List 27. dar r t il Tečaj XXVUl. V ke in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Četrt leta 90 kr > Ljubljani sredo julija 1870. Gospodarske stvari. bolj stan > pa tudi vsi naši deželi privabite mnogo sadje Odprto pismo in vinorejcem Vipavskim. novcev iz tujih dežel Lahko bi Vam našteli pitan na mízo * zdaj ) s kterim naj sadj se nadomestilo to in grozdj za kar Dragi gospodarji Vipavski! Véliki zbor družbe kme- male vrednosti.^ Al tega Vam na tem městu ; saj imate izvedene možake med razkladati treba ni seboj , ki Vam bodo tudi v tem pravo pot kazali tijske kranjske 4. dan maja letošnjega leta je po pred- ubogajte jih, in družba kmetijska Vas bode na vso logu dr. Jan. Bleiweis-a enoglasno sklenil poslati Vam moč podpírala. Tako združeni z rodoljubnimi rojaci svojimi in z družbo kmetijsko, sklenité danes, slovó dati všemu za kar Vino- to pismo, ki naj Vas prijazno opomni tega, Vaš nepozabljivi rojak Matija Vrtovec v svoji . reji" že 1844. leta svoj krepki glas povzdignil to je: sadite in ravnajte izmed zgodnjega sadj a, kar največ Je in morete > žlahno, pitano. „Iz Dunaja delajo že železno cesto proti Trstu" tako je pisal rajnki Vrtovec leta 1844. — zato poskr-bite za časa, ljubi deželani, da Vaši gorki in pitani kraji postanejo Dunajčanom, ki imajo veliko cvenka sadni in grozdni vrti!" Tako je že pred 26 leti govoril Vaš blagi vino- rejski oce 7 tako danes govori družba kmetijska skrbna Vaša mati:, obá Vam kličeta: proč s slabim sadj em, za ktero nobeden ne mara, če tudi je novina in namesti slabega sadja, naj si bodo češnje, hruške marelice, breskve ali grozdje, zasadite velikovredno žlahno in pitano. 7 7 Saj imate že pri Vas ali blizo Vas tako cenjeno sadje ; pomnožite ga! Prideluje naj ga vsak 7 m kupčija v tuje kraje, ki jo polajšuje že in jo bode vpri-hodnje še veliko več polajševala železnica, bode Vam přinesla dohodkov, da se boste sami čudili 7 in da bodo čudili Vaši potomci, ru , cm v uuu^ košen reven sad današnjih dni, ne bodo skor verjeli da v Vaših vrtih so kedaj stala borna drevesa revnega sadja. Dragi Vipavci! Kaj ne, da za srečnega imate vsa- kdor kak zaklad (šac) vzdigne? Tako srečni morete Vi kmalu, čez malo let biti ki ako bodo videli v se se ka- 7 cega > 7 7 ako le hoćete ! Vi namreč imate .nekaj, česar mi vsi drugi Kranjci za noben denar si kupiti ne moremo; Vam namreč je Previdnost Božja dala milo p o d n e b j e, v kterem sadje in grozdje zori pred in bolje, kakor drugod pri nas. To milo podnebje je poseben Vipavski privilegij za kterega morate dobrému Očetu nebeškemu hvaležni biti s tem , da v njem izrejate samo pitano zgodnje sadje in žlahno grozdje za na mizo, ktero lahko prodajate križem po svetu, in tako sebi pomagate na «.^.«v.j^v, , "OliCO , takemu zgodnjemu sadju in grozdj ktero ---—- --------givzauiji*, tticiu v kupčiji malo šteje, in ga nadomestite s pitanim, veliko več vrednim. Verjemite družbi kmetijski, da za vsak gol-dinar jih přejmete po tem 10, in vipavska kupčija bode slovela po svetu Tak drevesa in take trte bodo na veke pominek Vašega tabora — in besede Vodnik jlep se posebno se dadó v tem oziru na obrniti tako-le Vipav Tvoj zemlja je zdrava In pridnim nje lega najp Išce Te sreča Um Ti je dan ? Našel jo bos 7 7 Ak nisi zaspan f Po sklepu občnega zbora glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 27. junija 1870. Zàrod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) Kako moramo izruvane sajenke ravnati, ako jih ne moremo precej presaditi? Pogostoma se zgodi, da izruvane in že obrezane sajenke ne moremo precej vsaditi. Ako jih z golimi koreninicami pustimo na solncu, posušile se bodo koreninice kmalu ali pa zmrznile in zgubile življenja moč. Neobhodno potrebno je koreninice sajenk varovati, da ne vsahnejo in ne zmrznejo. To se dá pa na vec načinov izpeljati in zavisi od sajenk samih in od časa kako dolgo jih moramo shranjene.imeti. y Ravnajmo tako-le: Naredimo primerno globok jarek, denimo sajenke napošev va nj in z rahlo zemljo pokrijmo koreninice. Ako pa hočemo sajenke od jeseni do spomladi shraniti, zberimo si tak prostor, ki ima rahlo zemljo. Potem vzemimo nekoliko sajenk , jih denimo našev v zemljo in pokrijmo koreninice jih sadili. sajenk tako, kakor da bi i *) Pismo to, osnovano po sklepu občnega zbora družbe kme- * Mnogo vrtnarjev je te misli, da se mora okopana sajenka tijske 4. maja t. 1., namenjêno je v to, da se naznani veliki mno- nekoliko ur na solnce djati, da se koreninice dobro posušé. žini, na taboru zbrani. napačno, kajti solnčoi žarek je strup vsaki rastlini. To je Pis. 214 Ko smo to storili, delajmo zmirom tako naprej ? Zalijmo koreninice najbolje je, da jarki z zasajenimi sajenkami kakor ko- polnoma zasuli } lobar izgledaj o. lo^m íuui»uj če ni narobe v jamico djali, dobi časaznasadbo čakati, da koreninice v vodo potaknemo treba dolgo pohodimo; sajenke denimo v sredo jamice in kořeni y nice jej zasuj mo z dobro prstjo. Ko to ako Je blizo. delamo, vzdig prizadene. To je hasnovito, pa nam najmanj delà nimo postranske koreninice tako, da vodoravno lego in premikajmo sadiko, da se prst dobro kore- dobé tueiie. # 7 iu ju Če pa smo izkopali take sajenke, ki ne strpijo prav ninic prime nič suhote, kakor bor > moramo jih pa vložiti v moker mah. delane Ko so koreninice povsod dobro z ; polijmo toliko z vodo, da prst ahlj prstj za- Na kaj je paziti, če hočemo sajenke kam poslati ? Pri pošiljanji moramo gledati na to, da sajenk, , da se kore-da koreninice ne zmr- Poravnajmo potem jamico popolnoma z blatna postane. **) se ostala, in pritlačimo pa prostor moćno solncu izpostavlj vse nekoliko z nogo mlj > ki Ce je kedar jih zvezujemo, nič ne poškodujemo jamicno s saro, ki 7 pokrijmo površje naj se narobe poklada. Je mah v f ni nice in vejice ne znejo in se ne posuse vendar pa vsaj toliko, da polomijo, in Pretrdo z vezati jih ne smemo, se ne ribljejo druga ob drugo, pa tudi ob vrvi in verige se ne smejo drgniti. bližnje kraje jih pa lahko prenesemo blizo, pokrijmo z mahom na debelo, na mah pa polo žimo kamenčkov ali pa 4 do 6 klinov zabijmo v zemljo da nam sapa mahú ne raznese. Tako pokrivalo dolg( vzdrži mokroto v sebi in dež lože do J » V ce Je vreme oblačno ; če pa solnce hudo pripeka, jih moramo z rjuho pokriti in med potjo z vodo polivati. kakor skoz Sèm in • > mlj predere f se poslužujejo tudi večih kamenov, da zemlja dalj časa vlažna ostane Ako veliko sajenko hočemo brez količka pustiti Za dolgo pot je tudi dobro ? da jih v mah moramo okoli debla > zavi- ob- jemo^in z vodo zalijemo in med potjo še enkrat. Če imamo manj sajenk, pa prav daleč poslati režimo jih na vejicah in koreninicah. Je to končano položimo koreninice prav na gosto in zvežimo jih na več krajih. Sèsekajmo potem mah na drobno in zade- napraviti iz in vodo mlj ali do šare palcev visok keglast kup da drevo guganja varuje, ) \ía £j\juLiij\s «ii oaicj u,a> uicvu gugauja v a J ki pri deževnem vremenu po deblu teče koreninicami obrača i ) lajmo prostore tistih rastlinic, kterim so se koreninice že nekoliko osušile. Zvežimo potem dolgo slamo na tistem koncu, kjer je bila odrezana, naredimo podobo kolesa. V sredo tega kolesa denimo sajenke, povežimo slamo s trtami in napojimo 'koreninice z vodo. Na ta način zadelane sajenke se dajo tudi pri hu-dem mrazu daleč poslati brez škode. Kako naj prešaj amo sajenke? Ko smo jamice naredili tako, kakor je bilo pove-dano, sajenke pravilno izkopali, obřezali in na sajenski prostor přinesli, potem je treba, da jih tudi pažljivo vsadimo. Držimo se pri sadbi sledečib pravil : Sajenke enako velike sadimo vselej vkup; ako bi majhine sadili med velike, lahko vélike zatareio male. Ce je sadišče prav vlažno, namesti jamic samo šaro v kup zdrgnimo in rastline na tišti kraj posadimo z dosti velikim kupom. Tukaj tedaj ne sadimo sajenk v zemljo t ampak na zemljo Ta sadba je vspešna } če nismo premajhnih kupov napravili, in koreninice tako pokrili, da se prenaglo ne posuše. Ce imajo sajenke kepo, posadimo jih v sredo ja-kepe pa morajo od zdolej, kakor pri strani z mice ? rahlo zemljo napolnjene biti, da jih veter ne posuši (Konec prihođnjič.) bolske stvari. Ne sadimo steblic nič globokeje ali vsaj ne Ozir na načela in sklepe 19. uciteljskega zbora, ki je bil binkostni teden na Dunaji. „Novice" so svojim bralcem že povedale, da je bil na Dunaji shod nemških ljudskih učiteljev. Sešlo se jih veliko globokeje kakor so popred stala. Samo na pe- je bilo do 2000. Mnogo je bilo tudi tujcev med njimi, V V • saeni zemlji naj se do palce globokeje denejo. To ki so pa zavisi od sajenk; ako so veče, morajo se globokeje škim učiteljem. svoje neslanosti prodajat avstrijskim nem- kakor za 3 palce v zemljo djati. Bolj gotovo se pa Žalibog i da so jih šli poslušat tudi primejo, če majhne 6 do 12 palcev dolge sajenke v 10 palcev globoke in 12, palcev široke vsadimo tako, da jih do palcev od jamice z zemljo ne zadelamo. nekteri slovenski, med njimi g. Lesjak. Liberalni čas-niki so polni hvale, ktero pojó novopoganskim načelom, ki so jih razvijali ti* kulturonosci, in priporočali vladi tem slučaji ne škoduje solnčna pripeka, koreninice imajo^ dosti vlage. avstrij ski. Ňaj „Novice" pa tudi povedó, kaj pošteni dunajski Nemci mislijo in pravijo o tem shodu. Nav Dunaji in Ce imamo dosti sajenk, denimo v vsako jamico dve okoli Dunaja na Àvstrijanskem in tudi na Stajarskem t rastlinici po 3 palce eno od druge. Stroški niso veči, nemškem in slovenskem, se je ustanovilo mnogo kato- pa popravljanja potem ni treba ker je sadba bolj gotova dobijo ? Skrbimo za to, da koreninice naravno namero posebno, da postranske vodoravno lego imajo. Delajmo tako, da vsi prostori med korenini- Če imamo z vee jamîcami opraviti, položimo palico nad jamo. S tem zaznamovamo črto , ktero bo po zasadbi j amino po-vraje dobilo. Potem bomo sajenke na tanko v zemljo djali5 brez tega znamenja bi se ne moglo zgoditi. • • cami so zdrobiti. napravljeni z rahlo ## prstjo ; ki Pis. Ko smo sajenko z vodo polili, se ne sme vec premakniti ni i • • _ _______ ___i v i • 11 vv -i r JO moramo Paziti se mora dobro, da se jej v prvo natančno stojaliace dá Pis 215 že jako marljivo delajo postavíjo jéz lažnjivemu liberalizmu, ki dandanes liško-političnih društev, ki , da hoče da se v naše Mi določno protestujemo zoper predrznost, avstrijske šolske zadeve mešajo tuji učitelji, in vse poplaviti. Njihov trud ni brez vspeha; to kažejo zoper njihov upliv na šolske postave naše katoliške nove volitve za deželne zbore. Ena teh kazin in sicer države. v dunajském predmestji „Landstrasse" je 21. dne t. m. Poslednjič svesti izrekamo nado, da vlada svoje obravnavala sklepe omenjenega učiteljskega shoda. Naj simpatije, ktere je izrekla temu zboru, in veliko ve- « r» 4- a V» n Vv v» rv trvi n r» ^v m! rv U X! ^ Alft/in lr f qua t a r? an a»» I i n «i a !t f n»»a i a a V\ I i 11 i I n n i ! 1___ 1— _____ __________ ^ r> iz teh obravnav priobčimo „resolucijo", ktero je zoper ljavo, ktero sklepe učiteljskega shoda sklenila ta nemška kazina. pravo korist katoliške države, da spozná škodljivost in je obljubila njegovim izrekom, razume na Glasi se tako-le ta resolucija: neizvršljivost njegovih čudnih naukov in predlogov. in Devetnajsti vesoljni učiteljski zbor, ki je binkoštni da pri prenareďbi ljudskih sol nepremekljivo ima pred teden t. 1. zboroval na Dunaji, v katoíiškem glavnem ocrni to, da je Avstrija po svoji prevagajoči većini ka- in prestolnem mestu , razglasil je načela in nauke in toliška, ali saj kršćanska, in da torej državljani imajo r. I lr f AVA i n Ir n f a 11 S A a 11 f i ain a r] »n n f a i a v\Mn nîrk a /] r»1rî U lînrlalrik n a1 storil sklepe, ktere je katoliško-politično društvo in ž pravico do krščanskih ljudskih sol njim gotovo vsak pravi katoličan dolžan z nevoljo in s Kaj neki o tej resoluciji poreče Lesjak ki be UJI LIJ guiv Ï ^ t M f 4 awfcv/uvwu vívíiímu uv f vijv avjl ^ 1VC« j liuai \j LVJJ l UvJUitiui j 1 ^vi g* U^Ojaa ^ XVI UKD studom zavračati, ker ta načela, ti nauki in ti sklepi sedice ni črhnil zoper predloge učiteljskega zbora? Kdor vero 27 milijonov katoliških držav- molčí, ta pritrjuje. Pa saj vendar ne bode teh načel • A 1 V • 1 • i I 1 11 1 w • i 1 ♦ ' n na to, da zasramujejo ne ljanov, ampak tudi nameravajo cerkvi odvzemó naravne in pridobljene pravice, 8podkoplje vera in krščanska nravnost in tako konec se naši sveti trosil med slovenske učitelje? da se to Navdušenosti, s ktero je kazina enodušno odobrila resolucijo, ni moč z besedami popisati. Konečno je vzame država. Ta iz judov, protestantov in katoličanov bil sprejet še predlog, naj se ta resolucija razglasi po obstoječi zbor se je zedinil v tem, da hoče delati nato, časnikih, da se je poprimejo društva, ktera se poga- njajo za katoliška načela. Da vstrežemo tej želji, zato to resolucijo tudi mí da se odobré in izvršé naslednji njegovi sklepi: 77 77 1 V ktero naj Poduk v veri naj se popolnoma izroči sveto vn i m učiteljem; 2. poduk v veri naj se deli po knjigi se sprejmó zgodbe sv. pisma, nekteri pregovori, nekteri oddelki iz novega zakona izpustivŠi vse verske resnice (dogme); starišem naj se na voljo prepusti, ali hočejo priobčujemo dragim Slovencem ) da razvidijo psalmi enih misli z nami tudi vsi pošteni Nemci. ) da so 7 Narođno-politične stvari ali nočejo, kakor jim je drago, svojim otrokom skrbeti za poduk v veri; dokler se ne daj o izvršiti ta načela, naj se nauk Po volitvah. Volitvena borba, ki je to pot bila povsod bolj v veri pahne iz sol. <<<< ) in vroca, ko kedaj popred živa 7 je na Kranjskem končana 7 Zoper te obžalovanja vredne sklepe učiteljskega in mi se veselo in ponosno oziramo na njen vspeh. Vse shoda udje katoliške kazine očitno in slovesno prote- žile so napenjali naši narodni in verski nasprotniki ; na štujemo pred vsem svetom. vso moč so jih podpírali mnogi politiški uradniki in Mi zavračamo lažnjivo trditev učiteljskega shoda, birokratje sploh, čeravno jim je bil minister grof Po- da katoliška cerkev in nasi ljudske sole, ali da so ga duhovni zatirajo vspeh točki to naravnost prepovedal. Kaj so si vse prizade- .j««««« ovirali; prav narobe je res, vali lažnjiviliberalci, pa tudi nemškutarski, katoliška cerkev in njena duhovščina nam je ustanovila, narodu kakor ministerstvu nezvesti uradniki; vzdrževala in pospeševala ljudske šole, njej gré hvala kako so lagali in slepili, obetali in grozili, podkupovali HH ■ I HB I ■■■■■ ■ za ves vspeh, ki so ga imele. m silili, da bi ljudi na svojo stran spravili; Mi resno protestujemo zoper to, da se krščanski je bilo vse! Trdno in neustrašeno je stal naš slovenski nauk za naše otroke iz rok vzame našim katoliškim du- katoliško-verni narod in si s svojo poštenostjo in zna y hovnom in izroči svetovnim učiteljem kajti mi smo tega prepričanja, da oblast in dolžnost, katoliško vero Zmaga je naša. čajnostjo vse nasprotne prizadeve junaško premagal. očitno učiti, po božjem pravu gré le duhovnim ne pa svetovnim učiteljem. Mi zoper to opravičeno predrznost svetovnih učiteljev tolikanj bolj protestujemo, ker so litve posamesni vršile Slava in hvala našim vrlim volilcem! Poglejmo zdaj malo po deželi, kako so se te vo 7 prav učitelji, krive vere in nevere polni in oslepljeni največa nevarnost za vero in nravnost naših otrok. Iz istih razlogov določno protestujemo zoper despo-tično predrznost Na kmetih so zmagali, kakor vsod tišti možje, ktere je volitveni Je že znano 7 odbor „Slovenij po u za poslance priporočal možá in vere ; njegovih tovaršev, ki niso naše ampak marveč izrečni sovražniki krščanstva, da Trd boj JO Uli DrtLUVS V JAUDUVJI , W 0\J UflOiujw kandidatoma nemški Kočevarji nasproti stali. Nemci bil samo v Kočevj V • so našima se za nove katoliške šole spiše knjiga, ktera naj bi so vsi prišli in vsi enako glasovali njimi so poteg zatirala in tajila glavne resnice krščanstva in učila novo nili tudi volilni možje iz Trave in Drage, ki so pri poganstvo; to predrznost s studom tem več zavračamo, prejšnjih volitvah za narodne kandidate glasovali; po- ki pa po rodu ker nas veže vest, svoje otroke v veri dati podučevati tem en volilen mož iz Loškeg po knjigah, ktere za to odloči naša sveta cerkev. ni SI potoka da Enega Potočana k volitvi ni bilo. Tako Mi svojo določno nevoljo tudi izrekamo zoper to, so Nemci spravili 39 glasov skupaj proti 51 naših ljudi, mož «« U1UU , ki je tujec v naši državi ill 114 uaoo ÏClOj lit» čelu stoji naši učiteljski pripravljavnici, ki je bila usta- V in ni nase vere, na s kterimi sta izvolj naša poslanca Drugj novljena in se plačuje iz davščin katoliških državljanov, pa so dobili tako malo gl ali da ni govorjenja vredno. protnih kandidatov ali celó ni bilo 7 in da se ta pripravljavnica pod vodstvom tega možá Zakaj tudi g. dr. Zarnik, ki je v Trebnem rabi za to, da se nevera seje med naše učitelje šola in ljudstvo po njej odvraća od krščanstva. volj en y to. da se nevera seje med naše učitelje, da se Mi prosto in brez ovinkov izrekamo da * V ---- j-.von, iu k/l uvmtvuv iaiwbmiuu , ua JO naSa vguijv , ^vium aw jv; un ---j ~* vestna dolžnost, poslužiti se vseh postavnih pomočkov, z narodno večino deželnega zbora hodil je bil volilcem priporočen po dr. Razlagu in dr. Po klukarju, ki sta bila poslana od volilnega odbora „Slovenije", potem ko je bil očitno obljubil, da bo složno da se odvrne in ustavi to nevarno in pogubivno nekr-ščansko delovanje brezvernih učiteljev. Tako se je naše ljudstvo po kmetih povsod pošteno in možato ponašalo in svetu pokazalo 7 da se * 316 m »i •« pravic in svojih dolžnosti dobro zaveda. Tak narod ni kriva. Kaj neki si ljudstvo mora misliti, ako vidi tako mož vec otrok; tak narod zrel. Dajte stokrát voliti, pa bodo volitve zmirom take tak narod je polit nepostavno ravnanje ! M Ako se ozremo zdaj namesta in trg y tukaj Ko- širju z 64 glasovi proti 30. Kočevsko mesto ima proti K o č e v j i je izvolj en Kromer proti sicer nismo bili po vse tako srečni, kakor na kmetih; Ribnici okoli 30 volilcev več, in ker so ti vsi prišli, al tudi tukaj moremo zadovoljni biti. Zmagal je narod so tudi s lahkoma zmagali. Al ravno zato so ribniški slovenski Kranj s,JaJ v Novem mestu padli smo v v Tržiču in v Idrij Ljublj Postoj in v volilci še veče hvale vredni ki , v j. yju^Kj j u x XX* t Tvu.vi ov, so vsi, kar je do- v nemškem Kočevji, mačih, volit šli, čeravno so vedeli, da morajo prema- kader Kočevarji vsi volit pridejo. Zato je y 111 v JLU1IJ1. gam um, ttauoi val v vsuv puucjv;« UčlLU JC Al kodér smo z mog li, tam je naša zmaga veliko bilo pa tudi čisto odveč, da so se nemški Kočevarji sijajnejša, kakor pri volitvi pred tremi leti; a kodér proti Slovencem tako grdo surovo in silovito obnašaii, ampak ali krivično sko- in da je kočevska volilna komisija dvema narodnima biti smo padli, nismo sami k Svetcu in Pelcu iz Ribnice vo- vani imenik volilcev, pristransko ravnanje politiških volilcema uradnikov in po njih sestavljenih enostranskih volilnih lilno pravico odrekla zoper postavo in zoper pra- komisij, ali pa umetno zmišijeni volilni red. To bode vico. Nadjamo se, da deželni zbor stori precej očitno, ako si okoliščine na tanjše ogledamo kar v i \j \j» JLiaujauiu ov/j vicu ug^iui «uwx oi/v/xi, nai je mcua, da se slovenskim volilcem, ki so morali dozdaj v Ko-čevje volit hoditi, za prihodnje pravica in pa osebna treba Postoj ▼ x v o t u j u 1 j rfcj v w1iuw vi premagal g* Kotnik s 104 gl volita tudi Vrhnika in Lož ki je dobil 4 glasove; v Novem mest proti y y Mulej • voli še varn ost zagotovi. Krško. Kostanjevica, Metlika, Crnomelj in Višnja gora premagal je g. Drag. Rudež s 150 gl dr. Klj 9 Ljubljani sta zmagala nemškutarska kandidata dr. Suppan z 427 glasovi in dr. Kaltenegger z 407 gla- tudi Loka, izvolj ki jih je imel 85 in v Je Jug Kranj s 104 glaso proti sovi proti Horáku z 298 in Debevcu z 277 gla- voli proti sovi. Ljubljanski „Tagblatt" strašanski bahari in vpije zarad te zmage ; al nam se dozdeva, da nikakor ni tako Hoffern-u, ki jih je dobil 85. Ali ni to lep napredek velika, kakor jo on razvpiva Res y proti zadnjim volitvam od 1867. leta? Poglejmo mesta in trga y smo padl daj v da ima dr. Suppan 120 glasov več od g. Horaka. Al od koga je večina glasov? Od ces. penzijonistov, kterih je mnogo po Tržiču je zmagal dr. Gauster proti g. Murniku krivici med volilce vzetih, od ces. uradnikov in od s 107 proti 105. Ali kako? Tako o x v/1 jj L vj ti ah aaau t jl c*rvv/ y vie» ou i misar in volilna komisija postave ništa držala da se volilni ko- tistih tujcev, ki so dobili po državni osnovni postavi stavi Po po 47.) se mora namreč volitev skleniti, kedar Tedaj sopet volilno pravico, čeravno ni maj o domovinstva v mestu. vsi pričujoči volile niso hoteli skleniti gi ker s pomočjo birokracije in pa tuj oddajo. Al v Tržiču takrat stva so zmagali naši nasprotniki. Večina domačinov Je bil Murnik za 12 glasov in meščanov ljubljanskih (in to so pravi glasi domo-naprej , ampak šli so možje po volilni komisiji informi- vinski) stoji na národni strani. Ni ne Ljubljana za nas rani po trgu volilcev lovit, dokler toliko volilcev nalovili za-se glasoval ; da imel potem dr. G au s ter ja zgubljena. y ko tudi m y Kupčijska zbornica je izvolila Horaka in V. pa še za dr. Gausterja mnogim dali glasovati glasova več. Razen tega so Župana, oba že davno znana rodoljuba. ki te pravice maj Tako je premogla krivica Al Véliki posestniki (grajščaki, ki so v deželni zem- ljiški knjigi) so si izbrali svoje prejšnje poslance, samo se nepoštenost prezgodaj ne veseli! Se ima deželni zbor namesti Kromerja, ki je v kočevskem mestu izvoljen naj zad nj oicuudi utc£guuaj iic vcocii ; ljo iaia ucacuji auui uaujcoti i\i uiuci ja , ivi je v tvu^ovoivcm ui^oiu iûvuijou, besedo, in zatoraj, vrli Kamničanje, Radoljčanje dr. Karola Wurzbach-a, in namesti dr. Savin- in Tržičanje, ki ste stali za narodnega kandidata y vas s c h e g - a , kterega so y ne vemo zakaj y izpehnili f trud še ni zgublj ; saj yy Triesterico samo je da Gauster ne bode potrjen, in če „Triesterica" dr. Kljuna. Imeli bodo tedaj grajščaki spet dva tla- strah to čuti, čana v zboru: Dežmana in Kljuna. Mi jim ju ne morajo grehi že debeli biti Da smo v Idrij Je Lipoid padli y temu je prvi vzrok malo časa pred volit vij o naznanil y y da da poslanstva ne prevzame. Tako narodni volilci prvi hip zavidamo. Naj le poberó vse renegate in vse take, ktere narod zavrže! Ako mislijo, da jim je to v čast, naj jim bo! Drugo nam je pa, da imamo spet djansk do- kako malo se ozira večina vélikih posestnikov kaz niso vedeli, koga bi volili tej zadreg obrnili do g. dekana Kovačiča in ga preprosili zad nj na Li a, nase IJUUSIV V , 111 mul , aatvw ui»iw jo »v/uavuiu j/u- sestvu posebnega zastopa treba, zakaj tako, kakor da ljudstvo m tudi kako malo je vélikemu po- mora! proti svoj Je mogl kandidat postati, samo da bi dr. Kljun, ga tudi vsak kajžar lahko zastopa se arodnega poslanca voliti. In zmagali bi bili, da Res prav lepe poslance so si „liberalci" skupaj protniki niso spet k krivici in silovitosti utekli, spravili: c. kr. finančnega piokuratorja Kalteneggerja ko so ti videli, da narodni utegnejo zmagati, c. kr. okrajnega zdravnika Gausterja, c. kr. apelacij Zakaj izreče volilna komisija pred očmi g. Og t komisarja, brez dvombe po njegovi da d ne mej m lit £J luu^u f v« u1 » vl^l mj uv. ijui u v uium muwwvij^i y wt JLM.M. » ^ », volilnega skega svetovalca Kromerja, c. kr. ministerijalnega sve-in nas vetu, to valca dr. Kljuna itd. (C. kr. deželni predsednik baron m pak Conrad ni bil od njih za kandidata stavljen; tedaj si pooblaščencih. Te so šle tedaj pooblastila delat in ga po takem k svoji zmagi prilastovati ne morejo.) pooblaščencev iskat, al ko pridejo s temi i s e bil več ni noter pustila li lna komisij Tako ck ti a p T 1 ck , iu uiau^ai m ucuu v louii xi uuuy ij u u o i v u aaoiuj/u*. baron Konrád ostal v vladi, to naj verjame, kdor hoče! Le ukajte i ck u aj, v oi d bi aoauoau 11 uci aiux^ uni u u v lu x %» » »«"»> ikogar in neodvisni! Ti bodo ljudstvo zastopali proti Vsi strašansko liberalni, narodom pravični, m većini proti dekanu Kovačiču z 31 gl yy Ali ni to zares prečudno ravnanje? Leta 1867 proti 21. blattovci", Vaš liberalizem sije z najlepšo svetlobo! Tag- ločnem vladinem uk bile s pooblastil volile y voliti Tržić po raz- vdovam niso pustili, da bi zdaj spet niso smele same Kar se nas tiče, odkritosrčno rečemo, vu» ouiv » volitvami prav zadovoljni. One kažejo celemu svetu da smo z * aviaj »pet iiiau »meie oaujc jasno, ua. siuvcusm uaruu. & i v i, ^«vcu.«, \x a komisija, namesti da bi bila m ožato in nepremekljivo stoji za svoje pra- da slovenski narod živi, da se zaveda da J sklenila, šla sama za dr. Gausterj lil lovit Idrij i pa se je j JL wvi j tr ^aprla y mogli! Tako delaj da narodni volilci niso y V vice; one kažejo, da slovenski narod časti in spoštuje možé, ki se trudijo za njegovo dušno in telesno bla- nasprotniki in ž njimi gostanje, da je povsod rad poslušal te svoje vod-zvezana birokracija. Ce "bi se kedaj Avstriji še uteg- nike, čeravno je „Tagblatt" že dve leti po svetu lagal vi1 1 A a npa^lfl U/V J /> UiM/vUnn n! ~ * __ £ 1tlTO foî 1 ^ " r, /v /I a/thaona^ nnîlîU \To nlrî VI Q CLl naši nilo hudo goditi, gotovo bode birokracija tega naj več in da so „dogo spo da rili". Narodnjaki naši 217 so zmagali, ker je res narod za njimi; a naši nasprot-niki le od milosti birokracije in tujstva životarijo. Za-toraj le srčno naprej, dragi domorodci, naša konečná zmaga v vsem ni več daleč! Napoleonove sanje na St. Heleni LiriČna rapsodija. Zložil Fr. Zakrajšek. (Dalje.) Vništen tje Napoleon strmi, Podoneli grozno so mu v duši Pretorobni glasi ti, I čuteč Sodnikovo zdaj blizo Dol v koleni zgrudi se : kesu moli, moli v zoni Kaj pa duhta genij kruti ; Ki v ponočnem Ionu temno snuje? Vzraščajo u veličastnem siji Snežne planje, bele gore i gozdovi : Vzrašča Sever neizmerni. V dnu i vrhu njega v nebeznej sinjini Magično igrá premil leskèt. Kakor mavrica se boci Gor obok prekrasnobarven, Ino v gorostasnih, plamnih črkah V njem stojí : „R o s s i j a s v o b o d n a j a !" Nekaj niže: „ Moskva, Berezina!" Reskajo mostovi, polki živih e okostij tavajo po lednem snegu, Tužna godba, kletve, vpitje onih, ki Pocepavajo tje polkoma. Ino morje? Morje spnè se, bije kvišku, Krvno morje. Mrtveci in udi plavajo, Kak pošastno k njemu silijo, Pa o bregu, glej, po dobe strašne V svetej jezi na-nj pridirjajo. Ženske las razmrščenih, Na obrazih strm obup: 7 Zákonice so zapuscene I neveste neomožene i Ven'c na glavi, tugujoce; Zadej marsikteri oče, Kar se bliža, vse se joče, Ah, kdo jih prešteje, jezeri Srcetroči hrup nastane, Da se siva skala zgane: » » » t« ta 77 7) 77 Trinog, daj možá mi! Trinog, daj mi ženina! Trinog, trinog, daj mi sina!" Nikedar ga ne objamem!" Venec, vêni, vêni z mano!" r> 7 Trinog, daj mi sina, Oj, ti trinog, trinog kleti !" Ti odhajajo, za njimi drugi V trumah vže prihajajo. K njim z vrste se zopet ti-le Očitavanja napihajo si prsi Zvrnot je ogromno na-nj : Kès, obrekovalec, lakomnost, Laza, sum, zavid i srdni srd, Ino drugi, kih imen je Muzo sram. Kakor ljuta, gorska zvér, pripravljena } V radosti peklenskej Grajo, oponós, zaničevanje. Vže grozé mu vsak po svoje; Kar, čuj, glas slovesen žadoní zdaj, Glas ko grom izpod nebá, ki je zmrtudi: 71 V beg vi zli, prezli duhovi! t V krimrazivne jazbe svoje Koder hripava vam sova poje, Kjer ne štejejo se srečni dnovi!" Tamo duhtajte pa v vecnej noči Novih muk zločincem tam iščite 77 7 9 7 Ta ni vaš, dotrpel je, bežite Ker dopolnil je, i solze toči." Ti pohlèp pa zabi, nikdar siti! Gledaš Moskvo u plamném siji? 77 Glej v spregled ti sveti grad čestiti 7 V svobodo gori: Rossij ,,Cuj obsodbo tvoj o, umrljivi, Ko je vpisal v liste věkovitě, Ki se nikdar sebi ne protivi." „Nikdar več rasti ti čudovite V roči žezlo ne ozeleni, V mrak zgubé se steže sijevite „Kajti v vrh ti mera vže kipi. Bil pogled nazaj bi vsak ti prazen .u 7 77 Nepremičen ta-le sklep stojí Sklep Njega, ki je edin, ne razen! 97 Ker pa ljutil nisi s hudobije Nego iz pohlepa stoj boj „Brila vihra je, ko največ brije Bojev vihra, ti miru si prosil: To, umrljivi, u teh listih sije 7 u „Ti sicer več krone ne boš nosil Franci je, a tvojec nekdaj pride Ki zadene ga ta sjajni posel. 9 u „Bojvod ne, u tempelj vendar vnide V tempelj slave, se zvijaje; Ker prelehkovernežev naiđe." 7 „Vse obrne zire v Senjske okraje Kjer nov Salomon bo stoloval Bister pac, a ne poštene vaje 7 9 „Tam držav osode bo koval, Mož-beseda njemu votla tenja I resnico bo zaničeval." 9 77 Gledam umor vže mrzlega strmenja : Daleč 'z domi vojvod krvavi, Blag je duše, velik pokolenja!" „Slavo tvojo on scer ponovi, V njem ime še imenito bode: Žezlo vaťno pa se ž njim zdrobi!" Rekša to, Sibila omolkne Zapustivša Korsikanca v mislih (Konec prihođnjič.) Dopisi Iz okolice goriške 4. julij v Cem bolj se vo litve za deželni zbor bližajo, tem več nasprotniki našega V skok deroči, vendar se podvomi, Ter se ziblje tam, oko vse žile napenjajo 7 da tega odnjaka žereče v žrtvo 7 pri volilcih ob upanje pripravili. Zdi se mi, da se tru Pa sopihne vroče, da jej trup pojemlje: Tak opanjajo ga s srpim gledom, Da zabrusijo duhápogubno va-nj, dij zastonj M a r u š i č izvrstne lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak, kdor hoče v deželnem zboru narod zastopati, so davno ljudstvu znane; z natolcevanjem pa 21S .1 aJ o 9 manj vredni kandidatje ponu- a tudi ne, Če je nazočega banjskega župnika za roko te lastnosti le bolj sijajne postanejo. Naša duhov- přijel in rekel: „tega gospoda jaz volim". Imenuj ga! in s tem, da se volilcem s tem, da takega moža med šěina se po pravici ponaša svoje šteje. Ne pričakujemo tedaj od nje f da se od kako se piše? J® dosti tukaj, ali pa idi ven!" če ne, voli kakega druzega , saj vas tako birokratično se svoje strani v važni borbi obrne od Mar ušica > in je komisar vêdel! Da bili bi poprej gotovi, in da bi podá roko njegovim nasprotnikom — sebi in narodu na ne bilo treba s tako težavo 7 mož naštevati, rekli so škodo. Volilcem pa naj damo pomisliti še to, da se nekteri: „jaz volim ravno tište od prvega do zadnjega imajo v našem deželnem zboru postave tudi v sloven- kakor jih je volil prvi volilec". Misliš, dragi bralec skem jeziku sklepati. Pa kdo je bil dosihmal v gori- da je to obveljalo? — ■ • > > Nikakor ne! Znabiti da to ni drug, kot postavno, vendar se nam pa čudno zdi da se ravno skem zboru vrednik slovenskih postav ? Kdo Marušič. Ako odtegnemo našemu deželnemu zboru nje- tišti kruh (pravica) reže Kocevarjem z drugim, in Slo- gove skušene moči in se podamo v nevarnost, aa se vencem spet z drugim biroRratičmm nožem. Ue so Ko naše slovenske postave ne bodo mogle potrjevati zarad čevski volilci na pr. od stare Cerkve bili hitro gotovi da vencem spet z drugim birokratičnim nožem. Ce so Ko- 9 nepravilnosti v jeziku, podpišemo žalibog! Italijanom 9 ker je pri njih obveljalo: „dieselben, wie der Erste" nasprôti sami našemu narodu pravo spričevalo uboštva. kar smo čuli mi volilci na lastna ušesa, zakaj pa so Tudi to naj volilci nekoliko premišljujejo. nas mučili cele dve uri v takivročini? Vsem zaprekam Iz Kostelja na Doleiiskein. (Razjasnilo o vo- vkljub volili smo vendar skoraj enoglasno sedem mož, lit vah.) Kakor da bi kdo v sršenov meh dregnil, ravno| tako razkačil je dopis iz Kostelja v 24. listu „Novicť našega ki so kakor stebri stali za naša že odprej znana kan- í didata L. Svetca in Petra K o z 1 e r j a, in med # # njimi uasega g. okrajnega glavarja Fladunga, — o*? «ac% una ova ium viou^^ujtua &ujjun\a vu. x m resnica očí kolje! Naj dodamo onemu dopisu še nektera jeloke. Živili naši volilci! Živila naša poslanca! se ve, da bila sta tudi visokocenjena župnika od Fare in iz Ban- řakta. Gosp. Fladung je med drugim tudi rekel: „Jaz sem dobil od „staathalterja" povelje, vse volitve v Ko- Iz Vipavske doline 28. jun Vr skov. Zmaga je naša ? O^Ui UWUJl Vf V* ^gi/MWVUMilVl j w r J ) f ▼ w aa w * v/ f M má ¥ » cr«» v wvi^.mv — ^ • J J v • čevje sklicati". Znabiti, dasiravno nismo brali onega Prečastiti in prespoštovani gospod dekan Jurij Gra- povelja. Kar pa je dalje rekel: „Povabil sem Vas sem- brijan so skoraj enoglasno voljeni v deželni zbor. kaj v Kočevje, da Vam s tem veliko stroškov prihra- Slava jim! pa slava tudi našim vrlim idrijskim in vi- ním u 9 to pa visokemu gospodu naravnost zániku- pavskim volilcem. Od 47 volilcev jih je prišlo 45, dva Vsak priprost kmetič, ki zna le do deset šteti sta bila po silném opravku zadržana, da nikakor nista jemo. in ki velikost naše občine in na drugi strani daljavo mogla priti; in od tistih 45 so dobili Jurij Grab rij an od Kostelja do Kočevja dobro pozná, lahko previdi, da 42 glasov. je ta bosa. Občino , ki šteje nad 3500 duš, bi stalo more biti izvoljen, smo prišli v dvorano, in res se nismo komaj 18 do 20 gold., toraj vsakega komaj 10 soldov, motili. veselim prepričanjem, da noben drug ne ako bi bili Vi sami 9 gosp Fladung, ali kak misar prišli v Kostelj. Za teh 10 soldov bo Vam kdo kanoniku naznanilo do ur dolgo pot v Kočevje meril? — Mi Kosteljci najlepšem redu, brez vse borbe, nekako drug ko- mirno se je volitev dovršila. Ko se je gosp. dekanu- , da so poslanec, so prišli med vo-lilce ter so pozdravljeni s srčnim „živio" v jedernem pa smo bili pred volitvami in ostanemo tudi še po vo- govoru razložili svoj program, kteri je menda vsem iitvah te misli, da nas je g. Fladung le za to v Kočevje dobro znan in mi ga ni treba tu ponavljati. Omenili so 9 ker se je nadjal ondi može lože na svojo stran med drugim tudi nesramno obrekovanje, s kterim je Itt n m n /\ iA /v ^ m t /\ i 4- v\ /\ /Y 1 n rr Î* rv n rt n l> n 4* i rl i rr m 1 « •« X a 1 4> « r* 4» « vi rl X i n a rr n I a i C i y f a via a -i a ft n rv a n 1 n 1 a I i fl Wv __ zval dobiti, kakor so nektere imenitne glave kočevske tudi z skušal tišti rdeči 99 cegelc 9 Osilničani poskušali. Gotovo se on ni nadjal kterega je razposlalo ljub- 9 da nas bodo ljansko konšt. društvo ravno pred volitvami po deželi y > ker je bila sobota, tudi duhovni, ki so naši ďosedanje poslance ob veljavo spraviti ; razložili so tudi vzroke, zakaj in kdo je kriv, da dosedanji zbor ni Al resnični prijatelji in voditelji, spremili k volitvi. zmotili so se pri vsem tem naš visoki gospod. 18. dan toliko opravil za blagor domovine, kolikor se je priča-junija pride nenadoma Kosteljcev nad 30 v Kočevje, kovalo, in našteli so tudi marsikaj, kar nam so dose-ter med njimi tudi dva duhovna. „Sind die beiden danji narodni poslanci pridobili. Konečno so se še za- Pfaffen auch dabei?" reče vpričo domaćih fara- hvalili za zaupanje, ktero so jim volilci že v nov. vprašali: se rekli G. Fladunga, kot spodobi, kak v Vam noval? vi priprostemu člověku, ako oči rekel, Vas na priliko drugič skazali, da so jih volili za zastopnika svojega v deželni ■■■■■■■^■zbor. bi kaj tacega enakega besede vrlega možaka. Bog nam ga ohrani še mnogo cesarskega uradnika, bi vendar stan sploh grditi? Kaj bi Glasni živio- in slava-klici so bili odgovor na Ce 99 mu Vi to zaměřili, kako da bi Kanzleifuchser" ime- let v blagor mile nam slovenske domovine! tišti pravici mi Vam k temu molčali? po ravno Kar volitve Volilec. fforjulu 30. rožnika. A. P. (Sviloreja. Pašniki volilnih mož same zadeva, moramo saj par besedi o razdeljeni.) Naj tudi jez nektere besede o sviloprejkah njih reči, dasiravno bi se dali pisati dolgi članki. Besede ministrové, da biti morajo volitve proste l/uo^uu ajiuiobiurc, ua uiu uiuiaju vuuivo uoit , Spol" o isvuuicju v rv v cw j c* vi ov íu uíihuiuv ^/i,anuuuv ▼ novale so se sicer menda pri volilcih čisto kočevskih sviloreji podučevati. Seme smo dobili na Dobrovi pri črhnem. Tudi v naši Horjulski učilnici smo jeli letos s svilorejo vkvarjati se in šolsko mladino praktično v občin, pri nas Kosteljcih — nikakor ne. Godile so se Mežnařji, in akoravno po mikroskopicnem preiskovanji hude napake. Komisar g. Tratnik, dasiravno na slo- za bolno spoznano, so iz njega izlezle gosenice se prav vi Vi v liuj^u v • KS LU i tJUX gt JL 1 UUU1U y UUUli U V UV lit« KJ A.KJ £J C\ U WIU V/ ViiUMAl^^ w v J O ^ * ^ ^ v j'* ^ » venski zemlji rojen in od slovenske matere izrejen, pri- dobro obnesle; ne ene ni bilo, da bi le kolickaj bole- zadeval si je jako dobro za to, da bi sta vrla domorodca 99 pfaffa' i ker ? hala, temuc vse se je ne prišla med volilne možé. Vse žile je napenjal in vsako pomoto porabil, da bi redno in o svojem času zapredlo ter nam prav lepih, velicih in zdravih kokono v doneslo. Se vé da malo jih je še, ker nam murb prîmanjkuje, in se častitima gospodoma Lovšinu in Korošicu kak glas od- in se le zarad mladine s tem vkvarjamo. Vendar tudi trgal. Ker kmetje povsod le bolj krstno ime svojih du- tukaj ni bilo brez bolezni gosenčine; imel je neki po hovnov vejo, rodbinskega priimka pa ne, zatoraj se je sestnik en lot semena in sicer mikroskopično preisko-marsikakemu volileu prigodilo, da si imén gosp. fajmo- vanega, a vendar je přidělal komaj 40 majhnih kokonov. • a . . A « A a m * 1 • ® V ^ W štrov ni brž spomnil. Vse izgovarjanje nič ni pomagalo. Dasiravno je eden ali drugi rekel: „Jaz volim šega gosp. fajmoštra Šimna pri Fari Kaj je tega krivo, ne vem na- skega gosp. fajmoštra itd. Ili JL: C* 1. 1 , 1U ĆJ ) Banj- CVJ pii tej pilllJVl V 1UJVUU v/w.^/ uwkjvyuv i«3i yj kl v ca v> vse to nie ni pomagalo, izrečem pl. gospodu Hillmajer-u, ces. kr. zemlje- ali se je črvičena napačno strëglo, alfseme ni bilo prav zdravo in prav pregledano? Naj pri tej priliki v imenu cele soseske prisrčno zahvalo 9 mercu, zdaj v pokoji v Ljubljani, ki je pašnike naše, za ktere smo se veliko let tožili, hitro, na tanko in previdno med 91 posestnikov v zadovoljnost cele srenje razdelil, in tako mnogim prepirom in razprtijam med pastirji in srenjČani v okom přišel. Ker je pašnik raz-deljen, prestane paša in mladina bo toliko lože v šolo hodila, ki se zdaj le na pašo izgovarja. Gosp. Hi 11- mayer-a priporočamo v enacih zadevah tudi drugim srenjam. Iz Idrije 3. julija. —g — (Ipavski tabor. Narodne zadeve. Volitev.) Taboriti so se vrnili ^ iz Ipave vsi na-vdušeni in veseli, zakaj sprejeti so bili Idričani zares. priserčno. Ce tudi zavoljo strašno grđega vremena ni mogel tabor biti 29. dne junija, vendar nam ta dan v dobrem spominu ostane in v prihodnjem taboru bode iz našega kraja ljudstva ko listja in trave. Nam Idri-čanom pa bode posebno dobro teknil tabor, kajti mesto Idrija tako v zatišji leži, da ne pride s svetom v toliko dotiko, kakor druga mesta enacega števila z druzimi. Vkljub vsemu temu pa so Idričani za domačo reč — na jezo kulturonoscev — živo vneti, in kadar pride rudnik v privatne roke (kar se utegne kmalu zgoditi) in zgine truma rudarskih uradnikov, potem še le bode Idrija o narodni zadevi mirna in samostojna, in odklen-kalo bode „Tagblattovcem" za zmerom. — Volitev za deželni zbor ni se izveršila po nasvetu volilnega odbora „Slovenije." Gosp. Lipoid je nenadoma — 3 dni pred volitvijo — nekterim volilcem dal vediti, da nikakor ne sprej me volitve. Za dekana in župana so se zdaj ci čuli glasovi národnih volilcev. Al stvar se je zasuknila drugače. če po pravici gre, more okrajnega glavarja g. Ogrinca kmalu kak „orden'* doleteti, zakaj pri nas ne voli ljudstvo in tišti, ki davek plačuje, pri nas voli g. Ogrinec. „Den will ich haben" — je menda zagrmel pri volitvi: žene so prišle ob pravém času k volitvi, pa niso smele voliti; poslala jih je komisija po po obla stila; ko pa se vrnejo, so bile že duri volilnice zaprte. Zakaj jih niso čakali? Ali ni to krivica, da je groza? Ali dopušča vest in čast vsaj tako gotovo zoper njegovo voljo izvoljenega c. kr. deželnega predsednika barona Conrad a, da sprejme poslanstvo? Ali tudi zunaj volilnice ni bilo brez agitacij. Reklo se je rudarjem volilcem, da ta poslanec „ne bo pustil rudnika prodati", „rudarjem žita po ustanovljeni ceni (Limito-Getreidefassung) ne vzetí" in še mnoga druga oslarija. Najhuji agitatorji so bili tudi ta pot rudarski praktikanti. Létal je posebno eden te baže ljudi po hišah, volilce po cesti lovil, in žugal z zgubo državne službe, če gosp. Conrada ne volijo. Praktikant je pri nas v Idriji „velika zverina"; meščani, ki po 200 gold, davka na leto placujejo, so ničla proti takému velikanu! Naj vam povem še eno: volitev ni trajala veliko čez dve Četrt ure — namreč toliko časa, da so nabrali 32 uradniških glasov. Le čuditi se je še, da je narodni kandidat vjel 22 glasov; zunaj stojećih volilcev bilo je gotovo kakih 30, ki bi se bili radi vde- ležili volitve. Žene, ktere velike davke placujejo, kterim postava volilno pravico daje, kterim je okrajno glavarstvo nemške „Legitimationskarte" izročilo, ktere so ob pravem času bile v volilni sobi, pa — niso smele voliti, so že same vzroka dovolj, da volitev ne inore biti veljavna. Ce potem apotekarje puščajo k volitvi, volilce pa, ki ob času volit pridejo, zapodijo rekoč, „da niso pri pameti" itd., dalo bode vse to gradiva za pretresovanje prihodnjemu deželnemu zboru. Potem pa naj še zbor skrbi za to, da bodo prihodnje volitve proste, da ne bodo volilcem s kazni žugali in jih s pretvezo, da zgubé službo, skup gonili. Kako se po „Tagblattu" Idrija nad izidom te volitve veseli, je laž, kakoršnih je ta list zmirom poln. Da bi mu več odgovorili na njegove surovosti, tak umazanec ni vreden. v Iz Sencurja 30. junija. — Nemškutarska druha! menda je naši vladi posebno pri srcu, kajti kadarkoli se kaj več tega plemena ljudi kam podá, brzo jim c. kr. gosposka z varuhi na pomoč prihití. Tako 'sta přetekli torek 4 žandarji spremljevala neke straho-pezdljive nemškutarje kamniške, ki so drdrali v Tržič, v to daleč slovečo cimbersko Meko, k volitvi poslanca, in ko po sramotni zmagi nazaj se peljajo, jih je že čakalo v Senčurji še 7 od okrajne gosposke kranjske jim v varstvo poslanih žandarjev, ki so jih tu spre-jemši pod svoje železne perute varno vodili proti Kara-niku, akoravno so bili sami dobro oboroženi z morivnim orodjem, kajti neki Kecelj — tako pravijo — je imel sam nič manj kot tri revolverje in še sabljo pri sebi, ustivši se, da če vsacega, kdor se ga le dotakne, brez usmiljenja ustreliti. Dolgo smo ugibali, čmu to zabav-Ijivo žuganje, čmu to rožljanje z orožjem in toliko iz vseh bližnjih postaj sklicanih žandarjev? Poslednjič vendar smo izvedeli, da je nekdo nemškutarskim mamelu-kom kamniškim pošeptal na uho, da nameravamo mi Senčurjani jih kosmate pojesti, kakor hitro se nam le prikažejo ! ! Oj, ljuba plašljiva deca kamniška, nemojte se tako bojati nas mirnih Senčurjanov, ki smo zdaj za isto ponosni, da pred nami tak zajčji strah, tak ne-potreben rešpekt imate; taki tolovaji, ki napadajo ljudi na cestah, pa še vendar nismo, če tudi naš okrajni glavar nas ne samo z rogovileži, puntarji in z drugimi psovkami prav bogato obklada, temoč se poslužuje še vsake priložnosti, nas po raznih načinih pred svetom grditi in po kakem njemu zaželenem slučaji vendar kaj iz nas, če ne drugače, vsaj siloma iz viti. Senčurjan. Iz Kaiiuiika 3. julija. — Volitve za deželni zbor so končane. Slovenskemu našemu mestu je nemšku-tarski oddelek Tržič vsilil tako imenovanega „liberalca." Pri tem vladni organi celó nič niso skrivali, da jim je vsaka agitacija po všeči za dosego onega namena. Vstva-rili so s tem tako stanje, da bi člověk obupati mogel nad pravico in si nehoté onih spominja, ko o pravici na svetu še pravega pojma ni bilo. Gledé na dogodbe v Tržiču, zgubili smo vse zaupanje do naših vladnih mož; kodar bi moralo nepristransko obnašanje biti, kraljevala je strast in samovoljstvo. Posebno dobro smo se pa zapomnili Kr o n a be th vogel n a, ki seje ob-našal prav kakor da bi bil obseden. Tudi S aur au, adjutant našega župana, si je pristudil vsem ljudem ; še celó vpričo volilne komisije ta neotesanec ni mogel krotiti svoje strasti in je obče spoštovanega meščana s „psom" pital! Zarad tega krivičnega in nepoštenega ravnanja pri volitvi se je vnelo hudo sovraštvo tukaj med národno in nemškutarsko stranko, ktero je prav ocitno se kmalu v tem pokazalo, da je župan Kecelj mestnemu služabniku službo odpovedal, dr. Gauster je odpovedal učeniku, ki je národnega možá za poslanca volil, službo hišnega učitelja. — Kamo jo je zabredel Kecelj, ko mestni župan, to zdaj že hudo čuti invest ga peče. Glavar mesta se ne sme nikoli veliki večini svojih someščanov nasproti staviti tako, kakor je on storil ; on že čuti kažen za to v sebi, kajti po glavi mu je začela rogoviliti misel, da je „punt" v Kamniku, ker mali dečki podnevi kaj zakričijo, zvečer pa kak pijanec pred Kecelnovo hišo „živio Slovenci" zaupije. Uni krič je pa milostljiva gospá Keceljnova sama provocirala, kajti ob dnevu volitve v Tržiču je zvečer šo-larčkom in drugim po desetici plačevala, da upijejo „živio Gauster"; vrh tega je pa še vsaki dobil polno kapo rožičev. Al komaj je mladina iz štacune stopila, kričala je „živio Slovenci!" Vsled vsega tega pa se je 220 gospá tako prestrašila, da si oni večer še domá spati dovršiti to, kar volilni odbor pismeno ni mogel za tega ni upala; župan sam pa se ves pod varstvo žandarjev del, ker zagovorniki in protivniki dr. Žarni ka so si in mestnih polieajev podal! A to še ni bilo dosti. Naš oštro stali nasproti. Dr. Razlag in dr. Poklukar c. kr. okrajni glavar je na pomoč poklical še več žan- sta častno rešila poslanstvo svoje na hvalo vseh rodo- . |l Ce „Narodu" da je občespoštovani dr. Poklukar za da blizo 30, da bi Kecelna in njegove ljubov, kterim sloga ni prazna beseda. darjev, pravijo, prijatelje^ varovali. Ali ni tako ravnanje brez vsega ni po všeči takta? Čemu zavolj sanjarij dveh ljudi vznemiriti in dr. Zarnika po odločni njegovi želji prvi pred volilci dražiti mirne meščane? Straži sami se to smešno zdi, besedo poprijel, naj gré dr. Zarnika samega zmirjat, da po ulicah gori in doli hodi in nikakoršnega opravila kteremu mora pre vračanje resnice res že gnjusno biti. ne najde. Meščani, kterim ni vest nič očitala, da bi Naj tedaj si. vredništvo „Slov. Nar." ustavi besedo se bili v čem pregrešili, niso hotli žandarjev sprejeti, lažnjivim pripovedkam ko so imeli po hišah vkvartirani biti; ustanili so se nico brez ovinkov razkladati. potem v pivarnico H H ce ne, bomo mi začeli res- Dosti Je V ze tistih škan nedeljo zjutraj je prišlo k temu dalov, ki so prav voda na mlin nasprotnikom našim, še nekaj konjikov topničarske baterije iz Vira, pa; ka- Volitve so kazale vsacemu očitno, v kterem taboru je kor pri so pravili na sprehod ne službeno. Ker nas se nobena duša za vse to nič ne zmeni ) pa in narod naš. (Tabora v Vipavi) ni bilo. Strašno grdo vreme tudi kmetov iz Štranji, kakor je někdo norce nalegal, nikakor ni dopustilo shoda pod prostim nebom. Prelo-v Kamnik ni bilo, da bi nemcurje pěstili, bo morala žen je na 14. dan avgusta. Pa, če bi 29. junija bilo Med našimi me- straža brez opravila kmalu odriniti. ščani vlada duh edinosti, in živa misel skupnosti še lO.OOu taboritov, bode jih 14. avgusta gotovo 20.004), kajti vsi ? ki so bili unidan v Vipavi ) » V 1 . prisu so začar ans bolj kakor poprej. Lepo mirno je povsod, saj vsak od ondotnega častnega in milega sprejema nazaj bode povrnila pra- dal ! Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 3. dne t. m.) dobro vé, da žaljena nasa pravica se ne s tem, da bi razsajali: deželni zbor bode nam IH^l MH H H ^HH razglašamo sledeče dve reči, da se zvejo po deželi. than je finančni minister Novićar iz domaćih in ptujih dežel. Spet smo dobili nove ministre. Baron Holzge > C. kr. ministerstvo vojaštva je dovolilo da se smejo kmetijstva baron Petřino minister pl. Strehmajer, že enkrat minister za vojaki pri žetvi za delavce vdinjati; koliko naj se nauk in bogočastje, je spet minister za to opravilstvo. jim plača, se imata gospodar in vojak sama med Ti ministri so nekaka zmes centralistično-avtonomi- seboj pogoditi. Ministerstvo bode vojakom za 3 tedne stična. Baron Widman, mnogo obrekovan minister odpust dalo. Kdor želi vojakov na delo, naj se obrne deželne brambe,Je do c. kr. komande pešcev in lovcev v Ljubljano ali ministerski. Novomesto. vendar, čeravno nerad, zapustil stol Cem manj se svet briga zdaj za to, kdo Trstu bó kmetijsko-obrtnijska raz- je minister, ker današnje ministerstvo je od danes do stava letos meseca septembra (kimovca); razstava je pred vsem namenjena Trstu in okoličanom, potem go- jutri ) temveč gleda zdaj na volitve poslancev v deželni gornje Avstrije bota spodarjem na Goriškem, v Gradiški, v Istri in v Dalmaciji. Mašine in orodje kmetijsko-obrtnijsko pa mnogo deklarantov; v Galiciji bode hud boj med stranko zbor; tudi deželna zbora .dolnje in dobila drug obraz; na Ceskem je že spet izvoljeno se bode jemalo tudi iz druzih deželá. x \j oo tcuaj ui. kj ua u i a c ili on auBu uiciuiaiivu v ai opci daje vsem na znanje, ki mislijo kako mašino ali kme- dobiva nekako veljavo, ktero je že popolnoma zgubil. To se tedaj dr. Smolke in stranko Ziemialkovskega ki spet tijsko orodje v razstavo poslati. Kdor kaj več o vsem tem izvedeti hoče, naj se^obrne do centralnega raz- so Ćudni pa Slovani. Poljaki! Zdaj tako, zdaj drugače — nikoli Duhovščina hrvaško-slavonska bode pro-stavnega odbora v Trstu, ki pa veliko množino testovala zoper Mihajlo vica, novoimenovanega nad-slovenskih gospodarjev in obrtnikov tako prezira, škofa zagrebškega, kajti on ni Hrvat in hrvaškega jeda še — saj kolikor je nam znano — programa v slo- zika ne zná. venskem jeziku ni razglasil! (Ďa tudi o trebanski volitvi) „Tagblatt" laže in « «i kar Je zidal na prvi temu se na drugi strani podira nihče ne čudi, kdor značaj in namene tega lista pozná Žitna cena v Kranji 4. julija 1870. Da pa tudi „Slov. Nar." nekako tak-blatuje ? to je y da resnične dogodbe nalašč prevrača in da le dr. Poklukar ja na oder stavi, dr. Razlag a pa za koulisami 60. Vagán pšenice 5 fl. 85. ovsa 2 fl. 80. rži 4 fl. ječmena 3 fl o sorsice 4 fl. 40. 3 fl. 40. krompirja 2 fl. 30. ajde 3 fl. 05. fižola 3 fl. 84. prosa pušča ; to še zmiraj kaže tendencijo j> Nar. slednjem listu so „Novice" z malo besedami vedale, kako in kaj je popravo po- Loterijne srećke: bilo v Trebnem. Kot zaupnika in pooblastenca „Slovenije" sta dr. Razlag in Poklukar prevzela gotovo neprijetno nalogo, o sebno % y Gradcu na Dunaji 2. julija 1870: 71. 65. 35 46 62. 48. 47. 37. 66. 82. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 16. julija. Dežeinim volilcem vojvodstva kranjskega. po dp Volitve za deželni zbor so končane odbor do Vas, ki ste s trdno mislijo in domoljubno žrtvovalnostj občutkom srčne hvaležnosti in resničnega zadovoljstva obraća za vero rJ « « t vi u, jevali tako sijajen in peh dom pljivo šli za našo zastavo t ljenih, in da so tudi ondi in ki ste vkljub vsem najgroznejšim prizadevam naših nasprotnikov prihoda je od 24 priporočenih kandidatov 21 največ soglasno ali pa z mogočno večino iz- > jimi volitvami ste vnovič pokazali, da je naša kranjska dežela so možje našega zaupanja padli, močne manjšine za njimi stale temi svo dežel Zgodo v i*-» J/u*»».«».. , »» j « u«o« rvi auj Bxwc% uu^vic* vcoaTJ u u v o o u c* , otw v vu««». domovine naše bo s ponosom zapisovala dneva 27. in 28. junija 1870. leta t lovenska in katolišk Naj mili nebeški oče blagoslovi Vaše in Vaših izvoljenih poslancev prizadevanj Ljubljani 1. julij 1870 Od db » SI w w 1J (i Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazttik v Ljublj