ni mogoče kaj več napisati, saj je neznani zlikovec iztrgal prav te liste i/ šolske kronike, ki sovorijo o šolstvu med vojno. Znano je le. da so Nemci ob svojem prihodu izselili slovenske učitelje in sežgali okrog 3 tisoč knjig dveh šolskih in dveh krajevnih knjižnic. KAJ SO RAZPRAVLJALI NA PRVEM RODITELJSKEM SESTANKU LETA 1945 P rtv i roditeljski sestanek po osvoboditvi je bil 1. 4. 1945. V šolski kroniki piše, da je bil takrat šolski upravitelj Ivo Matkovič. Na tem prvem sestanku so starši in učitelji govorili o nujnosti povezavi1 med šolo in starši. Ustanovili so tudi takoimemovani roditeljski svet — nekak predhodnik šolskega odbora. Učitelji v Ščavniei si) skupaj z drugima tega leta ustanovili odbore OF, AFŽ. mladinsko organizacijo. Rdeči kri,ž ,in sindikat kmečkih delavcev in vimičarjev. V kraju so še formirali kulturno propagandni svet. Tega leta so tudi izvolili več krajevnih odborov. Novembra 1945 so tudi prekrili obe šolski poslopji. Končujemo tam. kjer smo začeli, namreč z naštevanjem akcij pri katerih so sodelovali učitelji in katerih pobudniki so bili tudi v večini primerov prav učitelji sami. Rezultati dela so tudi danes vidni. Delajo v številnih krožkih ma šoli in v raznih dejavnostih ma vasi. Torej ne bodo slavili saimo 100-letnico šole, temveč tudi obletnico naporov in nesebičnih prizadevanj za dobrobit naše družbe. Piše: Jože Ceh, ing. agronomije Gnojenje sadovnjakov Povečanje pridelka sadja ne Eadostuje samo preperevanje in tiohnenje, temveč je potrebno tudi gnojiti z umetnima gnojili. Iz .gospodarskih razlogov se ne moremo zadovoljiti s tem, če drevje rodi vsako drugo ali tretje leto 3 do 6 tisoč kg isaidja na ha. Rodnost pa je mogoče izboljšati le z rednim in izdatnim gnojenjem. Sadno drevo potrebuje gnojilo v najbolj ustrezni obliki, ter je v tem primeru tudi najbolj izkoriščeno. Tako gnojenje pa je mogoče doseči predvsem z umetnimi gnojiil. Po znanstvenih podatkih naj bi 1 ha jaiblanovega nasada (100 dreves) s srednjo rodnostjo 10 tisoč kg na ha gnojili: Vrsta gnojila a ^ (10 N gnojila Nitromonkal ali kalka-mon ali anion sulfat 400 4 P gnojila Thomasova žlindra ali sniperfosfat ali mikrofos 250 2.5 K gnojila Kalijeva sol 40% ali 400 4 kalijev sulfat 300 3 Na ha veliko sadno površino torej potresemo 900 do 1000 kg, na drevo pa 9 do 11 kg umetnih gnojil. Sadovnjake z visokimi pridelki 20 do 50 tisoč kg sadja na ha naj bi gnojili v določenih raz- merjih 1500 do 1700 kg na ha. S hlevskim gnojem in kompostom gnojimo, če le mogoče z večjimi količinami. N gnojila pospešujejo rast, P in K pa pospešujejo rodnost An vplivajo na kvaliteto sadja. Z P in K gnojili gnojimo v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi, medtem ko z N gnojili od marca do začetka junija. Cez poletje in v jeseni z N gnojili (vštevši gnojnico in stra-niščnico) sadnemu drevju ne gno-jiimov ker dušik pospešuje rast in se zato rast potegne v zimo ter je tako sadno drevje izpostavljeno zimski pozebi. Da bi bilo gnojenje čimbolj učinkovito, je potrebno gnojiti v neposredni bližini sadnih korenin. Gnojimo v zunanji polovici obsega krone tako, da gnojilo podkopljemo ali podorjemo, V ta namen s plugom naorjemo 6 do 7 ran glolioko eno do dve brazdi. V brazde natresemo določeno količino umetnih gnojil, brazde pa zatem zopet zagrnemo in poteptamo. Paziti moramo, da zemlje ne p.reorjemo pregloboko^ ker lahko s tem poškodujemo korenine, kar je škodljivo. Gnojiti niti nima pomena preblizu debla, ker tako gnojenje nima zadostnega učinka. Kot za ostale kmetijske kulture, tudi v sadjarstvu kmetijske zadruge kreditirajo umetna gnojila iin škropiva ter uslugo zaračunavajo v obliki odkupa sadja na podlagi tozadevne kooperacij-ske pogodbe. Prihodnjič pa o tem: kdaj in kako škropimo sadno drevje. Požrtvovalna krvodajalka Kristina Bauman 16-krat darovala svojo kri Naš sodelavec je v Gradišču v Slov. goricah obiskal krvodajal-ko Kristino Bauman iz Zg. Senarske, ki je za naše bralce odgovorila na nekaj vprašanj. Na katero pobudo ste začeli dajati kri? Med krvodajalce sem se vpisala, ko so me v Gradišču obiskali aktivisti Rdečega križa. Prvič je bilo malo treme, pa se je vseeno lepo izteklo. Zelo sem cenila brezplačni zdravniški pregled pred odvzemom krvi. Kdaj ste prvič dali kri, koliko in kolikokrat ste doslej bili med krvodajalci? Prvič sem kri dala 22. II. 1956 leta. Dosedaj sem vsakokrat gotovo dala vsaj 275 ktibikov. Doslej isem kri oddala 16-krat. Vsako leto se prijavim za odvzem krvi vsaj dvakrat. Ali ste morebiti vi ali kdo drug v družini doslej že potrebovali tujo kri? Tuje krvi ni potreboval doslej nihče v moj,i družini, pa tudi od bližnjih sorodnikov ne. Vem pa, da je kri potrobovalo več bližnjih sosedov. Kako je z vašim zdravjem? Čutim se vedno zdravo. Imam sicer nekoliko zvišan krvni pritisk, zato mi je dajanje krvi tudi v osebno korist. Kri bi oddala še večkrat, na primer za Skopje, če bi jo večkrat odvzemali. Kakšna priznanja ste doslej že dobili? Dobila sem rdečo, srebrno in zlato krvodajalsko značko. Dosedaj sem oddala kri tolikokrat, da lx>m kmalu imela pogoje za drugo zlato značko. Kaj priporočate bodočim krvodajalcem? Mislim, da ni bolj humane akcije kot je krvodajalstvo. Zlasti mladini priporočam, naj se v velikem številu odziva pozivom za odvzem krvi. iNaj se zavedajo, da bodo z oddajo krvi pomagali svojemu najbližjemu. Slavko Štefanec HCiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiminiiniiiiMi Naročite Domače novice« IllllllIllIllllllllllllEITflllltllllllllllllflllllllflllltllllllll Interesno območje kmetijske zadruge Lenart INTERESNO OBMOČJE V DOLINI PESNICE — Objavljamo zemljevid, na katerem je vidno interesno območje Kmetijske zadruge Lenart predvsem v Pesniški dolini. Kdaj drugič bomo objavili tudi interesna območja v ostalih predelih občine. Na označenem interesnem območju lenarška zadruga že zamenjuje in odkupuje zemljišča. Na tem območju pa bo isto opravljala tudi v prihodnjih letih. Zemlja se bo na tem območju odkupovala oziroma zamenjavala postopoma in še sedaj ni mogoče reči, kdaj bo kateri lastnik prišel na vrsto. Razglas Po 10. in 53. členu zakona o gozdovih (Uradni list FLRJ, štev. 30-262/61) in 5. člena uredbe o sečnji gozdnega drevja (Uradni list I.RS, št. 27-141/57 in 23-146.59) obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na območju občine Lenart, da je rok za vložitev prijev za sečnjo v gospodarskem letu 1964/65 od 1. 5. do 51. 5. 1964. Prijave vlagajo gozdni posestniki (zemljiškoknjižni lastniki) pri krajevnih uradih na obrazcih, ki jih imajo logarji, krajevni uradi in revirno vodstvo v Lenartu. Logarji bodo v zgoraj navedenem času na KU vsako sredo in četrtek in pomagali šefom KU pri prijavah. Vse prijave za sečnjo vložene od 1. do 31. maja so takse proste, ker so naslovljene na Gozdni obrat — Gozdnega gospodarstva Maribor, kateri bo izdal seznam prijaviteljev ter ga predložil komisiji za sečna dovoljenja občine Lenart. Istočasno opozarjamo vse gozdne posestnike, da bo komisija za sečna dovoljenja pri skupščini občine Lenart obravnavala vsakega posestnika v tem gospodarskem letu le eno vlogo. Zaradi tega navedite v prijavi eventuelne večje potrebe po lesu zaradi novogradenj, popravil in zbirke lesa za razne namene. Izjemno bodo obravnavani samo primeri elementarnih nezgod. Istočasno lahko prijavijo tudi sečnjo na negozdnih površinah in sečnjo domačega oreha. Komisija za sečna dovoljenja Skupščine občine Lenart UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA Na podlagi 29., 43. in 44. člena zakona o financiranju gradenj stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-752/59), 1. člena 1. de- la 7. poglavja družbenega plana občine Lenart za leto 1964 in pravil stanovanjskega sklada razpisuje upravni odbor sklada občine Lenart po sklepu seje dne 17. 4. 1964 II. NATEČAJ Skupščina občine Lenart Štev.: 4/5 320-17/62-24 Datum: 18. 3. 1964. Za dosedanje izvajanje določil odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov za pridelovanje pšenice, koruze, krme na travnikih, sadja ter gnojenja ostalih obdelovalnih površin na območju občine Lenart v okviru objektivnih možnosti in v skladu s pooblastili 4.. 5. in 15. člena odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov za pridelovanje pšenice, koruze, krme na travnikih, sadja ter gnojenja ostalih obdelovalnih površin, na območju občine Lenart, ki ga je sprejela Skupščina občine Lenart, dne 24. 2. 1964 (v nadaljnjem besedilu odlok). izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo Skupščine občine Lenart po oklepu seje z dne 1". 3. 1964 Navodila za izvajanje odlokov o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov za pridelovanje pšenice, koruze, krme na travnikih, sadja ter gnojenje ostalih obdelovalnih površin na območju občine Lenart. 1. Za seme pšenice je dovoljeno uporabljati samo tiste sorte, katere priznava vsako leto pristojni kmetijski zavod. 2. Ob upoštevanju dosedanjega odloka o osnovni obdelavi zemljišč in agrotehničnih ukrepov za pridelovanje visokorod-nih sort pšenice se v skladu s 3. členom odloka, točka a, vrši zamenjava semen vsako 4. leto po naslednjem zaporedju: a) V gospodarskem letu 1963/64 na območju katastrskih občin: Lenart, Močna, Cogetinci, Smolinci. Krivi vrh, Krem-berk. Rozengrund, Lokavec. Žice. Dra-žen vrh. Gradišče, Sp. Porčič, Zg. Verja-ne, Zitnice. Drvanja, Obrat in Zg. Ročica. b) V gospodarskem letu 1964/65 na območju k. o.: Zamarkova. Radehova, Še-tarova, Brengova, Zg. Ščavnica. Sp. Se-narska. Zg. Senarska, Sp. Verjana, Jurovski dol, Malna in Benedikt. c) V gospodarskem letu 1965/66 na območju k. o.: Osek, Zg. Porčič, Varda, Sp., Sr., Zg. Gasteraj. Lokavec. Ledi-nek, Kremberk Iliova, štajngrova, Trot-kova, Sp., Zg. Zerjavci. č) V gospodarskem letu 1966/67 na območju k. o.: Čagona, Andrenci, Stanetin-ci, Župetinci. Smolinci, Gočova, Straže, Nadbišec. Čermljenšak, Zikarce, Zavrh, Zg. Voličina, Sp. Voličina, Selce. Rogoz-nice in Vinička vas. Strojno setev je izvrševati povsod tam, kjer teren ne presega 5 % nagiba in kjer površina kulture ni manjša od 1 ha. 4. Vse setvene površine s pšenico je gnojiti z najmanj 600 kg mineralnih gnojil po ha. Za osnovno gnojenje se naj uporabi 400 kg nitrofoskala, ki se^ izvrši pred setvijo, za dognojevanje z dušičnimi gnojili spomladi v 2 obrokih pa z 200 kg. za posojila iz sredstev stanovanjskega sklada za novogradnje, adaptacije in načrte. 1. Stanovanjski sklad občine Lenart bo dajal po tem natečaju posojila iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska 99,500.(;00 din v naslednje namene: a) novagradnje, adaptacije zgradb DL in načrti 89,485.000 b) za individualne gradnje 7,000.000 c) ostali (hišni sveti) 3,015.000 Skupaj : 99,500.000 2. Natečaja za odobritev posojil se lahko udeleže po točki: — 1 a) Družbena politična skupnost za novogradnjo, načrte in adaptacijo; lastnih stvanovanj in stanovanj učiteljev brez udeležbe ter ostale pravne osebe ob 50 °/o udeležbi. — 1 b) Osebe v delovnem razmerju in tisti, ki so s temi osebami izenačeni, samo v gradbenih okoliših ob minimalni udeležbi 50 /°/o, če stanovanjska hiša po predračunu ne presega vrednosti 5,000.000 din. Iz teh sredstev se izjemoma v skladu z urbanističnim načrtom lahko odobrijo krediti tudi za velika popravila osebam v delovnem razmerju in tistim, ki so s temi osebami izenačeni, vendar samo za zgradbe v gradbenih okoliših z minimalno udeležbo 70 °/o oziroma največ za vrednost gradbenega materiala. Prednost za odobritev posojila po tej točki imajo udeleženci NOB in žrtve fašističnega terorja. — 1 c) Hišni sveti za velika popravila, preureditve, ureditve vodovoda, kanalizacije in elektrike ob udeležbi 30 °/o. V posebno upravičenih primerih lahko UO sklada odobri posojilo ob nižji udeležbi. 3. Minimalna obrestna mera znaša 2 %>. 4. Zgradba mora biti zavarovana za realno vrednost pri skupni zavarovalnici. 5. Posojila se lahko dajejo za dobo 25« let in se morejo izkoristiti v roku 1 leta , od dneva odobritve v namene za katere) so bila odobrena. 6. Posojila za velika popravila obča-fj nom v delovnem razmerju in tistim, ki j so izenačeni s temi osebami samo za do-J bo 5 let. 7. Pri dodeljevanju posojil bodo imeli prednost tisti prosilci, ki prispevajo večji deleš lastnih sredstev, nudijo krajši rok odplačila ter višjo obrestno mero. To določilo ne velja za družbeno politično skupnost. 8. Prosilci so dolžni k prošnji v dveh izvodih priložiti v dvojniku naslednje: 1. Družbeno politična skupnost in pravne osebe: — gradbeno tehnično dokumentacijo s potrjenfni investicijskim programom, — sklep najvišjega organa o najetju posojila, lastni udeležbi in zagotovitvi sredstev za plačilo anuitet. 2. Državljani — za novogradnje: - gradbeno tehnična dokumentacija, potrdilo ponudnikovega delodajalca o višini njegovega osebnega dohodka, — izkaz o lastnih sredstvih, — dovoljenje za zaznambo vrstnega reda in vknjižbo zastavne pravice za nepremičnino pridobljeno s posojilom; 3. Občani — za adaptacijo: — predračun, — adaptacijsko dovoljenje, — dovoljenje za zaznambo vrstnega reda in vknjižbo zastavne pravice za nepremičnino pridobljeno s posojilom. 4. Hišni sveti: — predračun — adaptacijsko dovoljenje, — sklep o najetju posojila, lastni udeležbi in zagotovitvi sredstev za plačilo anuitet, — izkaz o lastnih sredstvih. 9. Ponudbe po tem natečaju oddajo prosilci v zapečatenem ovitku z vidno oznako »II. natečaj«, za posojila pri stanovanjskem skladu občine Lenart, Ptujska cesta 3, soba štev. 29/11. 10. Prošnje po tem natečaju se bodo sprejemale do izkoriščanja predvidenih zneskov. Prošnje vložene do 15. 5. 1964 se bodo obravnavale kot prva tranša po »tem natečaju. 11. O zidu natečaja bodo prosilci ob-IvešČeni pismeno. Štev.: 4/4 41/63-5 Datum: 17. 4. 1964. Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Lenart * > 1 TH , | i j lis j M \ jI ' / • ^ jsmtm Ju A ____j^jpi Pomisli - ugani KNJIGO »UPOR« JE ZA PRAVILNO REŠENO UGANKO V -6. ŠTEVILKI »DOMAČIH NOVIC« Z DNE 26. MAJA 1964 PREJELA CVETKA VRŠIČ, V. P. 4259 ZAGREB, NAGRADO SMO JI POSLALI PO POŠTI. Pravilna rešitev se glasi: OSEBE NA SLIKI IGRAJO OD LEVE PROTI DESNI: TROBENTO HARMONIKO IN POZAVNO. Tokrat je dragi bralci Vaša naloga, da uganete, ALI RAZGLEDNI STOLP NA SLIKI STOJI NA GOMILI, ZAVRHU ALI V JERUZALEMSKIH GORICAH. Odgovore nam pošljite do vključno 10. maja 1964 na naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Radgonska cesta 9. Izmed pravilnih bo ena rešitev izžrebana in nagrajena. Hibridne sorte koruze se sejejo v naslednjih k. o.: Lenart, Močna, ravninski del, Sp. Porčič, Zg. Verjane, Gočova — vas, Zamarkova. Radehova, Šetarova, Zg. Ščavnica — dolina, Zg. Senarska, Sp. Senarska, Sp. Verjane, Jurovski dol — dolina, Benedikt — ravninski del in Ihova ravninski del. 6. Vsi proizvajalci koruze navedeni v točki 5 tega navodila so dolžni vsako leto zamenjavati seme koruze ustreznih sort. Obvozno je za hibridno koruzo jesensko ali zimsko globoko oranje z zaora-vanjcin hlevskega gnoja in spomladansko kultiviranje ali plitko oranje. Setev je opraviti strojno v globini 4 do 6 cm. Optimalna gostota posevka je 65.000 do 60.000 rastlin na ha, pri čemer mora biti medvrstna razdalja 70 do 90 cm. v vrsti pa 17 do 20 cm med biljkami. Poleg običajnega gnojenja s hlevskim gnojem za hibridno koruzo je gnojiti obvezno še z 800 kg mineralnih gnojil po ha. Osnovno gnojenje je izvršiti s 500 kg fosforjevih in kalijevih gnojil na brazdo, za dvakratno dognojevanje pa uporabiti še 300 kg dušičnih gnojil. 9. Za vsa ostala območja, kjer ni obvezna setev hibridnih sort koruze, pridelujejo pa se ostale sorte, je obvezno poleg hlevskega gnoja še gnojiti s 600 kg mineralnih gnojil po ha. Za osnovno gnojenje je potrošiti 400 kg fosforjevih in kalijevih gnojil za dognojevanje pa 200 kg dušičnih gnojil. 10. Obvezno je gnojenje travniških površin s 500 kg rudninskih gnojil po ha. Osnovno gnojenje s fosforjem ali kalijem ali s travniškim nitrofoskalom z 200 kg je izvršiti v jeseni oziroma zgodaj spomladi, dodatno gnojenje z dušičnimi gnojili pa spomladi v času najbujnejše rasti s 100 kg ali po prvi košnji. 11. Kot močno zamočvirjene površine se smatra tiste, ki so stalno poplavljene in se ne dajo izsušiti z odprtimi jarki v obstoječe vodne struge. Strme površine so tiste, kjer znaša nagib zemljišča preko 30 odstotkov. Plazovite so tiste površine, kjer zaradi prejšnjih erozij ali sedanjih premikov zemlje ni mogoče ustvariti dobre travne ruše in jih ni mogoče običajno obdelovati zaradi konfiguracije terena. Kmetijska pospeševalna služba in upravni organ za kmetijstvo predloži svetu za kmetijstvo pregled površin po tej točki navodila v roku 1 leta. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Vet. Ivo Rapec, 1. r. Piše: Josip Merdaus Iz tehnike za šolo in dom (12) Sedaj pristopimo k izdelavi tuljave, za katero rabimo bakreno žico s premerom 0,25 do 0,40 mm. ter jo namotamo na vsako stran po 30 do 50 navojev. Za priključek predvidimo na vsaki strani po en vijak ali pušo z banano. Običajno motamo z desnim navojem ter zato začnemo motati najprej na levi strani, pri na primer 40 navoju pa preidemo spodaj na desno stran. Začetni konec žice priključimo na levi vijak, a krajši konec na desni vijak. Galvanoskop je s tem gotov. Pri uporabi ga namestimo tako, da je lega žičnih navojev vzporedna z lego magnetne igle (v smeri sever—jug). S takim galvanoskopom bomo lanko zaznavali zelo šibke toke, razen tega pa bomo po odklonu magnetne igle lahko točno ugotovili polariteto tokovnega izvora. S polariteto mislimo pozitivni ali negativni pol elektrike, ki smo jo vključili v galvanoskop. Po priloženi skici vam bo šlo delo hitro od rok pri čemer želim obilo uspeha in užitka, ko bo galvanoskop izdelan in ga boste prvič preizkusili ter ocenili svoje delo. DROBNE ZANIMIVOSTI Revolucija v pridobivam j u električne energije: v Sovjetski zvezii 'so zgradili električno centralo, iki nima niti parnih kotlov, niti turbin, niti generatorjev, elelkitriko pridobivajo namreč iz navadnega svetilnega plima na ta način, da plin segrejejo na 3.000 stopinj Celzija, potem pa ga pospešijo na nadzvočno hitrost. Pri tem postopku začne plin oddajati proste elektrone, ki jih prestrežejo posebne elektrode, od tod pa gre elektrika v omrežje. V moskovskih ladjedelnicah so izdelali doslej prvo ladjo v Sovjetski zvezi, iki je vsa iz plastičnih mas; ladja ima diesel pogon in je narejena iz umetnih ,poly-stersikih mas ter iz steklenih vlaken. Najbolj natančno merjenje, kar so jih izvedili doslej, je ugotovilo, dia je oddaljenost velike meglice v Andromadi 22 milijonov svetlobnih tek (Nadal je vam je v prihodnji št.) Lani v štirih tečajih AVTO MOTO DRUŠTVA šolali 133 voznikov motornih vozil Avto moto društvo Lenart sodi med dokaj delavna tovrstna društva. Lani je v štirih tečajih obiskovalo pouk 133 kandidatov. Od tega v Gradišču 33, Voličini 42 in v Lenartu 58. V društvu imajo precejšnje težave s praktičnimi vožnjami, saj nimajo dovolj inštruktorjev, zato nekateri slušatelji hodijo na praktične vežibe v Maribor. Čestokrat pa se tudi zgodi, da je velik časovni presledek med teoretičnim delom pouka in praktičnim. V teh primerih pa večina kandidatov za voznike motornih vozil teorijo že precej pozabi. Društvo je v preteklem obdobju posvečalo premalo skrb preventivni dejavnosti, zlasti pa posvečalo majhno pozornost vzgoji šolske mladine. FILMSKIH GRADIŠČE 26. aprilu: »VODJA BANDE« — italijanski film. 1. maja: »VITEZ GRBONJA« - francoski pustolovski film. 3. maju: »SLUČAJ INŠPEKTORJA SIR-DINGA« — nemški kriminalni film. 10. maja: »NOC VELIKEGA NAPADANJA« — francoski pustolovski film. LENART 26. aprila: »BILA JE N(>( V RIM L italijanski film. 1. do 3. maja: »POSEBEN NASMEH ameriški kinemaskopski film. 6 maja: »KAMIKAZE« • francoski film. 10. maja: »KARTAGINA V PLAMENIH« — italijanski film. 13. maja: »POLETJE JE KRIVO VSEMU« — jugoslovanski film. VOLIČINA 26. aprila ob 16. in 19. uri: »Dll.« — jugoslovanska komedija. 3. maja ob 16 in 19.30: »KARNEVAL V NEY ORLEANSU« — ameriški zabavni film. 10. maja ob 16. in 19.30: »KAM S TRUPLOM*; — italijanski film. Kako si zamišljam klanje prašiča Ivan I.orenčič, učenec osnovne šole iz Cerkvenjaka nam je to pot poslal risbo, ki jo priobouje-mo. Risba predstavlja vsakoletno .zimsko opravilo — klanje prašiča kot si ga predstavlja avtor risbe Ivan Lorenčič. Vabimo učence osnovnih šol in prosvetne delavce k sodelova- Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart —• »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje nju z dopisi o delu in življenju ,na naših šolah. Če bo dovolj ustreznih dopisov in tudi zanimivih riiisb, bomo v listu odprli novo rubriko, ki bo izključno posvečena šolani in šolarjem. Lep pozdrav tov. Ivanu, vsem učencem naših šol in vsem prosvetnim delavcem. Uredništvo — fbši kta{i fta tetu 1000 - Piše: Franc Šuman (19) Ko se je Zlitina v modelu str-dila, se je izkazalo, da se je vilit-je zvona zelo dobro posrečilo. Ta zvon so Lenarčani z velikimi sve-čanostmi spravili v zvonik. Zvon je imel tako čist in jasen glas, da se ga je slišalo na Hrvaško. Ta zvon so Turki leta 1532 poškodovali. O zvonu, ki še sedaj visi v zvoniku lenarške cerkve je neki kronist zapisal, da je bil vlit leta 1573 in, da drugih podatkov o njem ni najti. Na spodnjem robu tega zvona sta dve vrsti napisov v latinici. V prvi vrsti so navedena imena ključarjev in drugih cerkvenih dobrotnikov. V drugi vrsti pa je napis posebnega zgodovinskega pomena in glasi v slovenskem prevodu nekako takole: V 1573. letu me je vi i I Benedikt Tiering, zvono-livar in meščan v Velikovcu itd. Na zvonu so še u|>odabljena razna mitološka bitja. Na zvonu je tudi upodobljen grob hrastovških graiščakov, ki so bili zaščitniki lenarške cerkve. Na drugi strani zvona je napis: »Če vidimo, da je mlada žena noseča in bi imela enega za poroditi, ga bomo po svojem imenu klicali —- Bog z vami«. Leta 1731 so Lenarčani naročili v zvonolivarni Terezije Maier v Gradcu dva manjša zvonova. Eden je bil težak 725 funtov, drugi pa 369 funtov. Oba zvona so kasneje odstranili. Eden je počil, drugega pa so v prvi svetovni vojni raztopili za vojaške potrebe. Leta 1783 je Terezija Damiš, hči Boštjana Damiša podarila manjši zvon. ki so ga ljudje na-zivali cinkkling ali pa mrtvaški zvon. S tem zvonom so zvonili otrokom obojega spola nekaj minut neprekinjeno. Ženskemu sipolu so zvonili nekaj minut z eno prekinitvijo, moškemu pa z dvema prekinitvama. Na smrt obsojenim v Hrastovcu so zvonili, kakor hitro je prišel iz stolpa pa vse do gerihtnega križa v Lenartu, kjer je obsojeni kleče opravil svojo zadnjo molitev. Zmolil je tri očenaše. Ko je vstal, je zvon utihnil, obsojenca pa so peljali še nekaj sto korakov proti gerihtnemu mostu na Velki in ga malo pred mostom peljali na travnik do vislic. Tam so ga Obesili. V Lenartu so zvonove kasneje še večkrat menjali. To pa je bilo vedno povezano z raznimi ceremonijami. Oib ineki priliki je general Rudolf Maister napisal na slavolok postavljen v počastitev novih zvonov, ki je stal v Lenartu sledeče: Tvoj prednik šel je v bojni grom. Ti groma brani nas in dom. In tvoj domači mladi glas naj nam varuje trs in klas. Na spomlad 1941 je sovražnik vdrl v našo deželo. Sovražnik je pobral vse zvonove razen velikega. Leta 1338 so tedanji vladarji pri nas Herbersteinu podelili poleg starih ohičajnih pravic svojim nižjim stališem, vitezom in oboroženim hlapcem nižjo sodno oblast nad svojimi podlložniki. Težji kazenski primeri so spadali pod višje ali pa tudi deželno sodišče. Zadnje je bilo neposredno podrejeno vladarju. Vladar je že v 14. stoletju začel prenašati višje in deželne sodne posle na grajska gospodstva, ki so zato morala imeti učene, sposobne in izprašane sodnike. Pozneje so dobila še grajska sodišča, ponekod pa tudi krvna sodišča. Tako sodišče je imel ITrastovec od 1512 do 1850 leta. Krvno sodišče se je takrat imenovalo privilegirano, kar je pomenilo pooblaščeno sodišče. (Se nadaljuje) m/ I ZGODBA Jakec je ubogal in je ugasnil ogenj. Postal je otožen, ker se je bal stričeve jeze. Pogosto ga je videl, kako osoren je bil do svoje žene in hčerke. Sedaj je prišel vmes ta ogenj ... Jakec je pričakoval, da bo tepen. Ko je prignal živino domov, poln strahu, je ugotovil, da strica ni doma. Do drugega dne se je stric pomiril. Jakcu je dal samo nekaj strogih nasvetov. Na paši drobni plamenčki niso nikoli več razveseljevali dečka. V potoku, ki je poganjal mlin, je bilo precej večjih rib. Ko je bil živ še Fran-ček, jih je lovil. Takrat jih je Katica cvrla v veliki ponvi. Bile so nad vse okusne. Kadar poleti ni bilo strica doma, sta teta in sestrična dovolili Jakcu, da lahko lovi ribe. Takrat je visoko zavihal hlačnice in s košem spletenim od vrbovega šibja zabredel v vodo. Nekaj časa je mencal po njej, da je postala popolnoma kalna. Dno potoka je bilo namreč polno mehkega blata. V kalni vodi ribe niso mogle dihati. Vsled tega so pomolile iz vode svoje glavice in pričele hlastati za zrakoir Jakec je šel s košem v smer, koder jih je bilo največ in jih je v njega zajel. Vlovljene ribe je metal v posodo v kateri ie bi'a voda. Ko jih je nalovil dovol.ino količino, jih je pričel č'"stiti. Od tega opravila ie bil ves popackan, vendar mu je bilo nad vse všeč. IZ 1 naših Uel&vnifi_ KOLEKTIVOV Tokrat je naš obisk veljal zopet majhnemu delovnemu kolektivu v Lenartu. Na obisku smo bili pri elektiriča rji h rajona podjetja Elelktro Maribor na Radgonski cesti v Lenartu. Rajon v Lenartu zaposluje 9 električarjev, od tega enega tehnika, ki je tudi šef obrata oz. rajona, kakor imenujejo isvoj delokrog. V podjetju Elektro Maribor v katerem sestavu je tudi lenarški'rajon so prešli na skrajšani delovni teden že v začetku tega lota. Tako delajo sedaj normalni delovni čas osem ur, medtem ko so vsako tretjo soboto dela prosti. Pravijo, da bi radi imeli ob teli dnevih mir pred strankami, saj so sicer vedno na razpolago tekorekoč ob vsakem času. V podjetju Elektro Maribor kakor kaže sistematično skrbijo za vzgojo strokovnega kadra. Po pripovedovanju predstavnikov tega podjetja v Lenartu lahko visi, ki se zanimajo za električar-sko stroko, dobijo štipendijo pri tem podjetju. V večini primerov se potem, ko končajo šolanje, zaposlujejo v svojem domačem kraju. oz. občini. Talko imajo tudi v Lenartu 5 vajencev, ki jih bodo po končanem uku verjetno zaposlili kar doma. Na lenarškem območju so pred leti zaposlovali le štiri elektri-čarje. ki so bili vsak čas na razpolago. Kasneje se je delokrog taKo razširil, da so jih morali zaposliti več. V prihodnje pa bi zaposlili še več novih ljudi, zlasti v primeru, če bo prišlo do gradnje tovarne sadnih koncentratov. Lenarški elektriičarski rajon se pretežno ukvarja z vzdrževanjem daljnovodov nizkonapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in z odpravljanjem defektov, ki nastajajo na električnem omrežju ali v instrumentih ter raznih napravah zaradi raznih vremenskih neprilik. predvsem zaradi neviht. Kot postransko dejavnost smatrajo razne vrste hišnih inštalacij, montažo enofaznih in trofazuilh motorjev an hišnih priključkov. V svojem sklopu pa imajo še servisno službo. Njihova gospodarsko najbolj pomembna naloga je odklanjanje vzrokov zastojev v gospodarskih organizacijah,, ki nastanejo zaradi električne napeljave. Zato čestokrat ob sla- bem vremenu ne morejo ustreči ■drugim strankam, ki se nanje obračajo zaradi malenkostnih popravil, saj prav takrat po navadi pride do večjih zastojev v podjetjih, ki pa jih je potrebno odkloniti. Delokrog Elektro Mariboir, rajona Lenart je zelo velik. Začne se pri Pernici in dalje meji na Gtušovo, Rogoznico, Strmec, Biš, Vcrjane, Čagono, Brengovo, Osek, Zerjavoe, Zitence, Sp. Vel-ko, Jurovskj dol in Partinje. Na območju rajona Lenart je razdelilna postaja RTP v Oseku. Na istem območju pa imajo še 21 transformatorskih postaj, medtem ko so tri v gradnji. Eno pa bodo zgradili še v vasi Lormanje zato, ker je v tej vasi že precej električnih motorjev in potrošijo zato veliko toka. Gradbena dela za transformatoski postaji v Hrastovcu in Žicah so že konča- sitopniištva Poslovno udruženje proizvodača električnih aparata STANDARD ; Beograd, Inostra-na trgovska zastopstva sTehno-servis« Beograd in Inostrana za-stupn.ištva »llapid« Beograd. Največ servisnih uslug opravljajo za Elektroindustrijo in splošno montažo Maribor »EM«, ker jc od tega podjetja mogoče dobiti skoraj vedno rezervne dele, medtem ko imajo z drugimi podjetji in zastopstvi večkrat precejšnje težave glede tega in ne morejo uslug vedno pravočasno in v redu opraviti. Servisne usluge rajon v Lenartu opravlja v glavnem v svojih delavnicah. Lahko poskrbi za prevoz nekega aparata v svoje delavnice, vendar mora stranka prevoz plačati po ccni. ki verjetno ne hi bila najbolj dostopna, zato je bolje, da stranke pripeljejo pokvarjene aparate same v delavnico, ker jih bo to manj stalo. V zares izrednih primerih pa /so elektiriča rji pripravljeni popravljati tudi na domu, vendar samo aparate, ki ne zahtevajo nekih specialnih popravil. Nekatere stranke včasih negodujejo. Elektro Maribor - rajon Lenart nudi servisne usluge na in bodo vsak čas začeli z montažo električne napeljave in aparatov. SERVISNE USLUGE NUDIJO V GLAVNEM V SVOJIH DELAVNICAH Že v začetku našega .pogovora o servisni dejavnosti so nam povedali, da ta dejavnost ni rentabilna in, da jo imajo bolj zato, da ustrežejo strankam kot pa, da bi si na tak način hoteli ustvarjati višji dohodek. V njihovih delavnicah opravljajo servisne usluge za proizvode, ki so bili izdelani v naslednjih tovarnah: Elektroindustrija in splošna montaža »EM« Maribor. Ele.k t ros trojno podjetje »Tiki« Ljubljana, Tovarna električnega materiala »Elima« Ljubljana — Črnuče, Preduzeče : Sloboda« čačak, Metalna industrija »Radjomotalac« Leskovac in Fabrika za rashladu medi i emajlirani proizvodi »Ge-orgij Na umov« Bi to! a. Poleg tega opravljajo servisne usluge za za- Zgradba Elektro Maribor, rajon Lenart na Radgonski cesti ko morajo pri servisih plačati instalacije. Na rajonu v Lenartu so nam povedali, da so servisi brezplačno samo do»priklopov, medtem ko je potrebno instalacije, ki nimajo neposredne zveze s priklopom, plačati. POPRAVILA IN INSTALACIJE ELEKTRIČNIH NAPRAV NAJ BODO KVALITETNE Po predpisih morajo vse nove instalacije oz. instalacije v novozgrajenih zgradbah opraviti podjetja oz. mojstri s potrebnim izpitom. Lahko pa razne manjše instalacije v starih zgradbah opravljajo tudi drugi, ki imajo ustrezno prakso. Obvezno pa je prijaviti Elektro Maribor, rajonu v Lenartu vse take instalacije. Strokovnjaki tega rajona bodo ugotovila, če so opravljene v skladu s tozadevnimi predpisi. Zlasti pa gre zato, če so dovolj varne. Bilo je že veliko primerov, ko so slabe instalacije povzročile nesreče s smrtnim izidom. Na drugi-strani električarji tudi opozarjajo. da je potrebno z električnimi napravami Ikar se da previdno ravnati. Še vedno je veliko provizor.ičnih naprav, zlasti v jeseni, ko kmetje ob večerih opravljajo razna kmetijska dela. Takrat kaj radi napeljujejo razne žice, ki so premalo zaščitene in pride tudi tako dO nesreč. Električarji celo menijo, da ne kaže samostojno popravljati niti varovalk, saj se večkrat vstavljajo Vložki zaradi katerih lahko pride celo do defekta v transformatorskih postajah. Vložki za varovalke stanejo 50 din. Ta cena je (gotovo dostopna za vsakogar Velike nepravilnosti se dogajajo tudi pri sečnji lesa v predelih, kjer gre skozi električno omrežje. Marsikdo podira in tega ne prijavi, čeprav bi to bilo v njegovo osebno korist. V Lenartu so nam na rajonu povedali, da v primeru prijave pride strokov- Šef rajona Lenart tov. Matjašič njak na teren in brezplačno nadzoruje podiranje drevja, tako da ne pride do poškodb električnega omrežja in kakšne nesreče. Če p« stranka ne pove, da bo podirala ob električni napeljavi in .pride do škode, jo mora v celoti sama povrniti. Sedaj se nekatere stranke zaradi nudenja uslug obračajo večkrat na sedež podjetja v Maribor, čeprav jiih po navadi od tam pošljejo v Lenart. V iz-ogib nepotrebnih stroškov in potov na rajonu v Lenartu opozarjajo, da naj se stranke v katerikoli zadevi obračajo naravnost v Lenart, kjer jim ibodo skušali ustreči, sicer pa bodo sami posredovali v Mariboru. SLUŽBA PRIPRAVNOSTI OD U. DO 6. URE ZJUTRAJ Da bi ustregli vsem strankam, so električarji v Lenartu uvedli stalno službo pripravnosti. Dežurnega električarja lahko stranke dobijo v poslovnih prostorih na Radgonski cesti vsak dan od 14. do 6. ure zjutraj. Kvalificirani clektričar, ki dežura, je predvsem pripravljen pomagati takrat. kadar gre za napake v ključnih objektih, ki jih je potrebno popraviti takoj, da se lahko nadaljuje z redno proizvodnjo. Raznih manj pomembnih in zasebnih naročil v tem času ne sprejemajo, ker je za to dovolj časa v rednem delovnem času, ko je več ljudi na razpolago. V izrednih primerih, ko gre na primer za požar, je mogoče dežurnega takoj priklicati s posebno hupo, ki so jo vgradili ob vhodnih vratih. Na pročelju zgradbe pa imajo montirano tudi skrinjico za razno i>ošto od naročil do pritožb strank. KAKO IE S CESTNO RAZSVETLJAVO V GRADIŠČU? To pot smo se tudi pogovarjab" <> tolikanj perečem vprašanju za Gradišče kot je cestna razsvetljava. Kot so nam na trajonu r Lenartu povedali, bodo v kratkem končali z montažo novih svetiljk iz pošiljke, ki je bila namenjena za Lenart. Torej bodo montirali svetiljke, kakršne so v lenarški cestni razsvetljavi. Računajo. da poslej ne bo prišlo do večjih defektov in, da bodo končno tudi Gradiščani imeli sodobno cestno razsvetljavo. Bralce tem potom opozarjamo, da bomo v prihodnji številki objavili izvleček iz tarife za. prodajo električne energije, ki so nam jo zaradi objave odstopili. Izvleček iz tarife si skrbno preberite, saj so s 1. 1. 1964 nastale bistvene spremembe.