vGORlSKA KNJIŽNICA ■Stlinl,B>nriii-nlri oddelek Nova Gorica Mu ZAPISNIK za prestopno leto 1936 ZAPISNIK za prestopno leto 1936 t I TIPOGRAFIA CONSORZIALE - TRIESTE (dkembre) 1935- XiV 8414 ''/ k k-dC ljif (d D KOLEDAR I. Prestopno leto 1936. Leto 1936. ima 366 dni, med temi 52 nedelj in 9 praznikov. Začne se s sredo in konča s četrtkom. II. Začetek leta. Civilno leto 1936. S2 prične s 1. januarjem. Cerkveno leto se pa prične s prvo adventno nedeljo dne 29. novembra. III. Zvezdoznanski drobci o 1. 1936. V letu 1936. bo solnce dvakrat mrknilo, dvakrat pa se bo tudi zemlja postavila med solnce in luno (lunin mrk). Solnčna mrka: a) Popolni se bo pokazal 19. junija ob 4 h in 14 m, konec ob 5 h in 54 m. Videli ga bomo tudi mi (kdor ne bo spal). b) Obročasti solnčni mrk (ker se luna, ki je dosti manjša kot solnce, postavi med zemljo in solnce, katerega ob robeh ne zakrije) dne 14. decembra. Videli ga bodo le na jugovzhodnem delu sveta, mi pa ne. Lunina mrka: a) Popolni se bo pojavil 8. januarja ob 17 h in 28 m ter bo trajal do 20 h 50 m. Viden bo tudi pri nas. b) Delni (ker se zemlja ne bo postavila točno med solnce in luno) bo pa 4. julija, a mi ga ne bomo v stanu videti. Letni časi Pomlad se začne dne 20. marca ob 19. uri 58 minut.Poletje se začne dne 21. junija ob 15. uri 22 minut. Jesen se začne dne 23. septembra ob 6. uri 26 minut. Zima se začne dne 22. decembra ob 1. uri 27 minut. Ure se štejejo od 1 do 24 (od polnoči do polnoči). ■ ■ VI. CERKVENI KOLEDAR. Razen nedelj obhaja Cerkev še te praznike: a.) Premakljivi prazniki: 9. februarja - septua-gesima; 26 februarja - pepelnica; 3. aprila - Mar. Dev. 7 žalosti; 12. aprila - velikanoč; 18., 19., 20. maja - križevo; 21. maja - vnebohod; 31. maja -binkošti; 7. junija - sv. Trojica; 11. junija - sv. Rešnje telo; 29. novembra - 1. adv. nedelja. b.) Stalni praznik} (ki so vsa leta vedno na isti dan); 1. jan. - novo leto; 6. jan, - sv. Trije Kralji; 19. marca - sv. Jožef; 29. junija - sv. Peter in Pavel; 15. avgusta - vnebovzetje; 1. novembra -vsi sveti; 8. decembra - brezmadežna; 25. decembra - božič. 4 Pust traja od 7. januarja do 25 februarja (50 dni), post pa od 26. februarja do 11. aprila (46 dni), po veliki noči je šest nedelj, po binkoštih pa 25. Cerkveni prepovedani časi, ko se ne smejo obhajati ženitovanja, so od 1. adventne nedelje do božiča in od pepelnične srede do velikonočnega ponedeljka. Posti: a.) Zdržek (ko ne smeš jesti mesa, a se smeš večkrat na dan do sitega najesti); vsi petki (zaznamovani so z zvezdico *); b). Post (ko smeš jesti meso, a se smeš le enkrat na dan do sitega najesti); vsi dnevi v postu, kvatrne srede in sobote, (zaznamovani so s križcem i";) c.) Strogi post (ko ne smeiš jesti mesa in se smeš le enkrat na dan do sitega najesti); vsi petki v postu in o kvatrah, vilja pred vsemi svetimi in pred božičem (zaznamovani so z dvema križcema ++). Za vsako škofijo veljajo še posebne postne postave. Kvatre: 1. pomlajdnei (postne); 4,, 6. in 7. marca 2. poletne (binkoštne):' 3. 5. in 6. junija 3. jesenske; 16., 18. in 19. septembra 4. zimske (adventne) 16., 18 in 19. decembra. V. CIVILNI KOLEDAR 1.) Ko delo ves dan počiva: vse nedelje in prej našteti cerkveni prazniki, razen teh pa še: 21. aprila - rojstvo Rima in praznik delaj 28. oktobra - pohod na Rim; 4, novembra - praznik zmage. Te dneve se razobešajo zastave in se razsvet-le poslopja. 2.) ko se dela samo do poldne: 8. februarja - rojstni dan kraljice Helene; 11. februarja - lateranski dogovor (1929); 25. februarja - pust; 23. marca - ustanovitev fašjev; 9. aprila -velikonočni četrtek; 24. maja - napoved vojne; 18. avgusta - kraljičin god; 15. septembra - kra-ljevičev rojstni dan; 2. novembra - verne duše; 11. novembra - rojstni dan Nj. V.; 24. decembra -sveti večer; 31. decembra - silvcstrovo. 11. febr., 23. marca, 24. maja, 18. avgusta in 11. novembra se tudi razobešajo zastave in je razsvetljava. 3.) ko se samo zastave razobešajo: 4. januarja - obletnica smrti prve kraljice; 9. januarja - smrt kralja Viktorja Em, II. (1878.); 7. junija - praznik ustave; 29. julija - smrt kralja Humberta (1900.) 12. oktobra - odkritje Amerike (1492.). VI. Znaki za mesečne spremene Mlaj .......® Sčip ali polna luna . @ Prvi krajec .... 3 Zadnji krajec ... C Vremenski ključ, s katerim vsakdo utegne zvedeti za vreme vsega leta, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec D, ščip ®, zadnji krajec C in mlaj ©). — Ta vremenski ključ je napravil zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. — Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri | Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo če ni jugo-zapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dpž sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo • dež ob severoza-padniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 14. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. — Leto se razdeli na dva dela t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. JANUAR 31 dni Mesec posvečen presv. imenu Jezusovemu Novo leto sv. Makarij sv. Genovefa sv. Tit; sv. Izabela N 5 Ime Jezus.; sv. Edvard P 10 Sil N N P T S Č *P S 12 Sveti Trije kralji sv. Valetin sv. Severin sv. Julijan sv. Pavel sv. Hi gin_ Sv. družina sv. Veronika sv, Hilarij sv, Pavel sv. Marcel sv. Anton, pušč. stol sv. Petra 19 sv. Kanut 20| sv, Fabijan in Boštjan 21 sv. Neža 22: sv. Vincencij 231 Zaroka Marije Device 24 sv. Timotej ' « 25 Pavlovo spreobr._ N 26 sv. Polikarp sv. Janez Zlatoust sv. Egidij in Odorik sv. Franč. Sal. sv. Martina sv. Peter Nol. 5 Lunine spremene. Prvi krajec 1. ob 16 15 Ščip 8. ob 19.15 Zad. krajec 16. ob 20,41 Mlaj 24. ob 8.18 Prvi krajec 31. ob 0.36 to (N i—1 i w O" - 0 _ s w h Š H S .T H S^S R -S-S3 •X. a C3 -O > a ^-ČJ ^ N S S aj .~ 3 C N o a ' >N ri Dolgost dneva. Dan zrasle od 8 ur 43 minut na 9 ur 36 minut. Vreme : Mrzlo, razen zadnje dni v mesecu. OPOZORILO Na ogled so v občinskih uradih davčni seznami: Preglej si! Pritožiš se lahko do 16. julija. Do 10, moraš naznaniti, ako si obrtnik ali trgovec mere in uteži. V naborne sezname se morajo vpisati vsi mladeniči, ki bodo v tekočem letu izpolnili 18 let. FEBRUAR 29 dni Mesec posvečen očiščevanju Marijinemu. S_1 sv. Ignacij N 2 Svečnica P T S Č *P S N 3 sv. Blaž 4 sv. Andrej Korz. 5 sv. Agata 6 sv. Tit 7 sv. Romuald 8 sv. Janez Mat. 9_ Sv. Apolonija sv. Skolastika Lurška M. B. sv. Evlalija sv. Katarina Riči sv. Valentin sv. Favstin N 16 Sv. Julijana sv, Donat sv. Simeon sv. Julijan sv. Sadot sv. Feliks sv. Petra stol N 23 Sv. Peter Damijan prestopni dan Pust Pepelnica sv. Gabrijel sv. Leander sv. Roman spremene. 7. ob 12 19 Lunine Sčip Zad. krajec 15. ob 16.45 Mlaj 22. ob 19.42 Pivi krajec 29. ob 10.28 >-) W O z C > w l—I C/3 J W Q W Z t^ tri 00 I I L ro »-< TT O M > |.9 2 > T3 > 3 N O O .—, V) > • —. V) ^J 3 * 8 3 • n N rr ■«-<' cm' ro rf' Dolgost dneva: Dan zraste od 9 ur 38 minut na 11 ur 1 minuto. Vreme: v začetku meseca vlažno, sredi me, seca dež, nato mraz in visoko sneg. OPOZORILO Od 10.—18. plačaj prvi obrok premičnih in direktnih davkov. Tudi, če nisi prejel obvestila! Mesec posveten sv. Jožefu N 1 Sv. Albin, škof Lunine spremene, Ščip 8. ob 6.14 Zad. kroj. 16. ob 9.35 Mlaj 25. ob 5.14 Prvi kraj. 29. ob 22.22 fP 2 fT 3 ++S 4 fC 5 t+P 6 ttS 7 sv. Simplicij sv. Kunigunda Kvatre. sv. Kazimir sv. Janez od Križa sv. Fridolin sv. Tomaž Akvinski NEDELJSKI EVANGELIJI 1. Jezus skušan (Mt. 4., l.-ll.) 2. Jezus se spremeni (Mt. 17., 1.-9.) 3. Jezus izžene hudiča (Lk. 11., 14.-28.) 4. Jezus nasiti 50(10 mož (Jan. 6, 1.-15.) 5. Jezusa hočejo kamenjati (Jan. 8., 46.-59.) r» 8 Sv. Janez od Boga d tP tT ts tc t+P ts 9 sv. Frančiška Rim. 10 40 mučencev 11 sv, Sofronij 12 sv. Gregor Veliki 13 sv. Rozina 11 sv. Matilda N 15 Sv. Klemen Dvorak tP tT ts tc ttP ts 16 17 18 19 20 2l sv. Hilarij in Tacijan ( sv. Patrik. sv. Jedert sv, Ciril Jer. Sv. Jože! sv. Feliks sv. Benedikt N 22 Sv. Lea tP tT ts tc ttP ts 23 24 25 26 27 28 sv. Pelagija ® sv. Gabrijel, nadang. Oznanenje Mar. Dev. sv. Emanuel sv. Rupert sv. Janez Kapistran Dolgost dneva : Dan zraste od 11 ur 4 minule na 12 ur 40 minul. N 29 Sv. Ciril ) tP tT 30 sv. Amadej 31 sv. Modest Vreme : Prva polovica vlaga, po 15.mrzlo, zadnji dnevi bodo pa surovi in deževni. OPOZORILO Na ogled so na občini seznami dopolnilnih davkov (complementare) k direktnim. Oglej si jih, da lahko narediš morebiten priziv. April 30 dni Mesec posvečen presv. Krvi Kristusovi + S +C ffP +S N 1 sv. Hugon 2 sv. Frančišek Pavi. 3 sv. Rihard, Hionija 4 sv. Izidor 5 Oljčna; sv. Vinc. Fer. 6 7 8 9 10 11 sv. Sikst sv. Herman sv. ^.lbert vel. četrtek vel. petek vel. sobota N 12| Velika noč P T S Č • p S 131 14 15 16 17! 18 sv. Hermengild sv. Justin sv. Helena sv. Benedikt sv. Rudolf sv.Apolonij_ N|19, Bela nedelja; Ema P 20 sv. Neža T 21 sv. Bruno S 22 sv. Soter in Gaj C 23 sv. Adalbert P 24 sv. Jurij S 25 sv. Marko N 26J P 27 sv. Klet in Marcelin sv. Peregrin 28 sv. Pavel od križa 29 isv. Robert 30 sv. Katarina Sien. Lunine spremene Ščip 6. ob 23.46 Zad. krajec 14. ob 22.21 Mlaj 21. ob 13.35 Prvi krajec 28. ob 12.16 ^ C _ CM VO 3 S -1 ~ ^ S O J "rt < n > w t—i on > W o D — W Z k. ca S -d o a c ctf e _o "o m J* c m >-5 t. — O. M o ' U3 O" J m t— m ' - P 3 , "■ _ N N O r-t I (N >"3 cm- >"3 m Dolgost dneva: Dan zraste od 12 ur 43 minuf na 14 ur 11 minul. Vreme: Prva polovica deževno, od 14.>20. mrzlo, nalo spremenljivo. OPOZORILO Od 10.—18. plačaj drugi obrok davkov. Do 9. vloži morebitni priziv odmeri davka, ki je bil v januarju naznanjen. Do 15. pa prijavo, ako so dohodki s 1. jan. ali prej prenehali, sicer boš še eno leto plačeval! Uteži in tehtnice se ta mesec overovijo. Maj 31 dni Marijin mesec ' P 1 sv. Filip in Jakob ^^ 2 sv. Atanazij_ iN 3| Najdba sv. križa P T S Č •P S 4 sv. Flori jan 5 sv. Irenej 6 sv. Jn. E. pred lat. ® 7 sv. Stanislav 8 prikazen Mih. nadang. 91 sv. Gregorij Nac._ N 10 Sv. Antonin P T S Č •P S N ll1 sv. Franč. Hier. 12 sv. Pankracij 13 sv. Servacij 14 sv, Bonifacij 15 sv. Izidor 16; sv. Janez Nepom. 17 Sv. Paskal S 23; W24 "N31 sv. Erik | W sv. Celestin i 5< sv. Bernardin ' ^ t Vnebohod sv. Helena sv. Desiderij__ Mar. Dev. pomoč kr. sv. Urban sv. Filip Neri sv. Beda sv. Avguštin 3 sv. Maksim sv. Ferdinand Binkošti, sv. Angela Lunine spremene : Ščip 6. ob 16,1 Zad. krajec 14. ob 7.12 Mlaj 21. ob 21.35 Prvi krajec 28. ob 3.46 sd ^ iri i cd C rt •—3 '—' C m f S O nJ > ^ 3 o °Q a tS J3 3—1 O ve svoj a sv, i moči > " .a- S ® a o --Jo1"-C 3 o « (0 M1? 3 3 3 '• n n n" n> a> -3 o c iS -Q fo' cm > »C S c ° i 5 .5 >>-3 > o '—' a) • -oo o" CJ JD »-3 Dolgost dneva: Dan zraste od 14 ur 13 minut na 15 ur 21 minut. Vreme : Do 13. bo lepo in toplo, nato mrzlo in vlažno, zadnji teden lepo. OPOZORILO Do zadnjega lahko prosiš za znižanje ali oprostitev od davkov, če nisi več v službi ali ne opravljaš več obrti ali si jo kakorkoli omejil. Junij 30 dni Mesec posvečen presv. Srcu P T t? +C f+P + S N binkoštni ponedeljek" sv. Marcelin Kvatre. sv, Klotilda sv. Franc. Karm. sv, Bonifacij ® sv. Bertrand Sv. Trojica sv. Medard sv. Primož in Felic. sv. Marijeta Sv. Režnje Telo sv. Janez Fak. < sv. Anton Padov._ 14 Sv. Bazilij N 21 sv. Vid in Modest sv. Jošt, sv. Vid in M. sv. Adolf sv. Feliks in Fortunat sv. Gervazij in Prot. ® sv. Silveri.j_ Sv, Alojzij Ni28 sv, Ahac sv. Eberhard sv, Janez Krst. Kres sv. Viljem sv. Janez in Pavel 3 sv. Hema _ Sv. Irenej sv. Peter in Pavel Spomin sv. Pavla Lunine spremene : Ščip 5. ob 6.22 Zad. krajec 12. ob 13.5 Mlaj 19. ob 6 15 Prvi krajec 26. ob 20.23 K rt J S. W ^ ^ S M W rt M 01 >-, > 3 co >"5 h-J w D w z r\i .3 5 oo — a> iri m j w 3 — > o O i- e .2.0 __."T? G) v©— O 'oo fO TT Dolgost dneva : 2J. je začetek poletja. Najdaljši dan. Dan zraste za 15 minut in se od 22. do 30. skrči za 2 minuti. Vreme : Začne se z lepim, od 4. do 7. surovo in dež, nato toplo, zadnji dnevi pa zopet deževni. OPOZORILO Plačaj do 18. tretji obrok davkov. Poglej, kdaj je treba nesti otroke k cepljenju! Julij 31 dni Mesec posvečen našemu Odrešeniku S Č •P S presv. Rešnja kri obiskovanje Marije D. sv. Leon II. sv. Urh__® NI 51 Sv. Ciril in Metod sv. Izajija sv. Vilibald sv. Elizabeta sv. Veronika sv. Amalija sv. Pij, sv. Olga 12 N 19 P120 T 21 S 22 Č 23 *P 24 S 25 Sv. Mohor in Fortunat sv. Marijeta sv. Bonaventura sv. Henrik Karmelska M. B. sv. Aleš sv. Kamil_ Sv. Vincencij Pav. sv. Elija sv. Danijel sv. Marija Magd. sv. Apolinar sv. Kristina sv. Jakob ~N|26[ Sv. Ana 271 sv. Pantaleon 28! sv. Inocenc 29 sv. Marta 30 sv. Abdon in Senen 31j sv. Ignacij Loj. Lunine fpremene : Ščip 4. ob 18.35 Zad. krajec 11. ob 17.28 Mlaj 18. ob 16.19 Prvi krajec 26. ob 13.36 5 £ j ^ S ^ O M > .3 w X "g co s 3 > W 3_ Q S w a Z •oio 00 _ \D m >N '—' °-e 3 PSJI a O O o O » t; - aS ■tJ J3 « cd >■ >o » >N C O hOO Dolgost dneva : Dan se skrči od 15 ur 34 minul na 14 ur 45 m. Vreme : v začetku dež, od 7.-13. bo nelrovno, nalo do konca lepo. OPOZORILO Do 15, morajo delodajalci plačati svoj obrok samskega davka, za uslužbence. Do 15. lahko vložiš priziv proti odmeri premičnega davka, ako si upravičen. Avgust 31 dni Mesec posvečen najčist. srcu Marijinemu S 1 NI 2 P T S č •p s vezi sv. Petra Porcijunkula najdba sv. Štefana sv. Dominik Marija Snežnica Gospodovo sprem, sv, Kajetan sv, Cirijak__ Sv. Roman P T S Č •P S N P T S Č •P S "N 16 sv. Lavrencij sv. Tiburcij sv, Klara sv. Hipolit in Kasijan sv. Evzebij Vnebovzetje__ sv. Rok sv. Hijacint sv. Helena sv. Ludovik Tol. sv. Samuel sv, Ivana Fr. Šant, sv. Timotej_ Sv. Viktor sv, Jernej sv. Ludovik sv. Zefirin sv. Jožef Kal. sv. Avguštin obglavlj. Janeza Krst. N 30 Sv, Roža Lim. P 3l sv, Rajmund Lunine spremene: Ščip 3. ob 4.45 Zad. krajec 9. ob 21.59 Mlaj 17. ob 4.21 Prvi krajec 25. ob 6.49 S C o J3 "S rt hJ - > »s 2 >o f-d O ■ N .— ° c-' ^ M m _ m ' n 2 N r; i) rt co >"5 >"5 u a S B ■H ni atn S e O 4) _ d M C a "5T IK ° E 3 f> 2 taO i-s 0) > rt J5 o •oo ---o U ™ JS O-s ~ £ g ^ -o on >"5 J w >o 'S 0) •O — O vd > 5 g S »i '. > - ca -o O a o) N z J = -a r n >o t- O O ■i s?t J n • a W J, »H 1-3 O «1 N M ""J" Dolgost dneva i Dan se skrči od 13 ur 21 minul na 11 ur 44 m. Vreme i prve dni loplo, nato surovo in mrzlo; sledi topel lepo, na kon> cu pa deževno. OPOZORILO Do 20. se razobesijo seznami podvrženi davku od premičnine. Na občini je novi seznam šoloobveznih otrok, ki so dopolnili šesto leto. Starši jih morajo vpisati v šolo in prinesti s seboj krstni list in spričevalo o cepljenju. Oktober 31 dni Mesec posvečen sv. rožnemu vencu Č 1 •p S "NT sv. Remigij angeli varuhi sv. Terezika Roženvenska P 5 sv. Placid T 6 sv. Brunon S 7 kraljica rožn. venca C C 8 sv, Brigita P 9 sv. Dionizij S 10 sv. Franc, Borja N[ll Nikazij P 12 sv. Maksimiljan T 13| sv. Edvard S 14 sv. Kalist C 15 sv. Avrelija * P 16 sv. Gal Si 1.71 sv. Marjeta Alakok N 18 Sv. Luka, ev. P 19 sv. Etbin T 20 sv. Janez Kam. S 21 sv, Uršula C 22 sv, Kordula *P23 sv, Severin S 24 sv. Rafael, nadang. 25 Kristus Kralj P 26 sv. Evarist T 27 sv. Frumencij S 28 sv. Simon in Juda Č 29 sv. Ida 'P 50 sv. Alfons Rodr. 31 sv, Volbenk ® Lunine spremene Zad. krajec 7. ob 13.28 Mlaj 15. ob 11.20 Prvi krajec 23. ob 13.54 Ščip 30. ob 6.58 > W »—I M i/i <-> J w o w z d •ot a d -o 3 o > Tti 3 '. a i •OD a> > a Sn -d n t O 00 3 O c3 n 3 --S« c e -S 'o '5 ^ ® H - S > 3-3 ,N i: > N rt rt,—* > S Oi-) & cm" M ti« Delgost dneva : Dan se skrči od 11 ur 41 minut na 10 ur 9 minut. _ Vreme : prva polovic« nestanovitno, druga pa mrzlo in deževno. OPOZORILO Do 18. peti obrok davkov! Do 15, sprejema davkarija prijave O zmanjšanju oz. zvišanju hišnih dohodkov. Do 15. moraš naznaniti novi vinski pridelek. November 30 dni Mesec po- večen spominu rajnih N 1 Vsi sveti P 2 vernih duš dan 1 3 sv. Viktorin S 4 sv. Karol Bor. C 5 sv. Caharija •p 6 sv. Lenart < s 7 sv. Engelbert N 8 Zahvalna P 9 sv. Teodor T 10 sv. Andrej Av. S 11 sv. Martin šk. C 12 sv. Martin, pap. •p 13 sv. Stanislav s 14 sv. Jozafat ® N 15 sv. Leopold P 16 sv. Edmund T 17 sv. Gregorij S 18 sv. Odon C 19 sv. Elizabeta •P 20 sv. Feliks S 21 Darovanje Mar. Dev. N 22 Sv. Cecilja 3 P 23 sv, Klemen T 24 sv. Janez od kr. S 25 sv. Katarina Č 26 sv. Konrad •P 27 sv. Virgilij S 28 sv. Lukrecija ® IN 2' Sv, Saturnin P 30 sv. Andrej Lunine spremene Zad. krajec 6. ob 2.29 Mlaj 14. ob 5.42 Prvi krajec 22. ob 2.19 Ščip 28. ob 17.12 — Os in S £ ž. r 00 0) J3 št —' o 3 03 d) ^ "J 3-O._ J ffl » ' T3 =00 o l-J O >"5 >u ~ ^ ^^ fi) 2 m T3 m OM NM M ■oi 1 « '.g « * m o< PO «1 _ O O O m' V US Do goSt daeva: Dan se skrči od 10 ur 6 miiiUl na 8 ur 58 min, VremeT v začelku deževno, nato jasno in mrzlo, nazadnje močno zimsko. OPOZORILO Kdor je na novo odprl trgovino, mora do 30. nesti overoviti teže in mere na občino, December 31 dni Mesec posvečen nebeškemu Detecu T S Č *P S l1 sv. Natalija 2 j sv. Bibiana 3j :sv. Franc. Ksav. 41 svj Barbara [ 5 j sv. Saba__ N 61 P T S Č •P S N 13 P T tj C it P t s 14 15 16 17 18 19 is P T S ^ S Sv. Miklavž_____ sv. Ambrož Brezmadežna sv. Peter Four. lavrentanska M, B. sv. Damaz sv. Maksencij__ Sv. Lucija sv. Spiro sv, Jernej Kvatre sv. Lazar sv. Gracijan sv. Favsta 20 sv. Kristjan sv. Tomaž sv. Demetrij sv. Viktorija Adam in Eva Božič sv. Štefan N127 Sv. Janez Ev. P 28 T29 SI30 č 311 nedolžni otroci sv. Tomaž sv. David sv. Silvester Lunine spremene Zad. krajec 5. ob 19.20 Mlaj 14. ob 0.25 Prvi krajec 21. ob 12.30 Ščip 28. ob 5.0 oŠ 1-5 n J W O z C > w 1—4 oo <-> Ej g r T-H a >o o 'c rt > o o O h M S M a > N o 4 cS i—I O '—' N N 0) O C C ta as •—» '-3 < (M g.'■< . tH 00 g H On C m N 'O 16 661 707 755 p 32 33 34 35 36 31 38 39 40 41 42 43 44 k 804 855 908 962 1018 1075 1134 1195 1257 1320 1385 1452 1521 p 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 k 1590 16b2 1735 1810 1886 1964 2043 2174 2206 2290 2376 2463 2552 p 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 K 2642 2734 2827 2923 3019 3117 3217 3318 3421 3526 3632 3739 3849 p 71 72 73 74 75 76 77 78 79 6 0 81 82 83 K 3959 4072 4185 4301 4418 4537 4657 4778 4902 5027 5135 5291 5411 p 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 K 5542 5675 5809 5945 6085 6221 6362 6504 6648 6793 6940 7088 7238 p 97 98 99 100 101 K 7390 7543 7698 7854 8012 NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Za gospodarja. DOMAČI OCET. Imam oprešane tropine grozdja, oprešane tropine sadnega vina, nalil sem primerno množino vode na tropine, pa se mi noče skisati. Kje tiči vzrok? Predvsem pomni, da se skisa samo taka tekočina, ki ima v sebi kaj alkohola. Voda se ne skisa, temveč usmradi. Skisanje pomeni, da se alkohol v tekočini spremeni v ocetno kislino. Zato pa mora imeti tekočina primerno množino alkohola, najbolje okoli 6%. Skisanje pospešiš, če imaš tekočino v kislem sodu, drugače dodaj malo pristnega kisa. Potem pa drži sod s tekočino v primerno toplem prostoru, najbolje pri 25 do 30 stopinjah toplote. Seveda ne sme biti črez dan okoli soda zelo toplo, ponoči pa hladno in narobe. Skisanje povzročajo na)mrelč mala živa bitja, takoimenovane ocetne glivice. Če je prehladno, te glivice ne morejo delovati; pri hudem mrazu umrejo, ravno tako kot pri hudi vročini. Marsikdo si misli, da bo pospešil skisanje, če doda tekočini čiste ocetne kisline, kot se dobi v drogerijah. To ni pravilno in celo škodljivo, ker čista ocetna kislina zamori glivice-bakterije, ki bi morale spremeniti alkohol v ocetno kislino. Dro-gerijska ocetna kislina je namreč pridobljena iz lesa in sicer čistim kemičnim potom, dočim morajo sodelovati pri kisanju alkohola živa bitja. Čista ocetna kislina (kot se dobi v drogerijah) kakor tudi s tako kislino napravljeni kis, sta zdravju škodljiva. PREMRZNJEN — SLADEK KROMPIR. Če pade v krompirjevi shrambi toplota na dve stopinji pod ničlo, krompir sicer še ne zmrzne, pač pa postane nekam neprijetno sladek: škrob v krompirju se je spremenil v sladkor. Predno rabiš tak krompir, deni ga za nekaj dni v sobo ali v kuhinjo na topel prostor (okoli 20 stopinj toplote) in izgubil bo sladek okus, KOSTANJ CEPIŠ v piščal, skoro bolje pa je, če ga cepiš v mesecu maju na kožo (pod lubad). Cepiči seveda ne smejo biti sveže rezani, temveč nabrani že v zimskem času in shranjeni v pesku ali zakopani v zemlji. Sploh je treba že pozimi narezati cepičev za pomladno cepljenje in to za vse vrste sadnega drevja.. PREZIMOVANJE DALIJ ALI GEORGINJ. Ko jesenska slana opari večkrat zapored listje, porežemo stebla kakih 10 cm nad zemljo. Potem privzdigni z močno lopato gomolje iz zemlje, otre-si jih, kolikor se da, nato pa jih nesi na zračen in suh prostor, kjer jih obrni tako, da se zemlja okoli gomoljev popolnoma osuši. Nato otresi to zemljo in spravi gomolje na suh prostor, kjer ne zmr-zuje. Dobro storiš, če jih zakoplješ v prav suh pesek ali v suho žaganje. SOLJENJE MESA. «Kako ohraniš prašičje meso največ časa sveže, tudi leto dni.» «Eh, če pustiš prašiča živega». To je res, a s tem ruum ni pomagano, ker prašiča je le treba zaklati in njegovo meso shraniti, da bo kaj za v ječmenček ali mineštro. Priporočljiv način soljenja je sledeči: Ko je meso zaklane živali dobro ohlajeno in razkosano, vzemi na vsakih 50 kg mesa po 3 kg soli, 3 dkg solitra, 20 dkg sladkorja, 2 žlici popra, 2 žlici brinjevih jagod ter nekaj česna in kumne (kimla). Vse to stolčeš in pomešaš s soljo, soli-trom in sladkorjem. Oid te mešanice vzemi 2/3 in nadrgni z njo vsak posamezni kos. Meso položi na desko in drgni s soljo toliko časa, da meso postane vlažno. Posebno temeljito moraš drgniti velike kose, kakor gnjati (čitaj: pršut) in plečeta pri kosti. Najbolje je, ako z nožem napraviš pri kosti odprtino, v katero nasuješ soli. Nato potrosi s soljo dno primerne kadi in vlagaj kose prav na tesno. Tako nasoljeno meso pusti nekaj dni ležati, da se vsoli, nato ga polij s slano vodo ali slanico, katero si pripraviš na sledeči način: Ostali tretjini solne mešanice dodaj nekoliko lo-vorjevih lističev in kuhaj jo eno uro. Na vsak kilogram solne mešanice vzemi 6 litrov vode. Meso v kadi polij s popolnoma ohlajeno slanico, ki mora pokriti meso črez in črez. Meso v kadi mora biti obteženo: po mesu pogrni čist prtiček in ob-teži ga z opranim kamenjem. Soljenje mesa naj se vrši vedno v zračnem, a mrzlem prostoru in nikdar ne v toplem in za-duhlem. Manjši kosi so osoljeni v 10 dneh in navadno zadostuje ena slanica. Večje kose moraš po 10 dneh preložiti; soljenje teh traja 4 do 5 tednov. Če se bi začela slanica gostiti ali bi dobila neprijeten okus, jo moraš takoj odstraniti in skuhati novo ter meso zopet politi. Tako osoljene kose potem prekadiš. ako nastopi pri je začetek svinji ovci kravi kobili januarja ; aprila 23 junija 4 oktobra 8 decbra 2 a 15 maja 7 18 n 22 16 n 30 „ 21 julija 3 novbra 5 31 februar 5 „ 28 „ 9 M 12 januarja 6 15 junija 7 19 » 22 „ 16 25 17 29 decbra 2 26 marca 1 n 21 avgusta 2 6 „ 30 10 30 n 11 „ 15 februar 8 n 20 julija 10 w 21 „ 23 „ 18 aprila I „ 22 septbra 2 januarja 6 marc 1 11 n 10 n 31 U „ 14 20 avgusta 10 m 21 n 25 „ 21 maja 1 21 oktobra 2 februar 5 aprila 10 10 m 30 m 11 „ 14 „ „ 20 septbra 9 „ 21 „ 24 » 20 _ 30 n 19 31 marca 3 „ 30 junija 10 30 novbra 11 „ 17 maja 11 m 20 oktobra 10 2( 21 a 21 3C 20 decbra 1 aprila 6 „ 31 julija 1C 30 i. 11 16 junija 10 20 novbra 9 w 21 26 • 20 30 14 m 26 maja 1 „ 25 avgusta 1 „ 21 januarja 1 8 17 julija 2 10 w 30 11 „ 11 20 decbra 10 n 21 27 21 25 15 II 26 junija 1 m 26 septbra 1 „ 22 februar 2 „ 8 17 avgusta 2 10 31 n 11 11 „ 20 januarja 10 „ 21 27 # 21 30 20 marca 3 julija 7 n 31 oktobra 3 25 „ 8 12 septbra 5 H 15 februar. 4 H 18 22 m 15 _ 25 14 28 avgusta 1 m 25 novbra 1 m 21 aprila 4 H 8 oktobra 2 B 10 marca 2 n 13 H 17 11 20 m 12 a 23 27 21 30 22 maja 3 septbra 6 „ 31 decbra 10 aprila 1 „ 13 B 16 novbra 10 20 11 a 23 26 20 B 25 16 w 28 oktobra 1 n 25 31 2l junija 2 * 7 30 Rezine sladčic ohraniš po par dni sveže, če jih položiš v pločevinasto škatljo. Vanjo deni par rezin jabolk ali surovega krompirja. Mera za sol. Koliko je jeze in slabega teka, če je jed preslana ali preplehka! Vedi, da je potreba za 1 liter ijuhe 8 gramov soli, za 1 kg mesa pa 5 gramov. Dobro juho skuhaš, ako pristaviš meso v mrzli vodi; dobro meso ti pa ostane, ako je deneš kuhati v vrelo vodo. Žamet postane kot nov, če ga držiš nad loncem vrele vode. Para, ki gre skozi to blago, povzroči, da se posamezne kocine zravnajo. Klobuk iz klobučevine, ki je bil na dežju, moraš takoj popraviti na sledeči način: na mokra mesta pritiskaj pivni papir tako dolgo, da se posušijo. Potem ne ostanejo grdi madeži. Slamnike iz temne slame osnažiš najbolje s cunjo namočeno v petroleju. Če so pa svetle barve, zmešaj malo limone in čistega žvepla; s to mešanico drgni umazana mesta. Pohištvo osvetliš s cunjo namočeno v raztopini olja in alkohola, vsakega pol. Nato drgni s suk-neno krpo. Marmor osnažiš s tem, da potrosiš na umazana mesta pomice in drgneš s kisom. Nato izplakneš z vodo. Rja zgine z železa, če namažeš rjaste madeže z oljčnim oljem. Čez dva dni pa zdrgneš z živim apnom zdrobljenih v prah. Limone ohraniš po par mesecev sveže, če jih vložiš v zemeljno posodo in jo naliješ s čisto vodo. Vodo moraš menjati vsaj vsakih osem dni, Zmrznjen krompir lahko uporabiš, ako ga olupiš in ga ves dan pustiš v vodi. Vodo menjaj vsakih pet ur. Žaltava slanina postane zopet dobra, če jo dobro opereš v vroči vodi, v kateri si raztopila žličko soda-bikarbonata, nato jo pa izplakneš z vodo in kisom. Paradižnike zelo lahko olupiš, če jih prej za par minut položiš V vrelo vodo. Cvetlice ostanejo v posodah dalje časa sveže, če deneš v vodo žlico soli. Peč za peko je prevroča! Treba jo je brž ohladiti, da se jsd lepo speče. To dosežeš v dveh minutah, če deneš v peč lonec mrzle vode. Mleko se ohrani bolj sveže, če je zvečer zliješ v plitvo in široko posodo; dodaj ščepec soli. Za zimske večere. 1. Dva jezdeca sta počivala pod palmom v puščavi. Kameli sta stikali za bornim zelenjem. Pa reče prvi: «Dajva za stavo pojezditi do bližnje oaze; kda bo prvi». Sprejeto! Domenita pa se pobratina, da bodi zmaga tistega, čigar kamela bo zadnja pridirjala. Tedaj pride mimo derviš in vsakemu nekaj pošepeče v uho. Nakrat sta oba v sedlu in v diru. Na cilju se je pa izkazalo, da je prvi došlec zmagovalec čeprav je bilo sporazumljeno, da bo zmagal tisti, čigar zadnja pride. Ugani, kaj jima je derviš šepetal v uho? («jS3J0UI -IB^ (Efjip UI OA3SUBAO:) S OJ3UIB5] olCAS jl2[U3UIE2») PAR ZA SMEH. F, Milčinski Strah je dobra reč. Dva brata sta drvarila v gozdu. Poleti je bilo in vroče. Ožejala sta se. Pa stopita v dolinico, ob njenem koncu je bil mrzel studenec, tesno je bil zagrajen ob straneh s skalami, da ni moglo sonce do njega — zato mu je bila voda hladna. Prvi brat je bil drobne glave, legel je in se napil do mile volje. Potem se je umaknil bratu, ta je imel bučo široko, ušesi košati, težje mu je šlo, da jo je stisnil do vode. Pa ko se je napil, mu nesrečna buča ni mogla nazaj, košati ušesi sta se mu bili zagozdili za kamenito steno. Napenjal se je in jokavo stokal: «Ojoj, ojoj.» Brat je bil nevoljen in mu je prigovarjal: «Koraj-žen bodi. Če ti je šla betica noter, bo šla tudi ven — ta čas se ti ni poredila. Kar butni kvišku.» Oni pa se je bal za svoja žlahtna ušesa, da se mu ne bi potrgala, in prelepo je prosil brata, naj se ga usmili, ojoj, ojoj, urno naj stopi domov po pomoč in orodje, da bodo ob strani odkrušili skalo in pomagali glavi iz stiske. «Sram te bodi — šlapa si,» se je zakregal brat. «Naj pa bo in grem. Toda pazi, v tej hosti so volkovi. Če bo prišla mrcina, varuj se in kriči, da te ne ugrizne,« «Križana nebesa» ije zajavkal oni, «kako naj spoznam da je volk, ko imam glavo v luknji in nič ne vidim?» «Mrzel gobec ima», ga pouči brat, «hitro ga boš spoznal, ko se te bo dotaknil.» Brat se požuri kakor da hiti domov. Toda stopil je le po sekiro in se takoj vrnil na tihem k studencu. Oni je slej ko prej ležal klaverno s trebuhom na tleh, z glavo v skalnati pasti in premilo je je-čal: «Joj, ojoj, joj ojoj. Kaj bo. Kaj bo.» Hlače pa je imel vzad raztrgane. Brata s sekiro je dražila mehkužnost onega. Neslišno se je priplazil tiko do njega, gola koža se mu je svetila iz hlač, pa mu je rahlo pritisnil nanjo mrzlo uho sekire. Pa je oni neusmiljeno zarjul: «Volk, pomagajte, volk,» in je na vso moč mahnil z glavo kvišku. Pa je bila glava že tisti hip rešena iz precepa — le ušesi sta pustili malo kože skalini za spomin. 0, včasih je strah tisti, ki da korajžo. Pridiga gospoda Primoža. V neki fari tam na meji so bili ljudje bolj mlačni za božjo reč, za cerkev niso dosti marali, najmanj za pridigo in so med pridigo rajši pod lipo ležali za cerkvijo ali posedali po grobeh, župnik pa je lahko oznanjal božjo besedo praznim klopem. Ime mu je bilo Primož in se je pisal za Konteta. Pa se je neko nedeljo baš pred pridigo vlila ploha, ta ploha je pomagala, da se je cerkev napolnila z verniki. Všečno to priliko je župnik porabil, pa je svojo pridigo končal takole: «Preljubi moji farmani! Prosil sem ljubega Boga in vas je res s ploho napodil v cerkev, da po- slušate moje besede. Kaj vam povem — grdo ste zanikarni za božjo reč! Mar se ne bojite Boga? Še mene je strah, ko bom moral za vas odgovarjati gospodu Bogu. Prišel bo sodni dan, rompom-pom, in me bo vprašal gospod Bog: «Primož Konte, kje so tvoje ovce, da jih ne vidim na svoji desni strani. Kako si opravljal svojo pastirsko službo?« Kaj naj tedaj odgovorim gospodu Bogu? Odgovoriti bom moral in bom odgovoril in mi preljubi farmani ne smete zameriti, ker ste sami krivi, da ne bom mogel odgovoriti drugače: «Gospod Bog», bom rekel, «nobene ovce nimam v fari, prav nobene, samo kozle imam in jarce — amen.» Ni spal. Ne vem, katero nedeljo je bilo, pa je naneslo, da je s prižnice razkladal župnik Kristusovo trpljenje. Med verniki v cerkvi je sedel tudi lovec Šimen, bil je jako včerajšnji, pa je med pridigo zadremal. Baš tedaj je župnik pravil s povzdignjenim glasom, kako je Jezus na Oljski gori svaril učence: «Čujte in molite, da ne zaidete v skušnjavo!« In ko je Petra videl spečega, da ga je pozval: «Šimen, ali spiš?» Pa je sosed v klopi dregnil lovca Šimna — preglasno je smrčal lovec. Šimen se je vzdramil, pa so mu v ušesih zvenele zadnje besede: «Šimen, ali spiš?» Mislil je, da veljajo njemu. Pa ga je bilo sram pred vso faro in zamalo se mu je zdelo, pa se je glasno zakregal; «Figo spim, Kristovo trpljenje premišljujem,« 50 STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L C L C Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L C L C X i : Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L C Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L C • Skuppj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L c Skupaj STROŠKOVNIK 1 ! 'i i Dohodki Stroški L C L | c i il ii Skupaj 1 .. : STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L C Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L c Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L C L C \ ! Skupaj ? - OKTOBER ZAPISKI STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L c L C Skupaj STROŠKOVNIK Dohodki Stroški L C L C Skupaj STROŠKOVNIK